36. številka.
V Trstu, v soboto 3. maja 1890
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in loboto ob 1. vri popoludn«
„Edinost" stane:
vse leto gl.	laven Avet. ».- gl.
za polu leta „ 8.—; . , 4.50 „ r,m ietrt leta „ 1.50; . , 2.25 „ Posamične številke se dobiva.jp v pro-dajalnicah tobaka v Trite po R nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po rt nov. Na naročbe brez priložene naročnine ae lpravništvo ne ozira.
EDINOST
Oglail in oznanila se račune po 8 nov. vr»iii:a v petini; za naslove z debelimi črkami »e plačuje prontor. kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. He rat'une po pogodbi.
Vei dopisi hu pošiljajo iirodnifltvu v ulic1' . Larintia št. '25. Vsako pir<mo mora biti Tn^kovano, kor nofrankovana se no sprejo ^toiajo. Rokopisi so ne vračajo.
jfaro^nno, reklamacije in inserate prejema Jbravništvo v ulici Carintia Wb. a^iiitf reklamaciju h« proste poštnine.
a v
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V »tiiinU je m i
G o v o r 7
poslanca Iv. NabergojU V seji državnega zbora dne 28. aprila 1890.
Visoka zbornica ! Dovolite mi častiti gospodje, da obrnem pozornost Vašo na ednošaje slovenskega šolstva v Trstu in po njega okolici, in da kolikor m6či na kratko opišem krivice, katere trpo Tržaški flovenci glede naučnih zavodov. Dolžnost, da o tem govorim v tej visokej zbornici, je tem nujnejša, ker smo čuli na vsa dosedanja dokazivanja častitih mojih somišljenikov stereotipen ugovor, da mesto Tržaško v polnej meri skrbi za naučne potrebščine Tižaškega slovenskega prebivalstva. Hotelo se je celo se številkami podprti dr/no to trditev. Trdilo se je, da mesto Tržaško v svojoj velikodušnosti vzdržuje za Slovence nič manj nego 11 narodnih sol se slovenskim učnim jezikom, dočim obstoji samo 10 takih šol z italijanskim učnim jezikom. Trditi smem, da ae potrpežljive številke neso z lepa tako zlorabile, nego v tem slučaju, ko so na-ično statistiko na pomoč klicali proti našim opravičenim pritožbam.
In zakaj, gospodje moji ? Stvar je jako jednostavna!
Mestna občina Tržaška, katerej pripada tudi takozvani teritorij, je glede na nje razsežnost jedna največjih občin v monarhiji, kajti obseza proLtor 94*6 kvadratnih kilometrov in je tako rekoč mala provincija za-se.
Onih 11 slovenskih šol — v resnici jih je saiuo 10, kar izrečno konstatujem — pa brezizjemno neso v mestu samem, ampak po okolici; oddaljeno so od mestnega središča in raztrešene ob skrajnej periferiji mestnega obsežja. Šola v Sv. Križu oddaljena je na pr. celih 16 kilometrov (Čujte! na desni.) od mesta, ona na Prošeku 11 kilometrov, na Opči-nah 10 kilometrov, dočim znaša daljava od meBta samega do šol v Trebčah in Bazovici 13, oziroma 12 kilometrov. (Čujte! na desni.) Bližje mestu so samo šole v Katinari (5 kilometrov), Skednju in Bar* kovljah (po 4 kilometre) in oni pri sv. Ivanu in Rojanu, katerih prva je 3, druga 2 kilometra od mesta oddaljena. Glede zadnje imenovanih šol bilo bi pripomniti, da neso več čisto slovenski zavodi, kajti pri teh je mestni zastop Tržaški brez vsacega razloga osnoval italijanske paralelke.
Sedaj vidite, gospodje moji, da slovenske šole morete najti le po okolici Tržaške j. In kake je pa v mestu samem ? Kako skrbe tu za naučne potrebščine mnogobrojnoga mestnega slovenskega elementa? Slovenske šole v mestu samem zahtevajo slovanski meščanski očetje, ne pa kmetje okolice, ter protestujejo proti nezaslišanej, duhu državne šolske postave nasprotujočej zahtevi, da bi morali iz mesta ven pošiljati otroke svoje v oddaljeno šole po okolici. In, gospodje moji, ta del mestnega prebivalstva, ki se zaveda slovenske svoje narodnosti in ki za svoje otroke zahteva pouka v slovenskem materinem jeziku, ni maloštevilen, ampak broji na tisoče. Najbolji dokaz za to je prošnja do mestnega zastopa, da se osnuje v Trstu samem slovenska narodna šola; to prošnjo jo podpisalo 1423
mestnih starišev (Cujte ! na desni.) k a-t e r i v s i b i v a j o v m e s t u, ne pa v okolici. Drug, nič maj jasen dokaz dajo nam istina, da so po družbi sv. Cirila in Metoda ustanovljene privatne narodne šole bolj in bolj obiskovane, tako da ho prostori teh šol že nedostatni. Zahtevamo torej, d a s e tudi za mesto T težaško osnuje narodna šola se slov. u č n i m j e z i k o m. (Odobravanje na desni).
Ne zahtevamo tega samo se stališča narodnosti svoje, ampak tudi se stališča avstrijske države. (Prav dobro! in bravo! na desui). Zahteva naša opira se na britke skušnje, katerih smo obilo doživeli. Boj naš za slovenske srednje šole po Primorskoj je, žal, še vedno brezuspešen ; (Poslanec Ivlun : Zal!), čakamo še vedno razsvitljenja po sveteui duhu, katero bi našega naučnega ministra do tja dovelo, da bi dal vbogim Primorskim Slovanom, kar že imajo vse druge avstrijske narodnosti. Do tedaj pa — dal Bog, da bi ta tronotek kmalu prišel — pošiljamo otroke svoje že rajše v državne nemške srednje šole, nego v italijansko mostne (Prav res! na desni).
Tudi v državnih srednjih šolah more pri posebnih odnošajih priti v nevarnost narodnost naših otrok — in to je vsakako preteča nevarnost — ali ostane jim v s aj a v s tri j s k o čutstvo in no kvari bo jim avstrijsko domoljubje. (Dobro, dobro, na desni). Žalostne so skušnje, ki so jih doživeli slovenski stariši, pošiljavši otroke svoje v mestne srednje šole. Ni mi namen, koga sumničiti ali tožiti, ali resnica je, da se je vcepilo otrokom slovenskih starišev, obiskujočim to srednje šole, ne le srd i n sovraštvo do lastnega naroda, ampak tudi do skupno avstrijske domovine. Marsikateri obrnil je hrbet domovini svojej in se napotil čez morje v blaženo kraljestvo Italijansko, goječ nesrečno sanje in iluzije, o katerih se nadejamo, da se nikdar ne uresniči jo. (Poslanca Klun in Gregorec: Dobro, dobro !)
Mi Tržaški Slovenci gotovo iichiiio sovražniki italijanskega jezika in italijanske kulture; prijatelji smo poštenim Italijanom, in eimpatizujemo s patrijotiškimi družtvi, katerih jo nemalo tudi mej italijanskim prebivalstvom; ali tega nočemo in tega se bojimo, da ne bi se otroci naši po italijanskih šolah odvračali od narod-nosti svoje in da ne bi so jih navdajalo s protiavstrijskim duhom. (Poslanca Klun in Gregorec: Dobro, dobro !)
Zahtevamo torej od naučne upravo, da primora mesto Tržaško, da osnuje v mestu samem narodno šolo se slovenskim učnim jezikom. (Poslanec dr. Vitezić: To je potrebno !)
