Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 27. marec 2024 3 Vrtec – zahod je odprl vrata Cena: 1,61 EUR Leto: XXVI 9 Nova infrastruktura na vodotokih mora biti odpornejša ŠT. 2 I 28. februar 2024 14 Vreme pregnalo pustni karneval, a pust se ni pustil odgnati Timijev zlati vikend v Oberstdorfu L. GROBLER (Timi) ter 222,5 in 229 m (Domen). V soboto se je sanjsko za Slovenijo končala tudi prva posamična tekma v poletih za svetovni pokal v Oberstdorfu. Zmagal je Timi Zajc (dvakrat 230 m), drugo mesto je zasedel Peter Prevc, Domen Prevc pa je bil peti. Tretji je bil Stefan Kraft. Na nedeljski tekmi je Timi za las zgrešil stopničke in bil četrti, tekmo pa je dobil Stefan Kraft, drugi je bil Peter Prevc. Na tej tekmi si je s 27. mestom prve točke v svetovnem pokalu prislužil tudi mladi rojak iz Spodnje Savinjske doline Žak Mogel. T. T. Naš vrhunski skakalec Timi Zajc je v skupni razvrstitvi poletov na tretjem mestu, potem ko je za njim še en uspešen letalni vikend v Oberstdorfu, ko je v poletih zasedel prvo in četrto mesto v posamični konkurenci in zmago v tekmi dvojic. Timi Zajc je najprej v petek skupaj z Domnom Prevcem dobil tekmo dvojic v smučarskih poletih v Oberstdorfu. Druga je bila Norveška z zaostankom 23,2 točke, tretja pa Avstrija z zaostankom 28,8 točke. Slovenska orla sta pometla s konkurenco s poletoma 223 in 233,5 m Kakšen svet ustvarjamo? LUCIJA GROBLER Z medobčinskega otroškega parlamenta v Žalcu O duševnem zdravju otrok in mladih T. T. Na I. OŠ Žalec je v četrtek, 22. februarja, potekal medobčinski otroški parlament. Sodelovalo je 64 mladih parlamentarcev iz osmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. S pomočjo mentorjev so tokrat razpravljali na temo duševnega zdravja otrok in mladih. Razpravljali so v štirih skupinah, ki so imele različne delovne naslove: moji viri moči, vpliv okolja na moje duševno zdravje, kaj je duševno zdravje in spremembe za krepitev mojega razvoja. Skupaj s strokovnjaki na področju dela z mladimi so ob zaključku debate izdelali plakat in izbrali po dva predstavnika vsake skupine, ki sta v sklepnem delu parlamenta predstavila bistvo njihove razprave. Učenci so poročali, da si želijo boljše medosebne odnose. Izpostavili so tudi, da bi bilo bolje, da bi bili predmeti, ki so povezani z gibanjem in zdravim življenjskim slogom ter vzgojo, brez ocen. Slišati je bilo, da je treba izbrati prave prijatelje in se čim bolj odmikati od socialnih omrežij ter vzpostaviti zaupanja vredne medsebojne odnose. Rešitve, ki so jih predlagali, so ukvarjanje s športom, kulturo, pomoč drugim, škatlice za anonimna pisanja težav, ozaveščanje o duševnem zdravju in podobno. Opozorili so tudi na dolgotrajen ali pa zelo drag dostop do strokovnjakov, ki jih potrebuje oseba v duševni stiski. Vsi, ki so predstavljali rezultate po skupinah, pa se bodo udeležili regijskega šolskega parlamenta, ki bo potekal 14. marca v Velenju. Še dobro, da je te dni malce bolj smelo začelo sijati sonce in so maškare z igrivostjo in humorjem nasmejale kakšen dan in uspešno pregnale pust, ker sicer se mi zdi, da časi prinašajo na kup čedalje več negativne energije, ki ne pomaga nikomur … Stavke sem, stavke tja, v zdravstvu, sodstvu, javni upravi in še kje, nepremičninske afere, korupcijske afere, politične spletke, še o poplavni varnosti in reševanju področij, ki trajno ne bodo več naseljena, se dolgo, morda predolgo pogovarjamo. Če dodamo še medijsko krizo, razcvet kavč strokovnjakov na družabnih omrežjih in populizma vseh vrst, čedalje slabši »servis« za državljane