FOR Freedom AND Justice No. 56 Ameriška Pomovina —..... > a - :-^s=z AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, August 2, 1988 ;; f Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Štirje obsojeni Slovenci začasno na prostosti — Pozdravilo jih je pred sodiščem na tisoče ljudi LJUBLJANA, Slovenija — Pretekli torek je vojaško sodišče v Ljubljani razglasilo sodbo zoper Ivana Borštnerja, Janeza Janšo, Davida Tasiča in Francija Zavrla. To smo Poročali pretekli petek. Takoj po razglasitvi sodbe, poroča Delo z dne 28. julija, je sodišče izjavilo, da so Borštnerju, Janši in Tasiču odpravili pripor. Zavrl se je bil branil s prostosti in se je bil odločil, da se razglasitvi sodbi ne bo prisostvoval, to zato, ker meni, da so bile njegove pravice pri sodnem postopku kršeni. Drugi trije so se kmalu pojavili na cesti pred sodnim poslopjem na Roški 2 v Ljubljani. Pričakalo jih je najmanj 10.000 ljudi, ki so obsojence nagradili, kot Poroča Delo, z ovacijami. Demonstracija je bila tako dobro organizirana, da je bil na razpolago mikrofon, tako da so mogli obsojenci spregovoriti zbrani množici. Kot poroča Delo, je Janša nted drugim dejal — potem, ko se je zahvalil za vso podporo, ki jo je in jo še dobiva —, da je preživel težke mesece. »Ne bom vam tukaj dosti govoril,« je rekel Janša, »ker se v tej državi vsaka beseda, ki jo poveš, najprej °brne proti tebi. Povedal bom samo to, daje vse to, kar se je dogajalo zadnja dva meseca, konstrukt, in da je bila sodba napisana že Pred 31. majem. Ne glede na to, da tale slika, ki jo zdaj gledam, popravlja moj splošen vtis oziroma sodbo, ki sem si jo o vsej zadevi Ustvaril v zaporu, pa moram reči, da vseeno nisem optimist. Žal.« Borštner je imel čustven in dolg govor, v katerem je citiral Prešernovo Zdravljico ter °nienil tudi pesem Lipa zelenela je, kar je zbrano občinstvo »bučno pozdravilo«. Tasič ni imel dosti povedati, rekel je o vsej zadevi, da je že vse jasno vsem. Pojavil se je tudi Za-Vr'> ki je povedal (po Delu): »Torej, jaz sem iniel to možnost, da sem kontaktiral z javnostjo v teh dneh procesa. Upam, da sem svojo nalogo dobro opravil in tudi vnaprej 0dljubljam v imenu vseh štirih, da se bomo borili in da bomo držali besedo za demokra-cijo in za prihodnost našega naroda.« Skupaj z dolgim poročilom izpod peresa novinarke Barbare Gučar, je Delo 28. julija objavil dve veliki sliki. Ena teh kaže množico ■Judi z dvignjenimi rokami v znaku »V« za zmago. Vodstvena politična telesa v Sloveni Predsedstvo Slovenije, slovenska skupščin Predsedstvo frontne SZDL so vsa protestir a Proti uporabi srbohrvaščine med sodni Procesom in trdila, da je z odločitvijo gle< porabe srbohrvaščine namesto slovenščii W ršena ustava SFRJ in SR Slovenije, kršei enakopravnost in suverenost slovenskega n l^ba«. Predsednik slovenske partije Mih Ucan je o vsem tem seznanil članstvo ce Uega komiteja in pozval predvsem pre bedstvo SFRJ, ki je bilo izjavilo, da z upor srbohrvaščine v ljubljanskem procesu lj^ena ustava, naj še enkrat prouči svoje st što- ‘n’ kot je dejal Kučan: »zagotovi sp Vanje ustavnosti in zakonitosti«. Za iT ^0ven‘j‘ Je v zadnjem času vedno v ; rb‘jenosti zaradi razvoja dogodkov i n ].U Jugoslavije, predvsem rastočega naci tur Zrna V ^rb'ji pod novo vodstveno garr 0r °’ k' -P rtačeljuje Miloševič. Srbi skušajo Uar niziraniem protestov državljanov srbsl va .odn°sti v pokrajinah Vojvodine in Kos ob^1* ustavne spremembe, po katerih S. Pokrajini postali res integralni del srbsl V , republike. Ako Miloševič in njegovi nacionalistični in centralistično usmerjeni pritaši s tem poskusom uspejo, menijo v Sloveniji, bo Slovenija kmalu na vrsti. Jordanski kralj Hussein se ne bo več zanimal za palestinske kraje Zahodnega brega — Te Palestince naj zastopa PLO, trdi kralj AMMAN, Jor. — Jordanski kralj Hussein je presenetil opazovalce razmer na Srednjem vzhodu s svojo izjavo, da odslej njegova kraljevina ne sprejema nobene odgovornosti več za kraje na zahodnem bregu reke Jordana, ki jih imajo zasedeni od 1. 1967 Izraelci. V takratni tkim. 6-dnevni vojni, je Izrael to ozemlje zasedlo in odvzelo od kraljevine Jordana. Hussein je dejal, da naj na zasedenem ozemlju pride do palestinske države, interese ljudstva pa naj zastopa PLO. Husseinov korak je udarec predvsem zmernejšim krogom v Izraelu, zbranim v laburistični stranki. Ti so računali na možen kompromis, po katerem bi Jordanska kraljevina nekako sodelovala v upravljanju zasedenih krajev. Tako bi ne prišlo do ustanovitve neodvisne palestinske države. Hussein pa je rekel, da Jordanska kraljevina ni palestinska država. Njegova odločitev tudi škoduje prizadevanjem ZDA za kompromisno rešitev palestinskega vprašanja. Iranci še niso pripravljeni na neposredna pogajanja z Iračani — Prizadevanja za premirje se nadaljujejo pri ZN v New. Yorku NEW YORK, N.Y. — General sekretar ZN Javier Perez de Cueller nadaljuje z ločenimi pogovori z zunanjima ministroma Irana in Iraka, ki sta ta teden v New Yorku. Iranci pravijo, da so pripravljeni sprejeti takoj premirje, odklanjajo pa neposredna pogajanja o premirju s predstavniki Iraka. Do takih neposrednih stikov lahko pride potem, ko je premirje razglašeno. Iračani pa menijo, da so taka pogajanja nujna za doseg samega premirja. Ker se Iran in Irak živo zanimata za premirje, pravijo poznavalci razmer na Srednjem vzhodu, ni več dosti dvoma, da bo do premirja slejkoprej prišlo. Po nekaterih nepotrjenih vesteh, pričakuje Perez de Cuellar, da bo lahko že ta teden označil datum, ko naj bi pričelo premirje. Obrambni sekretar Carlueci na uradnem obisku v ZSSR — Videl bo več tajnih oporišč in tudi najnovejšega bombnika MOSKVA, ZSSR — Obrambni sekretar ZDA Frank Carlueci je na uradnem obisku v ZSSR. Včeraj je govoril pred skupino 200 vodilnih sovjetskih častnikov in jim povedal, da dvomi v resničnost sovjetskih trditev, da je njihova vojaška strategija izključno obrambnega in ne napadalnega značaja. Dokazov o tem še nisem videl, je rekel Carlueci, ki se je sestal tudi s sovjetskim obrambnim ministrom Dmitrijem T. Jazovom. Med obiskom bo Carlueci obiskal več doslej tajnih in za zahodne obiskovalce zaprta oporišča. Sovjeti mu bodo pokazali od blizu baje tudi najnovejši bombnik, ki naj bi bil kos najsodobnejšim ameriškim radarskim in drugim obrambnim napravam. Včeraj so sovjetski strokovnjaki ob navzočnosti ameriških inšpektorjev v kraju Sar-jozek v Kazahstanu uničili štiri rakete tipa SS-12. Do tega je prišlo na podlagi pred nedavno ratificirano pogodbo o delni jedrski razorožitvi med ZDA in ZSSR. Vsaka država bo uničila več sto svojih jedrskih raket. Iz Clevelanda in okolice Dan upokojencev na SP— K molitvi— Klub upokojencev na Slovenski pristavi vabi vse rojake na SP to nedeljo na piknik. Ob 1. pop. bo sv. maša, po maši pa kosilo in zabava. KRES vabi— Slovenska folklorna skupina Kres vabi na svoj nastop, ki bo v soboto, 20. avgusta, na Slovenski pristavi. Ob 5. pop. bo darovana sv. maša, sledila bo večerja, nato bo program. Po programu bo igral orkester Veseli Slovenci. Za več informacije, pokličite na tel. 732-8008 ali pa 692-1339. Novi grobovi Ivan (John) Hočevar V nedeljo, 31. julija, je v Lake West bolnišnici v Willoughbyju nenadno urml 67 let stari Ivan (John) Hočevar, rojen v Sv. Križu, Mokronog, Slovenija, 1. 1921, v ZDA prišel 1. 1949, prvo leto živel na Gates Hills, O., nato v Col-linwoodu, zadnja leta pa na Willoughby Hillsu, mož Anne, roj. Oman, oče Marie A. Eng-strom,-Johna, s. Helen P. Hočevar O.S.U., Josepha in Thomasa, 7-krat stari oče, brat Alojzije, Marije, Rezke, Pavli, Anice, Ivanke, Tinke, Stanke (vsi v Slov.) ter že pok. Franca in Jožeta, mizar po poklicu, zaposlen pri Admiral Store Fixture Co. 16 let, nato 12 let pri Accent Design Co., do svoje upokojitve 1. 