Poštnina plačana v gotovini
Naše
Krško, 22. avgusta 1950 Leto III. — Štev. 11
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Vpis ljudskega poso jila_____
je dokaz naše ljubezni_______
do s o c i a listič n e d o mo v i ne
Ljudsko posojil® -
posojilo miral
mir je mogoče obraniti in ga je brezpogojno treba ohraniti. Mi to hočemo. Zato se vojne ne bojimo. Zato hočemo delati. Pripravljeni pa moramo biti. Niso vsi takih misli, kakor so naši narodi.
Razpis ljudskega posojila pomeni novo poglavje v razvoju našega gospodarstva. Nove tovarne in drugi objekti se bodo gradili. Petletka, ki teče vkljub vsemu nasprotovanju, se razvija in se bliža svojemu zmagovitemu koncu. V kolikor nam blokada z vzhoda stvarno škoduje, to škodo nadoknadimo z še večjim delovnim zanosom vseh naših delavcev in kmetov.
Ljudsko posojilo je namenjeno mirni graditvi našega gospodarstva. Ne gradimo tovarn za vojno. Ne delamo železnic ali cest za to, ker hočemo jutri vojno. Vojne si socialistična dežela, ki nima nobene napadalnosti, ne more želeti. Sploh noben delavec noče vojne. Vojna je stvar tistega, ki hoče za ceno človeških življenj in za ceno nepreglednih 'krivic in trpljenja povečati svoje profite. Vojna je stvar imperializma, imperializem pa je otrok kapitalizma. Zato socialistična država ne more želeti vojne. Ona se bori za boljšo bodočnost z mirnim ustvarjalnim delom. Ostalemu delavskemu razredu kaže pot v boljšo bodočnost drugače in ne potom vojne.
Govorice: jutri bo vojna —■ iso samo plod vojne psihoze, ki jo naši nasprotniki zavestno skušajo širiti med ljudmi. Ne samo pri nas, povsod, po svetu uporabljajo isto metodo. Ljudje, ki ne bi vedeli kai bo jutri, ne bodo delali, bodo omahovali, v takih ljudeh bi se kmalu zlomila njihova odporna sila. In to odporno silo bi radi 'zlomili v naših narodih ter jih spravili na kolena ter v novo odvisnost. Gospodarska odvisnost pomeni danes prav toliko kakor politična odvisnost, Kaj bi bilo vredno, da nosimo samo ime. samostojne države, v resnici pa bi bili le podložniki. Jugoslovanski narodi niso navajeni biti hlapci. Kot sužnji in hlapci so ise za svojo neodvisnost borili dolga stoletja ter so končno svoj cilj dosegli. Sedaj ga nočejo pokloniti nekomu na ukaz v imenu njegove nezmotljivosti.
Naše ljudsko posojilo je is t var miru. V miru hočemo delati za mir. Za resnični mir med narodi, za mir med malimi in med večjimi. Ne za mir kakršnega bi nam vsiljevali drugi, pač pa za resnični mir, da bomo lahko v miru delali in v miru živeli. Taka je naša pravica.
Kdor torej danes premišljuje: ali bi vpisal posojilo in se boji, da bi vloženo poso-
i jilo izgubil zaradi morebitne vojne, tak je na napačni poti. Vpisati ljudsko posojilo se pravi boriti se proti novi vojni. Vpisati ljudsko pogojilo, to se pravi krepiti gospodarsko in pa obrambno moč naše domovine, to. se končno pravi: boriti se proti vsaki vojni.
Delavske mase vsega sveta nočejo vojne. Vojno hočejo le kapitalisti. In ravno primer naše borbe za mir, ki je po vsem svetu vzbudil toliko odobravanja in občudovanja, krepi tudi pri ostalih narodih voljo ohraniti pravi mir.
Naši narodi so predvsem v zadnjih časih visoko dvignili svoj glas predvsem v obrambo svetovnega miru. Proglas našega komi- j leja za mir je postal predmet razgovorov i po vsem svetu. Od vseh strani dobivamo pisma, da se narodi sveta strinjajo z nami: !
Dejanja
Ob akciji za vpis drugega ljudskega po- , sojila naši stari zagrizeni sovražniki vsega tistega, kar je delovnemu človeku v prid, seveda niso mogli molčati in stati ob strani, Vsi ti naši sovražniki, pa naj bodo kjerkoli, ali tisti, ki besedičijo po radio postajah kominformskih držav, ali pa tisti, ki doma jočejo za svojimi profiti, bi seveda radi zavirali polet našega delovnega ljudstva, ki se kaže ravno sedaj pri vpisovanju ljudskega posojila.
In mu prišepetavajo: saj ne bodo vrnili, denar mečeš tja v en dan, nikar ne vpisuj j ničesar, bodi pameten!
Malo je takih in nihče jim ničesar Več ne verjame. Naš delovni človek se je navadil gledati s svojimi očmi in vidi velikanske uspehe, ki smo jih dosegli pri izgradnji socializma. In ve, da gre ljudsko posojilo v prave namene in da bomo imeli vsi koristi od tega. Ne verjame več tistim, ki pravijo: jutri bo drugače. Skozi pet let so se taki preroki izkazovali iza krive preroke:	še
tisočkrat in tisočkrat so prerokovali novi Jugoslaviji pogin in propad, uničenje z ognjem in mečem, pogubljenje med bliskom in žveplom. Prerokovali so, ker so si tako želeli. Razvoj človeštva pa ni odvisen od takih pobožnih želja, druge stvari odločajo
Mladina ne zaostaja pri vpisovanja ljudskega posojila
Ljudska mladina pri vpisovanju ljudskega posojila nikakor ne zaostaja. Kakor je tekom teh petih let po osvoboditvi vlagala velikanske napore pri delu za izgradnjo naše domovine, pri dvigu našega gospodarstva, pri graditvi novih cest, mest in železnic, tako tudi danes, ko vpisuje drugo ljudsko posojilo, dela to z občudovanja vrednim zanosom. Mladina ve, zakaj podpisuje, mladina ve, da z vpisovanjem ljudskega posojila gradi sebi boljše življenje.
Če pregledamo dosedanje uspehe do srede avgusta, vidimo, da je predvsem kmečka mladina pravilno razumela vprašanje posojila. Cela vrsta mladinskih aktivov je dosegla že lepe uspehe, ki pa nikakor še niso dokončni, lahko jih smatramo samo za začetne uspehe. Mladinci in mladinke bodo s svojim delom nadaljevali.
Mladinci v Kostanjevici so zbrali 31.000 dinarjev.
Mladinci v Cerkljah so zbrali 20.000 din.
Mladinci v Brežicah so zbrali 30.000 din.
Mladinci v Sevnici so zbrali 15.000 din.
Pa tudi drugod pridno delajo. Uspeh pri delu so pokazali tudi še kmečki aktivi v Stari vasi pr. Bizeljskem, v Bizeljskem, v Šutni, v Starem gradu, na Velikem kamnu in tudi drugod.
Mladinski aktivi po tovarnah tekmujejo s kmečkimi aktivi, kdo bo dosegel več.
Mladinski aktiv Kopitarne v Sevnici je zbral že 23.500 din.
Mladinski aktiv Jugotanina v Sevnici je zbral 19.500 din.
Mladinski aktiv LIP-a v Sevnici je pod-
j pisal 7000 din.
Mladinci rudnika Senovo so podpisali
30.000	din.
Mladinski aktivi naših upravnih ustanov seveda niso hoteli zaostati za ostalimi mla- i dinci našega okraja.
Aktiv OZKZ v Krškem je podpisal za 12.500 din.
Aktiv OMA Krško je zbral 10.000 din za i ljudsko posojilo.
Aktiv pri OILO v Krškem bo dal 40.000 j dinarjev za ljudsko posojilo.
Mladinci pri Ljudski milici krškega okraja j so podpisali 42.500 din.
Pri Narodni banki v Krškem bodo mla- ! dinci vpisali 20.000 din.
Mladinski aktiv v brežiški bolnici bo dal
15.000	din.
Mladina krškega okraja iz dneva v dan pošilja nova, vedno bolj razveseljiva poročila o vpisovanju. Uspehi so tem večji tam, kjer so mladinci vzeli stvar posojila kot svoje individualno delo. Tam, kjer je ves aktiv sprejel obvezo samo formalno, se je stvar pokazala, da ni pravilno izvedena. Če je aktiv kot celota prevzel iobvezo, je ostalo mnogo mladincev ki bi sicer dali svoje prihranke v posojilo, nezajetih. Vsak mladinec naj posamezno vpiše svoje posojilo, Pa bo mladinski aktiv zabeležil uspehe tudi tam, kjer jih dbslej zaradi nepravilnega dela še ni bilo.