na vseh področjih z dolgimi čakalnimi vrstami v zdravstvu, sodstvu in upravnih postopkih, potem ni čudno, da ljudje ne zaupajo več od vseh in da mu polnimo zakladnico državljani in podjetja. Kulture v odnosih in delovanju so si spet zaželi govorniki na proslavah ob kulturnem prazniku, mnogi državljani pa si želijo le kulturnega življenja, preživetja in standarda. Zadnja leta so take želje na proslavah ob praznovanju kulture zelo pogoste, zato gotovo na tem področju čutimo pomanjkanje. Kakšen svet ustvarjamo za zanamce, sem se te dni večkrat vprašala. Ali naši otroci, ki vidijo priložnosti in širine tujine, še želijo živeti tukaj? Čedalje več jih odhaja v tujino in tam ostaja, čeprav se zavedajo, da ni idealna, jim pa ponuja nekaj več reda in priložnosti ter nekaj manj malomožganskega veleposestništva. Ko smo talentirano flavtistko Izo Štih vprašali o prihodnosti, je odgovorila: »Rada bi živela v tujini, Kakšen svet ustvarjamo za zanamce, sem se te dni večkrat vprašala. Ali naši otroci, ki vidijo priložnosti in širine tujine, še želijo živeti tukaj? nikomur. Saj tudi ne vedo, kaj je res in kaj ne, kdo pije, kdo plača, kdo odgovarja in kdo se izgovarja, kdo je še sploh verodostojen v tej državi in kdo si sploh zasluži spoštovanje … Ob tem pa morajo državljani in drugi subjekti redno plačevati vse obveznosti, če ne hitro grozi izvršba, pritožbe na ustavijo plačila … Saj poznate tisto – cesarju, kar je cesarjevega? No, fajn bi bilo, da se tudi cesar spomni, da je cesarstvo »Problem sveta je, da so pametni ljudje polni dvomov, medtem ko so neumni polni samozavesti.« Charles Bukowski razen če bi bile razmere v Sloveniji takšne, da bi mi zadostovale – potem bi z veseljem ostala tukaj.« Ali vemo, kaj mladim zadostuje, kaj želijo, kaj jih pritegne in za kaj jim 'dol visi'? No, v vsakem primeru mislim, da jim dol visi za kregarije sem in tja in za starce, ki venomer kažejo mišice in pozabijo, da si morajo spoštovanje še kdaj zaslužiti – in tega si gotovo ne bodo z »iztro- šenjem države« v osirotelo in izčrpano lepotico na sončni strani Alp. Mnogi mladi čedalje manj spoštujejo avtoritete, starejše, mentorje, tudi starše, tiste, ki bi jim morali biti zgled. Ker to enostavno niso. Mladi postajajo čedalje bolj agresivni, do sebe, med seboj, nekateri čedalje bolj apatični … Slabša se naše in njihovo duševno zdravje. O tem so se pogovarjali tudi mladi na letošnjem medobčinskem otroškem parlamentu v Žalcu. »Moja savinjska skupnost mi je pred leti dala širino, veliko znanja, veliko topline in tudi veliko samozavesti, in pravijo, da nam te samozavesti Savinjčanom nikoli ne zmanjka,« je povedala Manica Janežič Ambrožič, slavnostna govornica na kulturni proslavi v Žalcu, na kateri je govorila o domu, spoštovanju in ponosu ter nas vse spomnila, kaj nam pomeni dom. Ob tem je dodala: »Naj vam ustvarjalnosti zlepa ne zmanjka, naj vam ne zmanjka veselja do življenja, naj vam vašega doma, tistega, ki ga nosite v srcu in čuvate kot zaklad, in tistega, v katerem živite, ne zasenčijo temni oblaki strahu in negotovosti.« Spoštovanje, ponos in dom nosi tudi sporočilo našega šampionskega letalca Timija Zajca iz Hramš, ki je minuli vikend ob fotografiji dvojne slovenske zmage, sebe na prvem in Petra Prevca na drugem mestu, zapisal na svojem Facebook profilu: »Imam privilegij, da so idoli kolegi.« Izognite se senc. Naj vam sonce osvetljuje dom in vašo pomlad. Smelo za njim! Od 1. februarja nov delovni čas v trgovini v Žalcu: pon.