To smemo tem bolj zahtevati, ako pomislimo, da potrosi občina Tržaška za šolske potrebščine pol milijona goldinarjev na leto, (Poslanec grof Lažansky: Čujte!) katere Bvote lo mali del pride slovenskemu prebivalstvu na dobro. Ne glede na italijansko mestno gimnazijo in italijansko mestno realko, vzdržuje občina 11 mestnih šol z italijanskim učnim jezikom in 160 šolskimi
r n z r e d i , katerim moramo prišteti še 11 paralelk po okolici; za slovensko pre-Uivalatvo, katero sestavlja skoro tretjino vsega prebivalstva, obstoje pa na 10 šolah okolice samo 30 razredov. (Cujte, čujte, na desni.) Za te šnle potrošijo k večem 30.000 gld. na leto. Ostalo svoto 470.000 gld. porabijo pa za zgolj italijanske šolske potrebščine. (Poslanec grof IjHŽjinskv : čujto!) Zahtevamo od vlade, da posreduje. Na zahtevo 200 starišev Ljubljanskih zaukazala je vlada takoj, da se osnujeti dve nemški narodni šoli (Poslanec Gregorec: Najbrže brzojavno!); ugoditi bode morala tudi potrebam Tržaških Slovencev, katere potrebe so izražene v ulogi, podpisanej od 1423 starišev slovenske narodnosti, ako neče, da bi jej očitali pristranost. (Dobro, dobro! na desni.
Kaj naj pa poročem o vodstvu in administraciji Tržaškega šolstva? Neverjetno, ali resnično! DoČim so po vsej državi urejeni šolski odnošaji kot posledice šolskega zakona z leta 1809, smo mi Tržaški Slovenci na slabšem, nego pred 20 leti. (čujte ! na desni.) V šolskej oblasti nemamo nobenega zastopnika, nikogar, ki bi bil zmožen našega jezika; (Čujte, čujte ! na desni.) nikogar, ki bi mogel soditi o jezikovnej zmožnosti učiteljskih moči, katero nam pošiljajo. (Čujte, čujte! na dcHni.) Nekaj časa sem niti no gledajo na kvalifikacijo, odločilno je le politiško mišljenje prosilca. (Čujte, čujte ! na desni.) To so one dobrote, s katerimi nas obsiplje velikodušnost italijanske večine. Tej večini izročeni smo na milost in nemilost; po vseh zastopih sede le njih Btrankarji in zapovedovalcoiu našim katoliškim šolam postavili so moža. katori sicer po svojem stanu ni strokovnjak, pač pa Zid po verskem, (Poslanec Luzatto: brezverec! — lvlici na desnici: Ostane isto, ju ae slabše !) in zagrizen Italijan po po-litiškem veroizpovedanju, Govori se o izreku tega zapovodovalca našemu šolstvu: „Bisogna togliere una vulta quelia barriera, che divide la cittčl dal territorio, cioe la liugua dei territuriali !M
Takoj so pri rokah, ako jo treba, ne glede na stroške, osnovati italijanske šole in parulelke za pest po vaseh okolice našel jenih Italijanov ; najdejo pa na stotine izgovorov, da ovirajo sila-potrebno napravo slovenskih šol. Stanovalci Gropade in Padrič prosijo že leta za jednorazroduico — otrok jo tam blizo 100 ; daljava do bližnje šolo v Bazovici znaša 4 kilometre (Čujto, Čujte na desni) in vsakemu jo jasno — kdor lo pozna klimatiške razmere po Krasu se zimskimi viharji —■ da o tem času ne more biti govora o rednem obiskovanju šole. (Odobrovanje na desni). Ljudstvo zato želi svoje lastne šole, za katero so dani pogoji, toda brezvspešno. lil zopet kolportujejo karakterističen izrek židovskega zapovodovalca našiiu katoliškim šolam.
„Possono domandare la scuola aneora 20 anni che noti la riceveraiino". In tako se nam godi povBodi! Učiteljskih mest niti ne razpišejo, kakor bi morali; pri po-deljenju službe je glavna Btvar red iz italijanščine ; povsod kažejo namen, italijan-čiti! Napisi na šolskih poslopjih, kateri so
nekdaj bili slovenski, ali vsaj italijansko« slovenski, so sedaj samo italijanski. (Poslanec grof Lažanskv: Tako!), Uradni jo-zik slovenskih narodnih šol po okolici je izključljivo italijanski ; (Čujte, čujte ! na desni) celo šolska spričevala in šolska poročila izročajo se slovenskim učencem in njih stnrišem v italijanskem jeziku. (Klici nu desni: Nezaslišano.)
Slavna vlada pa hladnokrvno dopušča nepostavno te odnošaje, da mestna provincija Tržaška že tretje desetletje pogreša lastnega šolskega zakona in do sedaj niti ni poskušala, da bi stvari uravnala potem naredeb, dokler ne dobimo tacega zakona. (Pohvala na desni). Niti to jo no briga, da obiskovanje šol po okolici in v mestu ni tako rodno, kakor bi moralo biti.
Kdo so tudi briga za obiskovanje šol po okolici V Nikdo. Mi okoličani volimo v mestni svet, oziroma deželni zbor, 6 poslancev. In menite, da jo bil od teh 6 poslancev — prav za prav 5, kajti jeden ni našo narodnosti — le jedeti sam voljen v delegacijo — ta je pri nas deželni odbor, — ali pa v šolski odsek ? In ti poslanci poznajo najbolje jezik in potrebe prebivalcev okolice. Ne! O naših šolah odločujejo trdi Italijani, odposlanci okolice so pa izključeni iz uprave lastnega šolstva.
Gospodje moji! To so razmero, ki bi jejo v obraz pravici, kakor tudi čutstvu o politiškej dostojnosti ! (Pohvala na desni).
Neobhodna potreba je torej — in to ne samo se stališče ravnopravnosti, ampak tudi ae stališča državnega interesa — da se uvede tudi v Trstu, ali vsaj za okolico, šolski zakon, kakoršen obstoji žo mnogo let povsod drugod po Avstriji (Pohvala na desni) in da se osnujejo krajni in okrajni šolski sveti, v katerih ne bi sedeli sami strokovnjaki, ampak tudi duhovniki in kmetje.
Predlagam torej naslednjo resolucijo : „Slavna vlada so pozivlje, skrbeti potem naredeb za urejenjo šolstva v Trstu in njega okolici, dokler ne dobimo šolskega zakona". (Pohvala na desni).
Dovolite mi še, da izrečem par besedi o govoru gospoda ministra pri točki „centralno vodstvo". Rekel je, da bi trebalo, ako bi so hotelo izvršiti premembe-kakor smo jih zahtevali mi in tudi itali, janski poslanec, gimnazijo v Gorici razdo-liti na troje in bi morali osnovati paralelke za Italijane, Nemce in Slovence.
Sedaj pa vprašam, kje nje. eksce-lenca v Gorici Nemce vidi ? (Veselost na desni). Naj bi se mari za par nemških družin napravile nemške paralelke in naj bi te bilo napotje ravnopravnosti sloven-«kej in italijanakej narodnosti P
Po Primorskem nomški jezik ni de-žolni jezik; Goriški deželni zbor in statistika govorita proti temu.
Ako jo vladi res na tem ležeče, da postavi odnašaje na trdno podlago, naj le skrbi za priučenjo nemškega jezika, ali nemških paralelk naj no ustanovlja. S tem
končam (Pohvala na desni).
*
* *
Resolucija poslanca Nabergoja jo bila zadostno podpirana in se je izročila bud-getnemu odseku.
Snujmo konsumna družtva.
m.