Mladina našega okraja bo tudi sedaj pokazala da je zvesta Titu in Jugoslaviji ter da jo od tega ne odvrne nikdar nobena sila.	■	:
Na sestanku, na katerem so vaščani razpravljali o ljudskem posojilu, je star kmet povedal tele pametne besede:
»Pravijo da bo vojna in nas plašijo, da je to vojno posojilo ter da denarja ne bomo dobili nazaj. Jaz tega ne verjamem. Pa če bi le prišlo do česa, mislim jaz da bi bilo sramota za nas vse, tresti se za teh par tisočakov, ko bodo na drugi strani spet milijoni in milijoni naših ljudi pripravljeni žrtvovati ne samo svoje premoženje, pač pa vse kar imajo tudi svoja življenja za rešitev domovine. In zaradi tega bom dal kar bom mogel.«
Tako misli velika večina naših ljudi. In zato ravno, ker ima take ljudi, Titova Jugoslavija dela in gradi ter mirno gleda v svojo boljšo bodočnost.
govore
v zgodovini. To ve in vidi naš človek. Vidi novo socialistično domovino, kako raste in se krepi vsem navkljub. Zato imamo zaupanje in n e verjamemo več krivim prerokom.
Dejstva govore, tudi o prvem ljudskem posojilu so naši sovražniki govorili: ne bodo vrnili.
Socialistična domovina vrača prvo ljudsko posojilo. V krškem okraju je do sedaj že dobilo vrnjeno posojeno vsoto 266 ljudi. Vrnjena vsota znaša 223.220 dinarjev, Samo obresti so nanesle 102.105 dinarjev.
Poleg vrnjenega posojila so nekateri naši ljudje zadeli tudi dobitke. Da ne bi kateri izmed naših skritih nasprotnikov morda trdil, da to ni res, jih navajamo kar po imenu:
Tov. Krulej Ernest iz Sevnice je zadel 2000 dinarjev,
Tov. Rabuze Franc iz Kostanjevice je zadel 2000 dinarjev.
.tov. filer Vilma iz Krškega je zadela 2000 dinarjev.
Tov. Umek Anton iz Dol. vasi pri Vidmu je zadel 1000 dinarjev.
Tov. Dobovšek Franc iz Boštanja je zadel 2000 dinarjev.
Tov. Lebič Miloš iz Brežic je zadel 2000 dinarjev.
Tov, Jurman Ivan šjz Dobove je zadel 2000 dinarjev,
Tov. Terpin Franc iz Rožnega je zadel 2000 dinarjev.
Tov. Derenda Polde iz Sevnice je zadel 1000 dinarjev.
Tov. Šavrič Anton iz Dobove je zadel 1090 dinarjev.
iov. Felicijan Albert iz Krškega je zadel 2000 dinarjev.
Tov. Deržič Roža iz Čateža je zadela 2000 dinarjev.
Tov. Lisec Silva iz Sevnice je zadela 500 dinarjev.
Tov. Mirt Albina iz Rajhenburga je zadela 2000 dinarjev.
Tov, Pečerič Alojz z Rake je zadel 2000 dinarjev.
Tov. Pavlenč Franc z Gmajne je zadel > 2000 dinarjev,
Tov. Ivanc Karl iz Brežic je zadel 2000 dinarjev.
Predolga bi bila vrsta, če bi hoteli poročati vsa imena tistih, ki so dobili poleg posojenega denarja še dobitke.
Dejstva govore. S posojenim denarjem smo gradili ceste, železnice, tovarne. Vse to danes obratuje, dela, živi, diha. Iz tega raste naša nova moč. Vsak, kdor je dal svoje prihranke v ljudsko posojilo, je pomagal pri tej naši graditvi. Ne samo delavec, tudi delovni kmet. Kdor danes ni pripravljen po svojih močeh prispevati k čim-hitrejši izgradnji našega gospodarstva, ta se je oddaljil od našega delovnega ljudstva. Spada med tiste, ki nimajo več korenin v naši zemlji, spada med tiste, ki niso več vredni imena, ki ga nosijo.
Dejstva govore: socialistična Jugoslavija ni prelomila dane besede!
In je nikoli ne bo!
Po terenu tekmujejo v podpisovanju ljudskega posojila
Razgibanost v akciji za vpisovanje drugega ljudskega posojila stalno narašča. Vse komisije so se dela poprijele ter imajo ponekod krajevne in vaške komisije zabeležene prav lepe uspehe. Povsod tam, kjer so krajevne in vaške komisije takoj pričele z delom, so tudi ljudje razumeli pomen ljudskega posojila ter množično vpisujejo.
Stvar osebnega dela z ljudmi je v tej akciji odločilnega pomena. Komisije se morajo zavedati, da z okrožnico ali pa morda samo s slabo izpadlim sestankom stvari ne morejo dobro opraviti. Pri taki akciji (kakor tudi pri drugih) s papirnatimi okrožnicami ne moremo doseči uspeha. S tem ni rečeno, da je situacija pri nas taka, da bo potrebno vsakega posameznika prepričevati. Na splošno naše ljudstvo dovolj ve o posojilu ter ga tudi pravilno ocenjuje. Vendar je delo s posameznikom vkljub temu potrebno, ker bo na ta način komisija in frontovski aktiv ponovno dobil stik z ljudmi ter se bo na ta način rešilo marsikatero važno in pereče vprašanje, ki nujno potrebuje pojasnila. Vpisovanje posojila danes ne more biti samo stvar posojila kot takega, pač pa je samo en člen v verigi našega splošnega dela. Stik s terenom je več kakor potreben, sicer bi fronta ostala za svojimi člani, ne bi bila več ljudska, ne bi bila življenjska.
Kakšna so prva poročila o uspehih na terenu?
V Pišecah so vpisali že 135.000 dinarjev, na Bizeljskem 150.000 dinarjev. Na Vidmu so zbrali 160.000 dinarjev. V Celulozi izgle-da, da niso še pristopili k delu, saj je tamkajšnji kolektiv zbral le 76.000 dinarjev in je najbolj verjetno, da se bo tam akcija šele sedaj nekako razgibala. V Sevnici, kjer je razgibanost zelo velika ter delo dobro organizirano, so zbrali 471.000 dinarjev. Tudi v Kostanjevici so podpisali že preko 200 dinarjev.
K delu pa nekatere komisije niso pristopile resno. Med take spadajo oni v Skopicah, v Sv. Petru pod Gorami, v Bregah, v Sv. Duhu in v Jelovcu. Tam bo treba članom komisij razjasniti, da se tako stvar ljudskega posojila ne more jemati. Vzamejo naj si za vzgled delo takih komisij kot so v Sevnici in drugod.
Naši zadružniki so se tudi odzvali pri vpisu ljudskega posojila. Zadružniki v Sv. Petru so podpisali 15.500 dinarjev, zadružniki v Stari vasi pri Bizeljskem so zbrali
10.000	dinarjev, delavci na tamošnjem državnem posestvu pa bodo za skupnost prispevali 14.000 dinarjev.
Zanimiv je primer s področja Blance in Pokleka ter Gornjega Leskovca. Mali in srednji kmetje dajejo, veliki pa se branijo. Tako je tam pri vsaki stvari. Kmetje v Stranjah, kakor da stojijo nekam ob strani. Na Pokleku je 21 malih kmetov podpisalo 26.500 dinarjev, na Blanci pa so zbrali
17.000	dinarjev.
To so prvi podatki s terena. Slika se menja iz dneva v dan. Vsak dan so zabeležene nove številke. Doslej slabi krajevni odbori so že začeli z živahnejšim delom ter zbolj-šujejo svoje rezultate.
Organizacije Osvobodilne fronte na vasi bodo sedaj pokazale v koliko obvladajo teren in kako so politično razgibale svoj teren.
Metoda prepričevanja in stalnega pojasnjevanja pa mora ravno sedaj postati stalna oblika našega političnega dela na vasi.
si ae vfiisai LJUDSKO POSOJILO«
Zasedanje Okrajnega plenuma OF v Krškem
Četrto zasedanje Okrajnega plenuma OF, ki se je vršilo 13. avgusta 1950 v Krškem, je padlo ravno v čas, ko naše delovno ljudstvo doživlja globoke izpremembe v našem gospodarskem življenju, V s 1 e d tega je bila glavna os-nova tega zasedanja čisto naravno v obravnavanju tistih vprašanj, ki so s temi dogajanji najbolj v zvezi.
Demokratizacija in decentralizacija naše državne uprave in ljudskega gospodarstva, prevzem gospodarskih podjetij po delavskih svetih, pomen in organizacija ljudskega posojila na terenu, to so bila glavna vprašanja, ki jih je plenum obravnaval in v zvezi s tem sprejel sklepe za svoje bodoče delo.
Pred plenumom je organizacijski sekretar OK KPS za okraj Krško tov. Salmič Vinko podal politično poročilo, v katerem, je med drugim pred člani plenuma analiziral naš zunaji politični položaj v zvezi z borbo naših narodov za dosledni in pravični mir med narodi. Razložil je našo borbo za gospodarsko osamosvojitev lin za ohranitev naše neodvisnosti. V zvezi z voljo vsega našega ljudstva, da si našo gospodarsko in politično neodvisnost ohrani še naprej kljub vsem mogočim zaprekam in klevetam naših sovražnikov, je tov. sekretar v svojem referatu razložil pomen demokratizacije gospodarske in pa državne uprave.
