Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25fzač>štale številke'dvojnoTCelotna naročnina'lir^”l.000,—polletria'liF 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadsfrT— tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO OB.ASIMI KOMIJNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Preprečimo vključitev STO v atlantsko bojno črto ! Podpišimo zahtevo po takojšnji uveljavitvi mirovne pogodbe! OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 135 Til ST SOBOTA, 14. 4 111.1.1 A 1»51. CENA 25 LIR Nezaslišana priznanja visokega funkcionarja Vojaške uprave v Trstu lise Tržaško ozemlje hočejo vključiti ir prvo bojno črto atlantske fronte iaJ itol >a» 5ji! ii nji ii {{Nx)bene spi einembe ni (loži anglo-ameriška politika na hodnem, tržaškem ozemlju», je 'V-viia v torek Vojaška uprava A. Izjave iste vsebine so dali ^ uradni krogi v Londonu, vshingtonu in Parizu. «Nobene rQrnembe», ponavljajo za svo-J*1* gospodarji njihovi zvesti Vpci n Trstu od titovcev do ^ipendentistov». In, glej, tudi *00, °ru v rimskem parlamentu da bi dokazal, da $e prat»* ni nič zgodilo na Svobod* j. ^ tržaškem ozemlju, temveč, ite1 Zahodne velesile še vedno stoje stališču tristranske note, se* z dodatkom o potrebi nepo- \ ^tihega sporazuma med Rimom Beogradom. ^Qrnu je bilo torej toliko hrupa Zadnjem času po časopisju, bo-tržaškem, bodisi italijanskem , jugoslovanskem, ki je dobil ^j odmev tudi v svetovnem ti* V Cernu so bile torej potrebne ttne interpelacije v rimskem Slumentu. čemu razne izjave lt°bih funkcionarjev? 2 31I ^ kmalu po izvršenih parla-j^tarnih volitvah v Italiji, i ;efc>no pa še po razikritem iz-Jstvu Titove klike je bilo raz- i' u110, da zahodne velesile niso L6 Proslule tristranske izjave l0» da bi omogočile vrnitev paškega ozemlja Italiji, tem-ij ’ da je bila edino le propa-?!“ino geslo v pomoč italijan-reakciji pri volitvah. Poleg eUh izjav merodajnih pred- lež: 'Iti Vse STO naj bi skupno upravljale ameriške, angleške in jugoslovanske vojaške oblasti - Tito bo v zameno odstopil Pulj z zaledjem ameriški vojski - Hlapčevska vloga titofašistov, slovenskih in italijanskih nacionalistov ter "indipendentistov,, pri izvajanju ameriških vojnih načrtov De Gasperi se je v svojem '«Št: u izjav merouajmn pieu- i(, v,hikov Zahoda je to najbolje k r<3ila izjava angleških mi-ir^dv ob priliki letošnjega ,, lska De Gasperija in Sforze /■‘Ondonu. Angleška ministra ^ sicer formalno potrdila troj-ii^ h j avo iz leta 1948, vendar L.hrazila (cprepričanje, da bo n!3‘° do sporazuma s Titovo s». ilj 6 ob tej priliki sta Italijan-IjL državnika izjavila, da že-da bi prišlo do takšnega j^zuma. L Qh.donski razgovor je bil to-Hjj Nagrobni spomenik tristran-(. izjavi, obenem pa začetek ivVe’ odkrite politike anglo-Riških imperialistov na Tr-ozemlju, ki ji je cilj 'dogočiti ustanovitev STO; kajti njegov nastanek bi imel za posledico tudi odhod vseh okupacijskih čet, kar pa so ravno hoteli preprečiti. Vojni načrti anglo-ameriških imperialistov v Evropi vključujejo namreč Trst v atlantsko bojno črto kot luko za izkrce-vanje čet in dobavo vojnega materiala v prve bojne linije, ki so predvidene na obronkih Vzhodnih Alp od Avstrije preko Ljubljane do Reke. Zate je bilo že davno jasno, da Anglo-americani ne mislijo zapustiti Trsta, temveč le še bolj utrditi svojo, doslej vsaj formalno «začasno» oblast. V tem namenu je- gen. Aireya, ki je zagovarjal potrebo vrnitve STO Italiji, zamenjal gen. Win-terton; skoro istočasno je bil zamenjan tudi poveljnik jugoslovanske cone. Novi angleški Ob 3. obletnici atentata Cestii Is e Togliattiju Številnim čestitkam, ki ob priliki 3. obletnice podlega fašističnega atentata prihajajo iz vsega sveta, se pridružuje tudi naš list z željo, da bi italijansko ljudstvo čim prej doseglo zmago v svoji borbi za mir in neodvisnost. poveljnik je takoj začel z «novo» politiko: začeli so zamenjavati stare napise na državnih ustanovah z označbo «FTT-BUSZ», prenehalo je uvajanje italijanske zakonodaje v cono A, rimski kasaciji je VU odrekla svojstvo vrhovnega sodišča za svojo cono. Poleg tega pa je začela odkrito podpirati razne lažne «indipendentiste» ter prenehala dajati potuho italijanskemu iredentizmu. Vsi ti ukrepi so po izjavi visokega funkcionarja VU — take piše torkova številka rimskega «Messaggera» — namenjeni, da napravijo upravo STO gibčnejšo in hitrejšo, posebno še spričo bodočih nalog, ki jih bo moral rešiti Trst. Ti novi ukrepi — je izjavil dalje funkcionar Vojaške uprave— imajo namen podpirati obrambne interese Italije. Z Ozemljem, ki je pod mednarodno upravo in oproščeno klavzul premirja, katero je krivično prikovalo Italijo, da mora ostati razoro-žena prav na najšibkejšem vzhodnem sektorju, bo mogoče organizirati mnogo vzhodneje od sedanje italijanske meje takšno obrambo proti morebitnemu napadu, kakršne vsaj v sedanjem trenutku ne bi mogla uspešno organizirati Italija. Tržaško vprašanje je treba gledati z evropskega, če ne s svetovnega vidika, ne pa iz ozkega nacionalnega; kajti višje potrebe obrambe evropskega kontinenta narekujejo, da mora začasno razum prevladati nad čustvi». To so torej rešaični cilj An-glo-američanov z našim Ozemljem, ki naj služi kot prva bojna črta za njihove vojne pustolovščine proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Jasno je, da pri evropski «obrambi» tudi Tito ne sme manjkati. Polemika o Bitoraju in Gotski liniji je to že dovolj jasno prikazala, Omenovani funkcionar je potrdil, da bi Tito prispeval k tej «obrambi» s prepustitvijo mesta Pulja in bližnjega zaledja anglo-ameriškim imperialistom, s čemer bi atlantski vrhovni štab imel pod svojo kontrolo vse prometne zveze, ki vežejo Pulj preko Istre in Lju- bljane po najhitrejši poti da Avstrije. V zameno pa bi jugoslovanske čete z uvedbo skupne okupacijske uprave v obeh conah sodelovale obenem z Anglo-američani pri upravi celotnega Tržaškega ozemlja. Značilno je, da je «idejo» o trojni upravi že pred letom dni iznesla skupina Sporerjevih indipendentistov, ki so poleg titofašistov najbolj hlapčevsko vdani ameriškim gospodarjem. To Idejo je prav te dni - čudno naključje! - Sporer ponovno pogrel ter jo kot konkreten predlog «rešitve vprašanja STO» ponudil ostalim političnim skupinam. Toda tudi De Gasperi, Sforza in drugi zvesti ameriški hlapci so hoteli prispevati k «skupni atlantski obrambi». Zato so opustili misel na vrnitev STO Italiji, temveč zahtevajo ukinitev le onih členov mirovne pogodbe, ki omejujejo možnost ponovne oborožitve Italije. Pri tej svoji zahtevi, naslovljeni na zahodne velesile, se izrecno sklicujejo na atlantski pakt, češ da ne morejo zaradi določb mirovne pogodbe izpolniti dolžnosti, prevzete z atlantskim paktom. * * * Po teh dejstvih je torej jasno, čemu uvajajo Anglo-američani novo politiko v coni A. Jasno je tudi, zakaj jih pri tem podpirajo titovci ter «indipendentisti» s predlogi «za vsebinsko izvajanje določb mirovne pogodbe», «za uvedbo trojne uprave STO» in podobnimi. Jasno nam je tudi, zakaj se Agneletto - Sosič - Ton-čičeva «Slovenska narodna listo» tako besno zaganja v našo pod- pisno akcijo za takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo. Tudi, hrup slovenskih in italijanskih šovinistov okrog vprašanja STO je le slepilo, ki mu je namen, prikriti dejanske načrte anglo - ameriških imperialistov z našim Ozemljem in omogočiti njihovo izvedbo. Razumljiv pa je končno protikomunistični bes vseh tujcem vdinjanih struj. Saj ie Komunistična partija edina, ki zahteva dejansko ustanovitev STO, vključno odhod vseh tujih čet, in s tem edina, ki je nevarna zločinskim vojnim načrtom an-glo-ameriškega imperializma. Vsak Tržačan, Slovenec ali Italijan, ki želi mir in boljše življenje na resnično Svobodnem tržaškem ozemlju, bo zato vedel napraviti svojo dolžnost bodisi v podpisni akciji za STO kakor tudi oktobra na volitvah. Nov podel manever fitofašisfov proli ”ll Lavoralore,, in ’Giovenlù,, Titovska agencija ATI zahteva od sodišča proglasitev konkurza nad našima listoma, da bi tako preprečila njuno izhajanje v času kampanje za jesenske volitve Titofašistična agentura v Tr- pred volitvami, jasno kaže, da , Toda tudi ta provokacija je stu si je izmislila novo podlo provokacijo proti demokratičnemu gibanju. Ker ji z vsemi dosedanjimi manevri ni uspelo uničiti glasila Komunistične partje STO «Il Lavoratore», je njena časopisna agencija ATI vložila na tukajšnjem sodišču tožbo, da se proglasi konkurz proti «Lavoratoru» kot tudi proti «Gioventù». Pri svoji tožbi se sklicuje titovska agencija, češ da imenovani glasili dolgujeta njej nad en milijon lir za vesti, ki sta jih objavljali v letih 1945-48. V sredo je bila prva razprava, na kateri je sodnik poskušal pobotanje med strankami, vendar brezuspešno zaradi absurdnega vztrajanja titovskega podjetja na nemogočih zahtevah. Ne dvomimo, da bo sodišče odbilo to nemogočo tožbo, ki sloni na zahtevah brez vsakršne podlage; saj bi jo sicer že davno prej vložili in ne šele po treh letih. Toda prav dejstvo, da so se zmislili na to tožbo tri mesece ima edini namen, preprečiti v ! obsojena na propast. Edino, kar najhujši volilni borbi izhajanje teh dveh bratskih glasil. Ta novi podli manever, kakršnega so v svoji nizkotnosti zmožni edino le titofašisti kot najhujši sovražniki demokratičnega gibanja, ponovno dokazuje, da so provokacije še edina usluga, s katero morejo titofašisti služiti svojim ameriškim gospodarjem. Kajti propadli so s svojimi poskusi, razbiti enotnost demokratičnega gibanja, izjalovili so se manevri, zasejati razdor med delavskim razredom, brezuspešne so njihove laži in provokacije, s katerimi skušajo zasejati narodnostno mržnjo, prav tako pa nimajo niti najmanjših izgle-dov, da bi mogli na jesenskih volitvah doseči vsaj polovico toliko glasov, kot so jih leta 1949. Prav zato pa se zatekajo k provokacijam fašističnega kova, da se tako oddolžijo za svetle dolarje, ki jih dobivajo od svojih gospodarjev. NARODI NE RODO DOPUSTILI, DA KI SE VOJNA V KOREJI NADALJEVALA Z začasno prekinitvijo pogajanj skušajo Amerikanci preprečiti premirje Kako je z zadevo novinarjev, zaradi katerih so bila pogajanja prekinjena - Predlogi korejsko-kitajske delegacije - Titofašisti si ne žele premirja - Bevanov lepak proti sedanji politike Attleeja bo od nje ostalo, bo le še večji prezir vseh poštenih ljudi do teh poklicnih provokatorjev ameriškega imperializma. Naš list izraža v imenu vseh demokratičnih Slovencev popolno bratsko solidarnost borbenima glasiloma tržaških demokratov «Il Lavoratore» in «Gioventù». Civilna iKiiSi«*a odobreoita l«k w. 18 glasovi večine RIM — Po večtedenskem boju v parlamentu je prišlo v sredo do končnega glasovanja o zakonu, ki predvideva ustanovitev «civilne milice». Ta osnutek zakona so predložili demokristjani, da bi mogli legalno ustvariti tolpe, ki naj bi ustrahovale prebivalstvo in terorizirale pripadnike levičarskih strank. Pri končnem glasovanju so demokristjani prejeli le 18 glasov večine! Veliko demokristjanskih poslancev je glasovalo proti lemu zakonu fašističnega tipa. HONG KONG — Intervencionisti so v četrtek prekinili pogajanja, ker ljudska vojska ni dopustila prehoda dvajsetih novinarjev, ki so jih hoteli Amerikanci vzeti s seboj na pogajanja. Glede novinarjev je bilo zmenjeno med gen. Nam Hom njihova Jovem, da bo dopuščena njihova prisotnost, ko bodo postala pogajanja konkretnejša. Sedaj pa ni prišlo niti do sestave dnevnega reda. Intervencionisti so s prekinitvijo pogajanj dokazali, da skušajo izrabiti vsako priliko, da bi sabotirali premirje v Koreji. Vsekakor pa je pričakovati, da ne bodo vztrajali na tem svojem stališču, ker so to zakrivili oni sami zaradi svoje trmoglavosti in politike izvršenih dejstev. Ves svet gleda te dni na Kae- ANGLIJA ODOBRILA TITU KREDIT 10 MILIJONOV FUNTOV ZA OROŽJE $amo oboroževalna industrija dela v Jugoslaviji s polno paro Ladjedelnice grade le še bojne ladje - Tovarna orožja v Kragujevcu je povečala svoj dosedanji obrat - Množični pobegi dijakov pod vplivom ameriških pustolovskih filmov »e, Ijj 5et milijonov funtov bo do- l'fj. 11 kratkem Titova vlada od )5rr^e Britanije kot prvi obrok 'V°e‘ za oborožitev, ki jo je londonska vlada skupno \y^linStonsko in francosko o \^rn znesku 150 milijonov in-O sklepu londonske >ij(ee Slede tega je zunanji rni-Morrison obvestil spodnjo Slu00 Prejšnji četrtek. Ub tej \Ki ie nekdanji zunanji mini-konservativec Eden sveto-Sorrisomi, da bi morata beo-vlada v zameno za to lf*i( °(1'usno pomoč zahodnih ve-\ temeljito spremeniti svojo \^anj° politiko proti politi-W nasprotnikom. Pri tem je alc mislil na pripadnike sta-%ltlrnnk, ki so bile prave eks-\Ute najbolj reakcionarnih 1^ Anglije, Francije in ZDA, 'e nji minister je odgovoril, da %ol tem Eaenovim nasvetom, \ jn°ma strinja obenem pa VT, zoS°tovil, da vsi znaki v nviji kažejo, da Titova ^ ‘o že dejansko izvaja. «lit,- reshic.i prihajajo ustaši, čet-domobranci in drugi kola-\^histi, kakor tudi pristaši Protiljudskih režimov na 0ciSavornejša mesta. To se a zlasti v vojski, kjer so -, ,f| 11 ii kraljevi oficirji zase-H0 ^mina važna mesta, prav te mnogo ustaških in čet-oficirjev na odgovornih \ ■ Da o Udbi sploh ne go-%0 0' kjer mrgoli starih ge-\ Uskih, angleških in ameri-1'°, fWonov, ustaških zločin-}\eetnikov in druge golazni. i v državni aparat se je %k njift letih natrpala ta izda-Sj. s°drga, ki pomaga Titu - ^9 Af0*' delovno ljudstvo, .orrison ni govoril tjaven-a°kaz tudi, da je Titova Stj D°nu1-rnači bralcem na svoj, lasten način. Lahko jih tolmači pravilno, a lahko tudi napačno. Zato je časopis obenem tudi močno orodje za širjenje propagande v interesu svojega gospodarja. Po vsej logiki je to orodje v službi tistega, ki ga podpira oz. vzdržuje. Ako časopis vzdržujejo bogataši, kapitalisti, potem je v njih službi: če pa ga vzdržujejo delavci, tedaj je v službi delavcev in se torej bori proti kapitalistom, proti magnatom, ki žive na račun delovnih ljudi Slovenci na Goriškem imamo več časopisov, pisanih v našem jeziku. Titovci in bel-čki tekmujejo med seboj v vnašanju razdora med delavce, v podžiganju nacionalšovi-nizma ter v blatenju svetovne ga demokratičnega gibanja s Sovjetsko zvezo'na čelu. Vsem njihovim časopisom nasproti stoji «Delo», edini slovenski napredni časopis, ki se bori za utrditev demokratičnega gibanja, zla mir ter bratstvo med vsemi narodi, ki ljubijo in si želijo miru, dela in, boljše bodočnosti. Zato je danes «Delo» močno orodje v -rokah slovenskih demokratov aa Goriškem, ki se borijo za obrambo svojih nacionalnih pravic, svoje kulture, svojih socialnih in gospodarskih pravic ter za mir med narodi. Ze pred nastopom fašiznv, je bilo «Delo» zastava v borbi, ki so jo gokiški slovenski in-ternacionalisti in proletarci vodili pod vodstvom nepozabnega tov. Sreberniča za obrambo demokracije in nacionalnih pravic. Po zlomu fašizma in po zmagi nad njim v teh krajih, je «Delo» ponovno stopilo v ospredje borbe, ki jo vodijo slovenski delavci na Goriškem proti tistim, ki bi hoteli slo vensko ljudstvo usmeriti proti delavskim mno-žicam vsega sveta. Velikega poslanstva «Dela» se v polni meri zavedajo naši nasprotniki titofašisti in bel-čki. Vs-ako priliko porabijo zato, da blatijo naš list in da pregovarjajo Slovence, naj ga ne pretekle volilne kampanje so se njim pridružili tudi karabinjerji, ki so ga dva tedna zaporedoma zaplenili brez vsake utemeljitve. S tem se je prav za prav veriga nasprotnikov in škodljivcev «Dela» samo izpopolnila. Naši tovariši premnogokral podcenjujejo «Delo». To nedvomno delajo zato, ker ne razumejo njegovega poslanstva. Toda to pomanjkljivost je treba popraviti! Titovci in belčki silijo po hi šah svoje liste brezplačno. Ml tega ne moremo delati, ker nimamo sredstev. Teh pa nimamo zato, ker nas ne potlpi-rajo kapitalisti, temveč delavci s svojimi prispevki. Zato je potrebno kapilarni delo. Obiskati je treba hišo za hišo ter dobiti za «Delo» nove naročnike. «Delo» morajo do biti v roke vsi pošteni slovenski demokrati na Goriškem! Pri tem delu naj bodo z;\ vzgled tov. Komic Franc in še nekateri drugi tovariši, ki so odklonili «Sočo» in «Primorski dnevnik» ziato, ker njuno pisanje žali njihovo zavest, žali slavno partizansko epopejo m s tem čut vseh poštenih slovenskih delavcev, kmetov in intelektualcev. Izid volitev notranje komisije v tržiških ladjedelnicah mik KOVINARJEV FIOM JE DOBILA 61.98 ODST. GLASOV Pomembna uveljavitev naših predstavnikov na listi uradnikov - Delavci ne verjamejo v protikomunistična in protisocialistična gesla italijanskih in slovenskih fašistov TRŽIČ — 10. t.m. so bile volitve nove notranje komisije v tržiških ladjedelnicah. Tudi tokrat je prišla ponovno da izraza težnja po miru in enotnosti med delavci. Kljub vsem provokacijam titovcev in delodajalcev, kljub podžiganju šovinistične mržnje in razdora med delavci s strami fašistično nastrojenih beguncev ter kljub vmešavanju takoimenovanih «svobodnih» sindikatov, ki so delavce pitali z antikomuni-stično in antisocialistično propagando, je izšla iz volitev zmagovita naša Zveza kovinarjev FIOM. To je dokaz, da je IZ ŽIVLJENJA PODEŽELSKIH OBČIN SieiiBolsristjaiaiiii laelékl Iioeejo sami gospodariti STEVERJAN — V soboto večer je bila v Steverjaniu II. seja novega občinskega sveta. Na njej je bil izvoljen za župana svetovalec Maraž Rudi, ki je pripadnik večinske, stranke t. j. Poslopje italijanskega otroškega vrtca v ulici Toriani. Po 3- oblefnici resolucije I. U. TITOVCI SO KRŠITELJI MEDNARODNIH OBVEZNOSTI Kot v vsej mednarodni politiki, tako se je titofašisti-čna klika v treh letih po objavi resolucije I. U. razkrinkala tudi v pogledu tržaškega vprašanja kot dosleden in zvesti hlapec angdo-ameriških imperialistov. Se mesec dni pred objavo resolucije je «Primorski dnevnik» pisal: «Sovjetska vlada je namreč do sedaj in bo tudi v bodoče vsako pogodbo na katero se je obvezala, vestno izpolnjevala, ker zanjo mednarodni sporazumi in pogodbe ne pomenijo košček ničvrednega papirja, temveč bistvene pogoje za ustvaritev in ohranitev miru v svetu. Le imperialisti tipa Hitler in Mussolini, Truman in Bevin, Sforza in Bidault so gazili, gazijo in bi hoteli gaziti tisto, na kar so se včeraj svečano obvezali » Toda še po objavi resolucije in sicer 30. jan. 1949 je tržaški -titovski gauleiter Babič, nanašajoč se na amglo-ameriške imperialiste dejal: t-Ostali so zvesti svoji politiki kršenja mednarodnih obveznosti tudi pri nas in pretvarjajo proti interesom miru Trst v anglo-ameriško imperialistično vojno in politično bazo naperjeno v prvi vrsti proti novi Jugoslaviji in ostalim demokratičnim državam Srednje in Vzhodne Evrope ter proti Sovjetski zvezi.» V nadaljnjem pa bomo videli, kako so postali prav titofašisti prvi poborniki kršenja mednarodnih obveznosti. Sicer je «Primorski» še tS. marca 1949 tako le zaključil svoj uvodni članek: «. . .Zaradi tega poudarjamo, da je v sedanjem trenutku bolj kot kdaj koli potrebna resnična dosledna borba za spoštovanje mirovne pogodbe. Vsaka nedoslednost in slepomišenje ter dvoumno politikantstvo pa se nujno vključujejo v oporo zasužnjevalne politike anglo-ameriškega imperializma.» Toda že junija istega leta je začela pronicati na dan prav pri titofaši-stih nedoslednost in slepomišenje. Evo kaj je dejal titovski minister Bevk v svojem volilnem govoru 6. jun. na radiu Trst II.: «Če pa ima kdo pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe, tedaj je to samo Jugoslavija.» Se jasnejši pa je bil Marinko v Kopru, par dni po tržaških volitvah: «ce hoče gospod De Gasperi s svojim obiskom uradno potrditi njihovo voljo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, če hoče s tem pokazati, da ne bo prišlo do izpolnitve predpisov, ki j/h za to ozemljo vsebuje mirovna pogodba, tedaj naj tudi naš obisk pojmujejo kakor jih je volja.» Do oktobra pa so že popolnoma opustili vsako tudi navidezno misel o -spoštovanju mirovne pogodbe ter začeli govoriti oMsporazumu med jugoslovanskimi in italijanskim narodom», kar je prišlo do javnega izraza na titovski konferenci, ki je bila v Izoli 13. oktobra 1949. 