1986, zelo aktiven v mizarskem sindikatu oz. Carpenters’ Local 1365, med drugo svetovno vojno služil v domobranskih vrstah, v ZDA sodeloval pri organiziranju DSPB Tabor in pred leti predsednik te organizacije, dolgoletni odbornik Slovenske pristave. Pogreb bo iz Grdino-vega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Noela na Willoughby Hills dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Ursuline Sisters, Merici Hall, 2600 Lander Rd., Pepper Pike, OH 44124. Richard F. Miklacic Na svojem domu na E. 71 St. je po dolgi bolezni umrl 47 let stari Richard F. Miklacic, rojen v Clevelandu, do pričetka bolezni zaposlen pri Rich-man Bros., sin Josepha in Christine, roj. Hočevar (oba že pok.), nečak Ann Burdelick in Veronice Mramor, bratranec Carol Hočevar. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 5. do 8. zvečer. (dalje na str. 6) Tabor DSPB Cleveland vabi vse svoje člane v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. nocoj ob 7. uri k molitvi za pokojnega člana Ivana Hočevarja. Karte na Slov. pristavi— Dne 24. julija je bil na SP pinochle turnir. Prvo mesto sta dobila Francka in Slavko Grajžl, drugo pa Pavle in Jože Košir. Tarok turnir bo v nedeljo 4. sept. ob 3h pop. Na razpolago bo tudi inštrukcija za tiste, ki bi se radi naučili taroka. Vabljeni ste vsi. Lep piknik— Preteklo nedeljo je bil na Slovenski pristavi piknik sve-tovidske Slov. šole, ki je lepo uspel. Vsaj za nedeljo je popustil vročinski val, tako da je bilo na SP zelo prijetno. Prejšnji večer, v soboto, na pikniku Balincarskega kluba SP, pa so doživeli hud naliv, med katerim je strela udarila v veliko drevo. K sreči ni bil nihče ranjen. Demonstrirali so— Preteklo nedeljo se je zbralo pred radijsko postajo WCPN par sto ljudi, ki so demonstrirali proti ukinitvi etničnih radijskih oddaj. Pojavilo se je tudi več politikov, ki iščejo na ta lahek način podporo med volivci etničnega izvora. Kot je včeraj rekel g. Tony Petkovšek, ni dosti izgleda za uspeh. V Rožmanov sklad— Pred zaključkom šolskega leta 1987/88, so za študente v oskrbi Mohorjevih domov še darovali: $10 ga. Jean Kurilich (Kalif.), $20 g. Peter Zupan (Colo.), $25 g. Lojze Petrič, $100 g. Anton Meglič. Iskrena zahvala izreka v imenu Mohorjeve poverjenik J. Prosen. Belokranjci vabijo— Belokranjski klub vabi na svoj piknik, ki bo 28. avgusta na Slov. pristavi. Igral bo Tony Klepec orkester. Rezervacije za kosilo si lahko rezervirate, ako pokličite 481-3308, zvečer pa 289-0843. Mini-festival— Fara Marije Vnebovzete v Collinwoodu vabi na mini-festival, ki bo 14. avgusta v stari cerkvi. Začetek ob 2h pop. Na razpolago bodo okrepčila, hrana, pijače, sladoled in razne igre ter žrebanje. Pridite! VREME Sončno, vroče in soparno danes, z najvišjo temperaturo okoli 96° F. Sončno in soparno tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 96° F. V četrtek sončno, z najvišjo temperaturo okoli 98° F. Vročinski va! se bo nadaljeval še do konca tedna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No- 56 Tuesday, August 2, 1988 « Združeni v veselju z ruskim narodom Ob tisočletnici se ves krščanski svet po pravici in s ponosom ozira v Rusijo. Ruska pobožnost, spokornost, duhovna modrost, umetnost in bogoslovna znanost v zgodovini in sedanjosti vsemu svetu veliko pomenijo. Zahodna Evropa in Amerika se danes marsikaj učita od njih. Ruski narodi so dali veliko svetnikov. Ze pred krstom sv. Vladimi-ra sta za vero umrla oče Teodor in sin Ivan, ki so ju pogani hoteli darovati svojim malikom. Največje število svetnikov je med puščavniki in spokorniki, kar je tako značilno za rusko pobožnost. Postali so znameniti duhovni voditelji (starci), misijonarji, škofje in pisatelji (Antonij Pečerski, Izaija Kijevski, Ignacij Rostovski). Po vsem svetu so slavni ruski samostani, kjer se je po tisoč menihov posvečevalo molitvi, dobrodelnosti in cerkveni umetnosti. Skoraj vse je sovjetska oblast s silo zatrla. Rusko krščanstvo je rodilo čudovita umetniška dela, posebno v stavbarstvu in slikarstvu. Z vsega sveta hodijo občudovat prelepe stare cerkve, zlasti v Moskvi, Kijevu, Novgorodu, Zagorsku. Ruske podobe Matere božje so se razširile po vsem svetu, zlasti Vladi-mirska. Največji slikar menih Andrej Rubljev je bil razglašen za svetnika, primerjamo ga z blaženim Angelikom. Mnoge ikone so bile zaplenjene, postavljene v galerije, pobožno ljudstvo pa jih hodi tja častit. Največji ruski pisatelji, tudi v najnovejši dobi (Pasternak, Solženicin) so sad ruske krščanske duhovnosti. Ce bi iz literature iztrgali vse verske stvari, bi prav malo ostalo. Ruski teologi, ki so po veliki revoluciji prišli na zahod, so veliko prispevali k poglobitvi krščanske misli na zahodu, obogatili so našo duhovnost. Mnogi so pravi bojevniki za ekumenizem; izdajajo verske knjige v vseh evropskih jezikih. Sv. oče je po pravici povabil vse kristjane po svetu, naj se veselimo tisočletnice ruskega krščanstva in se Bogu zahvaljujemo zanj. Dodal je: »Ko praznujemo tisočletnico sprejetja krsta vzhodnih slovanskih narodov v Kijevu, nas tembolj navdaja želja po popolni edinosti teh sestrskih Cerkva v Kristusu in nas sili, da tem bolj obrnemo naše pastoralno in ekumensko prizadevanje v prihodnost, poglobimo naše hrepenenje po edinosti in še bolj goreče molimo. Pridružujemo se vsem sinovom in hčeram ljubljenih narodov Rusov, Ukrajincev in Belorusov; tem, ki živijo v domovini, in tem, ki prebivajo v Ameriki, zahodni Evropi ali na drugih krajih sveta« (Euntes in mundum«. Vzlrajali so v trpljenju za vero V vsej zgodovini so se ruski kristjani zavestno in s tiho radostjo pridruževali Kristusovemu križu (strastoterpci). Ze dva sinova sv. Vladimira sta raje umrla, kot bi začela državljansko vojno v obrambo svojih pravic: sv. Boris in Gleb; zato ju častijo kot mučenca (god 2. maja). V vseh stoletjih je polno različnih mučencev. Kot so jugoslovanski in bolgarski kristjani trpeli pod Turki, so ruski pred Tatari in Mongoli. Slovenski Korošci bodo nam v New Yorku kar dvakrat zapeli NEW YORK, N.Y. — Slovenska koroška pesem nas bo kar dvakrat skup sklicala, v teh avgustovskih pasjih dnevih. Prvič se bo to zgodilo 14. avgusta, ko bomo imeli tretjo in hkrati zadnjo poletno sv. mašo na Babnik-Gromovi posesti. Obiskal nas bo koroški moški oktet »Suha«. Nastopil bo omenjeno nedeljo popoldne ob dveh. Do posesti Babnik-Grom v Putnam Valley, N.Y., lahko pridete od blizu in daleč takole: Iz New York City: po Bronx River Parkway do Sprain Bk Parkway, po Sprain Bk Parkway do Taconic State Parkway, po le-tem 23 milj do izhoda na desni — Pudding Street. Po Pudding Street do konca kratke ulice, kjer sta domova družin Babnik in Grom. Iz severa: 1-84 do izhoda 16S (Taconic State Parkway), 8,8 milj je na levi strani izhod - Pudding Street. Sledijo podatki o tem zboru in namenu njegovega gostovanja po ZDA, ki sem jih prejel: MOŠKI OKTET »SUHA« pozdravlja svoje prijatelje v Ameriki Moški oktet »Suha« sestavljajo študentje in učitelje iz Spodnje Podjune. »Suha« je slovensko ime občine z okoli 1400 prebivalci, iz katere prihajajo tudi člani okteta. Sicer pa so nekateri danes že poročeni v bolj oddaljenih krajih. Drugi še študirajo v mestih Celovec in Gradec. Južnokoroško območje (Rož, Podjuna, Žila) je dvojezično. Materin jezik vseh članov okteta »Suha« je slovenski. Ker nemščina kot državni jezik Avstrije tudi v dvojezičnih ali slovenskih družinah na Južnem Koroškem vedno bolj prevladuje, in slovenski jezik polagoma izpodriva, so si člani okteta zastavili cilj, da pomagajo ohranjevati domači jezik in domačo kulturo sloven-sko-govorečih Korošcev, ki tukaj že nad 1300 let kot narod živijo. Zato prepevajo predvsem stare in domače slovenske ljudske pesmi. Poleg tega pa člani okteta pojejo tudi umetne pesmi, pesmi iz renesančne dobe, cerkveni pesmi, pesmi drugih narodov, pesmi v esperantu in v zadnjem času še popevke v lastnih priredbah. Na Koroškem ni lahko biti Slovenec. Politični pritisk s strani nemškonacionalnih in nacističnih sil, ki je usmerjen proti manjšini, se povsod čuti. Tako npr. moški oktet »Suha« s strani domače občine v šestih letih svojega delovanja ni bil deležen nobenega povabila k sodelovanju na njenih kulturnih prireditvah, čeprav je imel mnogo nastopov (letno okoli 35) na