-pet.: 9. do 17.00, sob.: 8. do 12.00. Oglasite se, pomlad kliče k obnovi! TRGOVINA JUTEKS, HMELJARSKA 3, ŽALEC, + 386 (0)3 71 20 758, TRGOVINA@JUTEKS.SI 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2024 Za praznik o spoštovanju in ponosu LUCIJA GROBLER T. TAVČAR »Verjamem v kulturo dialoga, širino pogleda in razumevanja, v kulturo spoštovanja in v spoštovanje kulture,« je povedala slavnostna govornica, novinarka in televizijska voditeljica RTV Slovenija Manica Janežič Ambrožič na proslavi v Žalcu. Manica Janežič Ambrožič Osrednjo proslavo Občine Žalec v počastitev slovenskega kulturnega praznika so pripravili v torek, 6. februarja 2024, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Podelili so tudi štiri Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2023, med njimi Savinovo plaketo z denarno nagrado, ki jo je prejel Bojan Pevec. Savinovo priznanje je prejela Mojca Uranjek, sicer vodja podružnične osnovne šole Gotovlje, za uspešno mentorsko in pedagoško delo ter prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v lokalni skupnosti. Savinovo plaketo sta prejeli Biserka Neuholt Hlastec, predsednica KD Liboje, za obogatitev občinske kulture na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in splošnega neformalnega izobraževanja ter Maja Bubik Polovšak, svetovalna delavka na OŠ Petrovče, za dosežke na plesnem področju, ki pomenijo obogatitev kulture in s tem prepoznavnost Občine Žalec v širšem slovenskem prostoru. Savinovo plaketo z denarno nagrado je prejel Bojan Pevec, predsednik društva Od Celja do Žalca, ki organizira istoimenski mednarodni folklorni festival, za dolgoletno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, s katero se je občinska kultura uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru. Bojan Pevec se je za priznanja zahvalil v imenu nagrajencev in med drugim dejal: »Naj se zahvalim tistim, ki skupaj dihamo, čutimo in živimo kulturo.« Priznanja je nagrajencem predal župan Občine Žalec Janko Kos. »Nocoj bom govorila o domu, o spoštovanju in o ponosu,« pa je svoj nagovor na prireditvi začela slavnostna govornica Manica Janežič Ambrožič, novinarka in televizijska voditeljica RTV Slovenija. »Ko pride tujec v naše savinjske kraje, ga presenetita širina in neskončnost naših polj, poboža ga poletje, ki diši po hmelju, vidi valovanje žitnih polj in travnikov in – vsaj upam ali pa si želim – prevzame ga neka radoživost človeka, ki je na zelo lepem in mirnem delu sveta. Vse to je pustilo sledi na vseh nas, ki smo vsaj del življenja preživeli tukaj, četudi smo se nekoč kdaj odpravili naprej. Ervin Fritz, ki je tudi pesnik naših krajev, v pesmi Rodovi pravi: 'Kaj smo, le žrtev mrtve, žive, še nežive mreže, le zanka, ki se zatika v tkalnici rodov in v dalj in v šir prednamce in zanamce veže.' Majhen vozel med prednamci in zanamci smo torej, povezani v našo skupno kulturo in tudi v naš prelep jezik. V njem imamo dvojino in lahko vse, kar želimo povedati, izrazimo tako, da se nanaša samo na naju. Ne name, ne na nas, na naju. To je naš jezikovni in kulturni privilegij.« je nadaljevala Manica Janežič zdi daleč, a je v bistvu le hip pred nami. To je moč umetnosti, to je ta nadčasnost umetnosti. Sporočilo te slovenske pesmi je preprosto in večno, kot je dom, razumljivo vsem. Kamorkoli grem, službeno, s kamero, srečujem ljudi, ki mi govorijo o sebi, o svoji družbi, a tisti, ki so preživeli največ gorja, so človeško največji. Vedno, skoraj brez izjeme, mi na koncu pogovora želijo vse dobro. 