10. dec. pa piše «Primorski»: «. . .Zato bi bilo povsem napačno, če bi našemu ljudstvu ustvarili iluzijo, da je realizacija Tržaškega ozemlja mogoča. . .» Torej ni več govora ne o guvernerju ne o borbi za mirovno pogodbo, marveč o barantanju med Titom in De Gasperijem. 16. maja 1950 pravi Kardelj: «Danes še ne obstajajo pogoji za direktno rešitev tržaškega vprašanja, to pa ne more predstavljati prepreke za nadaljnji pozitivni razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo.» «Borba» z dne 29. maja 1950: «Cona B je jugoslovanska cona. To je dejansko stanje, kar se pri reševanju ostalih vprašanj, ki so sporna, mora upoštevati. . .» Prav krepko pa je barantanje podprl med drugimi tudi Kardelj pred glavno skupščino OZN koncem meseca maja in sicer z besnim izpadom proti zahtevi SZ za imenovanje guvernerja: «. . .V primeru Trsta se ta politika kaže v zahtevi po takojšnjem izvajanju določb mirovne pogodbe, med tem ko obstajajo možnosti za dosego direktnega sporazuma med obema sosednima državama.» 13. jan 1951 je Tito izjavil dopisniku ANSE: «Mislim, da spričo sedanjega svetovnega položaja ne ,bi bilo umestno načeti to vprašanje. . .«.» Isto je potrdil 1. marca dopisniku Reuterja. Februarja 1951 pa so prišli titofašisti na dan z nekako «izpopolnitvijo» ter privlekli «rešitev» na podlagi «politične in gospodarske neodvisnosti Trsta.» Na konferenci svoje «fronte», ki so jo imeli 13. maja pa je Babič predložil celo resolucijo, ki je še bolj «izpopolnjena» in kjer govori celo o «postopni združitvi obeh con». Resolucija je seveda romala v koš, ile «Progresso» jo je «pomotoma» objavil. PEVMA —; Ze večkrat smo pisali v «Delu» o vprašanju otroškega vrtca v Pevmi. Tudi vaščani sami so že pred časom napravili nekaj korakov za to, da bi dobili lasten otroški vrtec, ki je zelo potreben. Toda, ker so bile dosedanje zahteve brezuspešne, se ponovno vračamo k vprašanju. Predvsem apeliramo na merodajne občinske organe, kakor tudi na pokrajinsko vodstvo otroških vrtcev, da vzamejo resno v pretres to vprašanje in da ga do prihodnje jeseni pozitivno rešijo. Za otročičke iz Pevme obstaja slovenski otroški vrtec v Oslavju. Toda Oslavje je nad 2 km oddaljeno od Pevme. Ttì razdalja je zlasti za malčke iz južnega predela Pevme mnogo prevelika. Zaradi tega mnogo malčkov sploh ne obiskuje otroškega vrtca; marsikateri pa obiskuje otroški vrtec z italijanskimi učnim jezikom v ulici Toriani ob Soči. V ulici Toriani obstaja prekrasno urejen otroški vrtec s številnimi prostori. Preteklo leto pa je ta vrtec obiskovalo le okrog 30 otrok, od katerih je približno ena tretjina slovenske narodnosti. Ker je v zgradbi dovolj prostora, bi lahko v njej dodelili nekaj prostorov za slovenski oddelek. S tem bi ne bil v ničemer prikrajšan italijanski vrtec, pač pa bi slovenski otroci dobili možnost obiskovanja slovenskega vrtca. Potrebno se nam zdi, opozoriti merodajne organe, da je mnogo takih primerov v na-rodno-st.no mešanem pasu province Bolzano. Tudi tam obstajajo italijanski otroški vrtci z oddelki za drugorodce t. j. za Nemce. Z ustanovitvijo slovenskega oddelka v otroškem vrtcu v ulici Toriani bi bilo omogočeno vsem slovenskim roditeljem iz Pevme kakor tudi iz mestnih predelov ob Soči ter iz ulic Don Bosco in XX. septembra pošiljati svoje otroke v slovenski otroški vrtec, kjer bi se marsikaj dobrega naučili ter se primerno pripravili na osnovno šolo. SDZ. Seji so prisostvovali tudi nekateri predstavniki iz centra SDZ in DFS iz Gorice. Naš svetovalec tov. Franc Komic je predlagal, naj bi v znamenju demokracije prišli v poštev pri volitvah v občinski odbor tudi svetovalci manjšim skih strank. Toda «demokratični» belčki so naredili raje po svoje i-n izvolili bodisi za odbornike, kakor tudi za namestnike edino le svetovalce SDZ. Po izvolitvi je neki svetovalec predlagal, naj bi občinsko tajništvo v bodoče razpošiljalo dvojezična vabila za seje občinskega sveta. Novi župan pa je ta predlog postavil ob stran, češ da ni na dnevnem redu. * * * — KRMIN — Pretekli teden je bil izvoljen za župana krminske občine demokristjan Guerra Angelo. Do- stolčka župana se je prerinil z 12 glasovi, ki so mu jih naklonili svetovalci večine. Značilno je dejstvo, da ga niso soglasno podprli, pač pa da so nekateri glasovali za dr. Berniardellija, ki je dobil osem glasov. Nov župan je eden izmed največjih bogatašev Krmina. Je tudi predsednik gradbene družbe za goriško- pokrajino. Nova občinska uprava se v ničemer ne razlikuje od prejšnje uprave, ki ji je načeloval župan Mian. Po gotovih vesteh, ki krožijo v mestu, je mestni župnik pregovoril Guer-ro, naj sprejme župansko mesto. Delovno ljudstvo krminske občine in velika večina Slovencev v Brdih pa je ostala zvesta svojim načelom in bo z vsemi silami podpirala svoje štiri svetovalce, ki se bodo v občinskem svetu borili za realizacijo programa, ki ga je predložila Občinska demokratična enotnost. tudi v Tržiču vedno močnejša sila miru, dela in napredka ter bratske sloge med delavci, med Italijani in Slovenci. V ladjedelnici je dobila e-notna delavska lista FIOM 3.U12 ali 64,30 odst. glasov; v aeronautičnem oddelku 577 ali 61,30 odst. glasov in v elektro-mehaničnem oddelku 377 ali 48,65 odst. glasov. Skupno je delavska lista FIOM dobila 61,98 odst. glasov t. j. 1,5 odst. več kot pa na zadnjih volitvah, ki so bile pred par leti. Na listi uradnikov, ki so nastopili na volitvah brez lastnega sindikalnega znaka, so dobili kandidati FIOM 176 glasov. Tudi na tem polju so se predstavniki sindikalne zveze FIOM znatno uveljavili v primeri z zadnjimi volitvami. Večina delavcev v tržiških ladjedelnicah pozdravlja uspeh Zveze FIOM ter je prepričana, da tudi ta zmaga pomeni važen korak naprej k cilju, ki si ga žele vsi delovni ljudje, t. j. k miru, delu in srečnejši bodočnosti. Čebelja kuga v Furlaniji GORICA — že v zadnji številki «Dela» smo poročali, da se je pojavila med čebelami v Furlaniji pogubonosna ameriška kuga. Kraji Buttrio in Manzano ter Terzo di Aquileia so že okuženi po njej. Merodajne oblasti so podvzele potrebne korake zato, da bi se kuga ne razširila tudi v druge kraje. Zato je prepovedano prevažati čebele iz kraja v kraj brez posebnega občinskega živinozdravniškega dovoljenja ter brez izjave pooblaščenca Konzorcija čebelarjev. Obvestilo vrtn aricam GORICA — Nestalne otroške vrtnarice, ki bi želele poučevati v šolskem letu 1951-52, naj vložijo prošnjo za sprejem v službo do 31. avgusta na občinski urad — personalni oddelek. Prošnja mora biti ko-lekovana s 24 lirami. Obenem je priložiti overovljeno potrdilo o italijanskem državljanstvu zdravniško spričevalo, družinski list, šolsko spričevalo, potrdilo o službenih letih in morebitna preferenčna spričevala. V prošnji morajo prosilke navesti, da želijo poučevati v otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Iz Jugoslavije beže predvsem mladi delavci Vedno večji odpor do Titove armade Mladeniči bežijo iz domovine, ker se nočejo odzvati vojaškim vpoklicem GORICA -- Lahko rečemo, la je prav ma!o dni, ko nihče ne pribeži iz Jugoslavije in išče zatočišča v Gorici. Po večini beže delavci in kmetje, torej ljudje, ki bi po vsej logiki ne imeli nikakeg-a interesa od bega in ki torej niso aiti delomrzaeži, ne goljufi ali špekulanti. Beda, pomanjkanje najosnovnejših življenjskih po. trebščin-, preganjanje in neprestano teroriziranje s strani Udbe, so vzroki, zaradi katerih je že aa tisoče in tisoče družin zapustilo svoje domove ter se podalo v tuj, nepoznan in mačehovski svet v u-panju, da se rešijo nevzdržne more. Mnogo vasi, zlasti na Primorskem je napol praznih. V njih ne najdete več mladega moškega. Dvojna je pot, po kateri so morali mladeniči zapustiti svoj rodni krov. Ali pod nevzdržnim terorjem služiti titovski bandi kot vojaki in kot takoimenovani «udarniški» delavci v notranjosti titovskega «Rajha», ali pa na skrivaj zbežati v tujino. Tretje poti sko- roda ni. Značilno je zlasti dejstvo, da nihče več noče iti k vojakom. Preteklo sredo je pribežala iz Jugoslavije tričlanska družina Kušar. Roditelja sta tvegala nevarno poi preko meje s komaj eno leto starim otrokom. Pretekli petek pa je pribežal in prosil italijanske oblasti za zatočišče 24 letni zidar Anton Zerjan. V torek pa so -se javili na obmejni postaji finančnih stražnikov naslednji begunci: 29 letni Ludvik Uršič iz Tolmina 19. letni Avguštin Ivančič, 18 letni Ivan Ivančič, 18 letni Savo Gnaton in 24 letna Marija Volf, vsi iz Kobarida. GORICA — V torek večei se je prvič sestal nov ožji pokrajinski odbor, kateremu, kol je znano, predseduje demokristjan Culot. Na seji je predsednik poročal odbornikom o opravkih, ki jih je imel v Rimu ter o merodajnosti ožjega odbora in širšega pokrajinskega sveta. fi a ©TOKU Sr^S^TS TITOVCI SO SKOPAl G skupno jamo» za komunisl Prihod 3. transporta - Manifestacija jetnikov ob 33. obletnici Oktobrske revolucije - Najboljši sinovi Jugoslavije umirajo od jetike Veh ère Nadaljevanje in konec iz prejšnje štev. S tretjim transportom, ki ju prispel na Goli dne 12. septembre 1949., je število zaprtih komunistov naraslo na 7200 ljudi V tem času so udbovski biriči poslali med revolucionarje svojè provokatorje in agente, ki imajo nalogo izzivati najzvestejše sinove Jugoslavije in jih tako podvreči še neznosnejšim mukam, osamitvi, popolnemu odvzemu hrane in vode. So . nekateri revolucionarji, ki sploh nc morejo prekoračiti žice koncentracijskega taborišča, ker jih smatrajo za «najbolj nevarne elemente». Medtem ko ostali morajo na delo, ti so «privilegirani» in niso prisiljeni da izpolnjujejo nečloveške «norme». A njihovo življenje je težje od vseh drugih, ker so izpostavljeni vsakovrstnim provokacijam, krutostim, pomanjkanju hrane in vode itd. Na splošno vsi, ki so zaprti i tej «tovarni smrti», ne vedo zo kazen, ki jo morajo prestati. Se nikoli niso bili sojeni. Meseci letijo a ni nikakega znaka, da jim bodo sporočili, koliko časa še morajo prestati v peklu Golega otoka. Prepuščeni so milosti in nemilosti edinice UDBe, ki prejema navodila direktno iz Beograda. Koncentracijsko taborišče na Golem otoku je odvisno od beograjskega notranjega ministrstva, t. j. od samega Rankoviča, kot so bila nacistična taborišča odvisna od samega Himmlerja. Na Golem otoku obstaja tudi «skupna jama», ki služi za pokopavanje jetnikov, ki umirajo žara. di bolezni, predvsem pa zaradi TBC, zaradi onemoglosti, lakote in žeje. Dogaja se, da titofašisti morajo odpirati to «skupno jamo», ki leži na nasprotni strani otoka, t. j. proti odprtemu morju, večkrat na dan. Ze takoj v poslednjih mesecih 1949. in prvih me secih 1950. je umrlo po nepopolnih podatkih preko 260 jetnikov. Vsi, ki so zaprti v tem koncentracijskem taborišču, zbolijo na pljučih zaradi neznosne vročine, suše, suhega vetra, pomanjkanja najosnovnejših vitamin. Vsak jetnik je zapisan gotovi smrti. A kljub tej smrtni obsodbi je morala revolucionarjev zelo visoka. Jetniki se ne puste izzivati cd številnih udbovskih agentov pojejo svoje revolucionarne pesmi, držijo se, kot so se držali njihovi boljševiški predniki po carskih ječah in pregnanstvih. Na dan 33. obletnice Oktobrske revolucije, t. j. 7. novembra 1950. se je po koncentracijskem taborišču kar nenadoma razlegla pesem iz tisočev grl. Komunisti sc spontano in odločno zapeli pesem, ki je opogumila toliko generacij revolucionarnih delavcev, ki je navduševala ruske delavce in kmete v boju proti belogardistom in intervencionistom, ki je navduševala sovjetske ljudi v boju za zgraditev socializma, ki je ojeklenila sovjetske armade v boju za osvobojenje človeštva izpod nacij ašistične nevarnosti. Internacionalo. Za njo pa so jet- niki kljub onemoglemu besu titovskih krvnikov, ki so jih poslušali in so naperjali puške, -zapeli pesem «Moskvi», kar je bil najboljši znak, da ti junaški ljudje ne bodo klonili in da gledajo v Moskvo kot v prestolnico novega, svobodnega in srečnejšega človeštva. Ljudem, ki nimajo kaj delati na otoku, je zelo težko priti do njega. Vse krog in krog otoka stražijo udbovski oboroženi motorni čolni, ki zapovedujejo vsakemu čolnu, naj plove daleč od. otoka. Na čolnih in parnikih, ki pristajajo na Golem., pa je vedno velika množica titovskih biričev, ki ne dopustijo, da bi mornarji ali civilni delavci spoznali resnico o «tovarni smrti». Na teni «Otoku smrti», kot ga že imenujejo vsi jugoslovanski revolucionarji, so po večini zaprti starejši člani Partije, t. j. komunisti pred drugo svetovno vojno. Navedli bomo nekaj imen teh vernih sinov Jugoslavije, in mednarodnega delavskega gibanja, ki se niso prestrašili muk, preganjanja in celo gotove smrti in so še vedno ostali zvesti svojim velikim idealom. Na Golem so za-perti: Milutin Perišič, član KP pred 1941., komandant jugoslovanske brigade v sklopu Rdeče armade, odlikovan z visokim sovjetskim odlikovanjem. Do leta 1947. je bil na ministrstvu zunanjih zadev, tedaj je bil imenovan za Generalnega ravnatelja «Riječke plovidbe» in pomočnika prometnega ministra Maslariča. Ar.etirm so ga 1. julija 1949. Dušan Dohčevič, član KP od leta 1935. pred vojno preganjan, bil je v Dachauu, po vojni dekan fakultete politične ekonomije o Beogradu, aretiran takoj po resoluciji I. U., ker so ga obtožili. da je organiziral 6000 bed skih visokošolcev, naj pol Titu pismo, v katerem so vi šolci zahtevali sprejem bf kritike, vsebovane v resol bil je zaprt v Glavnjači, ki aobil jetiko, zato so ga pod 'bolnico, a iz nje ponovno v njačo, od koder so ga M poslali na Goli otok. Mirko Markovič, profesol litične ekonomije na beogf univerzi, prijatelj DohčevjV retiran skupno z njim. Niko Pavič, prosvetni mit Črne gore, prišel na Goli o gi polovici julija 1950. Vuko Tomašič, poljedelski nister Črne gore. Remza Duranovič, nartih ministra notranji zadev Bo& Hercegovine, podpolkovnik slavni komandant 10. herd ske brigade. Cedo Nijevič, javni t° Bosne in Hercegovine, oi'8a tor ljudske vstaje v Bost-Hercegovini. Sula Velo^ič, predsednik nega odbora Mostar in se^ KP in še mnogo drugih. Vse, kar so titofašisti P11! sili, da si pokorijo te junašk1 di, je nesramno propadlo. ^ lucionarji, ki so zaprti na & otoku, so ostali in ostanejo sti marksizmu - leninizmu. ' linizmu, ostanejo zvesti ^ rodnemu socialističnemu in Sovjetski zvezi. Oni ne k^ pred razrednim sovražniko11 predstavljajo danes klico skega odpora proti titofaši^ mu režimu. Po njihovem du stopajo danes na plan in tisoči zvestih sinov vije, ki so si zadali nalog0’ osvobodijo svojo domovino ‘ ženjstva, v katero so jo P'1 titovski rablji. ------- ---------- San krši te g c rial leta Prie in vizi skih So c hi I Jeti žin vlač Vol hra odi c da sreč Pod v c siat hro ves\ kak kan, «o Gos/ «alf izpc Prei v d KONFERENCA SLOVENSKIH PARTIJSKIH AKTIVISTOV Usposobljenostni tečaj za zidarje Tudi v goriiški pokrajini se bo v kratkem pričel usposobljenostni tečaj za zidarje, katerega bodo lahko posečali brezposelni delavci, ki so vpisani v seznamih brezposelnih na uradu za delo v Gorici. Tečajniki bodo prejemali poleg podpore za brezposelne po 200 lir dnevno, poročeni pa povrh tega tudi družinske doklade na ženo in otroke. Tisti, ki bodo tečaj redno obiskovali in ga dovršili z uspehom, bodo prejeli po 300 lir niagrade ter spričevalo, ki jim bo dajala prednost pri zaposlitvi. V nedeljo S. julija je bila v dvorani PD «Kraljič» konferenca slovenskih aktivistov KP, na kateri so se obravnavala vprašanja Slovencev v zvezi s prihodnjimi volitvami in so se v sklopu programa KP začrtale naloge, ki jih imajo slovenski komunisti v borbi proti sovražnikom slovenskega ljudstva, ki se skrivajo pod krinko slovenstva in borbe za slovenske pravice. Potem ko je tovarišica Marija Bernetič v kratkem orisala pomen konference, je podala besedo tovarišu Blažini, ki se je v svojem poročilu dotaknil najvažnejših vprašanj V kratkem je tov. Blazina analiziral mednarodne dogodke in borbo med taborom miru, ki mu načeljuje Sovjetska zveza, in taborom vojne, ki ga vodijo ameriški militaristični krogi. Nakazal je tudi brezno, v katerega so padli titofašisti, ki danes ne skrivajo več svoje pripadnosti imperialističnemu bloku in svoje vloge udarne brigade vojnega hujskaštva in izzivanja. Upoštevajoč vsa ta dejstva in vloge, ki jo morajo Slovenci i-grati v borbi za mir in v pomoči jugoslovanskih narodov, je Partija smatrala za potrebno sklicati konferenco, da se izboljša in pospeši naše delo med slovenskimi množicami i V trenutku, ko smo že dejansko stopili v volilno kampanjo, se postavlja pred nas kot najvažnejše vprašanje Tržaškega ozemlja in njegove pripadnosti. Dve nevarnosti sta se pojavili pred celotnim prebivalstvom STO. Prvič, da imperialisti molče in brez večjih sprememb spremenijo obe coni v strateško bazo, kar bi pomenilo v primeru vojne gotov pogin za mesto in prebivalstvo; drugič, da imperialisti ukažejo svojim hlapcem v Rimu in Beogradu, naj se sporazumejo na podlagi barantanja ali naj pride do neke tristranske u-prave, kot zahtevajo indipendentisti, medtem ko bi v vsakem primeru še vedno tu ostale okupacijske čete. lm.perialistom služi Trst kot vojaško oporišče, po drugi strani se nočejo zameriti niti De Gasperiju in še najmanj pa Titu. Vse drugo pa je le demagogija in pesek v oči naivnežem. Ne smemo se čuditi zaradi sedanje taktične spremembe politike VU, ki dviga val kričanja s strani italijanskih nacionalistov. Ker zasledujejo cilj nadaljevanja okupacije, bodo Imperialisti podpirali, kat kaže, struje, ki so za nadaljevanje obstoječega stanja. Potrebno je zato, da vsi Slovenci spoznajo linijo Partije po tem vprašanju. Naša Partija je edina stranka, ki je ostala zvesta tej liniji in ni menjala stališča. Zahtevala je in zahteva spoštovanje mirovne pogodbe. Izkoristiti moramo zato našo sedanjo podpisno akcijo za STO, da se približamo vsakemu Slovencu in da mu dopovemo, kdo