Koroškem, v drugih deželah Avstrije, v Sloveniji in Italiji ter v radiu in na televiziji. Posnel je dve kaseti in postal najbolj znan moški ansambel dvojezične Koroške. Člani okteta »Suha« se ljubiteljsko ukvarjajo s petjem in se radi srečavajo tudi z drugimi pevskimi skupinami. Ena oktetovih pesmi se glasi »Ku-rajžno pred pugvaj« (Korajžno naprej poglej), zapeta v podjunskem narečju. Motiv te pesmi je hkrati tudi geslo okteta. Kljub nasprotujočemu okolju se trudijo za poboljša-nje dobrososedskih odnosov, za toleranco in mir med obema narodoma na Koroškem, in so odprti za spoznavanje življenjskih razmer, šeg in navad ter jezikov drugih narodov. Zato se tudi že zelo veselijo srečanja s prebivalci Združenih držav Amerike, katerim želijo posredovati del koroške kulture in jim predstaviti koroški prostor kot možen cilj lepega potovanja v središču Evrope. Hkrati pa upajo, da bodo spoznali ljudi in zanimivosti obiskanih krajev in si tako v medsebojnih kontaktih z gostitelji širili razgled. Podpis: Bertej Logar Komaj dvanajst dni po tem izrednem dogodku — izrednem tako za naše brate s Koroške kot za nas, saj smo vsi v bojnih naporih za ohranitev slovenskega materinega jezika — nam bo pel drug pevski zbor iz naše nekdaj zares slovenske Koroške. Da jih bomo slišali, bomo mi, njujorški srenjčani, morali narediti mali napor in žrtev. Zbor Gallus bo namreč nastopil v naši soseščini, v Fairfiel-du, Conn. Njihov koncert bo v • petek, 26. avgusta, ob osmih zvečer v dvorani pri cerkvi Sv. Križa. Po koncertu bo prav tam prijetna narodna zabava, na kateri nam bodo Korošci zaigrali svoje vesele polka Slavni ruski car Peter Veliki, v mnogih stvareh zelo zaslužen za napredek Rusije, je vzel ruskim kristjanom vrhovnega pastirja in jih močno podredil državni oblasti. Skoraj 200 let so bili brez patriarha. Zlasti pa je Cerkev trpela zadnjih 70 let, posebno v nekaterih obdobjih pod Stalinom in Hruščovom. Sedanji državni voditelj je javno priznal, da so s Cerkvijo grdo ravnali in ji delali krivico. Večino cerkva so porušili, druge spremenili v skladišča, dvorane in muzeje brezbožnosti. Naredili so neprecenljivo narodno, kulturno, gospodarsko in duhovno škodo. Zaprli so skoraj vse bogoslovne šole in samostane. Duhovnikom so prepovedali vsako pridiganje in poučevanje; verske literature niso imeli nobene, ročno so prepisovali molitvenike, pesmarice in Sveto pismo. Vera pa se je ohranila živa, še vedno da večina staršev otroke krstiti. Vero jih učijo stare matere, babuške. Mladina (dalje na str. 3) Zbor »Suha« pride tudi v Cleveland Članek oz. gradivo o koroškem moškem pevskem zboru »Suha«, ki nam ga je posredoval g. Osovnik, dopolnjujem s tem, da bo omenjeni zbor gostoval tudi v Clevelandu. Nastop sponzorira društvo št. 5 SNPJ, ki mu predseduje Joe Valencie. Tako bo koncert zbora »Suha« v nedeljo, 21. avgusta, ob 2. pop. v dvorani na SNPJ farmi na Heath Rd.v Kirtlandu. Vstopnina: $2.50. Nastop bo v okviru društvenega festivala, ki ga ima isti da« omenjeno društvo. Pevci bodo peli tradicionalne koroške pe' srni. V obvestilu o tem nastopu navaja g. Valenčič zanimiv podatek, da je zborovodja zbora »Suha«, g. Bertej Logar, dirigiral zbor s 4.000 glasovi ob nedavnem obisku papeža Ja' neza Pavla II. na Koroškem. — Urednik viže, ki nas bodo pozneje morda spravile v premišljevanje, zakaj pa je melodija njihove narodne pesmi tako otožna. S pomočjo Lige ameriških Slovencev v New Yorku bom0 skušali organizirati posebe0 avtobus, ki bo odpeljal *z Ridgewooda ob 5.45 in pobm* naše ljudi še v Middle Villagu in Jackson Hts. in sicer na običajnih mestih, kot prejšnj0 leta, ko je bil med nami še bi' gin tajnik Simon Kregar. 0° zadnjem obisku Gallusa je tem našim bratom iz Koroške | razkazal in razložil zanimiv0' sti našega mesta. Pa še v njegov spomin pohitimo v Fair" field poslušat slovensko koroško pesem. Vstopnice se bodo prodaji 14. avgusta pri Babnik-čr°' movih ter ob nedeljah pri sl°' venskem sv. Cirilu na Osm1-Prodajava jih tu v New York11 jaz (tel. 821-0955) in Karl W zin (386-5317). Tone Osovmk Ker smo že pri gostovo^ okteta »Suha«, naj navede^ še druge nastope, ki jih b° ■ zbor imet. Nekateri nasl°P bodo pri ameriških avstrijs^ organizacijah ter pri amerffl festivalih, po katerem bi s* pal, da oktetu morda porh^ finančno pri naporni lurl,e^ avstrijska vlada. Nastopi’ katere vemo, poleg v C/evm du in pri newjorških Slove cih, bodo: J 12. avg. — pri Združb1 narodih v New Yorku js 15. avg. — French ^ ^ Festival of Performing 7.30 zv., Hancock, N- F- ^ 17. avg. — Broome ( munity College, Little . zv., BinghaMP ce, pa tudi tudi njihove otroke in vnučke ter vnukinje. Saj ta drobiž nam je v največje veselje. Ob 1. uri popoldne bo sv. maša, po maši bo pa kosilo in vesela zabava. Za veselo razpoloženje bodo igrali g. Matija Grdadolnik in njegovi fantje. Sv. maša se bo darovala za »Koširjevo mamo« in njeno družino. Koširjeva mama je najstarejša članica našega kluba, kdo je ne pozna? V devetdesetem letu, vedno prijazno nasme-iana, čeprav je v svojem življenju doživela toliko gorja! Med Prvo in drugo svetovno vojno sta si z možem Antonom uredila !ePdom v Stranski vasi, Dobrova pri Ljubljani. Rodilo se jima Je deset otrok. Ko so starejši otroci že začeli pomagati na domačiji, se je pričela druga svetovna vojna. Italijani so ji °dpeljali moža v internacijo na Rab. Ob koncu vojne se je mož J |>tirimi sinovi domobranci umaknil na Vetrinjsko polje. Vsi ^’rje sinovi so bili vrnjeni in pobiti. Koliko zasramovanja je kot mati domobrancev morala prestati, to vesta le ona in Bog. kaj se zgodilo z njenimi sinovi pa dolgo ni vedela. Njen možje Ptišel srečno v Ameriko in je z garanjem toliko prihranil, da je P° letih dobil ženo in najmlajšega sina Jožeta, pozneje pa še s*na Pavleta in Janeza z družino v to deželo svobode. Sinova Pavle in Jože sta se tudi kmalu poročila in lepo napredovala. 5el° j° je potrla smrt moža, pa je tudi to žrtev vdano prenašala. Naš pesnik, g. Lojze Bajc, je Koširjevi mami napisal tole Pesem: Draga Koširjeva mama! V tem letu, ko Mater nebeško slavimo s priprošnjo molitve in toplih želja, še Vas se spominjamo, članica draga — s pozdravom najlepšim iz vsega srca. Ce vzor bi iskali v tem našem življenju, ki verno slovensko nam mater krasi, po svojem trpljenju bi bila izbrana, kot dragi ponos, ki nikdar ne zbledi. Saj štirje sinovi v najlepši mladosti so padli za Dom in za čast domovine, sprejela v molitvi ste voljo Očeta, to bila je žrtev, brez mej bolečine. Begunka, odšla ste v tujino, čez morje, in čas je ublažil nekdanje gorje, a topli spomin se le k Dragim povrača — in v tihi samoti utrne solze. Ob koncu teh misli — iskreno voščilo, naj BOG Vas med nami še dolgo živi, naj leta visoka Vam bodo prijetna, ostanite zdrava do konca vseh dni. Lojze Bajc cev ^a*COr Pesnik, tako Vam želijo vsi člani Kluba upokojen-ta Slovenski pristavi, Vaši otroci in prijatelji tu v Clevelan-u ‘n Širom Amerike in Kanade! U.F., tajnik Združeni v veselju z ruskim narodom (Nadaljevanje s str. 2) sJeina Ql'oblje resnice in se zbira v skrivne krožke, izdajajo tluhVna Vers*"i Sv- Vladimira... Papež želi zapeti Tebe Boga hvali-fhj ^ a^erP jeziku v baziliki sv. Petra v Rimu skupaj z vaši-tianes 1 ln vorniki!« (Magnum baptismi donum). Vse, kar se °9aja v Rusiji, zbuja veselo upanje. (Sporočila 7/1988) Kat. glas, 14. 7. 