Po organizacijskem poročilu, katerega je podal tov. Dolinar Zdenko, je plenum razpravljal o obeh referatih.
Osvobodilna fronta našega okraja je v preteklem polletju v veliki meri dosegla lepe uspehe. Cela vrsta frontnih organizacij je, ki so svoje plane dosegle. Razumljivo je, da brez intenzivnega dela frontnih in ostalih množičnih organizacij ne bi mogli beležiti takšnih uspehov, posebno na gospodarskem polju pri izvrševanju planov v naši produkciji. Akcije, ki jih je Fronta v prvem polletju tega leta izvedla, so uspele. Naše gozdne brigade, od katerih so bile tri proglašene za udarne, ena pa je dobila pismeno pohvalo od 10 OF Slovenije, so v polni meri izpolnile in celo presegle za 5% plan sečnje lesa. Od 410 vključenih frontovcev je bilo proglašenih 88 udarnikov.
Med ostalimi nalogami je Fronta mobilizirala svoje člane tudi pri drugih delovnih akcijah. Brigada, ki je odšla v rudnik in brigada koscev na državnem posestvu v ■
Kočevju, ki sta šteli 45 članov, sta izvršili 100.000 ur prostovoljnega dela v približni vrednosti 600.000 din. Frontne organizacije so pripomogle, da se je akcije zatiranja koloradskega hrošča udeležilo 23.457 ljudi, v tednu cestnega prometa pa je sodelovalo 3510 frontovcev, ki so napravili 27,187 ur prostovoljnega dela v vrednosti 1,400.000 din. S temi delovnimi akcijami frontne^ organizacije dokazujejo, da ,se zavedajo važnosti poverjenih jim nalog.
Zavedajoč se važnosti pogozdovanja naših gozdov so frontne organizacije opravile 81,466 prostovoljnih ur. Tu so predvsem pomagali naši pionirji. Skupno so frontovci našega okraja v I. polletju napravili 147.200 prostovoljnih ur.
Precejšnje so še organizacijske slabosti naših organizacij. Premalo smo polagali jvaž-nosti na ideološko preobrazbo našega članstva. Le 22 izobraževalnih tečajev, katere je posedalo okrog 650 obiskovalcev, smo organizirali. Tudi bralnih krožkov je odločno premalo.
Plenum je kritično pregledal število članstva OF in je ugotovil, da plana vključevanja večina osnovnih organizacij ni dosegla. Nekatere osnovne -organizacije, kakor Velika Dolina, Črneča vas, Veliki Podlog in Breze imajo vključenih komaj 40 do 50% volivnih upravičencev. Tudi plačevanje članarine -nam dokazuje, da se posebno v zadnjih mesecih temu vprašanju posveča premalo pozornosti.
V diskusiji, v kateri je sodelovalo mnogo članov plenuma, so bila obravnavana vsa ta vprašanja, predvsem pa važnost novih ukrepov naše oblasti na gospodarskem področju in pa važnost čim širšega zajetja našega ljudstva v akciji za vpisovanje drugega ljudskega posojila.
Na plenumu so bili sprejeti sklepi o organizacijski utrditvi krajevnih in vaških OF odborov, o pojačanju ideološkega dela. ter sklep o 100%-ni izvedbi plana vpisa ljudskega posojila. S plenuma je bila poslana resolucija IO OF Slovenije z zagotovilom, da bo okrajni plenum OF posvetil vso pozornost krepitvi frontnih organizacij, da bodo te sposobne izvrševati svoje naloge v korist delovnega ljudstva in socialistične Jugoslavije,
Produkcija naših delovnih zadrug in ekonomi
Proslava Matije Gubca v Krškem Otvoritev razstave lokalnega gospodarstva
Na tradicionalni praznik Krškega polja se je dne 20. avgusta v Krškem zbrala večti-soč glava množica ljudi. Prihajali so z vlaki z avtomobili, z vozovi in peš. Bil je praznik Matij-e Gubca, prvoborca za pravice kmetskega ljudstva. Ob tej priliki pa so v Krškem tudi odprli okrajno razstavo izdelkov naše domače industrije in obrti. Poleg tega pa so na razstavi zastopani tudi naši slikarji-amaterji, ki so z lepo zbirko poživeli razstavo.
Že zgodaj zjutraj se je pred dijaškim domom v Krškem zbrala množica, ki je med vzklikanjem, z godbami na čelu manifestirala skozi Krško. Pred krško gimnazijo se je nato pričelo zborovanje, katerega se je udeležil tudi predsednik ljudskega odbora za ljubljansko oblast in sekretar oblastnega komiteta KPS za ljubljansko oblast, tovariš inženir Jože Levstik, kakor tudi ostali predstavniki ljudske oblasti, okrajnega komiteta Partije ter množičnih organizacij. Navzoč je bil tudi zastopnik Jugoslovanske Armade.
Sekretar OK KPS tov. Pešak je otvoril zborovanje z uvodnim govorom, nakar ie povzel besedo tovariš sekretar oblastnega komiteta tovariš inženir Levstik, ki je v svojem govoru orisal naš zunanjepolitični položaj ter povdaril našo nepristransko borbo za mir ter borbo za pravico do mirnega gospodarskega razvoja. Dalj časa se je zadržal v svojem govoru v razlagi gospodarskih uspehov naših narodov, ki so redno večji vkljub nasprotovanjem in klevetam.
Potem ko je govoril še predstavnik Jugoslovanske armade, je bila otvorjena -razstava našega lokalnega gospodarstva.
Razstava je pokazala, da je lokalno gospodarstvo in industrija v našem okraju zabeležila lep razvoj in uspeh. Razstavljajo naša industrijska podjetja. Rudnik Senovo, Videmska Celuloza, Rajhenburška elektrarna so s svojimi razstavljenimi predmeti pre-dočile smoter in način svojega dela. Sev-niška kopitarna bi lahko razstavila več, Jugotanin pa se razstave sploh ni udeležil.
Razstavljajo tudi lokalna podjetja. Tovarna pohištva v Brežicah nas je presenetila z okusno razstavljenimi predmeti.
Na razstavi vidimo produkte kmetske proizvodnje. Tudi kmetske obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije so na razstavi zastopane.
Slikarji-amaterji prikazujejo svoja okusno izdelana dela. To je dokaz, da se je v na-
šem okraju poživel smisel za kulturno dejavnost ter lahko rečemo, da so vsi obiskovalci razstave pozdravili ta del razstave.
Tudi -obrtniki so prispevali lepo izdelane predmete, ki pričajo o lepo razvitem obrtništvu krškega okraja.
Velika mtnož-ica ljudi, ki je že tekom dveh dni obiskala razstavo, odhaja zadovoljna z razstavnega prostora v krški gimnaziji. Razstava traja do 27. avgusta ter priporočamo, da si jo vsakdo ogleda,
V prvih dveh dnevih razstave lokalnega gospodarstva je obiskalo to razstavo že več ljudi kakor pa lansko leto za vso dobo razstavljanja, kar po drugi strani zopet pomeni da se je dvignilo zanimanje našega prebivalstva za ta sektor ljudskega gospodarstva.
Popoldne so se na stadionu »Matije Gubca« v Krškem vršile konjske dirke ob udeležbi velike množice prebivalstva.
Praznik »Matije Gubca« v Krškem je v vsej meri zopet pokazal, da stopa naše delovno ljudstvo trdno -ob strani svojega vodstva za zmago pravice — do zmage socialistične misli.
Zadnja konferenca predsednikov delovnih zadrug in upravnikov ekonomij je -obravnavala važna vprašanja vzreje pitancev, kapitalne izgradnje, tržišč-ne trgovine in delitve žitaric.
.Statistični podatki kažejo, da so mnoge zadruge sredi začetnih težav popolnoma zanemarile vzrejo -svinj, saj jih vse skupaj redijo samo 166 na 153 ha orne zemlje. Čeprav zadružni sektor v našem okraju vključuje majhen del poljedelskih površin, vendar bi letno redil lahko najmanj 400 svinj, če bi izkoristil vse dane pogoje. _S ciljem, da se vsaj delno popravi napako, je vsaka zadruga sprejela realno obveznost. Do sedaj so dale najboljše rezultate zadruge Sv.-Peter, Boštanj in Leskovec. Poleg svoje oddaje bodo zadruge takoj začele sprejemati v pitanje večje število mršavcev. Te mršavce bodo zadrugam dobavili odkupni centri, ki naj pazijo, da bodo dajali najboljše primerke. Predno se prašiči odpeljejo iz odkupnega centra, jih mora veterinar obvezno cepiti proti kugi in rdečici.
Drugo leto moramo imeti prvi večji uspeh v reji prašičev na zadružnem sektorju. Z,ato je potrebno že letošnjo jesen skrbeti, da se odredi dovolj veli-ke površine okopavin za krmo. Poleg tega naj upravni odbori poskrbijo, da za vsako ceno pridejo do plemenskih svinj in se v tern pogledu osamo-svoje.