Najbolje bi vspevala pri nas v Trstu izvestno konsumna zadruga po načinu Italijanov ; ista bi lahko svoj delokrog razširila na druge poslove; ob enem bi lahko imela svojo hranilnico, v kojo bi se udje obvezali plačevati majhne zneske na teden ali mesec, ter bi se iz te štedilnice dajala članom — majhna posojila. Zavzemala bi tedaj mesto kreditna ali posojilne zadruge, čijih snovanje najboljši ekonomisti toplo priporočajo. Pojebno bi enaka zadruga koristila malim podjetnikom, obrtnikom in trgovcem, koji bi se v svojih potrebah k njej zatekali. Zavzemala bi mesto večje hranilnice in posojilnice, koja bi v Trstu našla brez dvojbe ugodnih tal ter bi najbolje uspevala!
Zadruge so istinito velekoristni pojav novejšega časa. Korist svojo pokazale so v vseh deželah. Na Češkem in Nemškem, Fraucozkem in Italiji ustanovljajo zadruge in tem slična družtva. Na Nemškem jel je snovati enaka družtva Schultze-Delitsch 1. 1848 in dosegel je veliko uspeha, opirajoč se izkljućljivo na delalski stan. V Italiji enako osnovana družtva začetkom neeo uspevala, dokler ja ni preustroji! profesor A. Luzzatti; vpeljal je namreč takozvano omejeno poroštvo; ta družtva so se namreč preosnovala v nekaka brezimna družtva. Misel je bila srečna in kmalu so se ta družtva jela širiti in lepo razvijati. Tudi češka gospodarska, posojilna in druga družtva osnovana so po tem načinu, po katerem se družtev ne vdeležu-jejo samo delalci, ampak tudi drugi stanovi ter prispevajo z vlaganjem glavnice k dru-žtvenem razvoju. Samo ob sebi se razume, da mora uprava biti natančna in vestna, da se vanje privabi čim več kapitalistov.
Schultze-Dielitsch se je nadejal, da se bode z zadrugami dalo rešiti pereče socijalno prašanje, ali tega ou ni dočakal. Zadruge so brezdvojbe velike važnosti za razvoj narodnega gospodarstva in blagostanja, kakor tudi neodvisnosti delalčeve, vender neso še dosegle zaželenih uspehov, kajti nahajajo se še v razvitku. Zadruge ho važne v gospodarskem in vzgojnem oziru, kajti uče članove štedljivosti in varčnosti, nkrbnosti in opreznosti. Zadrugari jednomiselno skrbe, da njih zadruga škode ne trpi, ampak, da se glavnica veča in krepi.
Jako razširjene in vcepljene v narodno živenje so zadruge na IiuBkem. „Mir" in „artel* so prastare ruske uredbe ; zadnja je obstojala že v 13. stoletju. „Artel" zove se zveza delalcev, da izgotovijo kako podjetje ; zidarji, lončarji, ribiči, lovci itd. sklepajo mej seboj zadrugo, zvano „artel", ter volijo starosto. Zadružno imetje je občno, radi česar dogaja se na Ruskem, kar je v družili deželah nemožno: imetje je povsod varno.
Zadružno živenje je Slovanom prirojeno; še dandanes se na severju in jugu deloma goji in procvita. (Jim bolj so se tujci širili v slovanske dežele, tem bolj se je zadružno živenje jelo podirati. O starodavnih „zadrugah" ni na Slovenskem več ni duha ni sluha. Umestno in koristno, da velepotrebno je, da si snujemo delalske in druge zadruge, da se združujemo v zadružno življenje, od kojega je odvisen naš gmotni in narodni obstoj.
„Cujus regio iliius et religio" — čigar dežela, tega je tudi vera — po tem gaslu veli so so Rimljani in tega slova se držijo tudi novejši narodi, nemški in laški, katera pred vsem gledata, da si deželo gmotno podvržeta in na to tudi moralno nadnjo vladata- Nemci ustanovljajo podružnice Sudmurke, Lahi klanjajo se kapitalistom, kateri na Primorskem, posebno pa v Trstu, igrajo mogočno ulogo. Ptuji kapitalisti imajo tu v rokah glavni denarni promet; ptuji kapitalisti pomagajo Lahom tlačiti nas Slovane, ter nas polagoma raz* narodovati. Povestnica nam kaže, da je narod pešal in se zgubil, kamor je tujec
vselil svoj kapital. Bitstvo in značaj naroda vtapljala sta se v tujizeiu.
Temu raznarodovalnemu činu se uspešno ustavimo samo, ako si sami skušamo pomoći do samostojnosti in veljave, ako si snujemo narodna denarna družtva, ter se teh tesno oklenemo. Polagoma bodemo tem načinom vpeljali v narod starodavno živenje, prevstrojili in ojačili je njemu v velikansko korist, rešivši ga tujega laškega in židovskega upljiva.
Rojaki! Delalci! moči nam ne manjka, samo volja uaša ni še jaka: vzbudimo se in poprimimo se dela. "V" Trstu imamo za to ugodnih tal; osnujmo si po načinu naših sodeželanov-Italijanov delalsko posojilnico in slovensko konsumno zadrugo z združenim skladiščem za prodajo užitnin, obleke, pohištva itd. Majhni smo a dosti nas je, radi česar brez dvojbe bi enaka zadruga mej nami v Trstu imela sijajno prihod njost.
Od dobro osnovane narodne zadruge smemo se nadejati dobrih uspehov z ozirom na narodno, gospodarsko, kulturno in socijalno stanje. Od nje zavisi gmotna in duševna neodvisnost slovenskega življa v Trstu.
Rodoljubi na delo !	L.—
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Poročilo o proračuuskej debati, V 894. seji dne 28. aprila govoril je prvi konservativni poslanec dr. Ebenhoch jako odločno za konservativno šolo. Po-jašnjeval je jako duhovito, kako da Bi misli stranka njegova versko šolo. Prote-stoval je najodločneje proti predbacivanju, da hoče konservativna stranka znižati „niveau oinike" in zanikal je, da bi verska šola materijalno oškodovala učitelje. Ko-nečuo je zatrdil, da ne bode konservativna stranka nikdar prenehala zahtevati j verske šolo. Za dr. Ebenhochom govoril je Bukovinski poslanec L u p u 1, ter navajal razne želje glede Bukovine. Generalni govornik levico polemizoval je proti dru. Ebenhoch u. Generalni govornik večine posl. J a h n govoril je o razmerah na češkem vseučilišču in je izrekel razne želje. Po govoru posl. Jahna oglasil seje k bosedi posl. Klun, da izreče stvarni popravek.
Govorila sta potem poslanca T u r k iu Nabergoj. Nabergojev govor priobčimo na prvem mestu. Poslanec Kowalski govoril je o šolskih razmerah po Gališkem iu se britko pritoževal o krivicah, ki se gode Rusinom.
V	395. seji dne 29. aprila govoril je poslanec A d a m e k o točki „izdatki za umetnost in arheologiške smotre". Naučni minister odgovoril je na zahteve, stavljene v prejšnjej seji po poslancu Jahnu. Pri točki „visoko šole" potezal se je poslauec D e r s c h a 11 a za povišanje plač profesorjem in azistentom tehniških visokih šol. Poslanec Ž u e e k se je gorko potezal za napravo češkega vseučilišča na Moravskem. Poslanec M a g g se je seveda protivil tej zahtevi. Temu je zopet odgovarjal poslanec dr. Fanderlik.