1988 er'Ška Domovina je glasilo svobodomislecih lovencev in Slovenk po vsem svetu Gorica, U. v. julija i<>»» Vojska noče priznati svojih napak (To poročilo je napisa! slovenski državljan, ki živi v Sloveniji, njegove spise pa pošilja iz italijanske Gorice. Pričujoči dopis je sicer malce zastarel, ker je sodni postopek zoper Janšo in drugih že končano, kaže pa na razpoloženje v Sloveniji sami. Ur J Začetek julija mineva za Slovence v domovini v prisotnosti velikih pritiskov, ki jih nad njimi izvajata vojska in stalinistično nastrojeni politiki z juga. Vojska niti za ped nc odstopa od svojih proticivili-zacijskih dejanj ter še naprej vztraja pri popolni izoliranosti (ugrabljenosti) vseh treh aretiranih, Janše, Borštnerja in Tasiča. Edino kar je zmožna, je govoričenje o »vedno pogostejših napadih na JLA«. S svojo prazgodovinsko rigoroznostjo in nepopustlivost-jo vedno očitneje izsiljuje pri slovenski politiki vzpostavljanje tistega nezdravega odnosa, za katerega je značilno, da bi vojsko morali kar naenkrat »negovati kot otročička v vati«. Ob tem perverzno ciničnem dejstvu ni čudno, da so nekatere trezne glave že začele izgubljati razsodnost. Kar se pa tiče beograjske neostalinistične ofenzive, pa lahko le žalostno ugotavljamo, da se vedno bolj okreplju-jc. Šef srbskih komunistov Miloševič, ki vedno bolj postaja pojem neostalinistične renesanse v Jugoslaviji, je pometel še z zadnjo trdnjavo koliko toliko poštenega novinarstva. Kot zadnje, je bilo v začetku julija očiščeno še uredništvo Nina, ki je veljal že nekaj let za najuglednejšo beograjsko politično revijo. Miloševič je dobil konec junija tudi bratranca z imenom Stipe Šuvar, ki je postal šef jugoslovanskih komunistov. Šuvar je najbolj znan po svojem zloglasnem reklu, da je za utišanje kritične inteligence potrebna le četica vojakov. Bralci osrednjega slovenskega dnevnika Dela se lahko že lep čas kislo nasmihnemo nad neumnostmi nekaterih borčev- V BLAG SPOMIN OB 38. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OCE, BRAT IN STRIC ANTON CHANDEK Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 2. avgusta 1950. 38 let je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas; vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh; na besede ljubeznive, ki imel sijih do vseh. Žalujoča: DRUŽINA Cleveland, O., 2. avg. 1988. skih organizacij po Jugoslaviji, ki ob vsakokratnih »aferah« v zvezi s Slovenci takoj pristavijo svoj lonček ter »najostreje obsodijo protirevolucionarno, protisocialistično in protisamoupravno početje nekaterih Slovencev«. Te »reakcije« v eri informatike, ko se odpirajo meje naprednih evropskih držav, ko ideologija postaja v teh državah postranska zadeva, postajajo vedno večji relikt in so deležne vsesplošnega posmeha in zgražanja domače in svetovne javnosti. Jugoslavija s svojim poreznim ekonomskim in socialnim stanjem postaja s temi »reakcijami« predvsem spomenik sramote. Upanje dajejo nekatera politična gibanja v Sloveniji. Tako je bilo Odboru za zaščito človekovih pravic, ki je bil formiran ob zloglasnih aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča, 8. julija s strani predsednika Slovenije Stanovnika zagotovljena vsa politična podpora, da bi bil bližajoči se proces javen in pošten. (Op. ur. - javen ni bil in menda tudi preveč pošten ne). Isti dan je Odboru dal podobna zagotovila tudi predsednik Socialistične zveze Jože Smole. Ta zveza naj bi bila najširša politična zveza v Sloveniji. S tem, ko je 9. julija vojaško sodišče že sporočilo datum sojenja, ki naj bi se pričelo 18. julija, daje na znanje tudi, da bo proces strogo zaprt, in da bo na koncu znana le obsodba. To nam napoveduje prisotnost Južne Afrike sredi Evrope! Vzpodbudno je to, da vedno več ljudi po Jugoslaviji podpira slovenska prizadevanja. Tako so mladi iz makedonske vasice Vevčani, ki je svetovno znana po svojem lanskoletnem uporu proti totalitarnemu mo-lohu, poslali slovenski mladini telegram podpore. Povsem jasno je, da so bili takoj obsojeni s strani dogmatikov občine Struga, v katero vas Vevčani spada. Podobne glasove podpore lahko preberemo v zadnjih številkah Mladine, prihajajo pa iz Zagreba in Beograda. Dejstvo je, da so jugo komunisti vedno bolj osovraženi med ljudstvom, ki mu vladajo. Svojo oblast so sposobni zadrževati le še s permanentnimi aferami, ki so sproducirane le zato, da zakrijejo njihovo nesposobnost. Zadnji veliki delavski štrajk delavcev Borova pred skupščino v Beogradu razkriva neznosne razmere, v katerih se je znašlo gospodarstvo ter delavski sloji. Čas, ko se bo Jugoslavija socialno in politično razklala, je neverjetno blizu. Dejstva, kaj to pomeni, se moramo zavedati. 7. julija so v Društvu slo- Oglašujte v Ameriški Domovini! venskih pisateljev v Ljubljani končali s protestnimi umetniškimi večeri, ki so zaradi podpore priprtim potekali vsak dan od 7. junija naprej. Umetniški protestni večeri se iz pisateljskih društvenih prostorov selijo v stari del Ljubljane. Ti julijski dnevi so zanimivi tudi po tem, da je postal Stane Dolanc, ki je predstavnik Slovenije v predsedstvu Jugoslavije, hkrati pa nosi oznako enega najbolj nesposobnih in osovraženih slovenskih politikov, še bolj osovražen. V nekaj svojih nastopih v juniju in začetku julija je končno dosegel točko, na kateri so Slovenci končno začeli javno pozivati, da se naj »o Dolancu končno že zmenimo, kako in kaj« (v Mladini). Dolanc je že vrsto let poosebljenje nesposobnega politika, ki je »sposoben« narediti v svoji pogoltni karieri le neverjetno škodo. Upajmo, da se bo slovenska javnost takih politikov čim prej znebila! V. Slemensky Nadškof Anton Vovk Prvega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka smemo šteti med velike slovenske škofe skupaj s Slomškom, Jegličem, Sedejem. Po svoji usodi je bil še najbolj podoben Sedeju: oba sta živela in vodila svojo škofijo v politično zmedenih in nevarnih časih, samo da je Sedej trpel zaradi italijanskega fašizma, Vovk pa zavoljo slovenskih stalinistov. Potrebno je poudariti »stalinistov«, saj so bili med slovenskimi komunisti tudi pošteni ljudje, ki so prav mislili, a niso imeli besede, še manj da bi kaj odločali. Nasprotno, dostikrat so po zaporih delili usodo »reakcionarje«. Ob razkritjih zgodovine postajajo te stvari vedno bolj jasne. Anton Vovk je prevzel vodstvo ljubljanske škofije v najtežjih časih njene zgodovine po maju 1945, ko seje iz Ljubljane umaknil škof Rožman in je začasno vodstvo škofije sprejel kanonik Vovk. Sprva so ga oblasti še dovolj dobro sprejele, toda kmalu se je začel njegov križev pot, ko se je začel uveljavljati stalinizem na vseh področjih življenja. Težko je bilo že to, da je iz škofije odšlo v begunstvo kakih 200 duhovnikov in da se je bogoslovje izpraznilo. Po letu 1948 pa so začeli zapirati tudi duhovnike, ki so ostali doma. Vendar je tudi v tistih časih imel škof Vovk neko zadoščenje: oglašati so se začeli prvi kandidati za bogoslovje; pošiljal jih je v pazinsko semenišče. Njegov tajnik je bil Stanislav Lenič. V »Novi reviji« je opisal ta leta škofa Vovka, kako so ga pogosto ponoči zasliševali na OZNI, a je moral o vsem molčati. Potem pove Lenič tudi, kako so škofa Vovka v Novem mestu, ko je bil tam na birmovanju, namerno polili z bencinom in zažgali. To početje slovenskih stalinistov se je zdelo Titu politično nespametno, zato je dal (dalje na str. 4) Teze za ustavo republike Slovenije Ustavna komisija upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu sta pripravili teze za ustavno republike Slovenije. Ta dokument začnemo objavljati danes, nadaljevali bodo vsak torek. S strani Društva slovenskih pisateljev so pri redakciji Tez sodelovali: Milan Apih, Janez Menart, Tone Pavček, Tone Peršak Dimitrij Rupe! in Veno Taufer; s strani slovenskega sociološkega društva pa France Bučar, Tine Hribar, Peter Jambrek, Mitja Kamušič, Veljko Rus in Ivan Svetlik. Iskrene zahvala Svobodni Sloveniji v Buenos Airesu za fotokopijo sledečega dokumenta. Urednik A.D. Zavedajoč se svetosti življenja in človekovega dostojanstva; izhajajoč iz: — temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, — temeljne pravice vsakega naroda do samoodločbe, — temeljnega zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci z lastnimi močmi izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost; z namenom, da ob spoštovanju dediščine slovenskega naroda zagotovimo kulturni, ekonomski, politični in socialni razvoj Slovenije, sprejemamo naslednjo USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE I. TEMELJNA NAČELA IN DOLOČILA Republika Slovenija je država slovenskega naroda in vseh ljudi, ki so si v skladu z zakonom pridobili pravico do slovenskega