Iz postavljenih nalog je razvidno, kako nujno je v najkrajšem času popraviti odnosno dograditi svinjake. Tudi ekonomije bi lahko nekaj pripomogle, kar najlepše kaže primer Artič.
Pri zadružnih gradnjah -so upravni odbori pokazali premalo iniciative. Mnogo manjših j
popravil bi lahko izvedli z lastnimi silami. Pogosto pa se je dogajalo, da so prej klicali zidarje, predno so imeli pripravljeno opeko in pesek, ali da so prej prišli tesarji, predno je zadruga pripravila les. Poleg tega so puščali zidarje brez delavcev, kar pomeni v današnjih razmerah povzročati največjo škodo pri graditvi.
Za potrebe zadružnih gradenj bo odšla brigada delavcev in voznikov na sečnjo lesa v Kočev-ski rog. Domenili so se, kako bodo brigado opremili in preskrbovali.
Pomembna je tudi odločitev, da bodo naslednje tedne pričele dovažati na trg v Brežicah iin Krškem delovne zadruge in ekonomije zelenjavo, krompir in sadje. Namen tega je, da se vpliva na znižanje cen pre-hranbenih artiklov. Ta korak naših zadrug in ekonomij bodo prav gotovo pozdravili delovni ljudje, ki so bili sedaj v veliki meri odvisni od dragih produktov privatnega sektorja. Zadruge -naj po možnosti svoj dovoz na trg ustalijo in povečajo izbiro produktov. Tudi sadje se bo lahko zadovoljivo prodajalo, če se bodo cene občutno znižale.
Po dovršeni mlačvi se bo v zadrugah začelo deliti žito. Prvo polovico bodo razdelili takoj, drugo pa ob novem letu. -Sklenjeno je bilo, da -se bo delitev izvedla na podlagi vloženih delovnih dni zadružnikov. Tisti zadružnik, ki ni nič delal, tudi nič ne bo dobil (razen v slučaju bolezni in starosti), vendar bo imel priliko v drugi polovici leta popraviti, kar je zamudil in da bo ob koncu leta le dobil svoj delež žita. Le to je pravična delitev, ki nagrajuje po delu in ustvari zdrave delovne odnose v zadrugah in ekonomijah.
Na koloradskega hrošča nismo pozabili
Na koloradskega hrošča nismo pozabili ter ga še vedno preganjamo. Zadnji masovni pregledi so uspeli. Zato tuidi uspehi niso izo-stali. V letu 1949 smo imeli v okraju še vedno 117 okuženih njiv. Če pregledamo letošnje stanje-, vidimo precej drugačno sliko.
Okuženih njiv, na katerih smo že Dni odkrili okužbe, imamo letos samo še 5. Pač pa simo v letošnjem letu -odkrili okužbe na 28 njivah. Te -okužbe moramo smatrati za nove okužbe. Iz tega je kaj lahko -razbrati velikansko -nevarnost, kii nam grozi, če koloradskega hrošča ne bi s tako vnemo preganjali. Hrošč bi se nam vrinil v vsako
krompirišče ter bi ga uničil. Konec julija in v prvi polo vi di avgusta imamo torej v okraju še vedno 33 krompirišč okuženih, kar pomeni 544 arov orne zemlje. Bili bi veseli, če bi bili -sigurni, da je ta številka točna in da ni -kje neodkritih okuženih krompirišč. To se nam bi prihodnje leto sigurno maščevalo.
Pri zadnjih pregledih je -skupno sodelovalo 5970 ljudi.
Hrošča je treba uničiti, on je najnevarnejši sovražnik našega poljedelstva.
Frontovci, naprej na zadnji udar!
Vaška komisija ..	.
za vpis ljudskega posojila v Šmarju
Tudi v Šmarju so se resno pripravili za vpis ljudskega posojila. Delavci bodo dali po svojih tovarnah in sploh tam kjer so zaposleni. Za ostale pa imajo tudi v Šmarju svojo komisijo, ki bo zbirala prijave.. Vaška komisija za Šmarje samo je dobro pristopila k delu. Na seji komisije, so -si -razdelili terene, Vsak član komisije je prevzel par hiš, vsakega bodo obiskali.	_
Člani komisije so prvi vpisali. Predsednik tovariš Trupej je takoj vpisal 5000 dinarjev, pa tudi ostali člani komisije niso hoteli biti zadnji.
Tudi težave imajo na terenu. Predsednik vaške komisije za Ledino tovariš Ločičnik (ki je tudi predsednik KLO-ja Šmarje), pa sploh ni hotel iti na teren. Slabo razume tovariš predsednik velikansko važnost tega posojila. Če bi se ostali ravnali po njem, bi uspehov seveda ne bilo.
Mlinar Tone Seničar, o katerem vsi vemo da ni ravno revež, noče ničesar prispevati
za ljudsko posojilo. Pravi, da nima. Pa mi vsi vemo da ima precej pod palcem, Mi vemo da ima in da bi lahko dal, -samo zavesti nima da je član naše delovne skupnosti, ljubezni do domovine nima nobene.
Kmet Alojz Lipovšek na Peclju tudi noče ničesar slišati o ljudskem posojilu, vkljub tem-u, da je daleč na okoli najbolj -trden kmet.
Taki šele sedaj pokažejo kaj v resnici so. Med tem ko delavec in velika večina delovnih -kmetov da za ljudsko posojilo s polno zavestjo da s tem krepi ljudsko državo in njeno gospodarstvo, pa posamezniki katerim je ljudstvo -in njegova država deveta briga, stoje ob strani.
Vkljub takim bomo v Šmarju izpolnili svojo dolžnost. Taki pa, ki danes nimajo razumevanja za na-s, tudi od nas ne morejo pričakovati razumevanja. Bedasto bi namreč bilo rediti gada na prsih.
Potek odkupa i&elik zit
"v krškem o kr oj m
Vedno znova moramo v času naših odkupov ugotavljati, da nismo izvedli dokaj vestnih predpriprav za te odkupe. To se kaže danes tudi pri odkupu belih žit. Odkup poteka v splošnem slabo. Poglejmo nekaj značilnosti odkupa.
Po planu bi se moral odkup pričeti dne 1. avgusta. Plan odkupa je bil dan KLO-jem v razpravo sredi meseca julija.
Takoj ob sprejemanju krajevnih planov se je pri nekaterih KLO-jih pojavila težnja, da bi plana ne razbili na posamezne kmetovalce tako kakor je bilo to predvideno. Odlašali -so z izdajanjem odločb pridelovalcem ter zaradi tega zamudili precej dragocenega časa. In še več: tam, kjer so z odločbami odlašali, so jih seveda na koncu razbili prav na administrativni način, zaradi tega jih ljudstvo ni dobilo v pretres, pri takih
planih ni sodelovala ljudska množica. Prav vsled tega je pri nekaterih KLO-jih ob času odkupa nastala zmeda, kar potek odkupa v veliki meri zavira.
Krajevni LO Velika dolina, Poklek m Studenec so to nalogo vzeli prav malomarno, zaradi tega jim tudi -odkup ne teče kakor bi sicer lahko.
Tam, kjer so se na odkup prav pripravili, so uspehi popolnoma drugi. KLO Bostan-j je v enem dnevu dosegel 70% odkupnega p a-na, KLO Videm pa v treh dneh 87% plana.
Nastane vprašanje, zakaj so v Boštanju in na Vidmu lahko storili to, česar drugod niso zmogli. Vzrok leži prav v tem, da so pri razbitju plana na posamezne pridelovalce sodelovale frontne organizacije in vsi ljudje ter so bili plani realno in pravilno razbiti na posameznike. Tam delo ni težko. Kjer
pa so bile frontne organizacije, grupe ljudske inšpekcije in KLO samo v -ozadju, imajo sedaj težave. In te težave škodujejo prehrani delovnega človeka po tovarnah m gradbiščih.
Med -najslabšimi KLO-ji je seveda zopet S-v. Peter. V Velikem Podlogu niso prav nič boljši. V Cerkljah, v Brežicah (okolica) in v Krški vasi pa sta prav predsednik in tajnik KLO-ja pokazala najmanj interesa pri tem delu -ter se postavljata na tako oportunistično stališče, da bi bil skoro čudež, če bi odkup v redu potekal. Prav tako se godi v Kapelah, kjer kmetje ne izvršujejo svojih obvez. Zato je komisija tudi pri nekaterih našla velike količine utajenega in skritega
žita, pri enem celo 300 kg moljavega pokvarjenega fižola. Veliki tajijo, mali pa dajejo. To 'je stara pesem, zato bo treba špekulante pošteno potipati in jih kaznovati.
Odkup poteka slabo. Frontne organizacije bodo na terenu morale sedaj popraviti, kar so zamudile, To terja od nas vseh naš delavec na svojih delovnih mestih.
Rudaril vplsuieio ljudsko posojilo
Senovški rudarji so tudi ob vpisovanju ljudskega posojila pokazali svojo visoko zavest do skupnosti. Iz dneva v dan vpisujejo po obratih in v jami. Ni ga med njimi, ki se ne bi zavezal, da bo prispeval po svojih možnostih.