je resnični branilec STO in kdo je njegov sovražnik. Titofašisti so le proti priključitvi Trsta k Italiji. Druga vprašanja njih ne brigajo. To pomeni, da so za nadaljevanje okupacije. Takozvo.na slovenska narodna lista pravi, da je z« ustanovitev STO, a se. je — kot zgleda — ustanovila pod pritiskom določenih prekooceanskih krogov in celo škofije, kar nam na najboljši način osvetljuje način njene «obrambe STO». Oni bodo skušali izvesti težak napad na našo Partijo. A njen temelj, kot titovski, je le protikomunizem. Oni so v prvi vrsti protikomunisti. A danes biti protikomunisti pomeni biti hlapci ^iiuerikancev, t. j. sovražniki Slovencev in njihovih pravic, sovražniki STO in njegove normalizacije. Titovci in «narodnjaki» bodo prav gotovo šli na volitve z roko v roki, ker med njimi ni nobene razlike: eni in drugi so protikomunisti in hlapci Amerikancev. Borba bo težka. Zato je potre-no, da se resno lotimo dela. Naši župani in svetovalci, kjer smo večina, morajo pospešiti svoje u-pravno delo; kjer smo v manjšini se morajo razlikovati od večine. Sekcijski in celični komiteji jim morajo nuditi vsestransko pomoč. Najvažnejše pa je. da svetovalci nastopijo pred ljudstvom in mu povedo, kako je šlo v teh letih z občinskimi posli. Ljudstvo mora zvedeti, kaj je bilo in kaj ni bilo storjenega. Sestaviti je volilne programe in kandidatne liste, jih predstaviti ljudstvu, polagati pažnjo na skrutinatorje in predstavnike list. Aktivizirati volilne komisije po občinah in vaseh. Partija in množične organizacije morajo biti organizacijsko kos tem nalogam. Sestaviti je načrte za volilno borbo. Okrepiti je sekcijske komiteje, pravilno razdeliti delo med tovariši, obiskati vsakega člana Partije, vsaka celica, naj ima . dober in delaven komite. Partijci se morajo seznaniti z volilnimi pravili in z metodami volilne borbe. Vsak član se mora. čutiti mobiliziranega. Važno nalogo bodo odigrale naše množične organizacije. Najti je v vsaki vasi probleme, okrog katerih je mobilizirati prebivalstvo. Zelo važno je prosvetno delo. Nuditi je SHPZ vsestransko podporo pri organiziranju prireditev in okrepitvi prosvetnih društev. Odtočno je postaviti vprašanje dela med našimi kmeti. Utrditi moramo zvezo med delavci in kmeti in predvsem vzbudili v kmetih čustvo, da bodo njihovi problemi rešeni le od naše Partije. Prav tako se moramo obrniti k uradniku, obrtniku, malim trgovcem, upokojencem, mladini in ženam, partizanom in preganjancem in skleniti plodonosna zavezništva. Naš tisk in to predvsem «Delo» mora postati važno organizacij-sko-propagandno orožje. Postati mora glasilo vseh naših ljudi. Vsi Slovenci se morajo čutiti odgovorne za njegovo vsebino in širjenje. Boljše in trajnejše je organizirati njegovo razprodajo, prodreti mora v vse hiše, v katere še ni prodrl. Zavedati se moramo, da gremo v borbo, ko žanjejo sile miru v svetu odločilne zmage proti vojni. Naša naloga je, da mobiliziramo vse Slovence okrog naše Partije, ker edinole ona more rešiti vse njihove probleme. r Po poročilu tov. Blazine je sledila živahna in plodonosna diskusija, iz katere so izšli številni konkretni predlogi za izboljšanje dela med Slovenci. Ciril - Metodovo slavi na Padričah .o«. m ‘.rw Trumanova balkanska topovska krogla. Sončnega popoldneva me je pot nanesla v Padriče. Prisedel sem k možakarju, ki se je ravnokar vrnil z dela na polju in je za kratek čas počival v senci košatega oreha. Povprašal sem ga, kako kaže letina in kakšna je košnja. — Do sedaj že kar dobro kaže — mi odvrne možakar. — Niti sam ne vem kako se je pogovor zasukal v popolnoma drugo smer. Prišlo je do govora c preteklih časih in celo o dobi naših dedov in pradedov — ko še ni bilo modernih iznajdb, avtomobilov in tankov. Tudi Padriče imajo svojo zgodovino, dasi vas kot taka ni bog-ve kako poznana v širši domovini. Nedaleč od vasi ob Razklanem hribu so bile za časa Francozov hude bitke. Pa tudi za časa osvobodilne borbe sc Padriče dobile novo poglavje svoje zgodovine, ki bo služilo tudi zanamcem kot opomin. Zal pa to poglavje kaj radi nekateri skrunijo. . . ali pa ga zlorabljajo v svoje neiskrene in nečastne namene. Padričarji so bili že od nekdaj znani kot samozavestni ljudje. Ker jim. Bazovci niso mogli zlepa do živega, so jih «zašpotavali», da nimajo niti lastne cerkve. Hoteč se norčevati iz njih, so dejali, da gredo v Padriče k «Sveti bosi». To pa seveda ni bilo po volji samozavestnim in skrbnim Padričarjem. Zato so sklenili, da sami sezidajo svojo cerkvico. In tako se je tudi zgodilo. Leta 1897 so pričeli z deli, naslednje leto pa so ceikvico svečano dokončali. Za vaška patrona pa so izbrali sv. Cirila in Metoda. In od takrat dalje slavijo vsako leto njun god na več ali manj slovesen način. Tudi letos se bodo Padričarji spomnili tega dogodka. V nedeljo 15. julija bodo priredili večjo kulturno prireditev na prostem na katero so povabili več okoliških prosvetnih družin. Torej, nasvidenje na slavju v Padričah! Milivoj Dolanc go ter povzročijo kratek kar zadostuje, da zmanjš® Toda Palvčani se zarad1 prav nič ne razburjajo' vedo, da je električna n3? va še v teku in da so ^ luč le po zaslugi župan3.. Pacca in ostaliii komunis|l( svetovalcev. Drugi kmet ? dodal: «Titovci pravijo,, f tega krivi prav komunist'' da se ne brigajo za pf0^ slovenskih vasi, toda mi ^ da so jim komunisti trn ti in, da se poslužujejo tl samo da bi jih blatili. Te «klepetajo», mi pa veri0' bodo dela v kratkem na in bo naša vas prav ™ imela elektriko». d Iz Saleža nam piNejo«« S, Tanki okupacijskih čet s> minjajo kraške travnih nerodovitno puščav0’ Ko sem hodil od hiše še v Saieiu za podpis N „1,__ ........ ' %l| skega poziva miru in po spoštovanju mirovn®, d°. godbe, sem se čutil za' s«! nega, ker so ga ljudje povsod z veseljem podp|*j Zato mislim, da ne bi tri J Ix |t»nu‘iilsa v Plavjali... Pmv slabo vreme je bilo in lilo je, ko sme se .pred kratkim mudil v Plavjah. Opazil sem, da so ljudje v Plavjah zelo dobri in gostoljubni in, da radi, če le imajo nekaj časa ni če se jim nudi prilika, «pokramljajo». Ker sem bil «tujec» (niso me, namreč poznali), so se prav rade volje spustili v pogo-vo-r ’ V prijetnem pomenku sem čakal, da mine dež ter d ube-rem pot pod noge proti domu. Tisti večer je bilo slabo vreme in se med «kramljanjem» o eni in drugi stvari naenkrat ugasne luč. Vseeno pa se mi ni zdelo, da je tako hudo, da bi se zaradi tega lahko celo luč ugasnila ter sem vprašal enega izmed prisotnih, kaj naj to pomeni Pojasnil mi je, da je električna napeljava v Plavjah postavljena le začasno ter da rie odgovarja določenim predpisom. Je tako enostavno, je rekel kmet srednjih let. Ker žica ni dobro napeta, se zgodi, da tudi ob vsakem majhnem vetru žice trčijo ena ob dru- bo o tem poročati tudi šem slovenskem časopisi res, po končanem delri napisal dopis z upanji', ga bodo priobčili. V naši vasi je obe z31 podpisalo 195 oseb, kiaf y bno zadovoljen sem V je s svojo tresočo se r011 vil svoj podpis tudi ede(.: med najstarejših mož v j Vsak je z veseljem P ter obenem dejal: «saj .. želimo drugega, kot Pri ! dela, saj lo ni «dosti», sem rekel «pa se Je S treba tako boriti». Dr%i -0o spet dejali «Podpišemo' S 'n >. šemo. saj so od teh zal'J gospodov vse naše njive S riirvYi.r-» 1 wr\ wx • ■ i i i A /o vw-, l\J J* . *4, popolnoma uničene. N3'-, -m da bi jih mi orali s f 'ti orjejo oni s tanki». So ljudje, ki berlinskega k in zahteve po spoštoval'-', rovne pogodbe niso hot0*!-pisati. S tem so dokaz3 si želijo, da bi se zac®'^ drugačnejše «oranje» P° poljih, vaseh in telesih j ^ olj bi se še nadaljevala ja, ki prav posebno vencem prinaša tol®0 brot». ^ P Večina Sialežanov j® sala berlinski poziv i" _r 'Fi 'f' feV' H 1 % i. ^ « c° iet D« \?0! c Jo Se /ir vo po spoštovanju miro'T godbe in se na ta na0’j družila milijonom ljudi, ta, no tako, kot oni, zahtev!1 ì stanek petih velesil nitev pakta miru v s'Njl desettisočem, ki hočejo> končno normalizira naš® ^ nje na STO, kar zahtevžl STO in Sovjetska zveZ3j,,1 «li s,2a N % . e« tjS -s« l Glasovale bomo za mir in delo Volitve, ki so se pred kratkim izvedle v Italiji, so prinesle velik uspeh ljudskim silam, silam miru in dela; brez dvoma Sre za to ženam zelo velika zasluga. Toda zakaj so žene v maju in juniju 1951 glasovale proti De Gaspariju? Zakaj so žene kljub siloviti klerikalni propagandi, obljubam in dobrikanju odrekle svoje zaupanje demo-krščanski stranki in njenim «sorodnikom»? Da razumemo vzroke tega razkrajanja, te spremembe, tega poraza, ki ga ni mogel prikriti niti mednarodni imperialistični tisk, zadostuje, da se ozremo nazaj na zadnja tri leta. Pred volitvami se je vladni blok obvezal, da se ne bo Pridružil vojaškim blokom; toda pristal je na atlantski pakt in na podlagi prevzetih obveznosti so stavili italijanske divizije na razpolago atlantski vojski, odstopili so več italijan-skih pristanišč za anglo-ameriška vojaška oporišča. Obljubili so delo, danes pa je dva milijona in pol brezposelnih, milijont otrok, ki žive v bedi in lakoti, 280.000 otrok je obolelo za jetiko, v 45 odst. stanovanj manjka vode in luči, tisoče družin živi v nezdravih in neprimernih stanovanjih. Dočim je vlada dala do leta 1950 za otroške kolonije na razpolago 2 in Pol milijardi lir, je sedaj 'znižala na dve milijardi; kajti pripravlja se na vojno in potrebuje denarja (za oborožitev je odločila 250 milijard lir), katerega dobi na vse načine, s tem., da odteguje od bornih mezd ženam in možem z odtegnitvijo sredstev, namenjenih otrokom, z zapiranjem tovarn ter s Podražitvijo življenjskih stroškov, To je en del razlogov, zakaj nimajo žene več zaupanja v demokrščanske upravitelje. Poleg teh pa je tudi skrajno rgi slabo upravljanje občin, goljujije, popolno nezanimanje za ost1 Probleme ljudskih množic pomagalo ustvariti v ženah zavest, je pripomoglo, da so začele razmišljati in ugotavljati, kakšni so uspehi v občinah, ki jih upravljajo ljudske sile, se®1] Pametne in poštene uprave, ki jim je namen, doseči zdravstveno izboljšanje dece, gradbeno obnovo, znižanje davkov. Mnogo bi mogli govoriti o sijajnih uspehih, ki so bili doseženi v demokratičnih občinah. Programi, ki so si jih zadale ljudske sile v teh občinah, so ostali zvesti ter jih tudi izpolnili, ponekod z 90 odst. in tudi več. Zato so izrekle žene svoj odločni «ne!» netilcem vojne. Predstavnikom kapitalizma ter s tem zasekale hudo razpoko v demokrščanskih vrstah in ojačile fronto miru. Kakor so se v Italiji izkazale žene aktivne in so volile za ljudske stranke, tako bodo tudi tržaške žene, združene v obrambi miru, v obrambi našega Ozemlja, na oktobrskih Valitvah oddate svoj glas onim predstavnikom, ki bodo nudi-li dovoljno jamstvo, da se bodo držali v volilni kampanji, se je dejansko-že začela, postavljenih programov. Vsem ženarn in vsem občanom bo treba obrazložiti in dokazati, kaj Je vzrok njihovim težkim življenjskim razmeram, bedi, brezposelnosti in tragičnih razmer otrok in mladine. Spomnile borno žene, da je vzrok bedi in korupciji anglo-ameriška Politika, ki je spremenila STO v strateško oporišče za napad Pioti ZSSR in ljudskim demokracijam. Znale bomo razkrin-K^ati vezi titovskih izdajalcev z ameriškim imperializmom, tfkie bomo svoj «ne!» občinski politiki demokristjanov, ki ■|!o izdali svoje obljube od 12. junija 1949. 1 Priloga «»ELA» s‘ f p1. i,' i 20. do 25. junija je bila v Sofiji V. seja Izvršnega izbora Mednarodne demokratične ženske zveze. Na tej so diskutirati in odobrili poročilo komisije MDžZ, j1 te bila v Koreji, da se prepriča o zločinih ameriških Otervencionistov; pregledali delovanje žena v kampanji Podpis Berlinskega poziva za pakt petih velesil; predli vprašanje obrambe detinstva. Na tej seji je bila ^sto„pana tudi Zveza demokratičnih žena našega ozemlja °sebi tovarišice Marije Bernetič - Marine, ki je v Sofiji Ogovorila o težkem stanju naših otrok v anglo-ame-riški in jugoslovanski coni STO. GLASUJTE ZA MIRU Z griča, dol do morja odmevajo zvonovi s svojimi mogočnimi zvoki. Nedeljsko poletno jutro je. Vročina pripeka ze navsezgodaj in, kakor da tekmujejo z zvonovi se iz razbeljenega brega oglašajo škržati. Nedelja na vasi je nekaj posebno lepega. Kakor da je sonce bolj čisto. Fantom, ki so danes vsi zlikani, žarijo oči, ko gledajo mimoidoča dekleta. Se stare mamke Imajo Židan predpasnik in ruto. Ves teden so garali kot živina, spodobi se, da se nekoliko odpočijejo. Na trgu pred cerkvijo, «apal-to» in gostilno je skoro vse dopoldne živ-žav. Tu čitajo časopise in razpravljajo o dogodkih v svetu. Zenice, ki čakajo na začetek maše, prisluhnejo modrovanju svojih mož, včasih se hudomušno pod nosom nasmehnejo, da ne veš ali odobravajo ali se posmehujejo, tako prebrisane so njih oči, ki sijejo izpod nagubanih čel. Potem odidejo počasi v cerkev, da se tam predajo prijetnosti kadila in pesmi v mislih na Boga. In potem molijo za vse: da bi jim ostala živina zdrava, da bi ne bilo suše ne toče, da bi ne bilo nevihte, kadar so jim možje in sinovi-ribičl na morju in še za marsikaj. In potem potolažene verjejo, da bo res šlo vse hudo mimo njih. Stara mamka šepeče svojo molitev. Oči ima uprte v oltar in prav gotovo ne sliši in ne vidi ničesar okoli sebe. Izpod rute ji po razgubanem obrazu polzijo potne kaplje. Pokriža se in kakor vzdih se izvije iz njenih prsi glasna prošnja: «Bog nas varuj kuge, lakote in vojne!» Potem olajšano pogleda v molitvenik in moli dalje. Citati ne more, ker so ji oči že opešale, a vseene drži pred sabo molitvenik, že iz navade. V njem ima poleg rožmarina in žajblja, šopek sinovih las, zlatorumenih, za spomin z njegove kodraste glavice, ko so ga prvič ostrigli «na fantka», Ko je padel kot partizan v vojni, je imel že sivi senci. Ostal ji je njegov vnuček, ki je zdaj že šestnajstleten fant, njen ponos in njeno vse. Zaradi njega moli: «Bog nas varuj vojne», ne zaradi sebe, zgrbljene, betežne starke, ki čaka samo še, da se končno za vedno odpočije. «Dovolj sem se nagarala, zdaj ne morem voč.» Tako vdano mirna je ob misli na smrt. Mogočna pesem, ki zadoni s kora jo predrami iz teh misli, da se zopet zave, kje je. Zdaj pride na prižnico župnik. Ves je žareč in potem od vročine, po mastnem okroglem obrazu mu polzi pot, ki kaplja na okrogli, naprej štrleči trebuh. Mehanično odmoli evangelij in se pokriža, potem se nasloni na ograjo prižnice in pogleda srepo po vernikih. Naenkrat povzdigne glas, da se stari mamki stresejo roke in ji pade molitvenik na tla. «Mati božja,» zašepeta, kakor bi hotela reči: «kaj ti pa je?» In potem gleda, posluša in ne verjame svojim ušesom. Vprašujoče pogleda okoli sebe, a sreča se z enakimi vprašujočimi pogledi; s prižnice pa dalje besni župnik: «Kdor podpiše za mir, podpiše satanu in ne bo videl nebeškega kraljestva. . .» V strahu se starka še enkrat obrne k oltarju, kakor da pričakuje od tam tolažbe. «Moj Bog, ali je mogoče?» Toda odziva ni. Se globlje se zarežejo starki gube na čelu. Se tesneje stisne k sebi molitvenik, kakor bi se stisnila k živemu sinu. «Kaj ne sinko, ne smel bi župnik tako govoriti? Ne bi smel!» . Župnik še vedno besni, nemir v cerkvi narašča, tedaj se starka obrne: «Pojdimo ženske, tu nimamo več kaj iskati. Menda so celo Boga pregnali od tod». In cerkev se žalne prazniti. Možje pred cerkvijo začudeno pogledajo v razburjene, prihajajoče ženske. Saj še ni konca maše. Posebno se začudijo, ko zagledajo med njimi staro ma- ter Matičevko. Solze ji kapljajo iz žalostnih oči, beseda jo duši v grlu. «O možje, ni prav, kar uči tam notri, ni prav!» Zenske so takoj povedale vsem, kaj se je zgodilo. «Hotel bi, da mi vojna iztrga še vnuka. Ne možje, nihče ne sme več na vojno!» V tem je prišel župnik iz cerkve in zavil proti župnišču. Nihče ga ni pozdravil, spremljali so ga le mrki, ledeni pogledi. Ko se je srečal z očmi starke je prebledel. Velikanska je materina ljubezen a tudi njena bolečina je nepopisna. Strašen je bil njen pogled — pogled ranjene matere. Kakor da vidi pred sabo rablja, ki ji je ugrabil sina in ji hoče pokončati še vnuka; kakor, da sega po vseh teh mladih fantih, ki so polni mladosti — življenja! Ko se je obrnila od župnika k njim je bruhnilo iz nje: «Glasujte za mir, ljudje božji! Glasujte za mir!» Bil je to krik bolesti, maščevanja in ljubezni in ljudje so ga razumeli. Zadnji zvoki zvonov se prelivajo po sončnem ozračju dol do morja, se potapljajo v šumenju valov in tam utihnejo. V razbeljenem bregu še vedno pojejo škržati, pojejo mladosti in življenju, v senci latni-kov in breskev pa sanja v objemu mlad par o sreči. Tudi tobačne delavke uživajo danes simpatije in pomoč vsega našega delavstva in prebivalstva. To je predvsem dokazal industrijski sektor, ko je na pobudo in poziv Enotnih sindikatov enotno stopil preteklo soboto v stavko v znak solidarnosti z njimi kljub na-sportnemu stališču voditeljev Delavske zbornice. Kaj pa prav za prav zahtevajo tobačne delavke? Do sedaj so delavke I. skupine imele 460 lir na dan; li. 440 lir in III. 420 lir. Delavci I. skupine 598 lir, II. 572 in III. 546. Delavke zahtevajo, da jim povišajo plačo za 150, delavci pa za 180 lir. Poleg tega da jim izboljšajo podjetno menzo. Tukajšnje ravnateljstvo ne more začeti pogajanj, ker vse odvisi od rimske centrale. Toda tobačne delavke so razumele, da je nemogoče čakati, da se je boriti in zahtevati pravice, ki jim pripadajo. Bile so pri civilnih, vojaških in verskih oblasteh. A te so dokazale, da ne razumejo njih položaja, da ne razumejo, kaj pomenja puščati doma otroke v pogojih naj večje bede. Ako bi oblasti razumele to dejstvo, bi napravile kak konkreten korak za junaške delavke, ki se že toliko časa tako vztrajno bore. Škof ni hotel sprejeti njih delegacije in njegov tajnik je z veliko brezbrižnostjo odgovoril, da on nima družinske doklade, medtem ko jo one imajo. Tudi vojaške oblasti se za njih ne zmenijo. Civilne oblasti pa so obljubile pomoč, a niso do sedaj še nič napravile. Jasno je, da je tudi tokrat pomoč prišla le od delavcev Pristaniščniki so že v prvih dneh borbe začeli dobavljati hrano delavkam. Demokratične žene diskutirajo to vprašanje, ker vedo, kaj pomeni za ženo puščati doma otroke brez hrane. ZDZ iz Poriionjerja jim pošilja zelenjavo, kramarice tvga Ponterossa pa sadje. Druge se zanimajo za zbiranje prispevkov. Prav tako so tobačne delavke deležne podpore demokratičnega tiska. Borba junaških tržaških tobačnih delavk je že znana izven Trsta. Beneške tobačne delavke so v znak solidarnosti s svojimi tržaškimi tovarišicami prekinile nadurno delo. Veronske pa so poslale pismo na ravnateljstvo v Rim' in Trst, izražajoč solidarnost z vztrajno borbo tobačnih delavk v Trstu. Naše delavke so prepričane, da bodo zmagale s pomočjo svojih sindikalnih organizacij, s pomočjo CGIL in s solidarnostjo našega prebivalstva in 100.000 tobačnih delavk Italije, ki se v tem času bore za strokovno delovno pogodbo. Ua se naše delavstvo in prebivalstvo zaveda težke borbe teh delavk, nas prepričuje dejstvo, da se je uspešno začela nabiralna akcija, ki sta jo oklicali obe sindikalni organizacij. Naše podeželske vasi potrebujejo vode. Prav posebno v poletnih časih prihaja do izraza ta nujna potreba naših ljudi, ki so se vedno borili proti suši in da bi iztrgali bornim koščkom zemlje nekaj sredstev za življenje. Voda ne sme več predstavljati problema za naše ljudi na podeželju, prav posebno pa za naše žene, ki jo potrebujejo za domače potrebe in za dopolnitev zaslužka, kot je to primer naših pridnih peric. Po vaseh dolinske občine, ki jo upravljajo ljudski predstavniki, je bil ta problem v glavnih obrisih rešen. Občina je poskrbela tudi za javne pralnice. Po kraških vaseh pa je potrebno, da se enkrat za vselej dobro popravi vodovod, ki je bil do sedaj le vir še večjih skrbi za naše žene in sploh vse prebivalce. ii=iiii==ini=iii!ini=!ni=iin =r=in: =iiii=ii!!