državljanstva. Republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda, na njegovi trajni pravici do samoodločbe, vključno s pravico do združevanja v zvezo držav ali do odcepitve od takšne zvezne držav, svobodnega odločanja o notranjepolitični ureditvi, zunanjepolitični ureditvi, zunanjepolitičnih odnosih in o zadevah obrambe. Oblast pripada ljudstvu. Državljani Republike Slovenije izvajajo svojo oblast prek neposredno voljenih zastopnikov, v posameznih primerih, navedenih v tej ustavi, pa neposredno z referendumom. Republika Slovenija obsega ozemlje znotraj mednarodno priznanih in zagotovljenih meja, določenih z razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ter z razmejitvijo z republiko Hrvatsko. Republika Slovenija ima svojo zastavo, grb in himno. Suverenost slovenskega naroda temelji na njegovi državnosti, ki izhaja iz pravice do samoodločbe. Vsaka odločitev, ki pomeni uporabo pravice do samoodločbe, mora biti sprejeta z referendumom; v postopku odločanja morajo biti spoštovane vse temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine. Republika Slovenija zagotavlja državljanom Slovenije pravice in svoboščine, zagotovljene z Ustanovno listino OZN ( = Organizacija Združenih narodov) in drugimi to področje urejajočimi dokumenti in mednarodnimi sporazumi, ter jamči za te pravice in svoboščine pred mednarodnimi forumi in javnostjo. Vsakdo ima pravico do življenje. V republiki Sloveniji ni smrtne kazni. Človekovo dostojanstvo in integriteta osebnosti sta nedotakljiva. Svoboda slehernega državljanja je neodtujljiva in omejena samo s svobodo in pravicami drugih ljudi. Vsi ljudje so pred za*konom enakopravni ne glede na raso, narodnost, jezik, spol, veroizpoved, politično ali kakšno drugo prepričanje, spolno usmerjenost, gmotno stanje, rojstvo, socialni izvor, družbeni ali kakršenkoli drugi položaj. Državljani Slovenije imajo pravico do prostovoljnega združevanja v organizacije, zveze in društva vseh vrst, naj bo na podlagi političnih, verskih, strokovnih, stanovskih ali kakšnih drugih sorodnih interesov oziroma prepričanj. (dalje na str. 5) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let Nadškof Anton Vovk (Nadaljevanje s str. 3) ukaz, da morajo škofa na vsak način rešiti. In so ga rešili. Brez Tita bi ga najbrž pustili v bolnišnici umreti, kot se zdi, da so pustili umreti Virgila Ščeka po operaciji. Tito je namreč videl, kako je na svetovno javnost negativna vplivala obsodoa kardinala Ste-pinca, zato si ni želel novega škandala, če bi umrl škof Vovk. Razmere so se polagoma izboljšale. V Ljubljani so odprli bogoslovje, bogoslovci so ostali doma. Zaprti duhovniki so se drug za drugim začeli vračati iz zaporov. Tudi uradno so v Vatikanu Vovkov položaj uredili. Najprej je bil imenovan za pomožnega škofa in posvečen 1. decembra 1946. Med svetim obredom so v cerkvi odvrgli solzilne bombe. Ko je Rožman leta 1959 umrl, je bil Vovk imenovan za reziden-cialnega ljubljanskega škofa, leta 1961 pa za prvega ljubljanskega nadškofa. Udeležil se je tudi prvega zasedanja vesoljnega cerkvenega zbora, čeprav že močno bolan. 7. julija 1963 je izmučen umrl, star 63 let. Za tiste čase in razmere je bil Anton Vovk škof kot ga je ljubljanska škofija potrebovala; pogumen, umirjen, trezen, predan Cerkvi in svojemu ljudstvu. Na ljubljanskih Žalah leži ob škofu Jegliču sredi svojih pokojnih duhovnikov, ki jih je imel prisrčno rad. Katoliški glas 14. julija 1988 MALI OGLASI V NAJEM Oddajamo 4 sobe, spodaj, v okolici sv. Vida. Moški ima prednost. Kličite 361-7328 zvečer. HIRING! Government jobs — your area. $1 5,000 — $68,000. Call (602) 838-8885. Ext. 1 772. (56, 57) Income Potential Located on Holmes Ave. 2 Family w/modern kitchen & bath. Priced to sell. $38,500 Call now. Jack Dempsey — 531-8376 Hilltop Realty & Insurance 692-2052 (55-56) For Sale St. Vitus area. 2 family home in very good condition. 3 garages. Exceptional opportunity. 831-1954. (53-56) Hiše barvamo zunaj in zno-tiaj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 (x) House For Sale St. Vitus area. Good condition. Call 431-9539 after 5 pm. |55 56l KONCERT koroškega pevskega zbora GALLUS v soboto 27. avgusta 1988 — začetek ob 7h zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. za ples igra orkester Veseli Slovenci Dar: $7.00 Kličite: 944-5922 »Bogoslovni vestnik« RAZPRAVE O KREKU Izšla je 1. štev. Bogoslovnega vestnika 1988. Posvečena je Janezu Ev. Kreku. Objavljena so namreč predavanja, ki so jih imeli na teološki fakulteti v Ljubljani ob 70-letnici Krekove smrti leta 1987. Gre za sedem predavanj, ki so v njih različni profesorji osvetlili Krekovo osebnost in njegovo delo. To je bilo zelo razgibano in je zajelo, lahko bi rekli, celotno kulturno, gospodarsko in politično življenje našega naroda ob koncu preteklega in ob začetku sedanjega stoletja. Zato naslovi predavanj: Krek in njegov čas (M. Benedik), Krekova osebnost (J. Juhant), Krekovo socialno delo (J. Gril), Krekovo politično delo (J. Juhant), Krekovo leposlovno delo (M. Mahnič), Krekovo prispevek k širjenju sv. pisma na Slovenskem (Fr. Rozman). Sledi še zanimiv članek Krški škof Anton Mahnič in J. Ev. Krek; napisal ga je Antun Bozanič. Krek in Mahnič sta namreč v devetdesetih letih tesno sodelovala in je prvi slovenski katoliški shod leta 1892 pravzaprav delo obeh, Mahniča in Kreka. Ko Janez Juhant riše Krekovo osebnost, navaja tudi sodbo A. Ušeničnika, ki je o njem zapisal: »Krek ni bil ustvarjen za čisto znanost, ampak je globoko v sebi čutil svojo socialno poslanstvo. Najlepše besede, ki jih je izgovoril ali zapisal, so izhajale iz ljubezni do ljudstva in iz sočutja s trpečimi ljudmi. O Kreku se je res lahko do besede reklo: Danes tukaj, jutri tam. Popoldne na dolgi seji Gospodarske zbornice, zvečer pozno v noč na seji Krščansko socialne zveze, jutri na političnem shodu v Starem trgu, pojutrišnjem v parlamentu na Dunaju...« Župančič je po njegovi smrti zapel: Bil je mož, ki, kot knjige mi, ljudi je brati znal...« J. Ev. Krek spada med največje borce za Jugoslavijo, to je za združitev vseh južnih Slovanov v eno državo. Videl je namreč, kako je pangermani-zem resno ogrožal narodni obstoj Slovencev v Avstriji. Ni šlo samo za Koroško, marveč tudi za Južno Štajersko in celo za Primorsko, saj so z južno železnico začeli naseljevati v vedno večjem številu nemške železničarje in uradnike ob vsej progi. Zlasti pa so Kreka skrbeli velikonemški načrti za čas po končani prvi svetovni vojni, ko so Nemci računali na še močnejši prodor do Jadrana. Zato se je oklenil misli o združitvi vseh južnih Slovanov v Avstriji v eno držvno telo pod žezlom avstrijskega cesarja: Slovenci, Hrvati in prečanski Srbi v Vojvodini ter Bosni naj bi se združili v »Jugoslavijo« pod žezlom cesarske monarhije na Dunaju. V ta namen je skupaj z drugimi pripravil »majniško deklaracijo« in postal njen naj-vnetejši propagandist. In prav na agitacijskem potovanju P° Dalmaciji za majniško deklaracijo se je utrujen na pod domov ustavil pri prijatelju župniku v Sent Janžu na Dolenjskem, kjer ga je zadela kap, da je umrl 8. oktobra 1917. Malo pred smrtjo je Alojziju Rešu, Goričanu, pisal: vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le na eno: kako boste združeni, vse svoje moči-vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce P°' svečah naši jugoslovanski državi, za njen procvet, kulturo, blagostanje.