Rudar Ivan Lipovšek je podpisal 20.000 dinarjev ljudskega posojila, rudar Franc Čebela pa 10.000 dinarjev!
Ljudsko posojilo je stvar vsakega našega človeka. Delavec, kmet in nameščenec bodo uživali koristi, ki jih bo imela skupnost od objektov, ki jih bomo s tem denarjem zgradili. To se kaže tudi v tem podpisovanju. Kakor delavci, tako podpisujejo pri
rudniku Senovo tudi nameščenci in uslužbenci.
»Niti malo nas ni strah, da ne bi prevzete obveze izpolnili!« pravijo naši ljudje.
In res! Sprejete obveze kažejo, da so rudarji že prekoračili številko 600.000 dinarjev ter da bijejo le še za to, kako bodo prevzeti milijon čimprej presegli!
Vpis ljudskega posojila je delovnemu kolektivu, ki se ravno pripravlja na slovesno izvolitev svojega delavskega sveta, še enkrat ponudil priliko, da pokaže vsem ostalim delavcem našega okraja, da stoji -senov-ški rudar še vedno tam, kamor ispada: povsod tam kjer se dela za dobrobit Titove Jugoslavije.
Česa frontne organizacije na Bučki ne bi smele spregledati
V kmetski obdelovalni zadrugi na Bučki je ostalo 3 hektarje zemlje neobdelane. To je edinstven primer med vsemi obdelovalnimi zadrugami v našem okraju. Imamo jih osem. One zadruge v Sv. Petru, na Bizeljskem, v Stari vasi pri Bizeljskem, v Šoštanju in še nekatere, so premagale prvotne težave in kažejo že lep razvoj. Na logu se še vedno borijo, imajo slabo organizacijo dela.
Razvoj zadrug je v prvi vrsti odvisen od pomoči, ki jo te zadruge vsaj v prvem obdobju obstoja prejemajo od irontovskih množičnih organizacij. Frontne organizacije
Svoje prihranke so vpisali V ljudsko posojilo
Poseben primer zavednih državljanov in zavednih članov Osvobodilne fronte sta vsekakor tovarišica Klemenčič Marija in tovariš Kos iz Sromelj. Svoje prihranke sta vložila v ljudsko posojilo.
Tovarišica Klemenčičeva je vložila 30,000 dinarjev.
Tovariš Kos je vložil 15.000 dinarjev.
Med našimi delovnimi kmeti je mnogo takih, ki danes pravilno razumejo pomen ljudskega posojila in vlagajo svoje prihranke. S tem dokazujejo, da prav tako kot delavci hočejo pomagati pri našem gospodarstvu.
Tovarišica Klemenčičeva in tovariš Kos nista velika kmeta. Njihovo gospodarsko stanje ni najboljše. Mnogo mnogo jih je v našem okraju, ki imajo več dohodkov in večja posestva. Vendar sta z dejanjem pokazala, da pravilno ocenjujeta vzroke, zaradi katerih je razpisano ljudsko posojilo in hočeta tudi pomagati pri graditvi boljše bodočnosti.
Osvobodilna fronta je ponosna na take člane.
... a milijonar iz Dobove noče razumeti
Malo je takih, ki ne bi hoteli razumeti zakaj pravzaprav gre pri vpisovanju ljudskega posojila. A vendar jih nekaj je. In med take spada mlinar K op inč iz Dobove. Kopinč je milijonar. Prav pred kratkim je kupil dve njivi in en travnik za visoko vsoto denarja. In kakor povedo njegovi sosedje, je pred nedavnim kupil tudi posestvo v bližini Zagreba, Seveda je za to posestvo tudi štel čedne tisočake, Samo z mlin-ko merico v enem mesecu pridobi toliko, da mu ni treba imeti nobene brige za življenje,. Vise mu gre lepo na kup, pa lahko dokupuje in si množi premoženje. O, naši delovni ljudje imajo oči, vse vidijo in vse slišijo.
Mlinar-milijonar Kopinč je zavijal oči in vzdihoval na vse kriplje, ko so ga vprašali koliko bo prispeval za skupnost. Malo je manjkalo da ni vprašal aktivista, koliko bodo drugi njemu dali. Saj je tak revež. Pa da ne bodo rekli, da noče dati prav ničesar bo pa le primaknil dva tisočaka. Takorekoč od ust isi jih bo pritrgal, stradati bo moral zaradi tega, o tem sploh ni, da bi govorili Kaj človek vse ne žrtvuje za skupnost, da!
K sreči je takih, ki bi pri svojem velikanskem premoženju tako malo žrtvovali za skupnost, prav malo. In to je sreča za naše narode.
Da pa ne bodo rekli, da se ne da omehčati, je »tovariš« milijonar Kopinč po tem, ko mu je sekretar okrajnega odbora fronte polni dve uri razlagal pomen ljudskega posojila, le podvojil prvotno obljubljeno vsoto. Dal bo štiri tisočake, itako je vsaj obljubil.
Delovno ljudstvo gleda danes na Kopin-ča v Dobovo.
Da bi imeli vsaj nekaj takih dobrotnikov manj kakor je Kopinč iz Dobove . ..
Dobovca ni pa mislijo drugače kakor pa misli mlinar Kopinč
To dokazujejo s svojimi vpisi drugega ljudskega posojila. Tovariš Hotko Miha iz Rigoncev je vpisal 10.000 dinarjev, ker hoče s to vsoto pomagati graditi naše gospodarstvo.
Tovariš Merslavič Jože z Mosteca je vpisal 7000 dinarjev, Martin Drugovič iz Ga-berij je prispeval 4000 dinarjev. Pa tudi drugi ne zaostajajo.
Nekaterim pa se bogati mlinar, Kopinč le smili in mu hočejo delati druščino v njegovi slavi, da noče pomagati socialistični domovini. Posestnik in gostilničar Cvetko Jože iz Dobove in Kežman Martin iz Malega obreža hočeta biti enaka kakor milijonar Kopinč. Prav! Zaradi takih bo naše delovno ljudstvo vseeno korakalo naprej do končne zmage!
Odbiranje semenskega krompirja
V letošnjem letu je suša zelo prizadejala tudi krompir in na splošno govorimo, da ne bo semena. Res je sicer, da je skoraj povsod krompir bolj ali manj prizadet v razvoju, vendar so nekatere sorte kakor pozni rožnik, kanadski krompir, bintje in še nekatere druge sorte manj podvržene tvorbi »mladih« ali prirastkom.
Strah, da kmetje ne bodo imeli semenskega krompirja torej -ni upravičen, ker na nobeni njivi ni ugotovljeno, da je v zemlji krompir, ki bi v celoti prerastel in tvoril »mlade«, ampak si s smotrno odbiro lahko vsakdo zasigura dovolj semenskega krompirja.
Iz prakse nam je znano, da ponekod težko pridelajo semenski krompir, kljub dobri negi in da se krompir redno izrodi vsled neugodnih -zunanjih pogojev. Pri tem včasih opažamo, da nam dobre in prej bujne sorte pešajo in proti boleznim niso odporne. Toda tu mimogrede -omenimo, da je največkrat krivda v podnebnih prilikah, zemlji, rezanju krompirja za seme in gnojenju. Le v hladnem podnebju, kjer krompir pozno kali, ohrani svojo rezervno hrano in močna očesa.. V lahkih peščenih in srednje težkih zemljah običajno krompir najboljše rodi. Vsled pomanjkanja semena smo ob letošnji saditvi krompir rezali in to rezanje je imelo za posledico, da 1 do 2 očeis-a, ki smo jih pustili, nista bila do voljna za močan porast. Tudi hranilnih snovi je bilo premalo. Premalo in pre-slabo gnojenje je prav tako ne-povoljno vplivalo na razvoj dobrih gomoljev. Toda zgoraj našteti nepovoljni pogoji za krompir pa pri minuli saditvi niso glavni. Topla jesen in celo dobršen del tople zime je bil prav tako vzrok, da je krompir
v kleteh pognal močne klice, pri tem slabel in spomladi slabo odganjal.
Nakazani nepovoljni zunanji pogoji so bili močno podprti od suše. Krompir je, dokler je bilo kaj vlage, tvoril gomolje in še teh malo, nato pa vsled suše prenehal z rastjo. Dež, ki je krompir ponovno pognal v rast pa je povzročil, da je iz očes krompirja pognal izrastek in na njem pričel rasti gomoljček, ali pa je na vrhnji polovici, kjer so očesa najmočnejša, izrastel iz vsakega očesa gomoljček. Jasno, da tak krompir ni za seme. Tudi ni za seme krompir, ki se pozna po rjavih lisah na robu in v sredini lista. Tudi bolezen (krompirja, ki ima rjavenje lista, a je prvi bolezni čisto podobna, samo da rjave lise močno omejujejo listne žile, ni dober za seme-. Prav tako ne bomo odbrali krompirja za seme, ki ima obročkasto bakteriozo, krompirjev rak ali ko-zavost.