V	396. seji dne 30. aprila bili so poslanci vseh strank jako pobiti, ker so dobili žalostno vest, da Be je stanje obolelemu predsedniku dru. S m o 1 k i jako shujšalo, tako, da je malo upanja, da bi ozdravel. O točki .srednje šole" bilje dr. T o n k 1 i generalni govornik. Pritoževal se je, da morajo slovenski in italijanski učenci srednjih šol po Primorskej slušati pouk v ptujem in ne v materinem jeziku. Priporočil je, da bi bo pouk v grškem jeziku pričel še le v višjej gimnaziji, ker so učenci preobloženi. Želi, da bi profesorji gledali tudi na vzgojo učencev. Govornik je povdarjal potrebo, da se na gimnazijah v Mariboru, Celju, Gorici, Trstu in Pazinu ustanove slovenske paralelke. Glede Pazina priporočal jo vladi, da tam
| osnuje samostojno nižjo gimnazijo s hr-Ivatskim učnim jezikom in prosi, da se skrbi, da bodo slovenski učenci v Trstu mogli dobivati pouk v materinem jeziku. Naposled navel je vzroke, radi katerih je potrebno, da se zopet oživi gimnazija v Kranju. S to točko bila je završena razprava o naučnem mi-nisterstvu.
Za tem pričela se je razprava o ju-stiČnem ministerstvu.
Vnanje države.
Srbsko skupštino so zaključili
s posebno poslanico regontstva. V tej poslanici pravi regentstvo, da je skupština izvršila nadeje, katere se je do nje stavilo; po patrijotizmu in trudoljubivosti svojej zvrsila je svojo misijo in pokazala trdno voljo, uveljaviti načela pravega konstitu-cijonalizma. Previdnemu delovanju skupštine se je zahvaliti, da se je deficit zmanjšal za polovico. Tudi na obrambo dežele je skupština ozir jemala, odobrivši predloge glede odkupa monopolov in vrejenja financ.
DOPISI.
Z Notranjskega, koncem aprila. (Izv. dopis). Gospod urednik! današnjega dne, ko Vara pišem te vrste, leta tisočsedemsto-petinsedemdesetega, rodil se je — če naB, to se pravi: Če mene historiško-spominska data ne goljufajo — slavni K 6 n i g, ki je iznašel takozvano „Schnellpresse*, ali kakor bi jej mi dva rekla: stroj za brzo t i s k. Kedaj je pa ta „iznajditelj* umrl, tega pa reB da ne vem; a se mi tudi ne zdi važno vedeti, kedaj je umrl ta človek, nego jaz sem Vam le hotel dokazati, da bo bili ljudje tudi že pred sto leti „praktični", kar dandanes neso, ali vsaj navadna ni ta „čednost" pri sedanjem rodu, zlasti ne pri nas Slovencih in pri druzih — navadnih ljudeh ! . . .
„Praktični* so n. pr. to-stran gozda le — mesarji. No, oni prodajejo meso za ono — „pitanih volov* (kilo po 48 kr.), a koljejo navadne hrvatske buše, kojih meso in pa drug „materijal* sta tako nepraktična za želodec, kakor cena mesa za
—	žep, zlasti tacih ljudij (konsumentov) seveda, ki bo odvisni od nepraktičnega mesečnega ali letnega zaslužka, kar je — po teoriji — že vse jedno! , . .
Po mojej misli bilo bi napram tem odveč praktičnim mesarjem po nekodi najbolj umestno osnovanje konsumnega družtva, ali pak — če bi to ne bilo možno
—	razpis mesarskega mesta b pogoji, ki bi ne bili „praktični" le za mesarja, nego tudi za konsumente ; b tem bi se marsikje,
—	zlasti pa na Notranjskem po nekodi — prišlo v okom tej rafiniranej „press-inani-pulaciji", ki ima sedež svoj baš pri mesarske) obrti v prvej vrati.
In časi so slabi, gospod urednik, in to kazi nekoliko sicer praktično življenje človeško, ne tako cena živinska, ki je vedno še dokaj primerno nizka, ali če hočete normalna!
Manj praktični, nego mesarji, so pa naši „Amerikanci". Zakaj vraga le ti P! Na to vprašanje Vam kmalu odgovorim. Izseljevanje v Ameriko poBtalo je zadnji čas tudi na Notranjskem uprav epidemično. Najprvo vzdignila je zastavo svojo Dolenjska stran, a tej jela je neposredno slediti Notranjska. Da pride na vrsto prej ali slej tudi Gorenjska, je toliko kot gotovo ! Mora biti pač močen magneten pol onkraj oceana, da vleče s tako silo človeški — ta kranjski rod od tod na-se.
Ko človek vidi ali bere, kako se danes tu, jutri tam, zbira malo krdelo starih in mladih ljudij, veČjidel kmetskega Htanu, ter podaje na odhod v Ameriko, proda tu svoje imetje ali si pa izposodi nanj potrebnega denarja za potovanje, prašati se mora samega sebe: I zaka j pa zapušča vendar ta „roj" svoj ljubi kranjsko-slovenski dom P ! So mar temu krive morda neugodne
gospodarske, materijalne razmere, ali kak zunanji vzrok ; ali ime dežele, po katerej se bojda cedi med in pa mleko, ali kak drug vir „nebeške sreče* itd.? E, kaj še! Tu igra ulogo v prvej vrsti človeška domišljija, zatem nepremišljeno lepšanje prihod njosti po ljudeh, ki so že kaj časa v Ameriki bili in si par krajcarjev lažje prislužili, nego doma z lenobo, in ki vabijo svoje ostale rojake sedaj za seboj; najbolj pa zadene krivda razne agente severno-nemškega Lloyda, ki preže na vseh oglih, ulicah in zakotjih, in vabijo na prav rafinirau način ta lehkomišljen ljud — v tujo, nepoznato deželo, kjer rase trnje in osat za lehkomišljenega človeka, kakor poganjata tudi doma in povsod i !
Kaj pomaga prepozen kes! Prej je treba misliti na nasledke, a ne potem, ko ni rešitve več! Zbog tega bilo bi umestno, da bi kompetentne oblasti z vso postavno strogostjo postopale napram tacim svoje-glavnim ljudem in zapirale jim pot, zlasti pa pri nas na Kranjskem, o katerej je Dunajska „Neue Freie Prosse" pred par dnevi glede tega izseljevanja naših ljudij, na prav zbadljiv način Bmešila deželo, rekoč : „ . . . . das Auswanderungsfieber in Krain" ; potem pa naštela pet slučajev, v katerih so bili nekateri mladi ljudje z Dolenjske, ki so hoteli s tujimi listinami popihati jo v Ameriko, pri jednem dunajskih okrajnih sodišč vsak s sedemdnevnim zaporom ter 10 gld. globe kaznovani.
Pa za danes dovelj, a o čem druzem prihodnjič !	—n,—
Iz sežanskega okraja. (Novačenje, pomlad). Dne 14. in 15. aprila t. J. vršilo se je v Sežani, a 17. in 18. pa v Komnu vojaško novačenje. Vspeh je bil povoljen, kajti nabrali so v Sežani 108 in v Komnu 97 novincev. Zadnji okraj dajal je navadno več vojakov, kakor prvi ; zakaj ni letos tako, ni mi dourano ; pravijo, da so fante prvega razreda prihranili za drugo leto. Vederemo ! Fantje so se povsod vedli še precej dostojno in nikjer ni prišlo do izgredov. Tedaj brez vsakega resnega nemira so minoli dnevi novačenja, kar je hvalevredno.
Glede petja moram omeniti, da Be je čulo nekaj več slovenskega petja, kakor minula leta. Vendar pa ne morejo še naši fantje, ki v Trstu delajo in semkaj pridejo k vojaškemu naboru, opustiti grdega italijanskega „jolilajfanja", kakor d. pr.: „Voga, voga la barketa" itd. Upamo, da bode v bodoče kaj bolje.