« Pri tem je mislil na demokratično, socialno pravično i*1 napredno jugoslovansko državo, kjer bi se vsi njeni narod1 čutili enakopravne in bili enakopravni. Ko je pozneje vidovdanska Jugoslavija postala centralistična država, je bila izdana Krekova zamisel Jugoslavij6’ prav tako in še bolj je bila iz dana Krekova zamisel skupne države južnih Slovanov v seda nji samoupravni JugoslavU1; kjer se Slovenci morajo bor* že za narodno in gospodarsk0 preživetje, kaj šele za den*0" kracijo! Janez Ev. Krek je 1 idejo o Jugoslaviji pravil*1 mislil, zgrešili so tisti, ki sop0 zneje Jugoslavijo gradili i*1 v° dili do današnjih dni. iričujoči številki vestnika je še razpr® šovca o Kazni in oblju mijevo knjigi. V. )iše o preventivni me*0 ^ teza Boška, V. Škafa* aja moralista Berna* , ja ob njegovi 75-let[11^j se zaključuje z ocena MISEL da' Duh posta je v tem, '•*- ^ ravnih nagnjenj, čustev,^ in strasti, veselja in ža'°s ^ uničujemo, marveč z ** vodimo na pravi tir. ^ F. S. t«* Teze za ustavo republike Slovenije (Nadaljevanje s str. 4) Uradni jezik na območju Slovenije je slovenski. Na območjih, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske in italijanske narodnosti, je drugi, enakopravni jezik madžarski oziroma italijanski. V republiki Sloveniji obstajajo različne oblike lastnine. Vsa naravna in kulturna bogastva Slovenije so skupna last slovenskega naroda; lastninsko pravico nad njimi lahko pridobijo samo državljani Slovenije oziroma slovenske pravne osebe. Splošna lastninska pravica naroda do teh bogastev je neodtujljiva in jih ni dovoljeno odprodati tujim državljanom ali družbam. Vsi državljani in vse pravne osebe Slovenije so odgovorni za varstvo naravnega in kulturnega bogastva in njegovo ohranitev za potomstvo. V gospodarstvo republike Slovenije se enakopravno vključujejo podjetja in delovne organizacije vseh oblik, zadruge, zasebni obrtniki, kmetje in ljudje, ki delajo v samostojnih poklicih. Obračunavanje in delitev nacionalnega dohodka Slovenije sta neomejena pristojnost republike Slo-venije. Glede na posebni nacionalni pomen kulture, umetnosti, izobraževanja, znanosti in raziskovanja, zdravstva ter socialnega skrbstva in telesne kulture je tem področjem zajamčena posebna družbena skrb. V republiki Sloveniji velja delitev oblasti na zakonodaj-n°. izvršno in sodno. Obramba domovine je dolžnost slehernega državljana ^ePublike Slovenije. Ob odločitvi državljanov za skupnost z drugimi državami nima nihče pravice odstopiti tej skupnosti pristojnosti iz temeljnih načel in določil te ustave. O pristojnostih, ki zača-sno preidejo na takšno skupnost, slovensko ljudstvo odlo-z referendumom. Republika Slovenija je dolžna zagotavljati pogoje za s°delovanje vseh Slovencev in njihovih ustanov ne glede r*a to, ali živijo in delujejo v Sloveniji ali zunaj nje, in tako skrbeti za obstoj in razvoj slovenskega naroda v okviru meddržavne skupnosti narodov. Republika Slovenija zagotavlja Madžarom in Italijanom na Slovenskem pravico do samostojnega kulturnega, soci-a'r'ega, gospodarskega in političnega razvoja, pravico do p°vezovanja z matičnim narodom in vse druge pravice, Nedeljene z ustreznimi akti OZN in mednarodnimi spora-zurni. Odnose z drugimi državami goji Republika Slovenija na magi spoštovanja nacionalne suverenosti in pravice vseh r°dov do samoodločbe, enakopravnosti in nevmešava-Ja v notranje zadeve drugih držav. Republika Slovenija spoštuje in se zavzema za uresni-Vanje splošno priznanih pravil mednarodnega prava. r ^ePublika Slovenija si prizadeva za reševanje medna-,0,;^ sporov po mirni poti. Prodajanje orožja ali kakršno- 1^ vojaško sodelovanje z državami, ki so v vojni, ni dovo-rano- Republika Slovenija se zavzema za vzpostavitev in ohV°i vseh oblik mednarodnega sodelovanja, za svobodo obveze, d°brin anja in svobodno menjavo materialnih in duhovnih z vsemi državami. PRAVICE ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA Sv0j^Sak^° ima pravico, da svobodno izraža pripadnost erpu narodu ali narodnosti, da goji in izraža svojo kultu-S,0vUp0rablia svoj jezik in pisavo. Državljanom republike ki niso slovenske narodnosti, so v Sloveniji za-ne iste pravice kot državljanom slovenskega rodu. he v°boščine in pravice človeka in državljana so omeje-tloižp. 0 2 enakimi svoboščinami in pravicami drugih ter z ^tav Strn' 'n omej'tvami, ki so jih državljani sprejeli s to °' 'P ki jih določa zakon. razpi]iernelinih pravic in svoboščin ni dovoljeno izrabljati za 'b ri6S°rVan^e nac'onalnega, rasnega ali verskega sovraštva pr Pn°sti, ali za spodbujanje h kaznivim dejanjem. r'estrpnPOVedano ProPa9'ranie vojne ali hujskanje k idejni °sti, k zapostavljanju in nasilju. (Dalje prihodnji torek) Kanadska Domovina 29. Slovenski dan v Torontu V nedeljo, 24. julija, se je vršil na Slovenskem letovišču blizu Toronta 29. Slovenski dan. Ob 11. uri dopoldne je bila darovana sv. maša, po kosilu — ob 2. uri popoldne — se je pričel program. Glavni govornik je bil dr. Marko Kremžar, predsednik Slovenske Krščanske Demokracije — SLS iz Buenos Airesa. Danes in prihodnji torek objavljamo njegov govor. Dragi rojaki! Ko sem odhajal na pot, so mi naročali prijatelji in znanci, naj pozdravim vsakega od vas in vso slovensko skupnost v Kanadi. Zato vam kličem, ne le v svojem imenu, temveč v imenu rojakov, ki žive daleč, pa so danes v duhu z nami: Slovenke in Slovenci, pozdravljeni! Bog vas živi, na ta Slovenski dan! Bog vas ohrani sebi v slavo in narodu v čast, zdaj, in vse slovenske dni! Kot je za slehernega človeka vsak dan — božji dan, pa četudi se tega ne bi zavedal, prav tako je za nas Slovence vsak dan, ki ga živimo — tudi slovenski dan. Stvarnik nam je podaril slovenstvo, skupaj s krščanstvom in z vsemi osebnimi darovi, zato da ga živimo in ne, da bi ga hranili v skrinji ter privlekli na dan le ob velikih praznikih. Prav kakor krščanstvo ne sme biti le tradicija, tudi slovenstvo ni folklora. Kot vsak Stvarnikov dar, potrebuje tudi ta, našega svobodnega pristanka. Vsak od nas se mora za dar slovenstva, v globini srca, neprestano odločati. Slovenstvo, ta naša kulturna in zgodovinska individualnost, ki smo jo prejeli in sprejeli, je pogoj za osebno rast iz družinskih korenin, sebi in bližnjim v korist ter Bogu v slavo! Vedno in povsod. Iz zavesti, da se z nami ne sme pretrgati veriga slovenskih rodov, ter da ljubezen do staršev obvezuje tudi otroke k ohranjanju narodne kulture in k nadaljevanju njihovega dela, se je rodila v zdomstvu želja po prazniku, ki naj bo posvečen veliki naravni vrednoti slovenstva. Pričeli smo praznovati Slovenske dneve po različnih deželah sveta. Ob teh dnevih si še posebno živo pokličemo v zavest, da nas je Stvarnik obdaril z življenjem v naročju slovenske družine, v okviru slovenskega naroda. S hvaležnostjo in spoštovanjem se spomnimo ob tej priložnosti rodov, ki so ob zvoku slovenske besede bili prisotni pri gradnji sveta; hkrati pa se zamislimo v odgovornost, ki smo jo prejeli za tisti del človeškega duhovnega zaklada, ki mu pravimo slovenska kultura. Današnji slovenski dan nas druži sredi velikodušne zemlje, ki si je izbrala za simbol: javorjev list. S tem je ljudstvo te dežele pokazalo, da je ob vsem tehničnem napredku, v svojem bistvu blizu naravi. Ni čudno tedaj, da je bila prav Kanada med prvimi deželami sveta, ki je spoznala in priznala bogastvo etnične različnosti ter pomembnost človekove zvestobe svojim koreninam. Čeprav bo od te modre politike imela največ Kanada sama, smo njenemu ljudstvu za to zadržanje upravičeno hvaležni! Ta dežela je dala slovenskim beguncem in izseljencem možnost svobodnega življenja. S svojim poštenim delom ste ji, vsak na svoj način, to velikodušnost povrnili in jo posejali s sadovi slovenske podjetnosti in iznajdljivosti. Smemo trditi, da obhajamo danes istočasno praznik slovenske zvestobe in slovenske univerzalnosti. Zvesti smo svojemu rodu, a živimo v svetu. Poganjamo iz slovenskih korenin, a naše veje segajo prek vse zemske oble. Smo kot rodovitno drevo, ki globoko zakoreninjeno, razteza veje na vse strani neba, ter odlaga sadove vsako jesen, ne glede na meje, ki jih začrtujejo ljudje na zemlji krog njega. Tako naj bi tudi mi, Slovenci v svetu, bogatili z naporom uma in rok dežele, kjer živimo, ter krepili istočasno tudi sebe in svoj rod. A ne varajmo se! Taka, plodna rast je mogoča le v tesni povezanosti z lastnimi kulturnimi koreninami. Zato naj gre ob tej priložnosti spoštljiv spomin in topla zahvala stotinam slovenskih javnih delavcev, ki so gradili in še grade v tej deželi svobodno skupnost, katera je — s svojimi številnimi kulturnimi, verskimi in gospodarskimi ustanovami — ponos Slovencem znotraj in zunaj kanadskih meja. Slovenci, pa najsi prebivamo kjerkoli, bomo toliko bolj bogatili sebe in svet, bomo storili toliko več za pravo kvaliteto življenja, kolikor bolj bomo zvesti svojemu slovenskemu Pavle Kveder dopolnil 75 let Bralcem Kanadske Domovine sporočamo, da je dne 30. julija praznoval svoj 75. rojstni dan naš zvesti dopisnik iz Leth-bridga, Kanada, g. Pavle Kveder, ki nam redno pošilja zanimive dopise pod naglavjem »Odmevi s prerije...