==1111=1111 POVEDALA JE RESNICO O KOREJI Ko je v preteklem februarju delegatka Ljudske republike Koreje na zasedanju Mednarodne demokratične ženske zveze v Berlinu razložila grozodejstva, ki jili doživlja korejsko ljudstvo zaradi ameriških čet, je o-menjena Zveza brž zavzela stališče in prva poslala komisijo, katera naj bi ugotovila dejansko stanje te mu-čeniške zemlje. Komisijo je sestavljalo 27 predstavnic iz 19 držav, najrazličnejših mnenj in pripadnosti. Obiskala je severno Korejo in se na lastne oči prepričala, da so bile besede korejske odposlanke v Berlinu povsem resnične. Ob povratku so delegatke javno prikazale zločine ameriških čet ter razgalile vse, kar so hoteli zločinski morilci zamolčati. Nihče bi ne smel vedeti, da v Koreji more otroke (ena tretjina jih je umrlo v tej tako strašni vojni) kot tudi žene, celo noseče, da bombardirajo nedolžno prebivalstvo v nizkem letu in da gre tako število mrličev na tisoče. Vsevprek koljejo starce in mladino, mučijo ujetnike korejske vojske, požigajo mesta in upo- iiiii=iiii=iiiisiiii=iiii=iiii=nii=iiiišiiii^iiii=niišiiii=iiii^iiii=iiii=iiii=iiiisiii=ini=iiii=iiii=iiii=iin=iiii=inii K ASVETI STARŠEM otroci se morajo kmalu Privaditi izvrševanju dela vzgajati k delu? ^i 2 družinskim življenjem hfreba vzgajati otroke v iz-ij^nju določenih del. Sode-otroka pri delih v dru-življenju le kmalu. v“ prvih letih privajati, da H J11 kot svojo dolžnost držale . dobrem redu in čistoči svo-‘Sr, se mora za-otroka je treba Hlačke in predmete za nje-? (q 0 osebno raba ali za skup-^ab° vse družine. Dobro je “tati otroku, kako se Iz-Nčfo ta dela, toda pozneje hif treba pustiti, da se z last-1 izkušnjami nauči, kako bo Sl) °Je naloge najbolje izvršil, izvrševati le 1 morajo Jema dela? . , *60 ' Cfroci se morajo učiti d ko tavati koristnost in potre-lsb počenih del, ne da bi izvr-.i samo razna mala dela, \jJ1 tehnično zabavajo ali jim kJ° večje neposredno zado- Ì 4 S/8, Prevladovati mora vred-,, 'Jeu 'n koristnost, ki ju ima ji ‘ffj 0o° delo za skupnost, v ka-'li za njegovo družino lfl Ta osebe, ki z njim živijo k.. ‘ za njega samega. r ^k? prema8at* «lenobo» y’ lp i enoba izhaja iz zdravst- J!| ** Manja, je naravno tre-bZr0fav‘ti bolezen, ki jo po-SoA Toda največkrat je ta , i Sati slabe vzgoje. V teh ri>l Je treba otroka posto- poma privabljati k delu, z vzbujanjem njegovega zanimanja. Kadar pa otroci izvršujejo dodeljeno jip delo brez volje, samo za to, da se izognejo nevšečnostim, brez zanimanja, kot živali, se je treba proti temu pasivnemu živalskemu zadržanju boriti. Katera domača dela je mogoče zaupati otroku? Evo vam nekaterih: zalivati cvetje, obrisati prah z nekaterih kosov pohištva, držati v redu očetovo pisalno mizo, hraniti mačkico ali ptičko in držati v redu njeno kletko, redno kupovati in postavljati na odrejeno mesto milo ali zobno pasto za vso družino, popolnoma osnažiti neko sobo ali del nje, zašiti gumbe lastne o-bleke, ki so se odtrgali, skrtačiti kakšno obleko, skrbeti in negovati košček vrta itd. V vsaki hiši je mogoče z lahkoto razdeliti celo vrsto nalog tudi med razne otroke, pri čemer bo več kot njihova pomoč veljalo njihovo vzgajanje v prepričanju, da so aktivni del družinskega življenja. LAURA W. Vprašanja naših goriških sestra iiii=iii] =iiii^iiii=iiii=iiii =1111=11111111=1111=1111 =1111=1111 =iin=i!ii =iiiisi ZA PREPREČITEV Lepa Goriška, pravi vrt naše slovenske zemlje, od katere bi lahko v miru živeli vsi njeni prebivalci, je svojim ljudem, ki jo obdelujejo prava mačeha. V najlepših slovenskih občinah na Goriškem, Steverjanu, Sovodnjah, Doberdobu je večina najlepše in najboljše zemlje v rokah veleposestnikov in grofov. Naš slovenski človek je po večini kolon in mora oddajati 50 in celo 60 odst. vsega pridelka svojemu gospodarju, ki zahteva od svojih najemnikov in kolonov najboljši pridelek, najlepše sadje, najboljše vino, žito itd. V teh vaseh je zelo majhno število svobodnih kmetov, ki imajo dovolj lastne zemlje, da lahko prežive skozi vse leto sebe in svojo družino. Izkoriščajo našega kmeta in kolona razni prekupčevalci, ki se rede na žuljih delovnega človeka. Tako so letos morali kmetje prodajati črešnje po 20 in 30 lir na kg., dočim jih je moral plačevati kupec na trgu po 140, 160 in celo boljše vrste po 200 lir na kg. Isti proces se dogaja pri prodaji vseh pridelkov, ki je še toliko slabši, čim več je pridelka na trgu in čim manj je na trgu povpraševanja po gotovem pridelku. Tu prihaja zlasti v poštev velika konkurenca iz južnih krajev Italije, ki izpodjeda pot domačim, neprimerno boljšim pridelkom. Tako naš kolon in kmet životarita na eni strani pod težo izkoriščevanja s strani veleposestnika in pre- kupčevalca, na drugi strani tarejo zlasti kmeta davčna bremena. Poleg vseh krivic, ki stoje kot bič nad 'življenjem delovnega človeka, pristojne oblasti načrtno zapostavljajo na področju splošne vzgoje in kulture te čisto slovenske vasi ter osporavajo Slovencem pravice, ki jim pripadajo na podlagi obstoječe zakonodaje. V vseh teh občinah ni doslej še niti enega slovenskega otroškega vrtca in so otroci, ker so matere zaposlene, doma in na polju pri teškem kmečkem delu, prepuščeni sami sebi ter dobri ai; s]abj družbi svojih tovarišev. Nadalje so tudi učilnice v šolskih poslopjih premajhne ter ne zadoščajo potrebam glede na število šoloobveznih otrok. Imamo primere, da sta v eni učilnici dva dn tudi več razredov z 80 in tudi celo 100 otroki, prav tako je tudi število učiteljev premajhno. Vsa ta vprašanja, ki globoko prizadevajo našega človeka, morajo predvsem vzeti v poštev ljudje, ki so prevzeli upravo občin v svoje roke. Od pristojnih oblasti pa zahtevamo, naj odpravijo krivice Slovencem ter naj se postavi priznana enakopravnost Slovencev tudi dejansko v prakso. Od večnih obljub goriški Slovenci ne moremo živeti. Izvajajte naše pravice, ki nam pripadajo po pisanih postavah! Pina Tomaselli II =1111=1111 =1111=1111 =1111=1111 =1111=1111 =1111=1111 TITOVSKIH NAKAN Žene svoj Jugoslavije glas v obram dvigajo bo miru Obračamo se na vas, žene in matere Jugoslavije, da v teh težkih dneh, ko se titovski zločinci po nalogu svojih gospodarjev —■ anglo-ameriških imperialistov pripravljajo, da zanetijo vojno na Balkanu, še močneje dvignete svoj glas protesta proti zločinom, ki jih v imenu vojnih priprav vršijo nad jugoslovanskimi otroki. Po fašističnih zakonih so celo otroci podvrženi vojaškemu vežbanju in fašistični vzgoji. «Od starca do majhnega otroka —: pravi tolovaj Reljič —- vsak mora biti politično in strokovno pripravljen. . .», da gre v klavnico za interese imperialistov. Tisoče mladincev so mobilizirali v armado, tisoče mladincev in otrok so prisilno odgnali na gradnjo vojaških objektov. Delovne in napredne žene Jugoslavije! Prišel je čas, ko imajo vsi pošteni ljudje, vsak rodoljub, posebno pa vsaka mati dolžnost, da se hrabro in odločno dvignejo — dokler je še čas — v obramba svojih ognjišč, ki jih rušijo in jih grozijo uničiti titovski ubijalci in špijoni!. Prišel je čas, ko nihče nima pravice mirno gledati, kako vsiljivci Titove tolpe trgujejo s krvjo naših otrok, kako na kosteh otrok, ki umirajo od lakote ustvarjajo peklenske vojne načrte! Patriotke Jugoslavije! V naši deželi je danes nad 1 milijon sirot in otrok, katerih starši so bili odgnani v zapore in koncentracijska taborišča, otrok, ki nimajo svojega doma. Okrog 453.000 registriranih sirot je bilo dodeljenih za hlapce titovski buržoaziji, medtem ko so vsem ostalim odprte vse poti med zapuščeno deco. V nekaj okrajih Srbije je od 14.360 otrok padlih borcev samo 470 v dečjih domovih, le 1.744 jih prejema pomoč, ostalih 12.000 je pa prepuščeno ulici. Pokolenja nas bodo preklinjala, če se ne dvignemo proti podlim načrtom titovcev, proti ustvarjanju novih sirot! Žene Jugoslavije! Slavne tradicije v zgodovini borbe naših narodov so napisale jugoslovanske žene. V času hitlerjevske okupacije so se junaško borile za osvoboditev naše domovine izpod jarma zasužnjevalcev. V tej borbi je dalo svoje življenje 25 tisoč žena. Duh Radojke Lakič, Dragice Pravice, Sonje Marinkovič in drugih žeha-herojev, ki so padle v pretekli vojni, ljubezen do svojih otrok, do svoje domovine, ljubezen do Sovjetske zveze in tovariša Stalina, tudi danes navdihmjuje v borbi neustrašne jugoslovanske žene. Zaman jih mečejo v zapore in taborišča, zaman jih mu- čijo — one se tudi pod najtežjimi pogoji upirajo fašističnemu terorju. Pod geslom: «Ohranimo življenja naših otrok!» se jugoslovanske žene in matere borijo proti vojnim pripravam, za preprečitev mobilizacije novih letnikov, za odpravo predvojaške vzgoje, za razbitje titovskih poskusov, da bi z organiziranjem civilnih manevrov širili vojno psihozo. Žene — patriotke, storite vse, da vsaka žena razume, da samo z aktivno borbo proti Titovi tolpi vojnih hujskačev lahko reši svoje sinove, da ne bodo vrženi v vojno klavnico in svoje o-troke, da ne bodo postali vojne sirote. Dajte vse od sebe, da se vsaka delovna in na-prenda žena vključi v kampanjo za podpisovanje poziva za sklenitev pakta miru! Me, jugoslovanske žene politični emigranti v LR Romuniji, ki smo se skupno z romunskim delovnim ljudstvom Vključile v veliko borbo za mir, ki jo vodi Sovjetska zveza, dajemo in bomo vedno dale vse od sebe v sveti borbi za obrambo življenj, za srečo naših otrok, v borbi za strmoglavljenje Titove tolpe, v borbi za mir. BARBARA VRGOVIC, ZLATA MILIC (Iz lista «Pod zastavo inter-nacionalizma» • rahljajo celo bakteriološko orožje kot najstrašnejše uničevalno sredstvo ne le na-pram četam korejske vojske nego tudi napram mirnemu prebivalstvu. Ves svet, ki resnično človeško čuti, se zgraža nad temi Strašnimi dejstvi in izraža solidarnost s korejskim prebivalstvom. Na pobudo Mednarodne demokratične ženske federacije se kaže ta solidarnost na najraz-noverstnejši način tako v nabiranju zdravil in oblačil kot denarnih prispevkov. Demokratične žene vsega sveta hočejo pomagati korejskim materam in otrokom ■ Jeza zločincev, ki bi hoteli obdržati skrita vsa dejstva, katera pričajo o njihovem vedenju, je bruhnila na dan pred kratkim z nesramnim in nezaslišanim postopanjem angleškega laburističnega ministra Soskice, ki je gospo Moniko Felton, članico laburistične stranke, katera je bila članika preiskovalne komisije za Korejo in ki je ob svojem povratku iz te dežele pričala o grozdej-stvu, obsodil veleizdaje, ki stvih napram temu prebival-se kaznuje s smrtjo. Feltono-va je bila zaenkrat že razrešena vseh javnih funkcij. To ravnanje napram onim, ki hočeijo povedati resnico Monica Felton pregleduje skupno z ostalimi članicami delegacije eno izmed številnih «skupnih jam». in s tem pripomoči 'k urt-ditvi miru. proti poiskusom razširitve korejskega požara, ne bo prestrašil nikogar. Resnica ne bo ostala skrita, kakor je izjavila sama M'e nika Felton, nego se bo vedno bolj širila od ust do ust. Svet mora vedeti, da lakota in beda žanjeta tisoče žrtev v Koreji, da tam množično ubijajo otroke, starce in žene. Taka dejanja demokratični svet obsoja. Sile miru bodo znale preprečiti, da bi se strašna vojna razširila. Zlasti tržaške žene smo dolžne, da se postavimo vedno trdnejše v obrambo miru. JKLKA StftAN 4 DELO Prišč je obolenje kože, ki se navadno nepričakovano pojavi v obliki si-beza in rdečice na hrbtu, na vratu, po rokah in nogah. Povzroča jo ovirano odtekanje vode iz znojnih' žleč. Na koži se pojavijo mehurčki, ki povzročajo srbež, nakar se razpo-počijn in se na teh mestih začne koža luščiti. Kaj je v teh primerih storiti? Predvsem se ne smemo praskati, ker se sicer lahko pojavi infekcija ali še kaj hujšega. Najbolje je izpostaviti bolna mèsta soncu, ki kmalu odstrani nevšečnost. Proti srbežu je dobro namazati bolno kožo z mastnim mazilom ali z navadnim oljem in jo potrositi z lojevcem (talco) ali s praškom, ki vsebuje mentol. Kot splošno zdravljenje se je treba izogibati uživanju prevelike količine tekočin; pri tem paziti na jetra, ker je večkrat velika žeja v poletju znak, da z jetri ni vse v redu. Madžarska kinematogriifija Madžarska kinematografska u-metnost se je kot taka razvila šele po drugi svetovni vojni ter je morala premostiti mnogo zaprek, med drugimi najresnejšo — prevzgojitev nazadnjaškega pojmovanja kadrov in podpreti svoj narod v borbi za zgraditev nove družbe prav s svojo kulturo. Resnična kinematografska umetnost mora biti odraz življenja ljudskih množic vseh slojev in pomoč pri njih vzgoji, ne pa zastrupljanje s praznim, sanjarjenjem, razkošnim nedosegljivim bajnim bogastvom, kot je to v ameriških filmih, ki odvračajo množice od resničnih problemov življenja in jih zavajajo na napačno pot. Filma «Ped zemlje» in-«Ana Szabo» sta s svojo vsebino dosegla pravi namen le važne današnje vzgojne kulture. Ustavila se bom pri filmu «Ana Szabo», katere snov je zajeta iz dobe, ko je že na vladi delavski razred. Vsebina tega jilma predstavlja življenje v eni izmed madžarskih tvor-nic, kjer produkcija ne da zadovoljivih uspehov zaradi osebnih nesmiselnih trenj, katere s potrpežljivostjo, delavnostjo in lastnim zgledom izboljša Ana Szabo, mlada vdova — partijka. Najprej je seveda sprejeta z nezaupljivostjo in odporom posebno še potem, ko jo snubi mlad delavec Hodiš, ki je poln ambicij. Ana Szabo polagoma pridobi zaupanje delavk, ki jim pomaga rešiti njih osebne zadeve ter olajša z nasveti delo. Toda njeno delo je težko. Mladi ambicijozni Hodiš je snubil mlado delavko Ico Goro preden je spoznal Ano Szabo in to je bil povod za zagrizen odpor s strani Ice do Ane ki je izpodkopavala vse potrpežljivo delo med delavkami za izboljšanje medsebojnih odnosov in odnosov do dela v tvor-nici. Ko izve to Ana žrtvuje svojo ljubezen do Hodisa in pridobi po drugi strani zaupanje tudi Ice, ki spozna svoje napačno obnašanje do Ane. Hodiš se ukvarja z načrtom neke iznajdbe, o kateri govori že vsa tvornica. Obljubi, do. bo podaril iznajdbo svojim tovarišem za izboljšanje, produkcije. Takoj ko konča načrt ga predstavi Narodnemu uradu zn tehnične iznajdbe, ki pa ga odbije; načrt je sicer dober, vendar poln napak in pomanjkljivosti. Mladi delavec ne pripozna svojega neuspeha in izjavi tovarišem, da se je premislil glede podaritve načrta, kar izzove živa neodobravanje. Delavci sklenejo, da ga izločijo, kar pa prepreči Ana s predlogom, da ga poskušajo odvrniti s slabe poti. Hodiš končno sprevidi svoje napačno obnašanje in s pomočjo svojih tovarišev izvede načrt v prid tvornice. Tvornica slavi svoj uspeh, ker je dosegla prvo mesto v tekmovanju za izboljšanje produkcije. Ozračje je popolnoma drugačno in vsi obrazi so veseli in zadovoljni, ko vidijo Hodisa, ki objame Ano Szabo — njih voditeljico! SONJA SAJOVITZ Kako nas sonce ogreva Iz madžarskega filma «Ana Szabo» 11 niHB Mnogi misljio, da sonce «gori» in da s tem ogreva zemljo in ves sončni sistem; kar pa ni res. Sonce s tem, da ogreva, se le zmanjšuje. Vsa toplota ki izžareva iz sonca ni drugo kot atomska združitev dveh atomov vodika, ki se spajata v atom helija. Oba uodi/coua atoma se spajata v atom helija puščajoč pri tem, da se majhni delci vodika presnavljajo iz materije v energijo. Ti delci so v bistvu toplotna energija, ki jo sonce izžareva. Ti delci so tako majhni, da bi jih bilo treba označiti s številko z dvajsetimi ničlami, kar bi šele predstavljalo težo enega miligrama. In vendar imajo ta majhna izžarevanja tako silovito moč, da dajejo življenje vsemu, kar živi na zemlji in mogoče tudi na drugih planetih. Češnjev štrudelj. Vlečeno testo (moka, mlačna voda, ščepec soli, nekoliko jedilnega olja) dobro pregnetimo ter ga pustimo počivati kake pol ure. Pripravimo nadev: stopljeno maslo, na maslu pražene kruhove drobtinice, oprane češnje, sladkor in nekoliko cimeta. Ko dobro razvlečemo testo ga namažemo s topljenim maslom, posujemo pražene drobtinice, češnje, sladkor in nekaj cimeta. Strudelj pečimo v precej topli pečici. Sadne mezge. Sadne mezge pripravimo z zdravega, izbranega sadja, ki mu izločimo seme in pridamo isto količino sladkorja, kot je teža očiščenemu sadju. Važno pri kuhi sadja je enakomerno mešanje in čas kuhanja. Mezge se nam ne pokvarijo, ako jih kuhamo toliko časa, dokler se mezga ne loči od posode pri mešanju. Mezgu vdijemo v steklene posode do vrha ter jih hermetično zapremo s celulojdnim papirjem, ki smo ga preje namočili v špirit! Zdrava in osvežujoča pijača, je paradižnikov sok, ki mu pridamo nekoliko soli in olja in nekaj kapljic limone. žHJmia ■-;v: ■■! i - : 1. IRAN; Imperialisti bi hoteli spremeniti Iran v vojno žarišče. Važne stavke se vrstijo druga za drugo zaradi nacionalizacije petrolejske industrije, za boljše življenjske pogoje in proti vojnim pripravam. žene so v prvih vrstah, bodisi v stavkah, bodisi na manifestacijah, ki se vršijo v znaku solidarnosti s stavkajočimi. V Machourju (pristanišče, iz katerega vozijo petrolejske ladje Anglo-iranianske družbe) so čete umorile 5 žena in 3 otroke, izmed katerih enega novorojenčka; 23 žena je bilo ranjenih, med temi tudi noseča ženska. Te žene so zahtevale osvoboditev svojih mož iz zapora. Istega dne so v Abadanu ku na Zvezi demokratičnih žena (trg Ponterosso 6) in po vaseh pri odgovornih za Zvezo demokratičnih žena, Se danes imate čas, vpišite se! * * * V zadnjem času se odbor ZDZ Sv. Jakoba odlikuje u vpisovanju novih žena. Skupina glasnic miru organiziranih v ZDZ je nabrala v soboto 30. junija v Bazo-x v i c i 207 podpisov za pakt miru med 5 velesilami. Se druga zanimivost sonca je ta, da, ko se vodikovi atomi presnavljajo v atome helija, postaja to presnavljanje vedno hitrejše in se pomnoži s tem tudi toplota, ki nam jo sonce pošilja. Prav zaradi tega je zemlja bila svoj čas vsa zamrznjena a je danes skorajda brez ledu. Cim dalje sonce izžareva, tem topleje bo in to tako dolgo, dokler bo imelo sonce dovolj vodika, ki se bo presnavljal v helij. Ko tega presnavljanja ne bo več, tudi sonce ne bo več ogrevalo, temveč se bo ohladilo ter bo naenkrat eksplodiralo. Toda bodimo brez skrbi; kajti to se ne bo zgodilo prej kakor čez dva milijona let. NASVETI: Madeže krvi očistimo lahko na več načinov: v mrzli vodi, kateri dodamo nekaj sode, v mlačni slani vodi. Stare krvne madeže izperemo v vodi, kateri dodamo 2 odst. amonijaka. Mastne madeže: očistimo najbolje, ako položimo blago na pivnik ter namočimo blago okoli madeža z bencinom ter šele nato pritis-neno dobro namočeno krpo z bencinom «na madež, samo na ta način nam na blagu ne ostane kolobar. Včasih nam zadostuje, ako madež posujemo s talkom ter ga nato dobro okrtačimo. 