Iz zimskega spanja se je predramila mila priroda. Pomlad je tu in vaaka stva-rica diha novo življenje. Se svežim zelenjem se diči gozd, skrivnostno šumeč v sladkem objemu pomladanskih vetrov, slavec in kos milo pevata v gaju, travniki so zeleni in ozaljšani z duhtečimi cvetkami, po hribih in dolinah se razlega veselo žvrgolenje drobnih ptic. Sadno drevje se lepo raz-cvita in obeta mnogo Badu. Tudi trta lepo poganja. Upamo, da nam bode letos „peronospora" prizanašala. In ako so bode tudi prikazala, našla bode letos hude sovražnike, kajti kmet je spoznal potrebo škropljenja in vsak že Bkrbi ze škropilnice. Kdor je v minolem letu škropil, pridelal je še precej dobre kaplje; kdor pa ni, gledal je milo lepo grozdje svojega soseda. Tedaj kmetovalci: Pozor !
Domače vesti.
Imenovan je stavbinskim praktikantom pri namestnistvu, tehniški student g. Ernest Dejak.
Za možko podružnico sv. Cirila in
Metoda darovali so : slab biljardist 82 kr. J o s. A b r a m stud. jur. 1 gld. in Josip SkoČir 1 gld. — V gostilni g. Tenceja na Prošeku nabralo po je 2 gld. 73 kr. —
N. N. je daroval 5 gld. — Nekdo je plačal za zgubljeno stavo 5 gld.
Račun o nedeljnem koncertu priobčimo v prihodnjej številki.
„Jour-fix" je danes zvečer ob 8. uri v „slovanskej čitalnici*. Pogovarjalo Be bode o sestavljenju bodočega odbora. Gospodje člani naj se v mnogobrojnem številu udeleže tega sestanka.
Občni zbor „Deialskega podpornega družtva" je jutri popoludne ob 4. uri. Gospodje člani naj se polnoštevilno udeleže tega zbora, da ne bi ostal nesklepčen radi nedostatnega števila udeležencev.
Sv. maša pri sv. Jakobu. Od danes
naprej bodo imeli otročiči slovenske ljudske šole pri sv. Jakobu vsake urede in sobote ob 7 V« uri zjutraj sv. mašo v župnej cerkvi.
Lahonske marnje. Iz Dunaja brzojav-Ijajo, da je drž. poslanec R. Luzzatto predložil zbornici resolucijo, naj bi vlada prišla v pomoč italijanskej narodnosti v Trstu, prevzemši polovico stroškov za vzdrževanje laških srednjih šol v tem mestu, istotako brzojavljajo tuk. časopisom, da je naučno ministerstvo obljubilo podpirati in v obzir jemati prošnjo ulcralahonskega družtva „Pro patrie" za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Kakor je iz tega razvidno, vlada je še odločena tirati na Primorskem Slovanom sovražno politiko, ter božati, likati in krepiti italijanski živelj, na očitno škodo nam Slovanom. Skušnje z izdajalci, bombemetalci in petardisti jo neso še spametile, ampak hoče, da bodi Trst narodno središče avstrijskih Lahov in utočišče Inedente. Habeat šibi. — Odločno zoprstavljanje slovenskih poslancev — kojih predlogi bo žalibog slabo podpirani po krivdi istih samih — živo risanje žalostnega položaja Primorskih Slovauov od strani dr. Ferjančiča, dr. Vitežića, dr. Gregorca in Nabcrgoja malo more, ako si slovenski poslanci južnih dežel, združivši se z Mla-dočehi in Rusini, sami ne osnujejo svoj klub, ter odločno zahtevajo od vlade pre-membo dosedanje politike na Primorskem. Italijanski časniki v Trstu se petorici slovenskih poslancev (tako je nazivajo) rugaj o rekoč, da je v letošnjej šolskej debati več pomagalo par krepkih opomb iz vrst italijauskih poslancev, nego vse ekspetoracije imenovane petorice ! „La fama di ribelli di ques;a pentarchia — piše nek jist — varrft se non altro a richiamare T attenziono del governo sui nostri reali bisogiii\ Naš kmet bi rekel, da imajo Lahi več sreče nego pameti. In res, slovenski drž. poslanci že davno tirjajo od vlade samo jedno slovensko ljudsko Šolo v Trstu za preko 2000 slov. otrok — iste pa še nemamo. Stoprav Be pa oglasi kri-vonosi Luzzatto, že obeča vlada laškej manjšini učiteljišče, obrtno šolo, srednje šole in — vseučilišče. Prosit. — Kot za-elombu svojej resoluciji navajal je Luzzatto bližajoči se kritiški položaj Trsta, ko mu bode vzeta zadnja prodpravica : prosta luka in užituinski davek. Municipij ne bode mogel nositi tolikih bremen, ter vzdržavati panlahonsko gimnazijo in realko, treba da mu vlada pomore — i t a ! i j a n č i t i tukajšnji živelj in vzgajati mladino v nekem Avstriji nič kaj prijetnem duhu. In vlada je to obljubila!
Delaisko gibanje. „Mi proizvoditelji, mi moramo učiujati državo, in za nas je ho* teti tudi moči" — pisal je Francoz Murat. Delalski stan je postal v istini velemoč, na kojo se bodo morali državniki in za-konodajci ozirati. Priča nam je sedanje gibanje, ki je dolgo časa tlelo, slednjič pa oživelo iu sedaj zavzema že vse družtvo. "N sa Evropa je nemirno pričakovala dne 1. maja; povsod se je rabila največa previdnost, storili so He potrebni koraki za občno varnost. Tudi Trst ni zaostal. Policija ju dobro pazila, da se ta dan preprečijo nemiri; vojaki so biti pripravljeni za najhujši slučaj. Ali do nemirov ni prišlo zbogpazno pozornosti predstojećih oblastev. Minula leta je bil 1. dnn m n j a dan
veselja in radosti; vse meščanstvo jo rano	gld. 404.300 74; idem zavarovanju pre-| v jutro hitelo v gozdič v ozelerielo nara- , važanja gld. 20.583 62 in izplačilo /ava-
vino naročje. Letos ni bilo nikjer živah-	rovancem na živenje gobi. 61.389-90;!
nosti. Pri lovcu vse tiho ; v gostilni „pri	vkupe gold. 486.283 32, ostane čistega
gozdiču" je svirala gudba, ali obiskovalcev	dohodka na razpolago delničarjem gold.
malo. V mestu -samem je vladal nek ne-	653.438*48. Izplačala je družba leta 1880
opravičen strah; zunanji ljudje in naše	odškodnin za 10 milijonov goldinarjev;
kmetice so se celo bale ta dan v mesto,	odkar obstoji pa do 31. decembra mino-
Sem ter tja po ulicah je bilo opaziti kupe	lega leta ogromno svoto preko 227 mili-
praznujoČih delalcev ; povsod so bile na-	jonov goldinarjev. Delničarjem se izplača
stavljene javne straže. V novej luki so	dividenda po gold. 116 v zlatu, začenši
delali le oni delalci, ki so prišli pred 6>/«	dne 5. t. m.
uro zjutraj, drugim je policija zabranila	Te številke nam pričajo, da je zavod
vhod. Lloydov arsenal je bil prazen ; pli-	ta v pravih, izvedenih rokah in da more
narnica obdana s stražniki ; mlin Economo	biti vodstvo zavoda ponosne na doseženem
ni mlel; v „ Stabilimento tecnico" je bilo	vspehu. Ta vspeh moramo tem više ceniti,
bilo pravega veselja; povsod vladala je	rovalne stroke proti toči jako ugoden,
neka resnobnost. Proti 10. uri je začelo	navzlic naprednem duhu, ki prošinja vodstvo | vlivati iz neba ter je padalo do večera, rin je sili, da kolikor moči zadovoljuje
i Znano socijalistiško družtvo „Confedera-	svoje klijente.