«. Želimo mu ob visokem življenjskem jubileju vse najboljše- v upanju, da bo z našim listom sodeloval še mnoga leta! bistvu. S tem ko se ponosno zavedamo svoje različnosti, svoje posebnosti, in zvesto ohranjamo osebno in narodno individualnost, se notranje krepimo; družbi pa, sredi katere živimo, posredujemo istočasno večjo globino in pravo duhovno bogastvo. Ljudi, ki niso nič, ker nočejo biti, ki se boje zvestobe, in ki beže pred pripadnostjo, ter zato životarijo brez pravih sadov, je sodobni svet prepoln. Ni lahko biti zvest. Javno mnenje okrog nas, povprečnost sodobne družbe, vse nas vabi, da bi živeli nevezano, brez preteklosti, brez prihodnosti, brez idealov. A kot dobro vemo, nič velikega ni lahko. Zvestoba, ki je temelj solidarnosti, ki je osnova družinske in družbene blaginje, ter pogoj osebne rasti, je lastnost močnih! Moti se kdor misli, da je zvestoba dosegljiva — slabičem. Prav tako pa tudi ni lahko biti resnično univerzalen. To prav dobro ve vsak pravi katoličan. Univerzalnost je istočasno nasprotje ozkemu šovinizmu, ki poveličuje svoje na račun bližnjih, pa tudi hlapčevskemu oboževanju vsega tujega. Resnična univerzalnost je mogoča le v uravnovešenem spoštovanju lastnih in tujih vrednot. V tem duhu sprejmemo nase kot kristjani in kot demokrati blagoslov in križ različnosti. Nemogoče je, da bi nekdo res cenil tujo kulturo, če prezira lastno. Težko bomo spoštovali tuje mnenje, če nismo pripravljeni utemeljiti svojega. Kdor namreč ne ljubi vrednot, resnic in lepot, ki so mu bile zaupane, bo tudi vse ostalo presojal le pod ozkim vidikom sebične koristnosti. Podobno se godi tudi tistim,' ki nočejo videti pestrosti božjega stvarstva ter gledajo v svoji kulturi in celo v narodu le koristen podaljšek osebne sebičnosti. Kdor pade v take skrajnosti egoizma, ne bo nikdar resnično univerzalen, to je katoliški, v pravem pomenu besede. Zato, sklenimo na ta slovenski dan, da bomo gojili vse dni življenja v sebi zvestobo slovenstvu, hkrati pa človeško in krščansko univerzalnost. Slovenski dan pa je tudi praznik slovenske solidarnosti. To je dan, ko si rojaki sežemo v roke preko celin in preko morja, ko si zakličemo v po-(dalje na str. 6) Amerika in Amerikanci Rev. J.M. Trunk Oklahoma Adamson, Carmen in Hcn-ryelta: Tu so premogovniki, kjer je zaposlenih 10 do 15 Slovencev, ki se pa vedno seli- ■ X. . ■ JO. Chant: Mr* A. Berk poroča, da so prišli J. Režič, J. Vidergar in Geo. Madič pred sedmimi leti sem. Zdaj je tu 12 družin, ki imajo vse svoja posestva, in 10 samcev. Večinoma so premogokopi. G. Madič ima veliko trgovino na najlepšem kraju mesta. V cerkev zahajajo v Fort Smith, Ark., deloma jih obiskuje duhovnik iz Eufalie, Okla. Deca zahaja v javno šolo, pouka in slovenske službe božje ni, tudi nobenega društva. Hughes: V premogovniku je kakih 30 Slovencev. Wilburton: Do 40 Slovencev dela tu v premogovniku; stanujejo v družbenih hišah in niso stalno naseljeni. Središče Slovencev v tej državi je Fort Smith, Ark., kamor zahajajo tudi v cerkev. Kakega društva ni nikjer. Oregon Cornucopia: V zlatih rudnikih delajo trije Slovenci. Oregon City: Prvi so prišli v Oregon City Jakob Polanc, Katarina Hanny ih Matija Justin s soprogo 1. 1888. Prvi je nadzornik v tovarni Willamette Co., zadnji ima hotel. Večinoma so Slovenci zaposleni v papirnici. Mr. Jos. Kest-nar mi poroča, da je v tej naselbini zdaj okrog 180 Slovencev, večidel Gorenjcev, med temi je 25 družin. Lastne domove imajo poleg zgoraj omenjenih še F. Sajovic, L. Av-man, F. Snove, P. Kurnik, Jos. Pavlin in drugi. V cerkev zahajajo v irsko sv. Janeza Ev.; slovenske službe božje nimajo. Dne 13. avgusta 1907 so M. Justin, J. Smrekar, J. Šubic in drugi ustanpvili društvo sv. Jožefa št. 76 JSKJ, ki šteje okrog 30 udov. Portland: V to lepo mesto sta prišla pred petimi leti naj-prvo Mat. Justin in 1. Polanc. Kakor mi poroča Mr. A. Roitz, je zdaj v mestu okrog 100 Slovencev, med njimi 16 družin; nekateri imajo svoje hiše. Zaposleni so v raznih tovarnah, največ v papirnici Willamette Paper Mili. Cerkveno življenje je srednje, ker ni slovenskega duhovnika; večinoma zahajajo v nemško (?) škofijsko cerkev. Društev ni. Po državi Oregon je raztresenih še več slovenskih farmarjev, o katerih pa nimam nobenih poročil. Pennsylvania Adamsburg: Slovenci so se nastanili tu 1. 1901] 1. 1903 jih je bilo že nad 400, med njimi 15 oženjenih. Zaposleni so v rudnikih. Cerkve tu ni; angle- ška in nemška sta oddaljeni eno uro. Spovedovat hodi sem župnik iz Pittsburgha, kamor spadajo tudi v društvenem oziru. Allegheny: To mesto je združeno s Pittsburghom, dasi ima lastno upravo. Že 1. 1903 je bilo tu nad 600 Slovencev; zdaj jih je nad 1000; zaposleni so v raznih tovarnah. Spadajo k slovenski cerkvi v Pittsburghu. KSKJ ima tu društvi sv. Roka št. 15 in Marije sedem žalosti št. 50; poleg teh je še več drugih društev raznih Jed-not. Aliquippa: KSKJ ima tu društvo sv. Družine št. 109. Ambridge: V to naselbino so prišli Slovenci 1. 1892. Med prvimi so bili M. Škof, F. Schneckenberger, bratje Ro-ženberger, F. Tomažič, P. Švegelj in A. Frenčak. Večinoma so Dolenjci in so zaposleni v tovarni za mostove (bridge works); družine imajo svoje domove, J. Flajnik tudi prodajalno. Po poročilu g. M. Speča je zdaj tu 21 družin, 40 samcev, skupaj 123 Slovencev, »brez Belokranjcev«. Verske razmere so »bolj srednje«, in cerkveno življenje »ravno ni dobro, slabo pa tudi ne«. Cerkev imajo skupaj z drugimi narodi, a je silno zadolžena. Večinoma so bili pri župniji hrvaški duhovniki: Rev. Urban, f Lavš, Polifka, Gužič, Behavac in zdaj Rev. Rančinger. Deca zahaja v javno šolo. Društvi spadata k SNPJ in SSPZ. Avella: Mr. J. Kanzius poroča, da je tu 7 družin in 11 samcev. Prišli so sem 1. 1905; doma so iz Kranjskega in Štajerskega. Med prvimi so bili J. Kumer, T. Hladnik, J. Volinar in J. Kanzius. Razen enega (J. Volinar, ki je mesar) so vsi drugi premogarji. V cerkev zahajajo v Bridgeville; deca hodi v javno šolo. Edino društvo je št. 4 SDPZ. Bagley: JSKJ ima tu društvo sv. Alojzija št. 13. Belle Vernon: Mr. J. Vojska poroča, da je tu 7 družin in okrog 20 Slovencev. Prišli so pred 10 leti iz Dolenjskega. Vsi so premogarji. V cerkev zahajajo v angleško v Monessen; društva ni nobenega. Braddock: Kraj je blizu Pittsburgha. Slovenci so zaposleni v jeklarnah. L. 1903 jih je bilo okrog 200. V cerkev zahajajo baje v Pittsburgh. JSKJ ima tu društvo sv. Alozija št. 31, ki šteje 158 članov in 95 članic, društvo sv. Barbare pa št. 32. Bridgeville: Sem spadajo še kraji: Boswell, Broughton, Burdine, Canonsburg, Sygan in Venetia. Slovenci, ki so se začeli naseljevati sem okrog 1. 1885, so večinoma premogokopi; nekaj je tudi obrtnikov. Središče je cerkev sv. Barbare s pokopališčem. Cerkev so posvetili 1. 1895. Rev. J. Zalokar je bil tu za župnika do svoje smrti (1. 1912); zdaj dela tu Rev. M. Tušek. Boswell: J. Jeras mi poroča, da so tu 4 slovenske družine in 12 samcev, ki so vsi premogarji. V cerkvenem in društvenem oziru spadajo menda v Bridgeville. Broughton: Ta naselbina je od Pittsburgha oddaljena 10 milj. L. 1898 sta prišli sem kot prvi družini Kirk in Bregar, doma iz Celja. G. M. Kirk je 1. 1904 odprl prodajalno, ki je zdaj ena največjih. Kakor mi poroča g. Anton Demšar, je zdaj v naselbini skupno 370 Slovencev; družin je 64 in jih ima 29 lastne domove. Razen dveh trgovcev se pečajo vsi s kopanjem premoga. Cerkev imajo skupaj z drugimi narodi, k spovedi zahajajo v Bridgeville. Društva so štiri. Največje je sv. Barbare št. 17, ki ima 340 udov in lastno dvorano, vredno 5000 dolarjev. Društvo sv. Alojzija št. 95 KSKJ ima 98 članov in članic, »Zvezda« št. 52 SNPJ 56 in št. 55 SSPZ 48 članov. Burdine: Rojaki, ki so se naselili v tem kraju, so prišli 1. 