14. julija 11)51. Priloga «DELA» Urejuje Siri.- Vanek štev. !#• Zakaj ne grem kol o n i j e Vestnik Z l»IŽ Jenko Marija, članica odbora ZD/. iz Skednja razprodaja skupno 140 izvodov «Dela» na mesec. Obvezala se je v tem delu za to, da bi slovensko prebivalstvo čimbolj spoznalo in bralo žensko prilogo «Dela». Zveza demokrat čnih žena priredi 29. julija izlet na jezera Cavazzo. Stroški potovanja z avtobusom: 800 lir. Vpisovanje za izlet je v te- angleške čete umorile 10 o-seb, med katerimi 4 mladince pod 17 letom starosti. Angieški agentje petrolejske družbe so .povozili z a-meriškimi tanki nekega delavca in ranili 50 oseb; med temi nekaj žen. ' 2. V ISPAHANU je policija umorila na neki manifestaciji, ki se je vršila v znaku solidarnosti z delavci, zaposlenimi v petrolejski industriji in katere se je udeležilo 60.OSO ljudi, devet oseb, med temi nekaj žena. Umorjen je bil tudi policist, ki ni hotel streljati v množico. Poleg tega je bilo zaprtih 70 mladincev in mladink, ki so pobirali podpise za poziv Svetovnega odbora miru za pakt miru med petimi velesilami. Dragi stric Vanek! Pred nekaj tedni je prejela moja mama vabilo, naj me pošlje v počitniško kolonijo v Slovenijo. Ker pa moja mama ve, da je. tam velika beda m da mnogo otrok umre zaradi pomanjkanja hrane in zdravil, me ni hotela vpisati v titovske kolonije. Jaz bi sicer zelo rad šel v kolonije. Posebno rad bi šel v Kranj, kjer sem bil že pred tremi leti. Toda, če se spomnim samo na en dogodek, ki sem ga doživel v Kranju, me mine vsa volja po zaželenem letovanju. Nekega dne smo šli na sprehod k Savi. Pred odhodom iz kolonije so nam dali malico, to je košček črnega kruha z marmelado. S koščkom kruha v roki smo šli skozi mesto. Na trgu nas sreča neka mati s tremi otroki. Ona, kakor tudi otroci so biti zelo suhi in zelo revno oblečeni. Ko nas je srečala, nas je preklela z vsem prezirom, ki ga je imela v sebi. Preklela nas je, ker je videla, da tujci jedo kruh, ki bi ga bili morali dobiti njeni sestradani otroci. Vodič nam je v tistem trenutku ukazal, naj stopimo brže. Ni mu bilo prav, da bi slišali še kaj. Prav gotovo mu je bilo nerodno. r Danes, ko sem večji in vso zadevo precej drugače razumem, se sramujem tistega trenutka. Sramujem se dejstva, da sem nekoč tudi jaz odjedal kruh nesrečnim bratom v Jugoslaviji. • Ce je že pred tremi leti preklinjala mati treh otrok v Kranju, kako morajo številne matere gledati danes na tržaške otroke, ko je pomanjkanje hrane še večje od tedaj! Dragi stric Vanek, to pismo sem napisal za «Mladi rod» ter upam, da ga boš objavil, za kar se ti že vnaprej toplo zahvala je m. S. V. OPČINE »IJAR IGNACIJ in latinščina V Mišji vasi je živel oče, ki je imel sina z imenom Ignacij. Bil je zèlo nadarjen fantek. Učil se je z lahkoto kot bi hruške stresal — bil pa je lenuh prve vrste. Ko je imel 10 let, ga je oče poslal v mesto v srednjo šolo. Potekel je mesec za mesecem in končno je prišel zaključek -šolskega leta. Takrat se z veseljem vzdigne Ignacij, zapusti mesto in hajdi v svojo priljubljeno Mišjo vas. Starši so sprejeli sina z velikim veseljem. Ko je sedel opoldne pri kosilu, ga vpraša oče: «No Ignac, znaš-H kaj latinski?» «O, da», odgovori sinček, «znam pa znam in še kako, ljubi očka!» «No, povej, kako pravimo po latinsko mizi», ga nato vpraša oče. Ignacij pa mu hitro odgo -vori: «Miz-jus». «In stolu?» nadaljuje oče. «Stol-jus», odgovori sin. «Pa luči?» \Ti*ah«*ek Vrabček, mlad lenuh, vrabček, potepuh, culico je nosil, milostinje prosil: «Vrabček, revež jaz, prosim, prosim vas!» Lastovka, gospa, mimo je prišla in se posmejala, vbogajme nič dala: «Zdrav in čvrst in mlad, služil bi enkrat!» Nič se ni kesal, dalje se podal. Sel za plotom krast je, toda vjel se v past je. Vrabček, revež ti, kak’se ti godi? V BUTALAH SEJEJO SOL Fran Milčinski Butalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati tako daleč. Pot stane, sol ni zastonj in še se zgodi, -da je nimaš, kadar bi jo najbolj potreboval. Doma pa je zemlje dovolj in kakšne zemlje — na taki zemlji plenja vse mogoče. Pa so sklenili, da bodo sol pridelovali sami doma. Spomladi so vsak okoli svoje koče prekopali ru-šo, jo povlekli in bogato zagnojili ter so vanjo posejali sol, da jo bo gospodinja imela kar pri rokah kakor peteršiljiček. In potem je ''■adel dež in je sijalo ljubo Sioce in so pričakovali dn vesele pričakali: pogna-lo je mlado zelenje, bujno šlo v rast in obetalo bogato žetev. Pa kar je pognalo in se tako lepo šopirilo, so bile same mlade koprive in nič drugega. Butalci so jih gledali in jemali mlado listjiče na jezik: pošteno je opeklo! Zadovoljni so dejali: «Ajsa! Mlada je sol — že sedaj ie tako ostra! Kako bo šele slana, hvala Bogu, kadar dozori!» «Luč-jus». «In hiši?» «Hiš-jus». fn tako mu našteva zapored: «Dreves-jus; zid-jus; mat-jus; oč-jus itd. Tedaj na «če razjezi ter mu -odgovori: «Preljubi moj Ignacijus poj-dd v -štalacjus, vzemi vilac-jus, pa gnoj kidacjus; zate ne bom več plačevacjus!» Ignacij je namreč skozi vse šolsko leto lenaril v šoli. Popolnoma nič se ni naučil. Oče pa je le -moral mnogo plačati za njegovo vzdrževalnino v zavodu. Takih dijakov pa v Šoli nikdar ne potrebujejo. Z. K. iz Boljunca L ev in njegovi pomocni ======= BASEN - - ■■ ' iki Včasih živali niso imele kralja. Živele so svobodno in v miru. Nekega dne pa so prišli k levu lisica, volk in tiger ter mu -šepetali: «Radi bi živeli na račun drugih, a ne moremo, ker nas je premalo. Od večine živali pa ne dobimo dovoljenja za to. Cisto drugače bi bilo, če bi nam vladal kralj. Ta ima glavno besedo. Kralju se od treba brigati za mnenje večine. Zato bomo za kralja izvolili tebe, ako nam obljubiš, da v to privoliš». «Seveda!» je pokimal lev in se obliznil. «Napravite me za kralja, pa boste lahko kradli, ropali, morili, kolikor vas bo volja». Navdušeno so dirjale zveri Pred sto leti je stekla prva železnica po naši zemlji. Tako se je uresničila stara prerokba in so pričele lezli po zemlji železne kače». Spočetka so se ljudje celo bali teh «železnih kač». Trdili so, da imajo opravka s hudičem. Zato so jih opazovali bolj od daleč. Mnogo bolj čudaški,k ot pri nas, so bili na Angleškem, kjer so celo trdili, da je dim, ki puha iz lokomotiv, zastrupljen in da okužuje naravo. Nekje so celo zahtevali, da naj se zgradi visoka ograja ob železniški progi, tako, da ne bo videti vlaka, ko bo vozil po njej in ne dima. Morda se boste čudili nazad-njastvu teh ljudi. Pa se ni čuditi. Navajeni so bili prepro- Prvi potniški vlak (1825) sti naravi, zato so sovražili tudi to novotarijo, ki je prinesla deželi velike, koristi. Z zgraditvijo železnic je bilo konec počasni in neudobni vožnji z zastarelimi vozovi in pešačenju. Neupravičen strah je počasi popustil in ljudje so se začeli posluževati železnic. Vedeti pa morate, da so prvotni vlaki bili precej drugačni od današnjih in da so bili v resnici bolj podobni navadnim poljskim vozovom, kot pa železniškim vozovom. Bili so Lokomotiva iz leta 1841 brez strehe in brez oken. Potniki so bili izpostavljeni dežju in burji. Vlaki so vozili želo počasi. Leto za letom so se vlaki in železnice izpopolnjevali. Nastali so udobno opremljeni vozovi ter stroji, ki zmorejo voziti z bliskovito naglico. Pred nekaj desetletji so nastali celo vlaki na električni pogon, danes pa imamo že takoimenova-ne «aerodinamične vlake», ki drvijo skoraj s tako brzino, kot zrakoplovi. okrog in kričale: «Mi hočemo kralja!» Živali so slišale to kričanje. Všeč so jim bile lepe besede, pa so jih ponavljale, čeprav niso razumele, kaj pomenijo. Prvi je zarigal osel: «Mi hočemo kralja!» Za njim je zarjul bik: «Mi hočemo kralja!» To je zaslišal kozel, pa je zameketal: «Mii hočemo kralja!» Večina nepoučenih živali je zaklicala: «Mi hočemo kralja!» Lev je bil izvoljen. Lisica, volk in tiger -so z njegovim dovoljenjem -neovirano kradli ropald, morili. Tudi lev ni zaostajal v tem poslu. Povrhu pa je v svojo službo vzel še polno pomočnikov, ki so se mastili ob njem. Zatirane živali, ki so nekoč volile kralja, so sedaj spoznale prevaro, a bilo je prepozno. Izgubljeni osel Pavliha je izgubil o-sla, Ko ga išče, venomer govori: «Hvala Bogu, hvala Bogu!» Vprašajo ga, zakaj se zahvaljuje Bogu. «Hvala Bogu, da nisem sedel na oslu. Ce bi bil sedel na njem, bi se bil izgubil tudi jaz.» VSAK KRAJ Ima duoj oUkij Ne le praznike, ampak tudi razne druge dogodke slave ljudje v raznih krajih na svoje načine. Pri nas, kakor tudi po vseh ostalih slovenskih deželah so bili do nedavnega zelo zanimivi poročni običaji, nadalje običaji kresnega večera, tep-eškanje, koledovanje, praznovanje pusta itd. Prav tako pa so imeli t in deloma še imajo — tudi drugi narodi svoje obdčaje, ki so včasih, celo smešni. Vendar pa so ti običaji vedno lepi. Stric Vanek meni, da je primerno, da se zlasti čita-telji «Mladega rodu» seznanijo z njimi. Zato namerava po možnosti v vsaki številki lista na kratko opisati po en tak običaj. Ker smo sredi poletja, to je v času, ko si vsakdo izmed nas želi sveže kopeli nam bo opisal nek običaj, ki ima o-pravka s svežo kopeljo, le da se ta ni vršila- le s-redi poletja, temveč celo sredi zime; kar pa gotovo ni bilo prijetno. V daljni deželi Litvi je bil nekoč običaj, da so deklico, ki je prestopila v dekliški stan, oblili z mrzlo vodo. Ka- ko se je to godilo, nam prikazuje gornja slika. Nagajivi dečki so jo čakali z vedrom mrzle vode, včasih celo na strehi. Oblili so jo takrat, ko se je najmanj madejala. In vedeti moramo, da je bilo dekle na ta dan v praznični o-bleki. In če se je to zgodilo pozimi? Veselo presenečenje je zbudilo mnogo smeha in zabave svojcev, prijateljev in sosedov, ki so na skrivaj opazovali dogodek. «Da, da, življenje je trdo!» so vpili vsi nasmejani. ({* "(fajbe in poveSU o (jorjancik ") . Ka; Na line : Hth : _1S, tin Habal^S * a Za proštom je pristopil na izpoved dolg, ^L mož v težki halji. Bil je to Sišman ■ ■ učenik v Novem mestu. Tako-le poroča: ^ Ljudje pravijo, da sem jako pobožen, toda up3'' da me zaradi tega ne boš zavrgel. Dijaki se ne nauče mene dosti koristnega. Odgajam jih zdušno za podle, t, tej ponižne sluge in izdajalce. Kdor hoče mladino kore®1, izpriditi, ji mora izruvati iz srca najprej prirojeno F jaznosti, zaupljivost in odkritost. Zato jim ostro z dujem, da se morajo neprenehoma slediti, opazovati, žiti in ovajati. Z največjim veseljem preganjam tiste, se razgovarjajo po slovensko Pokorim jih s šibo, Z", rom, postom, dvojkami in trojkami. Kadar gredo dotf‘( v svoje stanovanje, jim obesim na hrbet «lesenega o: da jih lahko vse mesto vidi in zasramuje. Gotovo mi zaP°'% Sip i Stoi 'Sr: 6*'v se da na tak način najbolj uspešno vcepil j in slovenske n3'1 potrdil, da širiti zaničevanje materinega jezika nosti. j Satan zavrisne: živio! Krasno si mi razložil, kako P„i meteno pomagaš tujcem ubijati svoj narod — narod, , je po svoji bistroumnosti, pridnosti in poštenosti vre j. in sposoben, da živi -še na tisoče let. Tvoje upanje je P : vično. Kdor ima tako sijajne zasluge za tujce, se sfl1 pobožnimi vajami brez zamere kratkočasiti. *- Vaša gnada, Zaloški Tone, kaj boš pa ti povedal’ j ne odgovori: K tebi sem prišel nocoj že zato rad, d3 bom vsaj enkrat zastonj navečerjal. Oh, zabele in k1'« pirja mi gre doma toliko! Za denar mi trda prede. let že stiskam in varčujem pa se je nabralo komaj y + ve",-, bornega milijončka. V kletih leži do deset tisoč vina, -toda strah me je natočiti si ga več nego eno 1 J merico, to se ve, najslabšega. Pa kaka nesreča me je ' fr zadela! Sod najžlahtnejše starine se mi je izkobinil- jo kar tako, se mi je zdela škoda: naj si oslade usta ‘‘j. .... . , ,. , , ■ vat I tlačani. Jeli so piti in vriskati, potem pa cepati oP muhe. Nekateri so zopet vstali in čez veliko tednov vali, nekateri pa se niso nikoli več p-rebudili. Pre: za to mi bilo. Čemu neki bi se gospodje zastonj trihi Sodniki ne bi bili niti mrtvih oživili, niti mene kazd0 Zdaj vidiš mojo revščino. Izgubil sem cel sod najNi kapljice, potem pa še toliko koristnih delavcev. Joj Satan potolaži Toneta, potem pokliče predse Sraf|o/. Mačkovskega. Tudi ta gospod mu potoži svojo na ? Imel sem zanikrne in brez.vestne prednike. S kmeti ci- bili tako pogodili, da jim bodo dajali vsako leto ^ f drugih davščin od grunta samo po osem goldinarjeNj 0 ^ ■ eft 1 dogovor je bil poguba za grad pa tudi silno pohu^j)i:1 za druge kmete. Jaz sem se zaklel, da ga moram f viti. Ali to ni steklo zlahkoma. Ljudje so se upira'1 kami in nogami, zato jih je bilo treba trdo P (se nadaljnJ ie> *. al( v Nba Via ru i.Nr kije (L? V 'tik «Vi Hra ‘at "lei V, I N N V °be N ■% N- N N N tie N V s6o, N V: V N N V N s»o le , N V S 'a V ZSSR stroji vedno bolj nadomeščajo delo človeških rok Prve avtomatične tovarne in delavnice, ki so že v obratu, potrebujejo komaj eno desetino dosedanje delovne sile - Namakanje in pogozditev predelov, ki so obsežnejši kot štiri Italije ^daljevanje in konec iz prejšnje štev. V primeri z letom 19:10 se je '•'iustnjska proizvodnja poveva v letu 1950 za <73 odstot-S, pridelek pšenice je na-|rastel za SO milijonov kvinta-:'jv, bombaža in lanu je bilo Obdelanega skoro dvakrat to-‘ko, sladkorne pese za 87 več; skoro podvojeno je slevilo .študentov univerz in ‘isokih šol. . . Toda številke 116 povedo vsega. Nobena od ^ejšnjih petletk se ni zaklju-z zasnovo gigantskih del, '°t so one, začete ob koncu petletnega načrta; trije ve-«ki kanali (Volga — Don, južna Ukrajina — Severni Prirn, Aralsko morje — Kaspi-«o morje), tri velikanske hi-ptocentrale (Kujbišev, Stalin-Frud, Kahovka) s proizvajalno pčjo 22 milijard kilovatnih ur etno, namakalna in pogozdo-ialna dela na površini, ki je do 5-krat večja od Italije, in ^adnja poljedelskih mest. O-et>ziva za preobrazbo nara-J* so ne vodi na mali fronti !j\0t takrat, ko. sp . gradili k a-Na Baltik — Belo. morje m rPskva - Volga), temveč na c*° obsežnem področju od l'ra j ine do pustinjskih step fcednje Azije. [ Kapitalizem se loteva samo Nh del, ki hitro donašajo ve- e dobičke, in le tam, kjer dni ti dobički zagotovljeni, i ,’kializem pa se jih nasprotno, ,'J'd in jih izvede povsod, kje.' ‘!l h. potrebni za to, da posta-;e človeku življenje lažje, lep-^ 'e in. udobnejše. Z najmoder-N.širni mehaničnimi sredstvi, ^ j5r jih je izdelala sovjetska ( Ndost in tehnika, preusmer-|/ ;5io sovjetski delavci tok Volgi ve’, Odvajajo del vode Dnjepru, i^fjo Volgo z Donom, usmer-'lrj0 vodo- iz Aralskega morja , Kaspiško in v suhe planjave bščave Karakum, zasajajo sto-,t'e milijonov drevesc, v ste-cfli kjer so doslej pihali mr-j •») suhi vetrovi ter je via-Ijjf jb«* suša, zaradi česar je bilo .uveško življenje v njih be-110 in težko (.piotine znanstvenih ekspedi-J Je mobiliziranih na prostra-.5;i ozemlju ZSSR: delajo se l-^rti, da bi spremenili tok ve-‘■b reki f'1 -, ,o',f Sf razvila v četrti petletki predvsem v kovinski, mehanični, rudarski in gozdarski industriji, v stavbarstvu ter poljedelstvu. Toda koncem petletke se je pojavil nov činitelj donosnosti dela: avtomatizacija dela. Ne gre več samo za posamezne poskuse ali za omejeno uporabo, kot je bilo vodstvo na daljavo pri gradnji jezov na kanalu Moskva - Volga, temveč za cele delavnice, celotne oddelke, za skupine strojev, ki delajo avtomatično pod vodstvom iz daljave specializiranih tehnikov. V Moskvi deluje cela tovarna na avtomatičen način ter zaposluje komaj desetino osebja, ki jih je potrebovala prej: druga taka tvornika bo začela v kratkem s svojim obratom. Širok raz- voj avtomitiziranja dela je stvar bližnje bodočnosti. Tako torej človek ne bo več poleg stroja, marveč ga bo vodil od daleč in ne samo enega, temveč bo vodil celo skupino stro. jev in Celotne strojne oddelke. S tem torej postane delavec edini tehnik, ki sedeč pri stikalni plošči, opazuje delovanje strojev potom signalov fotoelektrične celice. Načrti začetih velikih del niso stvar tehnikov in znanstvenikov ali vladnih mož, temveč vsega občestva: so last vseh. Danes vedo otroci v šoli, študenti na univerzah, delavci avtomobilske industrije v Gorkem in Moskvi, rudarji v Karagandi, kolhozniki v U krajini, ribiči na Kamčatki, ru darji v Donbasu ter drvarji in rudarji na Kolimi, koiiko sto milijonov kubičnih metrov izkopa po potrebnih za zgraditev jezu pri Kujbiševu, koliko zatvornic bo zgrajenih na kanalu med Aralskim in Ka-spiškim morjem, koliko hektarjev zemlje bo namakane v puščavi Karakum; koliko ton jekla bodo morali dobaviti kovinarji iz Magnitogorska in Nižjega Taglia za velike hidro-centrale, kdaj bodo morala podjetja Elektrosile izročiti mogočne turbine in koliko velikanskih samopremičmh kopalnih strojev bodo morali izročiti delavci iz Kramatorske-ga. Te stvari poznajo vsi, možje, žene, mladi in odrasli. One so del njihovega življenja, ker so temelj njihove gotovosti v še boljšo bodočnost. iSJs s«! * ifiiags ^ Betoniranje jeza na reki Donu pri Cimljinski Za 31. obletnico požiga Balkana nov odvzem ljudskega doma „ŠKAMPERLE“ JE TRIKRAT LAST SVETOIKANSKEGA LJUDSTVA Požig Narodnega doma v Trstu (13. julija 1920.) je le eno izmed neštetih barbarstev, ki so jih v teku svojega zločinskega vladanja zagrešili italijanski fašisti pro U prebivalstvu Trsta, Primorske in Istre, posebno še proti Slovencem in Hrvatom v celoti, kakor tudi proti italijanskemu demokratičnemu prebivalstvu. Ze kmalu po italijanski okupaciji so začele fašistične škvadre terorizirati vso Julijsko Krajino požigale slovenske in hrvatske vasi, uničevale kulturne in druge ustanove Slovencev, Hrvatov ter italijanskega delovnega ljudstva. V tem času so bili požgana ali razdejana uredništva «Dela», «II Lavoratore», «Edinosti», sedeži sindikalnih in političnih organizacij, večina prosvetnih domov in drugih kulturnih ustanov, med njimi glavni sedež «Ljudskega o-dra» z velikansko knjižnico, prosvetni domovi v Rojanu, Barko-Vljah, pri Sv. Ivanu in še desetine in desetine drugih. Vsa škoda, ki smo jo tedaj utrpeli Slovenci in Italijani daleko presega milijardo lir samo na področju anglo-ameriške zasedbene cone. Naše ljudstvo je od leta 1945 dalje neprestano zahtevalo od vojaškega oblasti naj povrne škodo, ki smo jo utrpeli zaradi fašističnega divjanja, da nam vrne. vso imovino, ki si jo ja nasilno prisvojil zločinski režim v teku svoje 25-letne strahovlade. Prosili in rotili smo okupacijsko oblast, naj nam Slovencem v delno odškodnino postavi kulturni dom v Trstu, kjer bi mogli gojiti svojo kulturo. Toda vse. zaman. Do danes nismo dobili niti primerne dvorane za gledališke nastope, naših dramskih skupin. Se več. Okupacijske in civilne oblasti nam odvzmajo še one kulturne domove in ljudske sedeže, ki si jih je postavilo ljudstvo samo in ki jih je po splošni ljudski vstaji leta 1945 kot svojo lastinino zopet zasedlo. Tako so bili protipravno odvzeti krožek «Rinaldi» pri Sv. Jakobu, prosvetni dom v Lonjerju, «Spori Jeniseju, pripravlja .. atomska razstrelitev obsez-visokih planot, preiskuje-,, brezdanje globine Bajkal- |H sia>da bi iztrgali vodam no-tjdy rudnine in nova bogastva, (jb^iheprijaznejših predelih Šibje nameravajo spremeniti lftebje. Tisoči navdušenih in !Sa jezera in Kaspiškega j Surnnih mladeničev se po-l°kjo prostovoljno na pot s Dotiki in delavci v daljnje ijrajine raziskovat, odkrivat, . . t načrte in gradit, ne me-5. se za napore, "^hanizacija težkih del se je Odločna borba delavcev v občinskem podjelju pri Orehu 30. junija je bilo odpuščenih 80 delavcev - Večdnevna narobna stavka Narobna stavka je dokaz, da je obstoj podjetja možen - Za razvoj podjetja je potrebno pravilno vodstvo - Solidarnost tržaških delavcev in prebivalstva Pred leti, ko je ZVU izdala nalog za- bonificiranje občinskega zemljišča pri Orehu, je pripomogla k delnemu zmanjšanji! velike brezposelnosti, ki vlada pri nas že leta in leta Toda ZVU je na svojo človekoljubno pobudo prav kmalu 'f - L Julija 1789 se je pariško ljudstvo s krikom «Na Basti-Sj11 Dognalo pod trdnjavske zidove. Po štiriurnem obleganju k^Uiagoyaiti s krikom «Zmaga, zmaga» vdrli v Bastiljo se je pričela francoska buržoazna revolucija proti i^/Nizrnu, ki je v človeški družbi pomenila ogromen ko-* naprej, ni pa odpravila izkoriščanja človeka po člo-vuku, kar je možno le s socialistično revolucijo. pozabila in zato se je začela da, nesporazuma ali morda še borba delavcev za kruh. 30. junija je bilo odpuščenih v občinskem podjetju pri Orehu 80 družinskih poglavarjev in se je s tem povečalo že itak visoko število brezposelnih. To da delavci omenjenega podjetja, kljub temu, da ne bodo dobili ob. koncu tedna nobenega plačila, hodijo na delo že drugi teden.. Delavci občinskega poljedelskega podjetja pri Ore-hu morajo že več časa voditi ostro borbo za obstoj lega podjetja, ki bi lahko s pravilnim vodstvom in razumevanjem nudilo dela in kruha stotinam delavskih družin. 