Viroz-ne bolezni, ki jih ne povzročajo glivice, ampak posebni strupeni šoki z nazivom »virusi«, se odražajo v tem, da je listje majhno in ga je vsako let-o manj. Virusne bolezni povzročajo tudi kodranje listov, zvijanje itd. Tudi tega krompirja ne uporabljamo za seme.
Že sedaj bomo morali začeti z odbiro na njivi, ko je cima še zelena. Tu bomo odstranili ali zaznamovali s paličico bolne grme. Ob izkopavanju pa posvetimo vso skrb o-dbiri na njivi in sicer tako, da bomo odbrali srednje debel krompir z mnogimi očesi, ki daje po zunanjih znakih vsa pozitivna svo-jstva dobrega semena. Ne zanašajmo se na dobavo semenskega blaga, ampak si pripravimo seme sami!
Vtisi iz Podsrede
Nedavno me je pot zanesla proti Bohorju in mimogrede sem se oglasila v Podsredi. Radovedna kot sem, sem vprašala mamico, ki je nosila v robcu zavitih par jajčk: »No, ma-m-ica, kam pa nesete jajčka?« »Eh, kaj,« mi je odgovorila, »malo kruha bi si rada spekla pa nimam kvasa. Gospod Kos mi ga pa drugače ne dajo kot samo za ja-jčka.« »Hm,« sem si mislila »morda bi jih pa tudi jaz kaj dobila..« Pa pobaram ženico: »Mamica, kaj jih imate še kaj več za prodati?« »Nimam, sa' imam samo dve kuri, pa še te ne neseta vsak dan, a ne dobim drugače kvasa kot za jajca.« Ta gospod Kos mora biti pa res dober trgovec, ko tako opravlja odkupe. K j sem se podrobneje zanimala sem Da zvedela, da se ta jajčka sploh ne odkupujejo na vezano ceno, temveč po presti ceni, da dobi vsak za eno jajce le za 5 din kvasa. Radovednost me je gnala še naprej. Zanimalo me je, koliko stanejo pletene košare, ki jih Pbdsredčani prodajajo v trgovino po 100 do 120 din po komadu. V trgovini, ki je last KZ, pa je prodajna cena 400 din. Kdo spravi dobiček, ne vem.
Še globlje sem vrtala. Tako sem zvedela, da so" v KZ zaposleni štirje ljudje, Tov. predsednik Kos ima 4000 din plače, knji-govodkinja 3600 din, ekonom okrog 3000 din, pioslovodkiinja pa tudi 2500 do 3000 din. Celotna KZ pa zajema okrog SO kmečkih gospodarstev, ostali pa so delavci, ki se oskrbujejo v garantirani preskrbi. Nobeden od teh, razen ekonoma, pa noče pomagati pri delu na ekonomiji, ki je živa slika svojega gospodarja. Knji-govodkinja skoro vedno zboli kadar bi bilo treba zagrabiti za delo. No, v pisarni se pa tudi ne pretegne, saj pravijo, da opravlja njeno delo tov. Kos, -ker zato tudi prejema po 4000 din plače. »Kako le morejo to vse dopustiti,« sem si mislila. Saj tu je vendar KLO, ki mora ja videti te nepravilnosti.
Pa pogledam še na KLO. In kaj zvem od tov. Klobase, predsednika KLO-ja? Da je tov. Kos edini človek, ki zna tako dobro opravljati KZ, da je njegova zasluga, da je KZ v Podsredi dobro zapisana pri OZKZ v Krškem.
Polagoma sem zvedela še to, da ima tov. K-o-s kmetijo, da redi lahko eno kravo, da vsako leto zakolje 2—3 prašiče, da ima
okrog 1 ha vinograda. Ke-r pa živi v skupnem goispodinjistvu s -svojo materjo, ki je še pravna lastnica zemljišča, mu odpade vsa obvezna oddaja mleka, mesa in masti.
Ko pa se gre za živilske nakaznice, pa živi v ločenem gospodinjstvu z materjo, ter zato prejema živilske nakaznice -on in njegova žena, -ki ni nikjer zaposlena, otrok in služkinja, ki mu obdeluje posestvo. Na vprašanje zakaj je tov. Kosu bil znižan davek -od prvotne odmere mi je tov. predsednik pojasnil, da se je 'tov. Kos ozirom; njegova mati zmotila pri prijavi vina in ga je preveč prijavila in da je to pomoto ugotovila -šele kasneje, ko so bili davki že odmerjeni.
Po vsem tem se mi je zdelo nekam sumljivo tudi poslovanje KLO-ja samega, pa sem pogledala še malo okrog kmetov. In kaj -sem zvedela.
Da ima tov. Kunej Franc, mali kmet, ki nima toliko travnikov, da bi redil 3 glave živine zato si vzame travnik v najem, več oddaje mleka kot Črnelič Angela, gostilničarka, -ki ima lepo kmetijo in redi 3 krave. Prav tako ima tudi manj obvezne oddaje masti in mesa.
Preskar Ivan, mali kmet ima toliko davka kot dobro stoječ kmet in mlinar Levstik, ki je v stari Jugoslaviji prodal vsako leto 2—-3 pitane prašiče, v novi Jugoslaviji pa še niti enega ne.
(Povedali so mi, da je zadruga dobila sladkor na bone, dve pošiljki po 50 kg. Od tega pa je bilo razdeljenega od ene pošiljke 40 kg o-d druge pa 42,50 kg. Ostali sladkor pa je nekje na KLO-ju (v -seznamu oh-cetnikov).
Kritika vaščanov se mi je zdela popolnoma upravičena, posebno še ko so pripo-.ved-ovali, da je predsednik KZ bivši trgovec, ki je med okupacijo obdržal vse imetje bil po osvoboditvi zaradi špekulacije že zaprt, takoj ko je prišel iz zapora pa je -kupil v Celju hišo za okrog 300.000 din, sedaj pa zopet hoče s svojo staro prakso naprej.	_
Po-dsredčani bi se pa že morali zavedati, da so edino oni tisti, ki take stvari lahko preprečijo, samo treba je, da se _ otresejo strahu pred vsemogočnostjo treh, ki pravijo, da vladajo v Podsredi.
na Bučki svoji obdelovalni zadrugi niso nudile dovolj pomoči. Saj če bi se zavedale te svoje dolžnosti, potem se ne bi zgodlilo, -dab io,stala zemlja neobdelana. Sigurno je na Bučki toliko zavednih ljudi, ki bi ob pravilnem vodstvu radi priskočili na pomoč ter bi opravili vse kar bi bilo potrebno, da bi se zemlja obdelala vsa. Tako pa je Fronta svojo dolžnost zanemarila ter kaže danes obdelovalna zadruga slabšo podobo, kakor pa bi bilo to treba.
Treba bo še veliko dela, da se bodo vsi frontovci na Bučki zavedli, da je krepitev socialističnega sektorja našega kmetijstva prva skrb vseh članov fronte. Zamujeno je treba popraviti. Treba je izpremeniti odnos do dela, obdelovalni zadrugi je treba pomoči ne samo z nasveti, pač pa tudi s pravilnim vodstvom in s stvarno pomočjo pri delu samem. Uspeh tudi na Bučki ne bo izostal.
SKUD Stanko Černelč v Brežicah orje ledino
Že dolgo se je v Brežicah čutila potreba po ustanovitvi SKUD, ki bi zajel vse kulturno delo.
Če bi hoteli napraviti pregled dela v preteklem letu, moramo priznati, da je bilo kljub vsem -oviram plodno, dasi je mnogo stvari, ki zaslužijo graje.
SKUD »Stanko Černelč« je zbral v svoje vrste vse one, ki -so bili voljni delati na polju kulture. Zato je ustanovil posamezne odseke: pevskega, orkestralnega in dramat-skega. Vsi t-rije so se v začetku borili s težavami, saj razen pevskega ni imel noben tradicije.
Izmed vseh treh je gotovo id-o-segel največ pevski odsek, kar je dokazal na tekmovanju in pa na samem koncertu, ki ga je priredil skupaj z orkestrom. Lahko -rečemo, da se je pevski 'zbor povzpel že do lepe umetniške stopnje.
-Kar fe samega orkestra tiče, je treba poudariti, da je bil zelo marljiv, toda tu so pa težkoče, ker ni dohiti strun in pa zaradi pomanjkanja nekaterih instrumentov. Zato si je bilo treba pri prvem koncertu izposoditi nekaj godbenikov, da je bilo mogoče prirediti prvi javni koncert.
Dramatski odsek pa se je predstavil z igro »Matiček -se ženi«. Pri dramatskem odseku je velika ovira to, ker v Brežicah nimamo lastne dvorane. Predstave v Viteški dvorani pa so otežkočene. V tem pogledu zasluži gradbeni odbor grajo, ko se vendar do strehe zgrajeni Prosvetni dom ne premakne z mrtve točke. Kljub temu, da se je gradbeni -odbor reorganiziral, se delo ni premaknilo nikamor naprej. V bodočem letu bo morala biti najvažnejša naloga SKUD, da pritegne v gradbeni odbor ljudi, ki bodo delali in ki ne bodo le sedeli v odboru iz ntike tradicije.