zionew je hotelo prirediti shod pri sv. Ivanu,	Avstogr. Lloyd. Gmotno stanje tega ali policija je to prepovedala. Kmalu po-	važnega parobrudarskega družtva se vedno ; poludne zaprle so se glavne prodajalnice,	hujša. Lani so jo mej delničarje razdelila ker ni bilo kupcev. Včeraj je imelo mesto	dividenda 10^ gld. na delnico vpotrebivsi zopet svojo navadno obliko ; delalci bo šli	v to rezervni zalog; letos je neki denarno na delo. Sploh se je vse izvršilo mirno in	stanje še slabše, kajti namesto dividende brez izgredov. Bolje tako.	ostane pomanjkljaj gld. 441.868, čeprav se 0 delalskem gibanju. Kakor nam jav-	porabi ves rezervni zalog. Satno na prelja brzojav, ni bilo 1. dan maja skoro	mogu imelo je lani družtvo 200.000 gld. nikjer posebnih izgredov. Vsi Dunajski	več izdatkov. Skupna vrednost parnikov listi hvalijo dostojno ponašanje delalcev.	16,970.000, vrednost palače gld. 1,610.039. ! — Istotako je bilo v Budimpešti. — Na	in ladijetesalnico (arsenala) okolu 3 mi-Moravskem bili so izgredi v Prostje-	lijone for. itd. Uzrok pešanju je menda jevu, kjer so napali jetnišnico. — V Rimu	le slaba uprava. — in Berolinu bili so delalci mirni. — V Tu-
^ascia-lignea v a bojili . .			30.—
		4 JO.	4HO,—
	„	>_	P
	m	(;."». —	m.-
Peiiang ......	n	.vt.—	r>i. -
	n		55,—
			40,-
Petrolej ru^ki v sodih . .	l(M> K.	T.75	—.—
„ v zabojih .	„	9.—	—
Ulje bombažno anterik. . .	_	M.-	
Lecce jedilno j. f. gar.	_	41.—	42 -
dalmat. s curtilikat. .	_	44,-	45-
namizno M.S.A.j.f gar.	„	,'»;{. -	r>i-
(Vix V i erge ....	•	•14 -	♦16. -
„ tino.....	n	liH —	i.J-
		7.50	7.75
dalntat. s cert. . .		_,.	_#_
Smokve puljefike v sodih .	t	—. —	_,_
„ v vencih .	_	12.25	12 V»0
Limoni Me si na......	zaboj	4.—	1.50
Pomeranće sicilijanske . .	_	t Oo	4.r,o
Mandlji Hari I.a.....	UH> K.	llto.-	102.-
dalm l.a, s cert.	„	— _	—. _
Pignolli . ........	„		71.-
Riz italij. iiajtiiioji . , .	„	18.50	19.-
„ srednji . . . .	i*	17.-	17.50
Kangoon estra . . . .		15.25	—.—
■ .....	„	13.25	—.—
11.a ....		12 -	—.—
Sultanine dobre vrsti . .	„		3H—
Suho grozdje (upava) . . .	n	- .—	—,—
	„	•>o>_	23.-
Slaniki Yarmouth ....	sod	— .—	— .—
Polenovke sredne velikosti	„	33.—	—,—
velike.....		—.—	—.—
Sladkor centrifug, v vrečah			
eertifisK. . . .	l(XJ K.		3157
Faiol Čoka.......	„	10o0	—.—
	n	H 5	—.—
»vet iorudeči . . . .		H jO	—
temnorudeči . . . .	n	8.25	—.
	s	9,—	—.—
kanarček ......	s	U,—	— .—
beli, veliki . . . .	_	050	—.—
zeleni, dolgi ....	n	7.—	
„ okrogli . . .	n	0.25	—.—
mešani, štajerski . .	„	to.—	—. -
Maslo . • , . ......	n	02.—	03 -
	s	o _	aio
	n	2.10	3,f)0
	K	3,—	3.00
rinu je policija razpršila demonstrante,	čikov, ki so pred mesecem v nekej gostilni
kateri so pa potem na redarje streljali. —	v Gradiški preluknjali podobo pokojnega
Tudi v Bolonji so hoteli deinonstrovati,	cesarjeviča Rudolfa. Stric „Corriere" meni,
toda policijo je preprečila njihov namen,	da je zaporu bilo uzrok slovansko-kleri-
Cuvajte sr, tla Vas ktlo n« prevari. — Izpustili so iz ječo onih šest Lahon- 8chwilz 1,(1 Tirolskom. V pro&lej zimi polotila
. ... se mo jo bolezen v želodcu, združena z brez-
apotitnostjo, glavobolom in slabim telesnim odvajanjem ; te bolezni re&ile so me lekarnarja IMhard Hrumita švicarsku krogljico (akatljica 70 kr. po lekarnah). Sedaj sem zdrava kot poprej ; priporočam toraj te švicarske krogljiou vsim na
Priporočilo
—	V Bruselju je 10.000 delalcev kora-	kalno časopisje, ki je čin obsojalo ter da j^m^a ™re\"ričat.\ 'da se^dobi p^Tihard
kalo po mestu noseč tablice se zahtevo	je oprostitev teh šest nadobudnih mlade-; Brandtovo krogljice, kajti ta izdelek ponarejujejo
0 j i t j • um v	. w i i * . tx i na prav brezvesten način. Devica Priska Funk-
8 urnega dela. Izgredov ni bilo. — V	nicev prava brca tem časopisom. Hm. hauser, delulka v tubačnćj fabrikt. (Podpis po-
Parizu biti so izgredi, zaprli so kacih 500	Samomori postali so v Trstu nekaka' verjon). — Treba jo biti previdnimi, da se dobi
, l l l L-	. v . i . i . : prave, lekarnarja Itiharda Brandta švicarsko
demonstrantov. Demonstranti so se spnjeli	modna stvar. V teku tega tedna je o oseb kro^ljice z belim križem na rudečen. polju, ne
z konjico, pri čemer je bilo ranjenih kacih	samovoljno storilo konec svojemu živenju. Pa kuko ponarejanje.
30 °sob.	j — Neka deklina, katerej jo gospodinja
Ferijalno družtvo. Delovati za razsir-	zapretila, da jo izžene iz službe, ako ne
jatev in »krepitev narodne zavesti bil je	preneha ponočevati z nekim vojakom, iz-!čč. tavaršicara in gg. tovarišem na Gori-
od nekdaj cilj slovenske mladine; in da	pila je kozarec ostrupljene vode ter zal škem in v bližnoj Utn
je mladostno navdušenje za vse lepo in	tem umrla v bolnici. — Ognjegasec Peter Podpisani zastopniki učiteljskih druž-,, , ,.. ». , .	. „ . ... . . , , , tev priporočajo, da bi blagovolile čč. ta-blago mogočnega uplj.va na sirse kroge,	Milatovic se je usmrtil izpivsi kozarček 'tovari4i kupovuti šol. potega pač nikdo no bo tajil. Velikošolci na	mišnioe. Piccolo se čudi, da prod samomo-Dunaju imajo Bvoje središče v „Sloveniji",	rilca pogrebnim sprevodom ni bilo duhov-
—	oni v Gradcu v .Triglavu*. — A o	nika!—54letni Leop. Brindlmayr ustrelil počitnicah, ko so raztreseni dijaki po vsej	se jo v gostilni Sandvvirth; na mizi so našli domovini, nemajo pravega središča v do-	list na njegovo soprogo; zapušča sedem1
mačiji. Temu nedostatku sklenili so slo- ( otrok. — 521etni A, Kletscha, diurnist pri venski velikošolci na Dunaju opomoči s tukajšnjem namestuištvu, ustrelil se je v tem, da osnujejo slovensko f e r i j a 1 n o' sredo večer sedeč na stolu na Acque-družtvo. Poseben odsek, ki bo zaradi dottuodnesli so ga v bolnico. Žalostno, tega stopil v dogovor s graškimi veliko- j Nesreča. 321etni J. Orlić in A. Vra-šolci, storil bode vse potrebno, do se morda vešič sta kopala v Stevanu zemljo, s kojo že letošnje počitnice ustanovi to potrebno zasipajo morje v novej luki. Nenadoma f družtvo, ki naj bi zjedinilo vse slovenske so vtrga nad njima velik plaz zemlje ter velikošolce abiturijente ; vsako leto prire-joba pokrije. Vravešič je ostal na mah (dilo dijaški shod in veselico v drugem! mrtev, Orlića so prenesli hudo ranjenega kraju slovenske zemlje, budilo vzajemnost v bolnico in kolegijalnost med vsemi slovenskimi
j dijaki. — Naravno jo, da bode izključeno | vsako politično vprašanje, vendar se je nadejati, da bode zaveza slovenskih veli-košolcev tudi v tem oziru dobrodejnega vpljiva na slovensko občinstvo.