2e lansko leto so morali komunistični svetovalci v občinskem svetu odločno nastopiti za -obstoj podjetja. Odločna borba delavcev je pripomogla, da so odpuste odgodili do meseca marca t.l. S tem je bila za enkrat rešena nevarnost začasne brezposelnosti za 300 delavcev, ki bi v najhujših' zimskih časih morali ostati brez zaslužka. Prve dni aprila t.l. pa -so odgovorne oblasti ponovno pričele misliti, kako bi omejile delovanje občinskega ■ poljedelskega podjetja pri Orehu. Večje število- delavcev je bilo premeščenih na druga občinska dela, nekaj delavcev, ki niso bili glavarji družine, je bilo odpuščenih. V podjetju pa je ostalo približno 100 delavcev, ki so nadaljevali z delom. V podjetju so ostali najboljši in specializirani delavci, ki so tudi glavarji družine. Ni pravilno in obsodbe vredno je, če je podjetje prenehalo z delovanjem le zaradi nesposobnosti tehničnega ura- kaj hujšega med osebami, ki so imele nalogo nadaljevati de-, io za izvedbo načrta. Zaradi tega delavci postavljajo zahtevo, naj ZVU, ki ima kot najvišja oblast na našem ozemlju to dolžnost, prepreči preneha nje delovanja tega podjetja ter postavi komisijo, ki bi pregle dala vse dosedanje delo, ki so ga izvršili posamezni uslužben ci, katerim je bila zadana na loga za izvedbo načrta. Kot lansko leto, tako tudi letos spremlja tržaško delovno ljudstvo težko in odločno borbo delavcev pri Orehu, ki že drugi teden nadaljujejo z delom brez nobenega plačila. Delegacije delavcev, komunistični svetovalci v občinskem svetu in Enotni sindikati, zahtevajo in se zanimajo za rešitev 80 družin, ki so odvisne od te-ga dela. Z delavci v občinskem poljedelskem podjetju pri Orehu so solidarni vsi delavci ostalih podjetij, kakor tudi vse ostalo tržaško delovno prebivalstvo. Delavci podjetja Aquila bodo dali delavcem pri Orehu vsak dan kosilo. Te dni pa so sindikalne organizacije na STO izdale akcijo za nabiranje prostovoljnih prispevkov za delavce pri Orehu, medtem ko so industrijski delavci na pobudo Enotnih sindikatov stopili prejšnjo soboto v solidarnostno stavko z njimi. Vse delavstvo si s svojimi sindikalnimi organizacijami prizadeva, da bi se zadeva uredila ter da bi podjetje ponovno pričelo z delom. Z narobno stavko, ki traja že drugi teden, bodo delavci dokazali odgovornim organom, da je obstoj in napredek podjetja možen. Delavci pri Orehu so trdno odločeni nadaljevati s svojo barbo, dokler se ne prekličejo odpusti in podjetje prične z normalnim delom. c -J.zSl Narodni dom pri Sv. Ivanu po sliki iz leta 1912. Stavkajoči delavci iz podjetja pri Orehu. klub v Barkovljah in še cela vrsto, drugih. Danes je na vrsti prosvetni dom «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu, ki mora te dni zapustiti svoje prostore. Primer prisilnega izgona iz svetoivanskega doma je morda od vseh dosedanjih najbolj kričeča krivica proti slovenskemu in italijanskemu delovnemu ljudstvu, ki mu je bil prosvetni dom svetišče, v katerem je gojilo svojo kulturo, vodilo borbe za svoje socialne, gospodarske, narodne in politične pravice. V njem je našel utehe delavec, mandrijer, in nameščenec po svojem trudapol-nem dnevnem delu. Tem bolj pa boli svetoivansko prebivalstvo ta krivica, ker pozna zgodovino tega doma, katerega je sezidalo s svojimi prihranki in s trdimi žulji. Ze pred 70 leti je nastalo pri Sv. Ivanu, ki je bil tedaj še izključno slovenski, «Slovensko društvo», ki se je na zadružni podlagi trudilo, da bi kulturno dvigalo ter branilo narodne in gospodarske koristi svetoivanskega prebivalstva, ki so bili v o-gromni večini mandrijer ji in delavci v bližnjem kamnolomu, proti prodirajoči špekulaciji kozmopolitskega kapitalizma. Svoj sedež je imelo to društvo na Vrdel-ski cesti, prav nasproti sedanjega prosvetnega doma. Po 16 letih delovanja je postal prvotni dom pretesen; kajti Sv. Ivan je zaradi dotoka in naravnega prirastka precej narastel. Društvo se je preimenovalo v «Svetoivansko konsumno društvo z o. j-», v katerem pa so kmalu dobili odločilno besedo nekateri trgovci in premožnejši ljudje, večinoma priseljeni iz drugih krajev, čeprav so tvorili domači mandrije-rji, kamnarji in drugi delavci o-gromno večino članstva. S svojimi prispevki in prostovoljnim delom so si člani ob podpori vsega prebilvalstva postavili svoj novi «Narodni dom», v katerem je deloval pevski zbor, dramska družina, knjižnica, čitalnica, telovadno diuštvo «Sokol» itd. Domača in tuje organizacije so prirejale v njem svoje kuturne, telovadne in zabavne prireditve. Kulturno delovanje je po letu 1918 postajalo vedno težje zaradi terorja škvadristov, ki so tedaj pustošili vse, kar ni bilo fašistično. 12. decembra 1921 so fašisti zažgali tudi svetoivanskt dom in docela uničili ves inventar. Tedaj se je domače prebivalstvo ponovno odzvalo z velikim ljudskim posojilom, s katerim je bilo mogoče obnoviti «Narodni dom». Iz bojazni pred ponovnim požigom so ga deloma preuredili v stanovanja, dočim dvorane niso pozidali. Toda tudi to ni rešilo ljudskega doma pred pohlepom fašistov, ki so ponovno vdrli vanj, pretepli vse prisotne N-&P« je tržaška okolica, posebno v tem ko je vsa zelena. Kako radi se znebimo, Je moremo, te-snih mestnih ulic in pohiti-f van-jo, da se navžijemo svežega zraka in ^ilbamo ude, ki so nam ob večnem pose-po šolah ali uradih, kakršen je pač Dve, tri besede o Trsfeniku Ste Daš poklic «umskih delavcev», skoro da v'eč otrpli! ban eri Dajprijaznejših kotičkov . severo-za-D* tržaške strani je nedvomno Trsleoik, slovensko naselje, kizkih 15 miniut pod ^eiiskom in nemara ■nekoliko več nad Sl eto. Vsega vkup ima blizu 45 številk. Ker s. J6 danes tu naprave tržaške radijske po-1^ J6, pritiskajo nanj z uradnim nazivom S^le Radio, ki pa se mu prileže, kot svinji bi dejal popularni Barkovljan Venijo ; • • Poggioreale, Morate Radio, Monte y. *D — vrag vedi kaj še, zatooga vendar, ^ srno. še v slovenskih vaseh ali pa ne-S.v'a kje v Abruzzih? Le kdaj bodo go-'J-ie na conskem predsedstvu in v mest-bi? od|Mru z županom na čelu, uvideli že n^Dat vso komično absurdnost tega priskut-v,..®® posiljevanjhi, ki se mu smejejo še hj J «a strehi? Ob vsaki priliki poudar-stj1’ kako zelo jim je pri srcu tržaško me-bj|| se niti ne potrudijo, da bi se poglo-Nj u preteklost in jo spoznali tak- le k°t je, ne tisto zlagano, iz bukev, ki jih sti-^Kazial tiskati «črni» režim, marveč pri-bij, Depotvorjeno, kakršna še živi v spomi-^isJDDDjših Tržačanov, med katerimi 18 njarno tudi 88 letnega Janeza Moderca in e*no Justino Malenc, oba s Trstenika, s številke 124 odnosno- 118, ki sta mam o njem dejala sleče: Pred nekaj desetletji in še kako leto povrhu, je bilo lice Trsta precej drugače kot pa je dandanes. Mesto je bilo stisnjeno na ozko ploskev in kjer so danes krasne asfaltirane ulice je bujno poganjala trava in drugo zelenje, ki so ga obirale koze naših man-drijerjev. Gradbeni les in drugi material za številne stavbe, ki so- sčasoma pričele vstajati kot gobe po dežju nlarbivših naših «kampanjah», so vozili od vsepovsod grušč m pesek zlasti od miljskega konca, kar je bil vir zaslužka tudi mnogim družinam, ki jih zemlja sicer ni mogla preživeti. Naše žene so povrh teg/a še prale perilo mestni gospodi in tako se je za silo rinilo dalje. Plače in mezda tedaj niso bile visoke. Kruh smo pekli doma, za kupljenega pa se je plačevalo 32 soldov, dočim je 1 kilogram sladkorja stal 6 kron. Kave se je mnogo- tihotapilo in tako so do nje včasih prišli tudi siromašni ljudje, ki bi si je sicer ne mogli privoščiti. Ime Trstenik se uporablja že -od najstaiej-ših časov, dasi se je menda že rabila za kraj oblika Trščica. Najpogostejši priimek v vasi je bil nekoč Ferluga, danes pa ga nosita le še dve družini. Vsakdanja hrana nam je bila opoldan «mineštra», zvečer polenta- z redičem, mesa pa skoraj nismo poznali. Le vina smo imeli več kot danes, ker smo obdelali več zemlje, kot jo zna na-ša mladina in kjer so danes le še pašniki, so bili slami lepi vinogradi. To je bilo še takrat, ko smo imeli svetiljke n-a olje, s štirimi «glaži» in je bila narodna noša naše vsaj praznično oblačilo. Bila pa je takšna: možje s-o nosili kraške hlače-dokolenke, modre barve, srajce iz debelega domačega platna, črn suknjič (starejši), bele nogavice in na glavi čepico na «kinferie» (t. j. z uše-si «gor»), poleti pa širok slamnik z rožami na knajcih. Pod «ja-keto» so nosili «kamižlin» (lajbič) iz črnega žameta, z velikimi svetlimi gumbi. Žene so bile seveda tudi takrat v krilih vseh mogočih barv, tako rdeče, modre in na spodnjem robu so imele «rus» tnak. Nosile so dalje belo odplečje (poleti), črne jope, spredaj vijoličaste, «solne» (škarpete) iz «brnela» (na oko močno podoben žametu), pokrite pa z belim «fa-colom» ali «karpon-om». Tako oblečene so stopale tudi pred oltar in prihajale na plese, kjer so parčki plesali razne «polke», «oberštajer», «tri, sedem pašev» in drugo, kar so pač znali in je bilo vobče v navadi. Mesto je imelo svojo lastno vojaško silo, od katere je bila večina domiačinov. Povelja so bila vsa v domačem jeziku in za današnji čas tudi precej originalna, kot n. pr. «Kompanija, haJt! Mice zgebil fouč!» Na C^'t'ti blizu današnjega svetilnikia je bila «šanca» (vedeta) s strelnimi linami in verižnimi vrati. Blago, ki je prihajalo v mesto ni bilo obdavčeno. Sinančn-e postojanke so bile v Barkovljah, na Greti, 'Scali Santi, v Roco-lu, na Katinari in še drugje. Kamorkoli si šel, si se lahko- pogovoril pp slovensko, tudi v samem mestnem središču, po vseh javnih lokalih, trgovinah in slično, gele z razvojem industrije, je1 bil občuten dotok italijanskega ljudstva (regnicoli), ki so se naseljevali tudi v dotlej izključno slovensko okolico, pri Sv. Jakobu, Sv. Alojziju, Sv. Ivanu, na Koloniji, Sko-rklji, v Rojanu, na Greti, dasi se je tod še povsod govorilo- le slovensko. V nacionalnem pogledu je vladala majvečja skupnost in le redek je bil primer, da -so koga žalili zaradi njegovega porekla, kar je kasneje fašizem nekako uzakonil z lovom na slovensko govorečega, človeka. Ta šovinizem pa je deloma prihajal do izraza tudi za časa prvih volitev, ko so, da bi pripomogli do zmage svojim kandidatom italijanski konzervativci nanavnost kupovali slovenske glasove s plačilom 10 kron, «merende» in pol litra vina. V svojih vrtcih in šolah pa so ponujali slovenski deci obleko in hrano ter jo s tem veliko pritegnili k sebi. Ti otroci so se potem docela in za vselej odtrgali od nas. No, pa ta žalostna doba, je, upajmo, za nami, in bogatejši z izkustvi in od pomoči s strani demokratičnih Italijanov, se bomo znali v bodoče upreti vsem morebitnim izbruflom šovinizma, kjer koli bi se isti pojavil. L I. ter za stalno zasedli poslopje Leta 1934 se je s privoljenjem fašistov vršil občni zbor Svetoivanskega konsumnega društva, ki je bilo lastnik stavbe, katerega pa se je udeležilo le 12 članov; ostali pa so bili na en ali drug način odrinjeni. Občni zbor je tedaj «sklenil», da proda Narodni dom za vsiljeno ceno 21.000 lir fašistični stranki, katera je obenem tfloumei! Podpišimo berlinski poziv za sklenitev pakta miru med 5 velesilami ter zahtevo za spoštovanje mirovne pogodbe ! prevzela tudi hipoteko «Tržaške posojilnice» v znesku 100.000 lir; toda slovenski «narodnjaki» v vodstvu posojilnice so od tega velikodušno darovali 35.000 lir fašistični stranki, z utemeljitvijo, da «se strinjajo z njenimi visokimi cilji v socialno in kulturno dobrobit ljudstva». Od vse te «prodaje» kajpak ljudstvo, ki je s svojimi prihranki in žulji postavilo svoj dom in ga leta 1922 obnovilo, ni imelo najmanjše odškodnine. Se tretjič, po osvoboditvi izpod nacifašizma, je svetoivansko ljudstvo obnovilo svoj dom, v katerega je ponovno vložilo svoje delo in svoje borne,^od ust pritr-gane prihranke. In danes mu hočejo tuji oblastniki odvzeti njegov kulturni hram, ki je že sedem desetletij njegova last, več kor njegova last - simbol njegovih borb za pravico in proti tujemu gospodstvu. Naj vedo krivični oblastniki, ki se danes sklicujejo na mrtvo črko zakona, da se svetoivansko ljudstvo ne bo nikdar odpovedalo svojemu prosvetnemu domu «Skam-perlu», ker je — kot kaže zgodovina — ne enkratni, temveč trikratni in edini upravičeni lastnik Titovska «kultura» je protiljudsk a Titovski «intelektualci» izražajo interese sedanjega jugofašističnega režima Predvsem v fašističnih deželah prihajata do izraza deka-dentstvo in gniloba takozvane zahodne kulture. Hitlerizem je uničeval na trgih kupe knjig naprednih piscev, znanstvenikov. Italijanski fašizem je prepovedal vsako knjigo, ki je predstavljala «nevarnost» za obstoječi režim. Slikarstvo, kiparstvo, glasba in vse ostale umetnosti so predstavljale zid puščobe, razvratnosti, vsakdanjosti in razkroja. Kaj naj to pomeni? Vsekakor je to znak, da se tudi kultura kot taka podreja splošnim zakonom razrednosti, t.j. razrednega trenja, boja. Kultura določene dobe izraža stopnjo zaostalosti ali naprednosti vladajočega razreda. Zato si moremo jasno razlagati, zakaj je fašizem predstavljal ne le zastoj v kultm ri, marveč uničevanje kulture, kot nam kažejo primeri sežiganja najboljših nemških del po trgih Monakovegia, Berlina in Nueremberga. Fašizem je imperializem v svoji najokru-tnejši obliki. Je imperializem, ki ne skriva več pod lažnimi pridevki svojega roparskega in uničevalnega značaja. Fašizem je odkrita in najreakcio-narnejša diktatura buržoazije To pomeni, da je fašizem poslednje sredstvo buržoazije za rešitev pred končnim zlomom in pred zmago socialističnega reda. To pomeni tudi, da mora buržoazija uporabiti v tem primeru vsa sredstva, da bi se obdržala na oblasti. In ta sredstva so le ena: uničevalna. Kdor pa uporablja uničevalna sredstva, da bi se rešil pred neizbežnostjo, ne more nuditi svetu nič novega, marveč grozi človeštvu le s pogubo, z na-zadnjaštvom in mračnjaštvem, Rekli smo, da je kultura izraz določenih razrednih interesov. Kakšne interese mora izražati, torej, fašistična kultura? Le interese ljudi, ki se oborožujejo in nimajo nobenega drugega cilja kot vojno in uničevanje ljudi. Zato mora njihova «kultura» izražati to. A «kultura», ki to izraža, ni več kultura. Je le topovsko grmenje. Topovsko grmenje pa nima prav nič opraviti z napredkom človeštva. Kaj se danes dogaja v Jugoslaviji? To, kar se je dogajalo v fašistični Italiji in nacistični Nemčiji, to kar se dogaja v ZDA, kjer je v teku fašizacija vsega javnega življenja. Kdo je danes na oblasti v Jugoslaviji? Klika vohunov v službi Amerikancev in Angležev, klika militaristov, ki je obnovila v še huj-ši obliki razmere stare Jugoslavije. Ali more ta klika izražati določene ljudske interese? Jasno da ne, Tito in njegova razbojniška tolpa moreta izražati le interese anglo-ameriških imperialistov in jugoslovanske buržoa- zije. Ti interesi so privedli do popolne fašizacije Jugoslavije, t.j. do odkrite in najreakcio-narnejše diktature omejene skupine hlapcev imperializma, ki živijo le ob računih na bližnje vojne pustolovščine. Do bave orožja iz ZDA, Anglije, Francije; gradnja vojne industrije v sami Jugoslaviji, provokacije proti ljudskim demokracijam, javno izzivanje vojnih provokacij proti Romuniji v tem zadnjem času nam pričajo, da so titofašisti usmerili vso svojo politiko po poti vojne. Zato je danes nemogoče govoriti o neki titofašistični kulturi. More se le govoriti o «kulturi», ki izraža titofašisti-čne interese in je zato zgubiia vsak kulturni značaj, vsako napredno žilico. Resnični kulturniki so danes po ječah: Cene Logar, Radovan Zogovič, Ludvik Mrzel Mirko Markovič, Dohčevič in nešteto drugih. Kobe je umrl, Prežihov Voranc je umrl. O sovjetski kulturi, ki je danes najnaprednejša na svetu, se govori le, ko je napadajo razne prilečnice tipa Krleža. Na kvintale in tone pa se vrinja v jugoslovansko kulturno življenje pokvarjeno blago ameriške, angleške, francoske de-kadentske in eksistencialistične «kulture». V Sartru najdejo titofašisti svojo pravo sliko. V rumbah. sambah in boogie-woogi razpletajo sedanji titofašistični «kulturniki» svoje pogovore. o... denarju, ki jim je najvišji cilj. Titofašisti sovražijo resnično kulturo. Drugače ne morejo, ker resnična kultura pomenja obsodbo njihovega režima in sedanjega kolonialnega suženjstva v Jugoslaviji. Kako nam morejo torej pripovedovati razni «kulturniki», ki prihajajo iz Ljubljane in Zagreba, da so le oni nosilci slovenske in hrvatske kulture? Nosilci slovenske in hrvatske kulture so jugoslovanski proletarci in delovni kmetje, ki ječijo po titofašističnih ječah, ne pa Vidmar, Kocbek, Bevk, Krleža ali Čopič. Nosilci napredne znanosti ni umetnosti jugoslovanskih narodov so tisti ljudje, ki danes umirajo po titofašističnih taboriščih, četudi morda vedo ie s težavo pisati in brati. To so nosilci jugo-slovenske kulture, o katerih bodo pisali naši novi, socialistični pisatelji in pesniki, o katerih bodo sestavljali svoje skladbe novi, realistični glasbeniki, katere bodo slikali resnični ljudski slikarji in kiparji. Sedanji titofašistični «kulturniki» pa niso nič drugega kot zvočniki dekadentstva kapitalistične družbe in ne bodo nikoli ustvarili nekaj novega. Oni morejo obnavljati le sta ro v novih oblikah. KAREL SISKOVIC Z modernimi stroji se v SZ štedi z delovno silo. ■r PROSVETA Lonjerci bodo gostovali v Doberdobu PD Lonjer - Katinara bo gostovalo v nedeljo 22. t. m. s pevskim zborom in dramsko skupino v Doberdobu. Bo to prvo naše prosvetno gostovanje po volitvah na Goriškem, kateremu bodo sledila kmalu še druga, ki jih bomo še pravočasno najavili. * * * Križani gostujejo v Barkovljah Jutri v nedeljo 15. t. m. ob 20. uri bo PD «Vesna» iz Križa pri Trstu gostovalo v Barkovljah pri Rumeni hiši na prostem s svojim bogatim sporedom. Nastopili bodo harmonikarji in orkester, pevski zbor in kvartet in kot zadnja točka zabavna folklorna spevoigra iz ribiškega življenja «Kriška osmica», ki je vzbudila povsod že toliko smeha. Prepričani smo, da bo ta zabavna in lepa prireditev privabila domačine in tudi meščane, ki imajo lepo avtobusno zvezo prav do Rumene hiše vsakih deset minut od postaje openskega tramvaja. Vstopnina: odrasli 100, otroci 50 lir. * * * Sagra v Podlonjerju Tudi Podlonjer bo imel 22. t. m. svojo običajno «Sagro». Ob tej priliki bo PD «Rdeča zvezda» priredilo kulturni spored, na katerem bo sodeloval tudi pevski zbor iz Ricmanj. Po prireditvi bo ples. 1 * * * Sagra v Padričah V Padričah bomo Imeli jutri, v nedeljo 15. t. m. svojo običaj- no šagro na prostem, ki jo organizira naše prosveto društvo «Slovan» v znamenju Ciril-Meto-dovega slavja. Na sporedu so: petje domačega pevskega zbora in nastop pionirjev, godba in pevski zbor iz Trebč, In svetoivan-skl kvartet. Po kulturnem sporedu bo ples do polnoči. * * * Cankarjev «Hlapec Jernej» v Dolini. Prihodnjo soboto 21. in v nedeljo 22. t. m. bo dramska skupina PD «Valentin Vodnik» uprizorila Cankarjevo dramo v sedmih slikah «Hlapec Jernej in njegova pravica». 