Vsi omenjeni, in če bo potreba tudi novi odseki, naj delajo v tem pogledu naprej in kulturno-prosvetno delo se bo dvignilo res do kvalitetne višine. S tem se bo poglobilo vse delo. Tako ne bomo imeli -samo ob vseh prilikah le prireditve in proslave, ampak tudi kvalitetne koncerte in kvalitetne prireditve.
Kdaj lahko gnojimo -z apnenim dušikom
Nekatera umetna gnojila lahko uporabljamo ob vsakem času, nekatera pa ne. Kalijevo sol in čilski so-liter na primer lahko posipavamo cel-o po kulturah v rasti (pšenica, krompir), medtem ko bi napravili največjo napako, če bi si kaj takega dovolili Z apnenim dušikom. Masikje smo lahko videli da so letošnji koruzi posipavali apneni dušik prav okoli stebla kar na debelo. Taka koruza je kmalu pokazala na listu in steblu podolgovate, rumenkasto-rjave črte — prve znake za-strupit-ve in odmiranja. Ap-neni dušik namreč deluje kot strup, če ga posipavamo na rastočo bilko. Zatorej se mora to gnojilo posipavati po prazni njivi, najboljše že deset dni pred setvijo.
Pametni kmetovalci bodo to gnojilo redno uporabljali v jeseni, ker se zelo počasi razkraja in bo tako do pomladi dovolj dušika. Delovanje apnenega dušika traja več let. Nasprotni slučaj pa imamo pri čilskem solitru, ki ga padavine celo prehitro izperejo iz zemlje. Zato bomo s čilskim solitrom gnojili večinoma spomladi.
-Pri vseh umetnih gnojilih brez razlike pa moramo paziti, da jih čimbolje. razpršimo^, odnosno raztrosimo. Vsako gnojilo namreč deluje kot strup, ako pride v stik s koreninami v prevelikih količinah naenkrat. Tudi z umetnimi gnojili je treba pametno gospodariti, da ne bi bilo več škode kakor haska.
Stran 4.
NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
Planinsko društvo v Brežicah
la zalete s detem
Po vseh krajih Slovenije se ustanavljajo Planinska društva, ki imajo namen vzgajati najširše ljudske plasti v spoznavanju naših lepih planin. Vsak delovni človek se dane® v prostem času zateče v planine, da se navžije prirodnih lepot in odpočije po trdem delu.
Po vsem tem so tudi Brežice dobile v juniju svoje Planinsko društvo. Na tem teritoriju se je zajelo do sedaj mnogo novih članov. Do sedaj je društvo urejevalo razne administrativne posle sedaj pa bo treba pristopiti k delu splošnega značaja, kot prirejanje poučnih in propagandnih predavanj, V zimskem času pa bo treba organizirati^ alpinistični tečaj. Prav tako bo treba misliti na kako manjšo postojanko v Gorjancih, kajti letoviščarjev in izletnikov je vsako nedeljo mnogo, zlasti Zagrebčanov. Prirejati pa bo treba tudi masovne izlete v planine da se da s tem možnost spoznavanja naših slovenskih krasot.
Skupno is Planinskim društvom Krško, bo treba v našem okraju zajeti čim več ljudi ter jih zainteresirati za to tako vsestransko vzvišeno udejstvovanje. Prepričani smo, da so temelji trdno zasidrani in da se bo začeto delo nadaljevalo.
Na Vidmu so ustanovili radioamaterski klub
Ustanovitev radioamaterskega kluba je povzročila predvsem med mladino veliko zanimanja. Mladinci so se prerivali pred oglasno desko, na kateri so brali obvestilo o ustanovitvi kluba. Zanimalo jih je, kako bodo pričeli z delom in če morda le niso premladi za članstvo v klubu. Ko pa so izvedeli, da je vstop mogoč že s 14, letom starosti, so bili pomirjeni.
Delo kluba nikakor ni lahko. Pomagajo pa mu naši strokovnjaki. Tudi oficirji naše JA nam hodijo pomagat in nam razlagajo pomen radioamaterstva. Tudi tovariš Žarn s Trške gore nam gre na roko in nam daje koristne nauke pri našem delu.
V okviru kluba bomo izpopolnili svoje sile in .marsikje v življenju nam bo to znanje prav prišlo. Predvsem pa na,m bo znanje o radiu dobro služilo v Armiji, kjer bomo lahko izkoristili naše izkušnje.
Mladinci iz Vidma ne bomo ostali na pol poti ter bomo dali vse sile za razvoj radioamaterstva ter ljudske tehnike.
Avto-moto clvustvo v Krškem
dobro napreduje
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1948, Bilo je to pravo pionirsko delo, ki ga je društvo v času svojega razvoja opravilo. Oralo je ledino po Posavju.
Mejnik v razvoju društva je bil vsekakor lanski praznik avto-moto društva,, ko mu je uspelo organizirati motorne dirke v Krškem na stadionu Matije Gubca. To je bil preizkusni kamen sposobnosti, ki jo je društvo tudi pokazalo v organizaciji prireditve.
Uspehi delovanja društva so lepi. V okviru tečajev, ki jih je društvo prirejalo, se je izučilo za šoferje 25 tečajnikov. Društvo ima sedaj dve delavnici, v katerih se usposabljajo njegovi člani.
Trenutno p o,seča tečaje 58 tečajnikov, ki bodo v kratkem polagali strokovne izpite za šoferje. Tudi avtomobile, s katerimi razpolaga društvo, so si sami popravili.
Član tega društva, tovariš Buršič Edi je na letošnjih gorskih dirkih odnesel prvo zmago v Št. Petru in je ponos krškega avto-moto društva.
Največ zaslug za tako uspešen razvoj društva imajo tovariši Novak Franci iz Krškega, Malešič Rudi, Strle Rudi, Bizjak Tone in Vanič Ivan.
Tudi leto® namerava društvo dne . 10, oktobra organizirati na krškem stadionu motorne dirke za prvenstvo FLRJ.
Teh dirk se bodo udeležili tudi člani avto-moto društva v Krškem in upamo, da naš prvak tov. Buršič svoje zmage ne bo dal iz rok. Če bo pa le možno, se bosta na dirkah pomerila tudi tovariš Bizjak in Vanič.
Delo in razvoj avto-moto društva v Krškem dokazuje, da se je naša ljudska tehnika razmahnila v širino in da gre novim uspehom nasproti.
Žena iz Sevnice piše
Oni dan sem brala dopis, ki ga je napisala Zahribska Mica v »Našem delu«, pa me. je kar nekaj gnalo, da se tudi jaz oglasim. Morebiti bodo pa le hoteli natisniti, sem si dejala.
Zelo mi je nerodno, da sem tako zanemarjala sestanke AFŽ ker vidim, da se tam pomenijo res take stvari, ki so tudi meni pri srcu. Ne bom naštevala tistega kar je že Mica povedala o tajnici KLO-ja. Še to bi dodala, da se vse naokoli šušlja, najbolj še kadar čakajo na mleko, da .tudi bolniške karte dobivajo nekateri, ki niso nič bolni. Tako pravijo, da tajnica Anica dobi tudi eno ali dve za svojo družino.
Pa še nekaj se zve pred mlekarno, To, da je otroško igrišče, ki ga je uredila organizacija AFŽ zelo potrebno, še bolj potreben pa bi bil »vrtec« ali kot mu pravijo: »DID«, pa imajo za ustanovitev tega zapreke P*AV pri KLO-ju. Samo eno stanovanje bi bilo treba izprazniti, pa bi bilo vse v redu.
Ko se je reševalo stanovanjsko vprašanje na KLO-ju, je baje odbor povabil na ta sestanek tudi sekretarko in predsednico AFŽ. Obe veseli, da se enkrat za vselej reši vprašanje otroškega vrtca, sta šli na sestanek, pa čudno: Vstopa nista imeli ker so se baje reševale stvari, ki jih prestavnici AF.Z nista smeli slišati. No, po dolgem čakanju se je samo tov, predsednik OF Mejak Rudi spomnil, da ju je povabil.
Obe veseli, da bosta s kakšnim pametnim predlogom le pripomogli k pravilni rešitvi stanovanjskega vpršanja sta onemeli, ko nista smeli do besede. Pa ne samo onidve, tudi drugi odborniki so bili tiho. Pa se le oglasi tajnica KLO češ: hitro uredimo kar imamo s tema dvema, da potem lahko gresta Si morete misliti kako ju je pogrelo. Tako, da sta kar vstali in šli. Tudi jaz ne bi drugače naredila. Za DID pa le še ni prostora.
Še veliko bi lahko povedala, no pa mislim, da o teh stvareh že ve ljudska inšpekcija, ki bo rekla zadnjo besedo.
Ti Mica pa le še kaj napiši ker take stvari, ki jih nam z jezika snemlješ, vsi radi be-remo.