Izletni vlaki v Gorico in Kormin se začnejo prihodnjo nedeljo; voznini je cena jako znižana.
Nova vozna tarifa na južnej železnici se uvede dne 1. junija. Tarifa se je predložila ministerstvom v proučenjo, koja jo brez dvojbe potrde. Cene so znatno znižane.
Assicurazioni generali. To znamenito zavarovalno družtvo je imelo minuli torek svoj občni /bor. Iz poročila posnamemo naslednje : dohodki; nerazdeljena bilanca A. 1888 gld. 2536; zavarovanje proti požarom gld. 463.587 48; zavarovanje • živenja gold. 167.479-19; očetovski dohodki bilanca A. gld. 299.124-57; idem B. gl. 206.994-56; vkupe gl. 1,139.721 80. Odštevši u 7gubo na zavarovanju proti toči
Detomor. Neka 18letna Marija Z. iz Rudolfovega porodila jo na skrivnem dete, sad pregrešne ljubezni. Da svojo sramoto zakrije, zavila je človeška hijena novorojenca v cunje ter ga vrgla v nek vodnjak na letovišču C. v ulici Pindemonte, kjer jo mrtvec ležal preko jeden mesec. Hudob-nico je policija zaprla.
Mrtvoud je zadel nečega 56letnega brijaća, ko je spal s svojim pajdašem v nekej sobi v starem mestu. Prenesli so ga v bolnico, kjer jo kmalu na to umrl.
Tržno poročilo.
Cene se razumo, kakor so prodajo na debelo blago za gotov donar).
Cena od for. Ho for.
trebščine pri g. Gasp. Likar-ju v Gorici. Tolmin duu 9. aprila 1890.
Tolminsko učiteljsko družtvo tajnik,	(Pečat)	predsednik,
Ivan Krajnik 1. r. And. Vortovec 1. r.
Učiteljsko družtvo za (ioriski okraj. tajnik, (Pečat)	predsednik,
Peter Me'dvešćek I. r. Tomaž Jug I. r.
Učiteljsko družtvo za Sežanski okraj. tajnik	(Pečat)	predsednik
Mat. Sante 1. r.	Ant. Eenigar 1. r.
Učiteljsko družtvo za Koperski okraj. tajnik,	(Pečat)	predsednik,
Ivan Kuret 1. r. Ferdo Breitschopf 1. r.
Moccr.......	100 K.	132	_	131.—
Rio biser jako lina .	n	—	—	—.—
Java „ „ „ .	«	121	—	i2t;.-
	*	111.	—	112.-
„ srednja . . .	s	1U7.	—	10*.-
	n	115.	_	117.-
Portoricco.....		133.	_	i3o.-
Ban Jago de Guba .	, „	1S0.	—	137.-
Ceylon plant. tina . .	s	131	—	1*3.-
Java Malang. zelena .	n	118	—	120.-
Campinas.....	n	—	-	— .—
Kio oprana . . .	i	—	—	—
n lina ......	s	111	—	U2.-
„ srednja . . . .	i	lUo	—	M0.—
Podpisani očitujejo, da hu govorjenja, katera ho raznesli, krivo zastopili, ker nij res da jo veselični odsek, o priliki druž-tvenega velikega plesa, pil pivu na račun družtva ; ampak je res, da so stroški za ta ples, kar smo so tudi osebno prepričali, popolnoma pravilno sestavljeni.
Trst 30. aprila 1800. Polšak Miha.	Andrej Krečič.
uda „Delalskega podpornega družtva".
1 z j a v a.
Podpisani izjavlja, da ne sprejme izvolitve v odbor „Delalskega podpornega družtva".
Trst, 2. maja 1890.
Ivan Macarol-
Spomladansko zdravljenje.
Čaj „Tisoč cvetlic'1 (Millefiori).
Čisti kri. Izvrstno srodstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasattju iu hemoroidom En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni Pruicmurer „Ai due ikiori" 1'iaz.a G rundo.	4—10
Dežnike in solncnike
jednostavne <Io najeleijantncjšili iz solidnega blaga, skrbno izdelane v najvećjej i/beri in po čudovito nizkih cenah priporoča
L MIKUSCH
v Ljubljani
Mestni trg ste v. 15
tovarna /a izdelovanje dežnikov in solnenikov.
Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše
Naročila po poŠti se hitro izvrše proti povzetju.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. 3_„
Lekarna Franzoni
pri „Materi Božji" 5~5
v ulici sv. Antona (poleg cerkve).
Velika zaloga vsakovrstnih zdravil.
isssss smmmm
v
yiRiccardo Dinelli 'i

LTil
I M
Ljn
E
L
m
S §
■J
Via S. Lazzaro št. 15, Trst.
{.■^1 Zaloga alabastra vsake kvalitete	f^il
,]J)	in oblike.	Mj
Tovarna za gips	1
m	°r	m
JJil različnih vrst na drobno in debelo,	lili Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih
JO p
Ll
Znaten postransk zaslužek,
ki se vedno V6kša in ki dolgo let trnja, morejo ni pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati: *<i. S. 1890- O raz, postlagernd.	3-25
TitJI
cenah.
14-44 lil
iV\ ____
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadelfljo
konceflijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-ceaijonovani zastop 14—42
Ludwiff Wielich
o
na Dunaju, IV Weyringerga«8e 17, alt pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnon , in innsbruck.
Suknene tvari
razašiije za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i samo dobre vrsti
3.10	m	za	1 odiel	o samo	for	3 30
H. 10	*	n	B M		»	4.BO
3.10	„	n	* n	ti	TI	fi.80
3.10	n	n	" n	ti no	ti	12.-
3.10	n	„	n ti	vrlo fino	ti	15.-
2.10	„	*	« n	za kaput fin	0 ti	6.-
2.10		„	n n	vrlo fino	n	9 -
1.00		darovao		for.	2.20-	- 3.20
6.30		kamgarn		za prati	for	2-81)
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trg 8.
Uzorci badava i franko. 10—2 1—13
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, So tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Tu čaj jo sestavljen iz namili rastlin in Čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dui 60 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pilu za proštenje životu in proti inadronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z , prtom truplu, želodčnih bolesnih itd. in ho lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena čkatlja velja 30 nvč.
PI a S t e r in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 5Ž0 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 Holdov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni C ris to folletti in Pontoni.	in—12
V toj lskarni govori se tudi slovenski.
ii -
* £
Najnovejša iznajdba
ni meh „Z ADE O"
Patentirana v vsih državah.