17 * * * Koncertna prireditev v Avditoriju V soboto, 7. t. m. je bila v dvorani Avditorija lepa koncertna prireditev, ki jo je organizirala Slovensko hrvatska prosvetna zveza. Predsednik SHPZ nam je v začetku objasnil, da bomo ta večer Slišali ljudsko umetnost, kajti glasbeniki, ki bi bili dolžni pomagati našim diletantom, so se iz enega ali drugega vzroka odstranili od ljudstva Kot prvi je nastopil orkester z Opčin pod vodstvom veščega ko v začetku pritegnil vso po-dirigenta Wernerja, ki je že ta-zornost občinstva. Poleg dirigenta, moramo pohvaliti ludi prav vse sodelujoče godbenike, kajti odigrali so vse točke tako lepo in skladno, ‘ Nato sta nastopila solo pevca kar soi vsi prisotni opazili. Vera Košuta in Slavko Prašelj iz šole prof. Botteghellijeve, ki ju je tudi spremljala pri klavirju in ob koncu za svoj trud prejela šopek cvetlic. Vera Košuta, ki nam je lepo zapela dve ruski pesmi, je še ne šestnajstletna deklica; njen glas je zaenkrat še šibak a poln mehkote in toplote. Siguren v nastopu je že Slavko Prašelj, ki ima močan in lep glas, želeli bi le še nekoliko več čustev. Ob spremljavi Periata Danila sta nastopila še Bruna Vatla, ki poseduje lep pevski material, ki ga pa tehnično še ne obvlada in Viko Kocjančič, popularni ške denjski peneč, ki nam je zapel: «En starček je živel». Nastopila sta še: škedenjski pevski zbor pod vodstvom Danila Pertota, ki je. posebno prvo pesem «Slovan na dan», zelo lepo zapel in žel navdušeno priznanje občinstva, in pevski oktet s Proseka - Kontovela, ki ga vodi domačin Lojzi Kapun. Zapeli so dve slovenski narodni in kot zadnjo «Moskva», katero so, na željo občinstva morali ponavljati, ti še potem navdušenemu ploskanju dolgo ni bilo konca. Ves večer je bil res lep in občinstvo je odhajalo s popolnim zadoščenjem. * * * Kulturna prireditev v Skednju V nedeljo 8. t. m. smo Imeli v Skednju lepo kulturno prireditev na prostem. Poselili so nas vrli Svetoivanci ter zaigrali svojo zabavno spevoigro «Venček narodnih», ki je vzbudila mnogo smeha. Tudi pevski zbor Sv Ivan - Podlonjer je žel polno priznanje Stkan 6 14. JULIJA 195 TU PA TAM. VPRAŠANJE «LIPARJEM» IN TITOVCEM — Potekla sta že več kot dva tedna, od kadar je naš pokrajinski odposlanec na Goriškem skušal spregovoriti v slovenščini na seji go-riškega pokrajinskega sveta. Tedaj niso «prismi prvoborci za slovenske pravičen, t. j. «liparjin in titofašisti dvignili najmanjšega protesta proti zadržanju pobesnelih italijanskih šovinistov, ki so preprečili, da bi tov. Toroš pozdravil v materinskem jeziku goriške Slovence. Čakali smo, da bodo to storiti v poznejšem času. A vsi naši upi v dobro vero dičnih «pravovernih» Slovencev so splahneli v od odjuge razburkanih vodah svetle Soče. Zakaj niso protestirali proti italijanskemu šovinističnemu izbruhu na Goriškem? Zakaj se niso pridružili našemu protestu in naši obsodbi? Ali morda mislijo, da so imeli italijanski šovinisti prav, ko so prekinili Slovenca Toroša v svojem slovenskem nagovoru? Ali se morda v tistem trenutku niso čutili Slovence- ali pa so se morda prestrašili vrišča in trušča? Naj Slovenci, torej, premislijo, kako morejo braniti naše pravice ljudje, ki se ne zmenijo za take «bagatele», ki so načelnega značaja. Kako nas bi pa branili, ko bi šlo za vse ostale naše pravice? Z molkom? ODGOVORA SE NI — «Liparje» smo pred dvema tednoma vprašali, zakaj je vsa njihova sesljanska «trdnjava» prepleskana le z italijanskimi napisi po gostilnah in trgovinah, medtem ko je vsem znano, da so sesljanske trgovine in gostilne v rokah Slovencev, ki volijo «lipo». «Demokracija», ki se tako vztrajno zavzema za to, da bi pozivala Slovence, naj ne podpisujejo zahteve po spoštovanju mirovne pogodbe, ni našla niti toliko prostora, da bi nam raztolmačila, kako je s to zadevico. Ali hoče morda s svojim molkom potrditi, da smo imeli prav? Ce je tako, vzklikamo: «Tra il dire ed il fare, c’è di mezzo . . . l’affare». «TOLCI BOGA PO GLAVI» — Fantom je pač fantom. Nekdaj so jim po zaslugi raznih papežev, ki so za to imeli največji interes, verjeli. Sedaj je že težko celo dveletnega otroka spraviti na led potem vprašanju. Toda titofašisti so tudi v tem pogledu srednjeveški: oživljajo fantome, kar pa jim gre zelo težko iz rok. Boris Race je eden izmed takih, recimo jim, «fantomskih zaveznikov». Prepričati skuša ljudi, da je titovska SHPZ še vedno SHPZ. Ta posel pa je zelo naporen za tega gospoda, ker se mu smejejo še poredni vrabci na strehi. Toda nas zanima, kar je Race dejal o titovskih kulturnih «kadrih»: «Tov. Žarko je govoril še o pomanjkanju kadrov, kar naj bi prosvetna društva upoštevala in se zadovoljila tudi z začetniki — režiserji, pevovodji itd.». Smatrali smo Raceta za resnega «fanta» in zato se mu čudimo, da okrog sebe ne vidi 50 in več uslužbencev «SN gledališča», nepretrgane vrste plačanih «kulturnih» aktivistov, pevovodij, režiserjev, dirigentov itd., ki se sučejo okrog Babiča in njegovih pomagačev. Saj se titofašisti vedno bahajo, da je vsa «inteligencija» za njih z dušo in telesom. Zakaj, torej, je začel Boris Race tolči Boga po glavi s takimi ugotovitvami, ki ne odgovarjajo resnici? Ali je Boris Race hotel reči, da so vsi njegovi «kadri» lenobni in da se jim ne da hoditi po terenu in da se zaradi tega pojavlja «pomanjkanje kadrov»? A\i pa je hotel reči, «naj gre vse po svoji poti», t. j. k vragu, ker se titovski «kulturni kadri» nočejo baviti z slovenskimi kmeti in delavci, saj imajo sedaj dovolj posla z ameriškimi in angleškimi turisti? Kdo ve, kaj je Race hotel reči. Prav gotovo pa mu ne bomo verjeli, da mu primanjkuje «kadrov». TovarLsem-a Lidiji in Giuliu Cocetta iz Devina se je v nedeljo rodil fantek. Mladi mamici in očku iskreno čestitajo tovariši devinske celice. Tem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo «Dela». NOV DOKAZ ENOTNOSTI IN ZDRAVE DELAVSKE ZAVEST Borba delavcev pri Orehu in tobačnih delavk se nadaljuje Vodstvu občine ni mar za usodo 84 družinskih poglavarjev, ki delajo pii Orehu - VU noče nakazati fondov za vzdrževanje občinskih posestev - Tobačne delavke kompaktno nadaljujejo sravko - Solidarnost tržaškega delavstva s stavkajočimi delavci in delavkami Borba delavcev občinske poljedeljske ustanove pri Orehu se še vedno nadaljuje. Kljub temu, da jih je vodstvo ustanove odpustilo, vsi delavci kompaktno vztrajajo na delu. Tako je bilo isto vodstvo prisiljeno izdati dovoljenje za nadaljevanje izboljševalnih del, za namakanje nasadov povrtnine in za košnjo. Do sedaj je bilo prizadevanje sindikalnih predstavnikov brezuspešno. Predstavniki občine zvračajo vso krivdo na VU, ki noče še nadalje nakazati potrebnih fondov za vzdrževanje pasivne ustanove. Seveda si gospodje s takimi iz- govori umivajo roke, namesto, da bi odločno podprli borbo 80 družinskih poglavarjev, ki se borijo za ohranitev koščka vsakdanjega kruha zase in za svoje otroke. Medtem pa kroži glas, da se prav predstavniki občine nekje zakulisno pogajajo z znano italijansko ustanovo «Ente delle Tre Venezie», katera naj bi vzela v najem, ne le posestvo pri Orehu, temveč vsa posestva tržaške občine, na katera bi potem namestila izključna le tuje delavce. Prav gotovo je, da niti te vesti ne bodo ohromele borbenosti delavcev, ki so si s Naši svetovalci za delo nabrežinskim občanom Kdaj se prične gradnja hiše v Štivanu? - S slabimi argumenti prikrit šovinizem svetovalcev "Torre" - Prihodnja seja bo v sredo V obnovljeni im okusno urejeni sejni dvorani občine De-vin-Nabrežina so se občinski svetovalci v sredo 11. t. m. ponovno sestali. Komunistični svetovalec tov. Marizza je izrazil zahvalo učiteljem v občini za njih trudapolno delo ter obenem pozval VU, naj bi za bodoče pregledala njih mesečne plače ter jih prilagodila njehovemu delu. Nato je še v imenu občinskega sveta želel tov. Radoviču skorajšnje okrevanje, nakar je sledilo čitanje zapisnika zadnjih dveh sej. Po prečitsnju zapisnika je bilo stavljeno vprašanje o gradnji stanovanjske hiše v Stivanu in hiše št. 71, (na križišču proti postaji), za kateri je bila nakazana potrebna vsota denarja. Zupan je skušal pojasniti, da je večinoma krivda IACP (Istituto case popolari), ki vso stvar zavlačuje. Občina pa bi se morala v tem oziru vsekakor bolj zanimati. Mislili smo.'da bo v obnovljeni dvorani občinska seja potekala nekako bolj slavnostno in v prijaznem1 ozračju. Toda italijanski «demokratje», svetovalci Torre so tudi na tej seji, ki je bila bolj svečanega snačaja, pokazali svoj šovinizem do Slovencev in slovenskega jezika. G. Rubbieri je skušal dokazati, da občinskim uslužbencem ni treba, da bi obvladali oba jezika. Občinski svet je nato odobril majhno spremembo v troša-rinskih davkih. Tov. Marizza je ob zaključku še prikazal veliko brezposelnost, ki je v na-brežinski občini ter v imenu občinskega sveta pozval merodajne oblasti, naj ukrenejo potrebno in dajo delo glavarjem družine in rtiladini, ki se iz dneva v dan bolj potepa po ulicah in po lokalih, ki kvarno vplivajo nanjo. Seja se je zaključila ob 19.30. uri. Prihodnja pa bo v sredo, 18. t. m. ob 17. uri. IZ CEROVELJ Podpisi za mir in STO Preteklo nedeljo je šla skupina tržaških demokriatičnih žena v Cerovlje in Vižovlje, da se porazgovori z vaščani in jim predlaga podpis Berlinskega poziva in zahteve po spoštovanju mirovne pogodbe. Pridne in agilne tržaške žene so šle od hiše do hiše, od družine do družine in povsod so bile prav prisrčno vljudno in dobro sprejete. Neka ceroveljska mati je ob podpisu izjavila: «Izgubila sem v vojni dva sinova in zato podpisujem kot mati; upam, da bodo Veliki slišali tudi moj materinski glas». Navdušena je tržaške žene sprejel oče mornarja, ki je že od leta 1942, pogrešan in za katerega še sedaj ne prejema pokojnine. Dejal je, da morajo vsi podpisati to zahteva, da ne bodo več drugi starši jokali za svojimi padlimi ali pogrešanimi sinovi, Prva tako je neka ženica izjavila, da se o teh rečeh ne razume, ker se njeno življenje/ omejuje le na cerkev in dom. «Ce pa bo tudi moj podpis zalegel, rade volje podpisujem» je ob zaključku dejala. Pridne tržaške žene so tako v pičlem času, ki so ga imele na razpolago, nabrale 76 podpisov za sestanek Petih velikih in 76 za spoštovanje mirovne pogodbe in ustanovitev STO. svojim dosedanjim zadržanjem pridobili spoštovanje in občudovanje vsega tržaškega delovnega ljudstva. Prav tako odločno borbo, kot delavci pri Orehu vodijo tudi delavke tobačne tovarne, ki stavkajo že 24 dni. Omembe vredno je dejstvo, da vlada med delavkami vseh političnih prepričanj odločujoča kompaktnost in delavska zavest, kar je prisililo celo vodstvo Delavske zbornice, da je skupno z vodstvom Enotnih sindikatov proglasilo stavko ter tako omogočilo ustanovitev enotnega stavkovnega odbora. V torek so bila v Rimu pogajanja med sindikalnimi zastopniki, zastopniki «Confeder-terre» in predstavništvom ATI in državnega monopola. Na tem pogajanju so sindikalisti ponovno seznanili omenjena vodstva s pravičnimi zahtevami delavk. Zahtevali so povišek za 150 lir na dan. Predstavniki ATI pa so pristali na povišek za 15% dosedanje plače ter še nekaj drugih ugodnosti, kar znaša komaj polovico zahtev, ki so jih postavile delavke. V četrtek popoldne je bilo zborovanje vseh stavkajočih delavk na sedežu Delavske zbornice. S tajnim glasovanjem je velika večina odločila, da se stavka nadaljuje. S svojo vztrajnostjo,so delavke ponovno dokazale, da nočejo «drobtinic», ki jim jih ponujajo monopolisti, temveč, da vztrajajo pri svojih pravičnih zahtevah. Pozivamo vso javnost, naj po svojih močeh, ne le moralno, temveč tudi materialno podpre stavkajoče ter jim s tem izkaže tisto solidarnost, ki si jo v resnici zaslužijo! Razstava ročnih del v Rossettiju Jutri, v nedeljo 15. t. m. in pojutrišnjem, v ponedeljek 16. t. m. ho v mali dvorani gleda- PROTEST SHPZ NA VU Škamperle mora ostati Svetoivancem Slovensko - hrvatska prosvetna zveza v Trstu, trg Ponterosso 6, II, protestira v imenu več kot 50 svojih včlanjenih društev s preko 7.000 člani, proti nameravani prisilni izpraznitvi prostorov Prosvetnega društva «Škamperle» pri Sv. Ivanu, ki jo skuša uveljaviti tukajšnja Sovraintenden-za di Finanza (Demanio di Stato), v škodo istega in s tem tudi celotne kulture Slovencev in Hrvatov Svobodnega tržaškega ozemlja. To dejstvo je toliko bolj žalostno in boleče, ker smo prišli tu živeči Slovani v teku 25-letnega fašističnega divjanja ob vse naše kulturno prosvetne domove in utrpeli spričo načrtnega razdejanja ali požiga le-teh, velikansko mate-rialmo škodo, ki nam doslej še ni bila povrnjena niti v najmanjši meri. Upravičeno' pričakujemo, da boste razumeli vso težo krivice, ki nam jo hočejo ponovno povzročiti in naše veliko ogorčenje, ki je nje nujna posledica Kje naj dobe Svetoivančani nov sedež, kjer bi lahko: nadaljevali svoja plemenita prizadevanja na kulturnem pogorišču, ki so bila doslej tako plodna, če jim tega resnično odvzamejo? Ce je potreba še nadaljnih rekvizicij — .<» Čemer pa močno dvomimo - tedaj naj se te ZMP ZA NASE KMETE Z nedeljske seje njenega glavnega odbora V nedeljo dopoldne je imel od. bor Zveze malih posestnikov STO svojo redno sejo. Na njej so odborniki razpravljali o važnih in perečih vprašanjih, ki tarejo naše kmete. Med drugim so razpravljali o razlastitvah in rekvizi-cijah s strani VU. o vojni škodi, o škodi, ki jo povzroča koloradski hrošč itd. Tov. Grbec je ob tej priliki analiziral gospodarski položaj malega kmeta. Orisal je vlogo monopolistov in špekulantov, kakor tudi zgrešeno in škodljivo politiko vladajočih krogov, ki so krivi, da naše gospodarstvo vedno bolj propada. Vino, sadje in drugi poljski pridelki v Italiji se ne izvažajo po krivdi zgrešene politike. Vsled tega naši mali kmetje vedno bolj občutijo nezdravo konkurenco. Svoje borne pridelke morajo prodajati po zelo nizkih cenah, medtem ko cene industrijskim proizvodom vedno bolj naraščajo. Prav tako vedno bolj naraščajo cene poljskim pridelkom na trgu na drobno. Predolga je pot, ki vodi od pridelovalca do potrošnika. Ako bi pridelovalci prodajali svoje pridelke neposredno na trgu, tl jih lahko prodajali relativno dražje: kljub temu pa bi jih potrošniki dobili po mnogo nižjih cenah, kot pa jih dobivajo danes. V zvezi s prodajo zelenjave, ki jo pridelujejo mandrijerji v tržaški okolici, je odbor nadalje razpravlja o vprašanju neposredne prodaje na trgu. Kot je znano, je odposlanstvo Zveze malih posestnikov že pred časoin interveniralo pri mestnem županstvu, zahtevajoč neposredno prodajo. Nekaj časa so oblasti dopuščale, da so kmetje sami prodajali, toda v zadnjem času jim pri tem ponovno delajo ovire. Danes morajo mali pridelovalci prodajati vse pridelke izključno le na trgu na debelo. Tako morajo prodajati n. pr. solato po 100 lir za jerbas, dočim jo plačujejo potrošniki na pokritem trgu in v prodajalnicah zelenjave majmanj po 80 lir za kg. To je torej praktičen primer, ki pojasnjuje, kdo je kriv, da je zele- njava in sadje še vedno tako drago. Odborniki so na seji nadalje razpravljali tudi o razlastitvah zemljišč. Za številnimi razlastitvami pri Sv. Ani, na Kolon-kovcu, so v teku razlastitve v Zavijali in drugod. Z njimi so naši kmetje resno prizadeti, kajti odškodnina še zdaleka ne odgovarja pravim cenam zemljišč. Prav tako je tudi z vojno škodo in škodo, ki jo povzročajo okupacijske čete. V zvezi z reševanjem teh vprašanj je bilo sklenjeno, da pojde delegacija odbora na razgovor z VU. Zborovanje mladih kovinarjev Jutri, v nedeljo ob 9. uri se bo začelo v dvorani «Tomažič» v ul. dei Leo zborovanje mladih kovinarjev, ki ga je sklical Stalni odbor delovne mladine. ne vrše v škodo našega že to liko prizadetega prebivalstva, katerega edina želja je, da bi dohitelo ne po svoji lastni krivdi zamujeno in postalo ponovno to, kar je nekoč bilo; eno najnaprednejših in najci-viliziranejših ljudstev Evrope, ki so ga kot takega vsi poznali in vse splošno cenili, rekvizicij o čemer pa močnotao Z OPČIN Raje bi molčali Opencem se zelo čudno zdi, da so se titofašisti nenadoma spomnili, da bi bilo treba graditi na Opčinah nek «Prosvetni dom». Zdi se nam čudno, ker so se titofašisti spomnili «Prosvetnega doma» prav v volilnem obdobju, medtem ko bi mogli to napraviti že veliko časa prej. Najbrž se Nada Kapunova in Žarko spominjata, da je bil pred leti, t. j. pred Resolucijo I. U. na razpolago kompleks sedanjega «Villaggio del Fanciullo». Toda takrat ni bilo . . . denarja in zato ni bilo niti . . . Prosvetnega doma. Pred dnevi so titofašisti naslovili «Opencem» poziv, naj prispevajo k gradnji openskega «Prosvetnega doma», t. j. doma litovske fašistične «prosvete». V tem pozivu so v smislu reklama «Coca-Cole» pozivali ludi, naj bi se pridobila tista mladina, ki «se zgublja in pohujšuje v Malalanovem