Dopis iz Breg
Tako ravnanje ni pravilno
Tukajšnja kmetijska zadruga je prejela pet parov nizkih in pet parov visokih čevljev. Te čevlje bi morala razdeliti tistim frontovcem, ki so poleti delali v gozdnih brigadah. Po izvršeni delitvi je ostal en par visokih čevljev, katere bi morala dobiti brigadirka Cerovšek Marija iz Mrtvic. Član upravnega odbora KZ tov. Retelj Anton iz Mrtvic pa si je mislil nekako takole: »Zakaj bi čevlje nosila Cerovškova, ko pa bi bili tudi meni prav!« Čevlje je dal Cerov-škovi že v roke, potem pa jih je vzel zopet nazaj in si jih je lepo pridržal. Tovarišica Cerovškova je do čevljev upravičena, lakomni tovariš Retelj pa nikakor ne.
V item se kaže mišljenje in zavest nekaterih naših ljudi, ki so celo člani upravnega odbora naše kmetijske zadruge.
Nesrečni mave\\
v sevniški klavnici
Tovariš Rojc Franc iz Sevnice nam je poslal dopis, v katerem med drugim pojasnjuje zgodbo o nesrečnem maveljnu v sevniški klavnici. Tovariš Rojc pojasnjuje zadevo med drugim takole:
Ni res, da sem imel namen kontrolirati meso, pač pa sem prišel v klavnico zato, da prevzamem meso, ki je bilo namenjeno železničarjem. Dolgo časa nismo mogli najti razdelilnika, ko pa smo ga našli, smo ugotovili, da mesa ni dovolj. Zaradi tega smo hoteli meso še enkrat pretehtati ter me je predsednik KSS-a poslal po uteži, ki sem jih tudi prinesel. Meso smo pretehtali ter smo pri tem našli tudi pet kilogramov mesa, ki so ga menda uslužbenci klavnice hoteli »pozabiti«. S »pogrebom« to pot ni bilo nič, meso so dobili tisti, ki jim je bilo namenjeno.
Res je, da sem dobil kos tistega nesrečnega maveljna, samo tisti razgovor se ni vršil tako kakor omenja dopisnik. Pa tudi sam nisem dobil tega maveljna, saj ga je dobil predsednik področnega odbora sin-
dikatov tovariš Kavečič Martin tudi in je dirkal s kosom tega mesa na kolesu za menoj v Sevnico.
Ta kos maveljna še menda ni taka nesreča, če pomislimo, da si v sevniški klavnici nekateri (med njimi tudi mesarji) privoščijo še vse drugačne kose mesa, ne samo maveljne.
O ti nesrečni mavelj v sevniški klavnici!
Ali krajevni odbor ©F na Blanci res spi?
Tako se vprašujemo frontovci na Blanci. Smo popolnoma upravičeni, da mislimo, da naš krajevni odbor OF na Blanci spi.
V »Našem delu« smo brali, da imamo ca Blanci šest vaških odborov OF. Ne vemo, če bo to število držalo. Če že so, so bolj na papirju. Vemo pa, da vaškega odbora ™ za Klad j e in za Rožno sploh ni. Ko so bile spomladi leta 1949 volitve v vaške odbore OF, smo take volitve tudi mi imeli. Ko pa je bil odbor izvoljen, so seznam članov vzeli na Blanco in od takrat sploh ne vemo, kdo je član odbora in ta odbor seveda ni imel niti ene seje. Pa zaradi tega tudi Fronte v Kladju in na Rožnem ni. članarina se od tega časa ne pobira, kljub temu, da smo včasih nekaj delali in smo sedaj radovedni, če se članarina za OF sploh še lahko pobira.
Mi mislimo, da je treba na Blanci res enkrat začeti z delom, čas je že za to. Drugače pa bomo morali člani OF pač narediti to, kar nam pravila OF dovoljujejo: izbrati nov odbor.
Razgibanost DIT
v Senovem
V Senovem deluje že dalj časa dobro organizirana podružnica društva inženirjev in tehnikov. V zadnjem času je priredila tudi več ekskurzij v bližnja industrijska podjetja, v katere je pritegnila tudi svoje udarnike in novatorje. Tako so bile že v mesecu juniju napravljene ekskurzije v elektrarno Rajhenburg in v tovarno celuloze na Vidmu. Meseca julija pa v steklarno v Hrastniku. V programu so še nadaljnje ekskurzije v bližnje industrije. Udeležence teh ekskurzij so posebno zanimale strojne naprave v podjetjih lin njih racionalizatorski ukrepi. Vodstva podjetij so šla udeležencem vsestransko na roko ter jiim raztolmačila tehnološke procese, pa tudi uspehe in prihranke, pridobljene z novatorstvom in racionalizacijo. V tovarni celuloze nas je najprej zainteresiral velik diagram izvedbe plana, nameščen ob vhodu, a istotam tudi avtomatična naprava za kontrolo izdelanih dniin. Udeleženci, razdeljeni v dve grupi, so proučili ves proces od obdelave lesa do gotove lesovine in surove celuloze. V elektrarni Rajhenburg je žela občudovanje, posebno od strani onih, ki še nišo bili v modernih elektrarnah, avtomatična registracija in manipulacija iz komandnega prostora. V steklarni v Hrastniku smo občudovali strokovno izurjenost steklarjev in povezano delo. Želja članstva in naših udarnikov je, da se podobne ekskurzije še prirejajo.
Podružnica DIT že sedaj vrši priprave za tehnično razstavo v Krškem, ki bo prirejena ob priliki Tedna tehnike. Poziva že sedaj ostala podjetja krškega okraja na tekmovanje v izvedbi razstave. Podružnica DIT predlaga vsem podjetjem, da si vsakdo pridobi za ta teden v Krškem nekaj izložbenih oken, tako da bi bila ta razstava vsakomur že od daleč vidna.
Na sejah in sestankih DIT se obravnavajo problemi večje produktivnosti dela, racionalizatorski ukrepi, izvedba brigad, način medsebojnega tekmovanja, tako da se nudi vsestransko pomoč nadzornemu tehničnemu osebju.
V programu so tudi debatni večeri, na katerih naj članstvo v prostem razgovoru premotri trenutno nastajajoče težave kot so ozka grla, obrambne mere proti jamskim požarom, varnostni ukrepi in proučava novosti iz strokovnih tehničnih revij.
Izvršnemu odboru DIT v L'ubljani je predlagan kovinostrugar tov. Kadivnik Jože za novatorja, ker je s primitivnimi pripomočki uspel izdelati na obrabljeni stružnici napravo za rezkanje polžastega zobatega kolesa, ki služi za pogon krmilne osi jamske Diesel lokomotive. Enaka kolesa so se do sedaj dobavljala iz inozemstva.
Izvršni odbor iz Ljubljane je stavil podružnici na razpolago več tehničnih in kul-
turnih filmov, ki se jih bomo z zanimanjem posluževali, predvajali pa se bodo v kinodvorani v Rajbenburgu. Ti filmi pa niso namenjeni samo članom DIT, temveč vsem interesentom ljudske tehnike.
Razgibanost podružnice se bo, kakor je že razvidno iz tega članka, razvijala še naprej ter povezovala vse tehnike za čimprejšnjo izvedbo socialističnega gospodarstva v našem okraju.
O B J R V E
Na gimnaziji v Brežicah bodo popravni ter nižji in višji tečajni izpiti v dneh od 1. do 7. septembra 1950. Podrobnejši razpored je izvešen na šolski oglasni deski. Pravilno kolkovane prošnje tako] oddajte.
Ravnateljstvo gimnazije Brežice.
Namesto cvetja na grob bratranca Vlada Volčanška sta darovala socijalnemu fondu OF v Brežicah 500 dinarjev tovariš Kamilo Marnič in tovarišica Marica Rupret.
BESEDA NAŠIM NAROČNIKOM
Naši dosedanji pozivi za poravnavo naročnine žal niso imeli nobenega uspeha. Mnogo naročnikov dolguje naročnino še za leto 1949. Ne vemo, kako si talki naročniki zamišljajo svoj odnos do našega glasila. Pravilen tak odnos ni, o tem smo vsi prepričani, Pozivamo vse take zaostankarje, da takoj poravnajo naročnino, V prihodnji številki našega lista bomo poimensko objavili vse take dolžnike 'Z navedbo zneska katerega nam dolgujejo za leto 1949. Takim bo to zadnji opomin, ostalim frontovcem pa bo to za vtzgled, kakšen ne sme biti odnos naročnika do svojega lista.
NAROČAJMO »NAŠE DELO«
Okrajni odbor OF Krško razpisuje tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov za »Naše delo«. Tekmovanje traja od 1. septembra do 1. oktobra 1950. Vsi krajevni in vaški odbori OF, mladinski aktivi, odbori AFŽ in sndikati naj v okviru tega tekmovanja zb ero čim več novih naročnikov. Naslove naj pošljejo na upravo lista. Zavedajmo se, da je širjenje tiska OF dolžnost vsakega člana Osvobodilne fronte.
Akrobat na brvi
Akro bot pod hrvla. ■ ::