1887 iz Trbovelj, Predoslja in Domžal. Med prvimi so bili M. Rajner, T. Lenk in P. Serak. Vsi so premogokopi, le L Dolenc ima prodajalno. Mr. F. Ferlan poroča, da je zdaj tu 52 družin in okrog 100 posameznikov; od teh jih ima 43 lastne hiše. V cerkev zahajajo v Bridgeville; cerkveno življenje je »izgledno«, deco poučuje v krščanskem nauku župnik v Bridgevillu; imajo tudi lastno šolo, a še premalo mladine. Tu je sedež prvega slovenskega društva Pennsvlvanije, namreč društvo sv. Jožefa št. 21 KSKJ, ki so ga dne 2. februarja 1892 ustanovili F. Ferlan, L. Tratnik in drugi; zdaj šteje 250 udov. Poleg tega je še društvo št. 4 JSKJ in št. 50 sv. Barbare. Za izobrazbo skrbi »Bralno in izobraževalno društvo«. Ta naselbina ima lasten »Slovenski dom«, ki je stal menda 8000 dolarjev. Canonsburg: Slovencev je tu okrog 50, med temi 11 družin. G. J. Kirn poroča, da so prišli sem pred 16 leti; delajo v premogovnikih in tovarnah, nekateri imajo prodajalne. Do večje veljave so prišli J. Podboj, T. Bevc, J. Žigon, J. Pelhan, B. Godec, A. Florijančič, F. Potočar in drugi. Versko življenje je dobro; zahajajo k Rev. Zalokarju v Bridgeville. Društvo sv. Janeza št. 75 JSKJ šteje 42, »Jutranja zarja« 30 in »Postojnska jama« 40 udov. Carbondale: Blizu tu je kakih 6 družin, med njimi Josip Debevec iz Rakeka, premožen trgovec z zlatnino. Vsi imajo posestva, dva Slovenca delata v pivovarni. V cerkev zahajajo v Forest City. Claridge: Že 1. 1903 je bilo tu 400 Slovencev, med njimi 200 družin; delajo v premo- govnikih. Družba »Claridge« je ponujala Rev. J. Kranjcu prostor in denar za slovensko cerkev, a do zdaj baje še ni prišlo do zidanja. JSKJ ima tu društvo sv. Mihaela št. 40 in sv. Barbare št. 20. Clarksville-Universal: Mr. J. Previč poroča, da so Slovenci M. Kumer, J. Vičič in J. Jereb prišli sem iz Oselice in Hotavelj pred 13 leti. Delajo v premogovnikih, dva (Previč in Vadnar) imata prodajalni. Zdaj je 10 družin in 6 samcev; 7 jih ima svoja posestva. Zahajajo v slovensko cerkev v Pittsburgh, deca v katoliško angleško šolo. Društvo sv. Barbare št. 39 šteje 75 udov in je bilo ustanovljeno dne 28. februarja 1907. Continental-Newcomer: Mr. J. Blažinec poroča, da je tu pet družin in štiri posamezniki. Prva sta prišla sem L. Bečan in F. Kostelec. Vsi so premogarji in nimajo hiš. V cerkev zahajajo v Uniontown, slovenske službe božje nimajo. Društvo sv. Roka št. 55 JSKJ so ustanovili 1. 1905 J. Kruš-nar, M. Rupar, M. Kordič in A. Levak. (Nadaljevanje prihodnji torek) Baragovi dnevi— Potovanje z avtobusom na letošnje Baragove dneve je še možen. Pokličite ali č.g. Viktorja Tomca na 662-1480 ali go. Mary Lunder na 881-7247. Odhod avtobusa bo v soboto, 3. septembra, zjutraj. 29. Slovenski dan v Torontu (Nadaljevanje s str. 5) zdrav čez vse razdalje in čez vse umetne meje. Ta dan ne mislimo le na lastne težave, niti se ne veselimo le svojih uspehov. Čutimo s trpljenjem, z napori, z boji in zmagami vseh slovenskih rojakov, kjerkoli so. Blizu nam je nesvobodna slovenska domovina, in v njej še posebno pogumni možje in žene, ki se sredi totalitarnega sistema trudijo, da bi naš rod spet zaživel svobodno življenje, vredno ponosnih ljudi. Blizu nam je trpeča Koroška, blizu večkrat pozabljeno Porabje, blizu presekana Goriška in tisočkrat preskušano Primorje s pogumno in zvesto Benečijo. Čutimo z brati, ki nam polni slovenskega duha kličejo iz daljne Avstralije: »Naj živi slovenska beseda!« Rojaki, ki se trudijo za boljše življenjske pogoje po deželah Evrope, begunci in izseljenci, prvega ali petega rodu, vsi so nam blizu, in napore slovenskih skupnosti po mestih in planjavah obeh Amerik, čutimo kot vzpon naše lastne biti. V mislih pa se pomudimo tudi pri Slovencih, ki žive sami, mnogokrat osamljeni, ne le po deželah Azije in Afrike, marveč tudi po oddaljenih krajih drugih celin, pa ostajajo vendarle zavestno živ del narodnega občestva. Življenjska sila slehernega člana slovenske narodne družine veča moč nas vseh! Slovenska vzajemnost pa se ne izčrpa v sedanjosti, v sožitju s sodobniki. Smo člen v verigi slovenstva, neločljivo povezani s predniki in s potomci. Vežeta nas tragika in veličina preteklosti, veže nas isto poslanstvo, veže nas skupno slovensko upanje. Kdaj, če ne danes, naj se ozremo v skupno preteklost, predno upremo pogled naprej, da sredi megle sodobnih zmed, odkrijemo slovensko pot v bodočnost tretjega tisočletja? (Dalje prihodnji torek) Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) Bernadette Kribs Umrla je 39 let stara Bernadette Kribs, rojena Avsec, žena Dale-a, mati Johna Davida in Marka (pok.), sestra Williama in s. Mary Avsec SND (prej s. Mary St. Berna-dine SND), teta. Pogreb bo iz Zak zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 4. avgusta, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Sisters of Notre Dame. Pokojna je bila članica KSKJ- MALI OGLASI UUI M KOR SALE Mentor-on-the-Lake Large 4 bdrm colonial. New house guarantee. Top of the line kitchen with desk area-2 baths. By appointment. 585-0181 (56-57) Barmaid Needed Croatian Home, 6314 St-Clair Ave. 391-2960. (55-58) For Sale 2 homes on 1 lot. Off E-53 St. Moving out of state Looking for quick sale-$10,000. Call 289-9463 eves, after 6, or 292-5500, Ext. 364 days. (56-59) For Rent E. 47 St. 4 rms, up. Tel. 391' 1941 Mon. to Fri. after 5 p-^' and Sat. & Sun. 8 to 7. (54-57) Kirtland, Ohio 48.6 acres for sale on BiHi^5 Rd. 1 mile east of 306-housing development or cl^ or nursery or nursing horf6' Tel. 1-821-0780. FOR SALE 1095 Addison Rd. 8 sU'1 apt. No. Royalton. Brick Rafic*1' Brecksville. Brick bonga^oSfl Clark Ave. Bar with e tainment. For reliable service se your property, ask f°r Mlakar. nter' IlinO paV Rybka Realty 526-7066 or 278-308» 154-3' Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-žnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin OfBhek, 18144 Lake Shore Blvd., ’el-481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: fank Zupančič. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-Var- Za pregledovanje novega član-stva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo Nedeljo ob 10:1 5 dopoldne pod cer-vii° sv- Vida. Mesečni asesment se Pfične pobirati pred sejo in tudi 25. ianuarja in 25. julija od 6. do 7. ure ^večer v društveni sobi avditorija pri J'' Vidu. V slučaju bolezni naj se Inik javi tajniku, da dobi zdravniški lls‘ in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-°l- Preds.: Joseph L. Fortuna; pod-reds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph G°dec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-°1; zapis.: Mary Ann Stay; blag. anies T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., v'opie Hts., OH 44137; nadzorniki: n,hony B. Lausche, Olga Sray, Vir-^oia Fortuna; zastopnika za SND na ' ®D. St.: Joseph Fortuna, Ralph odec; zastopnika za SND na Maple ts-: Joseph Fortuna in Ralph Go-®c> Zastopnika za atletiko in »boo-^er« klub: Joseph Fortuna in Ralph 0dec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in g ; Jelercic. eie so na 25.-ega v mesecu v Ov. nar. domu na E. 80 St. ob S{' D zv. Novi člani sprejeti od roj-^Va do 60. leta starosti. Bolniški Dl .S,T'ent i® 65 centov na mesec in ^ ui® ^7 bolniške podpore na te-nj1’ i® ^*an bolan 5 dni ali več. laki v Nevburgu, pristopite v dru-0 sv. Lovrencal Društvo SV. ANE št. 150 b0|Uhovni vodja: Rev. Anthony Re-pr ' pr®ds.: Angela Winter; pod-®’: Relen Krofi; taj.: Josephine ,a nter- 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-t6r ®rdVck. Nadzornice: Anna Win-tjpj ^eresa Zupančič, Helen Krofi; <5k' Catherine Zabak; zastopnica *as. G) na E. 80.: Laura Berdyck He|enP^'Ca za SND na Maple Hts. io; . ^r°fl; zastopnici za Federaci Wir^HD®13 Winter in Josephine druji^' .^clravn',t': Vsi slovenski in viri6sSI