Prosvetnem domu», kjer da ni več nikakega «kulturnega delovanja». O «pohujšanju in zgu- bljanju» mladine lahko pač govore le oni, ki se v teh zadevah zelo dobro razumejo. Openci vemo, da naše prosvetno društvo nima na razpolago sredstev, ki jih imajo titofašisti. Težki milijoni, . ki jih tukajšnji titofašisti trgajo iz ust jugoslovanskim narodom, jim prav nič ne zaležejo. Zaležejo pač le tistim, ki z njimi razpolagajo. Naše prosvetno društvo pa uspeva kljub žolčni jezi titov-čkov, ki jim so vsakdanja hrana , prazne dvorane. Prosvetno društvo «Opčine» je pač toliko aktivno kot vsaj vsa titovska «fantomska» društva po coni A. Saj je poleg vseh drugih manjših ali večjih uprizoritev, gostovalo preko 30-krat z «Revizorjem» in «Našo krvjo». Orkester pa je prav dobro znan vsem Slovencem v coni A. Titovsko «slavno» gledališče, ki prejema milijone podpore, pa je zaradi velikega uspeha našega «Revizorja» moralo priti po vseh štirih do sklepa, da ga mora uprizoriti. Dobro bi bilo, torej, da si titofašisti zaklenejo usta, ko bi hoteli govoriti o «prosvetnem» delovanju. Plačani «prosvetarji» so pač le revni prosvetarji in ne bodo nikoli zasluzili ljudskega zaupanja. OPENSKI DELAVEC lišča ((Rossetthi razstava ženskih ročnih de), ki bo nazorno prikazala strokovne sposobnosti ženske delovne sile. Razstava bo odprta od 9. do 13. in od 15. do 21). ure. Vstop je brezplačen. Za to razstavo vlada med mladinkami in starejšimi ženami veliko zaniman je. Zato je predvidevati, na bo razstava prav dobro obiskana. Vsekakor pa je važno, da jo obiščejo tudi moški in tako dajo svoje priznanje ženski delovni sili in jo podprejo v pravični borbi za dosego prepotrebnega zadovoljivega zaslužka. Jutri v Žavljah V žaveljskem gozdiču bo jutri od 15. ure dalje veselica mini z naslednjim sporedom; kulturna prireditev pionirjev in športne tekme: godbeni koncert, razne igre; množična dramska Zveza pionirjev STO. Uradno bo proglašena Zveza piornijev STO. Govorila bosta tovariša Lino Crevatin in Adolf Vilhem Pionirji, mladinci in odrasli naj se je udeleže! “Prefektura,, noče dvojezičnosti v Dolini Odgovor conskega predsedstva na sklep občinskega sveta o napisih pred vasmi Dolinski občinski svet je na svoji seji z dne 5. junija t. 1. sklenil, da se pred vasmi postavijo dvojezični napisi z imeni vasi. To odločitev je občinski odbor poslal na consko predsedstvo, ki je z dopisom' z dne 6. julija t. 1. odgovorilo, da na podlagi zakona z dne 29. III. 1923. štev. 800 Hnskega občinskega sveta skli-dolinskega občinskega sveta. Ze zopet se je Slovencem prizadela krivica, ki je nepojmljiva za sedanje čase. Ze zopet skušajo italijanski nacionalisti, ki so se polastili glavnih civilnih oblasti, ospora-vati popolnoma slovenski značaj večine podeželskih občin Consko predsedstvo ali «prefektura» ,se za oaklonitev najbolj upravičene zahteve in zavrnitev veljavnega sklepa dolinskega občinstva sveta skii- Številne intervencije naših svetovalcev v korist občanov Komunisti za izboljšanje stanja občinskih nameščencev Na predlog tov. Žbogarja izglasovan predlog za rešitev vprašanja zaposlitve delavcev pri Orehu - Tov. Braun za napeljavo elektrike v hiše ob Novi cesti Tov. Bidovec zahteva popravilo cest na Katinari, pralnice in telefon v Lonjerju Na petkovi in torkovi seji se je nadaljevalo razpravljanje o organičnem načrtu mestnih uslužbencev, ki je obakrat napolnilo galerijo z nameščenci mestne občine; slednji so z veliko napetostjo sledili tehtnim, čeprav dolgim izvajanjem komunističnih svetovalcev, ki so edini s stvarno kritiko predloženega načrta doprinesli mnogo predlogov za njegovo izboljšanje in izpopolnitev. Tovariš dr. Žbogar je v petek po izčrpni kritiki predlo>-ženeg-a organika iznesel celo vrsto predlogov v dopolnitev in spremembo predlogov občinskega odbora. Med temi so po-sebno važni: 1.) sprememba tabel načrta v korist začasnim uslužbencem, od katerih mnogi že nad 10, nekateri pa že nad 20 let čakajo na stalno namestitev; 2.) zvišanje stalnih mest v posameznih občinskih uradih in podjetjih; 3.) zvišanje osnovne plače vsem nameščencem vsaj na življenjski minimum; 4.) redni dvoletni poviški plač, od 5 do 50 odst.; poleg tega je stavil še mnogo drugih stvarnih predlogov za izboljšanje položaja občinskih uslužbencev. Tov. Gombač pa je na torkovi seji še nadalje izpopolnili Zbogarjevo kritiko orga-ničnega načrta ter stavil nadaljnje predloge za izpopolnitev predloženega načrta. Tako je zahteval tov. Gombač vzpostavitev odreda občinskih stražnikov, kamor je poleg prometnih stražnikov treba vključiti tudi poljske čuvaje, kakor tudi preglednike zdravstvenega in živilskega nadzorstva ter informacijske službe, Vsem občinskim stražnikom je treba zagotoviti brezplačno zdravniško pomoč. Zadnji seji sta bili tudi bogati na interpelacijah, od katerih so mnoge zelo važne, Tako je tov. Bidovec na torkovi seji zahteval pojasnila od odbora, po kakšnih kriterijih se bo izvedlo ljudsko štetje, ki bo 1. novembra letos, posebno še, če bo upoštevana narodnost prebivalcev. Dalje je zahteval, da mora o nače-lih in formularjih štetja odločati obč. svet. V prid delavcem pri Orehu je interveniral tov. dr. Žbogar, na čigar predlog je obč. svet soglasno sprejel resolucijo, s katero se poziva VU in druge pristojne oblasti, da čim prej zadovoljivo urede to težko vprašanje, od katerega je odvisno nad 80 tržaških družin, Kljub obljubi ni župan v torek prinesel še zadovoljivega odgovora, temveč se je celo razburil nad komunisti, češ da preveč vztrajajo na tem vprašanju in na ta način «sprav ijajo v slabo luč» župana in odbor. V torek je tov. inž. Braun zahteval pojasnila, kdaj bodo pričeli napeljevati elektriko Acegata v hiše ob Novi cesti m okolici, kar mu je bilo že pred meseci obljubljeno. Odbornik Bonetti je zagotovil, da so se zadevna dela pravkar pričela. Tov. Košuti je pristojni referent obljubil, da se bo odbor pozanimal za popravo poti, ki s Kontovela in Barko-velj vodijo mimo vinogradov k morju. Dr. Agneletto je zahteval podaljšanje linije «O». Tov. Ghetz pa je interveniral za obnovitev mestnih vodometov in derekvizicijo po an-glo-ameriških četah zasedenih občinskih naprav. Tov. Bidovec pa je ponovno zahteval popravilo podaljška ul. Mar-chesetti od končne postaje na Katinari do križišča z avto-strado ter tlakovanje ulice od šole na Reško cesto, kar je inž. Visintin tudi obljubil. Prav tako je ponovno zahteval zgraditev javnih pralnic v Lonjerju in Katinari ter namestitev javnega telefona v Lonjerju. IZ MEDJEVASI Titovska «polomijada» V nedeljo so titofašisti organizirali pri nas «prireditev», na katero so že neštetokrat vabili Tržačane. «Primorski» se je razpisal o «lepi cesti», o «svežini odličnega kraškega zraka», o «pogledu na Jadran», o «izredno prijetni poti» do naše vasi in o «vinu». Dvakrat so to iz že znanih «tehničnih ovir» preložili. Doživeli pa so še vnaprej predvideno «polomijiado». Prebivalci Med j evasi -se pač za ti-tofašiste zmenimo kot slon za malo, madležno mušico. Oni sami vedo, da jih mi ne maramo in da so za nas tujci kot Amerikanci, Angleži ali Turki. Toda poskusili so in so našli. . . prazno plesišče, naš popoln prezir in pri vsaki hiši. . . pridno zaprta vrata. Zgodilo s.e je, torej, da s^ imeli kljub vsej propagandi le pičlih 59 ali še manj ljudi, Bili so tudi neki «pevski zbori» iz Saleža, Sempblaja in Nabrežine, ki so bili tako «številni», da so šteli vsi skupaj kakih 25 oseb. Medvejci niso prav nič pomagali pri pripravah in še najmanj v nedeljo. Pri blagajni, točilnici in drugod so bili sami «domačini»; Milan Husu s Proseka, Milka iz Vi-žovelj, Legiša Leopold iz Devina. Zgleda, da so imeli pri tej «veselici» precej denarnih izgub. Kako je vse skupaj zglodalo, naj omenimo, da.so ob 21. uri plesali kar naravnost. . t 3 (reci in piši) pari. Ko sem v ponedeljek vpra šala nekega sovaščana, ali je opazil kaj ljudi na tej «prireditvi», mi je odgovoril: «Ljudi ni bilo . le kakih 50 «babiča-nov». In to naj titovcem služi za drugič. Da bodo vedeli, za kaj jih Medvejci smatramo: za «babičane», ne pa za ljudi. Medvejka cuje na fašistične zakone, ki nam Slovencem v javnih aktih kratijo pravico do zakonitega obstoja. Vsem poštenim ljudem se to sklicevanje na fašistične zakone, ki bi morali že biti davno pokopani in o katerih ne bi smelo biti niti sledu več, zdi ne samo v nebo vpijoča krivica, marveč tudi najboljši dokaz, kakšnih smešnih in revnih sredstev se morajo posluževati italijanski šovinisti, da bi skušali zatajiti, da je bila Dolina od vekomaj — Dolina in ne S. Dorligo della Valle in Boršt je bil Boršt ne pa S. Antonio di Moccò. Toda kdo je najbolj odgovoren za take krivice? Največ odgovornosti ima pri tem Vojaška uprava, ki dovoljuje, da se kaj takega dogaja pod njeno upravo. Saj se vedno sklicuje na svojo demokratičnost in strpnost. Niso krivi Palutan in njegovi sodelavci, marveč so krivi tisti, ki dovoljujejo, da se Palutan in njegovi sodelavci sklicujejo na fašistične zakone, da bi prepovedali Slovencem imenovati s polnim imenom svoje vasi. Na vsak način pa je potrebno, da VU napravi vendar konec s tem nevzdržnim stanjem. Par besedi tudi titofašistom, tem «pravovernim Slovencem», ki ne vedo nič drugega kot napadati našo občinsko upravo v Dolini. Naj se ozrejo naokoli in bodo videli, kdo je kriv, da morajo pred vsemi še vedno prevladovati italijanski napisi. Naj nam ne pridejo čvekati, da je za to kriv naš občinski odbor v Dolini. Ali je morda kaj boljšega storil titovski župan v Repenta-bru? Ali je mogel izpostaviti dvojezične napise? Naj nam na to odgovore, pa bodo ljudje videli, kopa titovci napadajo, namesto da bi usmerili svoje zahteve na pravo mesto, t. j. na Vojaško upravo, ki je edina merodajna za take reči in še do danes ni dokazala, da hoče odpraviti te krivice. Ta primer nam na najboljši način dokazuje, zakaj se moramo boriti za spoštovanje mirovne pogodbe, proti kateri se krčevito borijo i titovci i «li-parji». ' DOLINSKI ZVONIK in volilna kampanja Gospod dolinski župnik ne bi smel pozabljati, kaj je consko predsedstvo odgovorilo občini glede dolinskega zvonika Naš gospod župnik je imel v nedeljo posebno pridigo. Smatrati jo je kot njegov prispevek k začetku volilne kampanje. Najbrže je to sad uvodnika «Vite Nuove» preteklega tedna, ki predvideva vmešavanje duhovnikov v politične tn upravne zadeve. Poleg vseh drugih besed, ki jih je izrekel in o katerih ne bomo razpravljali, če spadajo ali ne k Sv. Maši (to bodo pač najboljše ocenili farani), je pozval vse «kristjane in katoličane», naj na» prihodnjih volitvah glasujejo samo za poštene ljudi, ker drugače Dolina ne bo nikoli imela zvonika. Vsi, ki so glasovali za SIAU, se sprašujejo, kaj je gospod župnik hotel reči s temi besedami. Sprašujejo se ali gospod župnik smatra za poštene ali ne sedanje občinske upravitelje. Gospod župnik sam ve, da mu je sedanja občinska uprava šla na roko, kar lahko izpričuje knjiga o občiniskih izdatkih. Gospod župnik je od sedanje občinske uprave prejel vsoto denarja za Sv. Maš.’, dolinskega novomašnika; nekaj denarja za pobarvanje cerkve; večjo količino živil za njegov kuharski tečaj, dn sploh ne govorim o drugih večjih ali manjših uslugah. Opuščam tudi popravila farnih stanovanj in cerkev po vsej občini. Gospod župnik pa prav tako natančno ve, dia je sedanja občinska uprava že davno zahtevala na conskem predsedstvu in pri merodajnih oblasteh potrebna finančna sredstva za zgraditev novega zvonika v Dolini. Gospod župnik ve, kakšen odgovor je občinska uprava prejela od predsedstva cone, ki je odgovorilo, da za taka dela nima na raz polago fondov. Zaradi vsega tega pričakujejo občani neko malo pojasnilo o vsej tej zadevi. Predvsem pa prosimo, naj gospod župnik ne uporablja prižnice za sprovajanje volilne propagande. Saj se mu to ne podaja. Zelo čudno se zdi Dolinča-nom, da se je prav tako v nedeljo oglasil tudi nek drugi zvon, da bi zapel pesem o dolinskem zvoniku. To je bil pač «Primorski dnevnik», ki piše, da je sedanja občinska uprava kriva, da Dolina še nima svojega zvonika. «Primorski dnevnik» je bil pač malo jasnejši. Zato se Dolinčani upravičeno sprašujejo ali sta si morda ob tej priliki gospod župnik in «Primorski» posodila «argument»? Vaščan Najprej angleščina Take letake razdeljujejo titofašisti, da bi privabili čimveč ljudi v Sv. Nikolaj. Kar nenadoma so pozabili, da na našem ozemlju živijo le Slovenci, Hrvati in Italijani Po njihovem so «pravoverni» prebivalci tega ozemlja tudi... Angleži in Amerikanci. Zato pa postavljajo v prvo vrsto angleščino. Lepo kaj ne? RESNE “BRIGE,, KOMISARSKE PETORICE S tem, da se je 30. junija zaključil rok za podpisovanje izjave o pristanku na zvišanje članarine, bi se morala uradno otvoriti, kot je bilo to predvideno v neki določbi Začasnega odbora delavskih zadrug, doba priprav na volitve. Začeti bi se morali občni zbori posameznih prodajaln, kar bi potem privedlo do Osrednjega občnega zbora. Toda kako more naša naivna in premošrtna pamet razumeti vse komplikacije petih velikih pameti, ki jih je že pred štirimi leti tam postavila ZVU za komisarje z edinim ciljem, da bi se zgladila pot k ponovnemu legalizira-nju Delavskih zadrugi? Kako moremo razumeti te tako komplicirane zadeve? Mogli bi morda razumeti, da moramo poiskati zamudo v izdaji takega odloka s strani novega možganskega trusta, ki so ga sedaj postavili na čelo Delavskih zadrug, v dejstvu, da ima na primer predsednik veliko opravka s svojim političnim delovanjem, s svojim potovanjem v Frankfurt na kongres desnih socialistov, s pisanjem člankov in konlerenca-mi. Moremo tudi razumeti, da se je pojavila taka zamuda, ker je bit drugi velik politik dr. Franzil na seji demokri-•stjanske stranke in mora zato poleg vseh svojih skrbi z limoni in zelenjavo svojega očeta in s «Proro» še poročati o svojem potovanju. Ne verjamemo pa, da se vsi strinjajo, naj bi se nadaljevali žlahtni časi s primerno «plačico» za delo, ki prav res ne more biti tako ogromno. Ce bi bilo tako, bi morali zaključiti, ker smo naivneži, da vse to nima nobenega opravka z interesi Delavskih zadrug in da bi bilo prav zato zelo potrebno in nujno, da bi ta delovnim ljudem zelo draga ustanova prejela Upravni svet, ki ga bi iz- volili člani. Tu ni kaj govoriti; članom se zdi da jih vlečejo za nos. Člane pa moramo prepričati, da ni prav, da bi obrnili hrbet Delavskim zadrugam. Prav zato je treba, da se borijo da se Delavski zadruge demokratizirajo. Zelo moramo biti budni. Sumljivo je na primer, da bodo nadaljevali z nekimi rezervami sprejem podpisov pod izjavami. Strinjamo se, da je razumeti vprašanje starih čla-nov, ki niso podpisali, a so že več desetletij vpisani. A odločilno besedo morajo imeti občni zbori. Imeti moramo tudi gotovost, da se bo pred volitvami sestavila volilna komisija, da ne bo prišlo do sleparij. Komunistična partija upravičeno zahteva, da ima tudi ona svojo besedo pri tem, ker jo med petim komisarji nobeden ne predstavlja. Za ledei d n i ~ 0B]\ Sobota 14. Bonaventura Nedelja 15. Henrik Ponedeljek 16. Marija Torek 17. Aleš Sreda 18. Miroslav (polna na) Četrtek 19. Vincencij Petek 20 Hieronim ZGODOVINSKI DNEVI 14. 1789. se je začela Fra1. ska revolucija, 14. 1905. je umrl v Noveml stu pisatelj Janez Tri 14. 1795. je umrl v Ljubil Anton Linhart. Znan kot prvi slovenski dr^l tik. 14. 1948. je fašist Palante šil atentat na voditelja, [ lijanske Komunistične L tije tov. Paimira Togi tija. 1904. je umrl slavni f pisatelj A. P. Cehov. 1054. se je vzhodna ce^ ločila od rimske. j vel' S(rcm ™ tud K a« Ji konferenca treh , Sovjetske zveze, ZDA Anglije. 20. 1926. je umrl F. F. džinski, eden izmed vo« Ijev VKP-b. ^elo, ‘in i j r, v tr zo Ne j, i- ur itali, iz vi «i zc > P 'r5tll 'kdaj TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13. Šramel KVlt^oje in pevski duet - 19. Oddaj* 0rlgc najmlajše - Mic Mac in mf1'1*«! . razbojniki - 21. Koncert pe*'V)o ga zbora Lonjer - Katinara-NEDELJA: 9. Kmetijska od^iimi 11. Aktualnosti - 13. Glast* , željah -.17. To, kar vsakdo '° ta. posluša - 19. Beethoven: št. 3. - 21. Z domače knjižn6 j’ki « lice - 22. Rahmaninov: SinJ0* ,l{,1i > št. 2. PONEDELJEK: 12.27 Dve 1 fo v tovi skladbi - 19. Iz filmS*1'o/aši; sveta - 21. Koncert ruskih ^ Drip, lajk - 22. Schubert: SinJi’1111 ni št. 5. - 23. Ravel: Valček. '°Si TOREK: 13. Glasba po želi’ Ki 20 19. Mamica pripoveduje - 21' ka ri mladini - Lukianove sati,( Hod Mst 23. Nočni motivi. 'trti. SREDA: 18.15 Wieniawski: ^ ^(ert cert št. 2. - 19. Zdravniški 'f %cij - 20.30 Naša šola - 21. KO»' )>s(u barkovljanskega pevskega z^'sii Q 22.45 Znani pevci. 'ttešk ČETRTEK: 18.15 Glasben« j'ta davanje - 19. Slovenščina za’1!) fej vence - 21. Radijski oder - ^ Nisj; merset Maugham: Viktorija. J Hao, v 3 dej - nato Priljubljen« 'I lodije. .. Vpr PETEK: 13. Glasba po želi'1 Trs 19. Pogovor z ženo - 20.02 U1 cert sopranistke Slavice stute - 20.30 Tržaški kulturni gledi - 21. Mojstri besede - i' \ Čajkovski: Serenada Spored tekem za jutri, NOGOMET Frausin - Fabbrico (^ iSeži m !s,«o Emilia), na igrišču v JV>,“Lwl«o, Ura tekme še ni določen*’ Naši BALINCANJE ,> Prvenstvo STO jG* t Sportivo B - Baldon, na _ i,1 Skupina A: Magdalena-* nal, na igrišču Pin ob jj1 tijJ4''®’ šču Mario ob 16. Skupfj 2« Sv. Alojz Tonda - Sv. n Ni’ Sportiva, na igrišču Tond*| ^ °jij 16; Riosa in zmagovalec 'Ui,'1*'- krni z Javnimi skladišči " ^ ^ tano, na igrišču pri TG ; im ob 16. Skupina C: Corsi'a pii. te Fiasoone, na igrišču H e ob 16; Bar Guglielmo B ' i stalunga, na igrišču Mezg^i^eg 16. Skupina D: Esso Club rolec, na igrišču Kačun 0uIV k Bellavista - Bar Sportini ln^H igrišču Bellavista ok 1 Tekma v hitri hoji j «Ir V . Ob 9.30 bo orizetek v hitri hoji. Zbirališče i» četek v Bazovici. Pro^t naslednja: Bazovica - TrG k Bane - Opčine. Dolžina P j,*' žno 8 km. Občni zbor ZD^ o,„ Na svoji seji z dne je ravnateljstvo ZDTV . nilo, da bo 5. avgusta '..j it r7ir.«nf« Hi L1 () h. dn občni zbor Zveze dl'1!’/ k do Občni zbor bo v dvoriaH1^; «Sfc «Kraljič» na trgu Duca ( <,|o Abruzzi 3 dne 5. avguS*2.^. ®a ob 8. uri v prvem sklica2!,, ob 8.30 v drugem sklica®! vsakim številom prisotni legatov. V Vsa društva, ki imajo loge za spremenitev notranjih pravil Zveze, -.a, • store pismeno do 20. ju*'y Pozivajo se vsa véla1.; društva, naj v teku julij8^ ^ čejo društvene občne m, imi na "n z k ‘e Zl s; ^bni > J 15.*, V V f:KjE « v ,e e* vi Cla' .......I miljskega parnika izpred J JHj Danes zvečer bo II. rajanje, ki ga priredi kratična solidarnost. ; ij kega trga ob 20.30. PoS^ H ^ no je za zabavo, in ples- Sv. Jakoba skupno z L&*' f naldi» družabni večer S.J 'itig na dr®5 .S, terasi v ul. Montecchi 5- , jHvj som in koncertom na dr®5 * * * »Ldo Sama starejša strehe prosi usmLj»..-- « veka, ki bi imel kako . sobo, da bi ji jo dal na * 1 ■ ’ v» lago proti plačilu. Nasi® % t našem uredništvu. j ».'h. Odgovorni urednic RUDOLF BLAŽIČ I6'3* Založništvo «DELA* j Tiska tip. Adriatica, Risu10 Dovoljenje AlS