Žveplani meh „Z A B E Q" najnovejša znajdba z dvostruknim tiranjem zraka služeč za posipanje žvepla i drugih prahov proti trtnej bolezni je bil odlikovan v Fiorenoi nn zadnej mednarodnej razstavi aparatov gf proti trtni uši z srebrno svetinjo prvo vrste. Mini-< st»r.itro poljedelstva obrt nije i trgoyine je odredilo ta 5' meh kmetijskemu muzeju r It i mu. Jednostavna i močna konstrukcija tega meha omogofiuje uspah dvostruk-
—	nega tiranji zraka i posipljo prah z najmanjšim kro-Sj tanjem; posebni zapor ne dovoli da se žveplo v no-2< tranjost zagotovi
—	Ogromne naročbe tega meha so mi pretekla leta do-~ hujale iz vsih vinorejshih krajev torej mi nij potreba 5 posebno hvaliti njegove prednosti, katere ga predposta-®® vijo v x e trt družim mehom.
yV Izumiteij si pridrži postopati proti ponare-* djencem njegovega meha z vsem pravicam katere mu ^ zakon dovoli.
^ Cene: V zalogi v Trstu brez carine za naročbe od ■• 1-25mehov, komad, gl. <..od 25 mehov naprej gl. 3 I.UO. Za notranjsko carine prosto za naročbe od i—25 S. mehov, komad, gl. *£.;»0 od 25 nuprej, gl. 9,35
■s*	Cene za zaboje;
^ leseni Zaboj za 1 meh 40 kr. za 2—5 mehov ISO kr., za <> in več mehov vsaki meh 10 kr.
| V istarske tuke se pošilja brez zaboja.
Opazka. Pošilja se samo ako naročitelj denar ob
enem z nu ročbo pripošlje. Glavno i edino zastopstvo i za Sgu za TRST, REKO, GOltfCO. ISTIIIJO, i DAJ-tf A.CIJO pri tvrdi :
MI H I G Q TE O .A M
|v TRSTU — Lloydova palača, via Mercato vecchio 4. Imenovana tvrdka ima na zalogi po prav niz -i kili cenah sledeče predmete: .sisuljke /a vino, stiskalnice za drožje, sravo za gnečenje grozdja, si-•saljke za bunaro (stirnei, škropilnice za vrste itd. Železna o pohištvo kakor postelji, mize, stole. ; postelji za otroke itd. Mizo i stole lesene za vrte — železne padiljone za vrte i vse druge predmete :ki spadajo v hišo na vrt i v klet. — Prevzame vsakorstne naročbe. — Cenik, proračun i razjusnenja da se po z&htev&nju vsakemu.	2—8
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucionalni Md
(voda za pranje konj).
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jasneje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost u dirkah itd. 1 steklenica gld. 1,40.
Iv wi zde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kav i z rte Ićp za kopita (uinitcljiii
rog). 1 drožiČ 80 kr. Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova škntlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60.	'	(C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhija.
Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w iz de preparate iu pa se pazi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju
Fran/. Joh. Kwizdn,
c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniško preparate.
Mirodilniea
O-. 13. Aiucjoli
v Trstu Piazza (lella Legna štev. 1, na debelo ln drobno
združena z odlikovano izdeloval-nico čopiče v (pinzeljnev)
in z veliko zalogo barv in olja lastnega izdelka Lakov z Angležke, Francoske, Nemčije itd i i d.
kakor tudi z veliko zalogo
111 i n e r a 1 n i h v o d a
dobljenih neposredno od izvirov in jamčene svežosti, in
romanskega žveplja
za žvepljanje trt, pomešanega z modro galico in namenjenega v zatiranje
peronospore.
Zaloga v lastnej, v Logu pod Ricnianjilt ležečej hiši.	2-4
Najboljša	10 — 40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna finega sukna
Sigel-Imhof
v Brnu,
Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 o(lrez<*lv v dolgosti 3*10 metra, to jo 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne volja: gld. 4.SO iz navadno gld. 1.95 iz line "T^fl gld. 10.50 iz jako fine jjđf* gld. 12.IO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: s »vilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se smo prati, pristna piqui'-gilct-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopesiljatev se jamči. Uzoroi zastonj l franko.
Odlikovan na svetovnej Farižkej razstavi 1889,
prve vrste, dovršeno po najnovejših Dunajskih modelih v vsakem zlogu, po nizkih cenah in prioti garanciji
IGNACIJ KRON podružnica v Trstu
"Via del Teatro IM. 3 (X1 e r g e s t « o) 3	Katalogi na zalite vanje gratis .
Pošilja se eolnine prosto ^jfs^-t-M,----
Prva Krnska firma za razpošiljali je man iia U t urnega blagu
Bernhard Ticho — Brno
■■ n u t Iti ar k t st. |H, — razpošilja po poštnem povzetju.
7-20
KAJE CREPE
čista volna, dvojna Airokost 10 metrov gld. s.
NOUVEAUTŽS
snovij za ženske obleke: z
modnimi črtami in oarreaux, dvojnaSirokost, 10 m. g!.**
PISANO
praktična snov za hišne obleke 10 metrov gld. 4.
Gladkobarvenamoderna snov v vseh novih barvah dvojna sirokost 10 met. gld. —
CHEVRON
nove vrste, črtana snov, dvojnoširokost lOm.gl.ft'&O
Trožica (Dreidraht)
dobro kakovosti 10 m. g.T'80
CRNI TERNO
saksonski fabrikat, dvojna sirokost 10 m. gld 4'AO
DOMAČE PLATNO
1 komad 30 vatlov gld. i1.»O 1 „ 80 B ^ s[4S »0
KING-WEBE
boljo nogo platno 1 kom. 5[4 širok. 30 vatlov gld. O.
ŠIF 0 N
1 kom.aOvatlov 1. vrsteg.*» 50 najboljše kakuvostig. O .'»O
KANEVAS
1 k. HO vatlov tila gl. » 80, 1 k 30 vatlov rudeč gl. 5-*2() Kane vas iz niti 1 k 't i vatlov lila in rudeč gld. O,—
RAJE-RIPS
v vsoh barvah, 10m. gl. !l 50
OKSFORD
ki so more prati, dobre knkovo-vosti, 1 kom. ;SU vatlov gld'4'fiO
Zefir za srajce
najboljše, kar se more priporočati, 1 kom HO vatlov gl.O oO
BOSTON
ki se more prati, najnovejši doseni, 10 metrov gld, U' -
Jodna Rips-garnitura
obstoječa od 2 pogrinjal za poste-Ijoin 1 za mizo, se svilenimi fran-žami gld. t —
Tunis-portiere
zal okno,kompletne2 delaf.3'50
Jedna garnitura od jute
2 posteljna in 1 namizno progri* njiilo / 1'ranžani gM.a.SO
Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld
Holandske dolge preproge (o-l stanki) 10 — 12 met. dolge l o-j stanok gld 3 ISO
Najnovejši francoski voili, kisel morejo prati, krasnih naSrtov, 101
metrov gld !l 5l>
Rjuhe brez šiva iz dobrega doma'1 čega platna ii kom. gld. !l oOf
Platneni iava-robci z zavozlani mi franžami ti kom. gld. IO
Ženske srajce iz sifona iu platnal
s lino štikurijo H kom. gld. 18 !»<>|
Ženske srajce iz trpežnega plat. ibrobljene s čipkami H k. g. 5|-'J5|
Možke srajce lastnega i/, lelkabe"! le ali barvene 1 kom. I vrste gld.| 1 NO II. vrsto gld. |-«0
Srajce za delalce iz rumburškoga I oksforda, kompletne, velike. S| kom. gld 2' —
Normalna srajca kompletna vtdi ka, 1 kom.g | .50Normalnehlačel
komp. velike, 1 kom gld I 5()|
i Poletnoogrinjalo'J[1ilolgo g.l.2o|
1 konjska plahta najboljšega iz-l lifllka, 190om dolga, 1 HO em ši-| roka, gl. I "IVO, Čarskoruniena I plahta za fijakerje 1 kom g ?.»o|
Vzorci gratis in franko - llustrovan modni žurnal „Briinner Neuhelten" gratis in franko.
Lastnik pol. družtvo „Hinost".