'Naj tebe in tvojo družino čuva bog,' mi je pred meseci v ukrajinski Buči zaželela starejša sogovornica Olga, potem ko je končala svojo pripoved. Vse dobro mi je v svojem novoletnem voščilu zaželela novinarka, ki vztraja na jugu Gaze, obe neustrašni ženski preživljata vojno, a v naš del sveta, kjer je mir, pošiljata dobre želje. In ko praznujemo slovenski kulturni praznik, se sprašujem, ali je to mogoče veličina naše skupne kulture, naše kulture človeštva, ne slovenske, ne ukrajinske ali ruske, ne palestin- Letošnji Savinovi nagrajenci skupaj s slavnostno govornico in županom (z leve): Manica Janežić Ambrožič, Mojca Uranjek, Bojan Pevec, Biserka Neuholt Hlastec, Maja Bubik Polovšak in Janko Kos oblaki strahu in negotovosti. Želim vam tudi spoštovanja in ponosa. Vesel in prešeren dan kulture.« V kulturnem programu so nastopili: duet Hostnik pa Krečič, ki ga sestavljala kantavtor, pripovedovalec, pesnik in vizualni umetnik Tomaž Hostnik ter violinist in skladatelj Matija Krečič, Komorni dekliški pevski zbor I. osnovne šole Žalec pod vodstvom zborovodkinje Samante Kunšt in plesalka Lučka Robič. Prireditev sta povezovala Nastija Močnik in Vid Palčnik, ki sta svoje misli ob kulturnem prazniku domiselno spletla tudi v duhovite rime. Poklon prazniku kulture D. NARAGLAV Duet Hostnik pa Krečič sta brez dlake na jeziku pometla kulturno proslavo s preprostostjo šansona in z glasbeno virtuoznostjo. Ambrožič. »Če bi bila pesnica, bi pesnila o marsičem, tudi o naših zelenih daljavah, o dišečem poletju in neskončnem modrem nebu. Tako pa sem ustvarjalka na nekem drugem področju in v resnici podobe svojega doma, ki ga kot zaklad nosim v srcu, iščem, kjer koli že hodim po svetu, in poslušam zgodbe o tem, kako živijo, in poskušam razumeti, zakaj se odločajo tako, kot se. Če bi bila pesnica, bi verjetno razumela več, a moj medij je kamera in njenemu pogledu podrejam misli in ustvarjalnost. Vsi dom nosimo v srcu in ga vse življenje iščemo; rekla bi, da je to iskanje kot kruh, kot požirek vode, kot je slovenski pesnik Minatti zapisal leta 1964. Šestdeset let so stari ti verzi. Razumeli ste jih leta 1964, isto misel bi razumeli leta 1064, ko so bili tukaj naši prednamci, in sporočilo pesnika verza 'Nekoga moraš imeti rad' bodo razumeli tudi naši zanamci. Čez 100 let, denimo. Leto 2124 se nam Prireditev sva tudi v rime domiselno povezala Vid Palčnik in Nastija Močnik. ske ali izraelske, ampak skupne kulture človeštva – ali pa mogoče prav vsake od naših kultur? Nam je naša dolina dala širino pogleda in tudi širino misli, da to razumemo zlahka … Moja savinjska skupnost mi je pred leti dala širino, veliko znanja, veliko topline in tudi veliko samozavesti, in pravijo, da nam te samozavesti Savinjčanom nikoli ne zmanjka. Naša slovenska kultura nam tudi zaradi razumevanja majhnosti narekuje spoštovanje različnih kultur tega sveta in prav to spoštovanje moramo pričakovati, pravzaprav zahtevati tudi od tistih, ki se srečujejo z nami, ne glede na to, kako velik imperij je za njimi. Dejstvo je, da je slovenstvo preživelo kljub vsemu, kar ga je ogrožalo, in tudi to od nas danes zahteva, da našo, slovensko kulturo razumemo in uveljavljamo kot ponosen in enakopraven gradnik evropske kulture, spoštovanje do drugih in ponos, da smo, kar smo. Verjamem v kulturo dialoga, širino pogleda in razumevanja, v kulturo spoštovanja in v spoštovanje kulture. V to, da vsi nosimo svoje domove v srcu in si želimo zaspati brez strahu. Verjamem tudi v ponos. Tam, kjer je največ bolečine na svetu, srečam tudi največ ponosa. Palestinski pesnik je pesem o svojem domu končal takole: 'Naučil sem se vseh besed, da bi jih razdrl, da bi sestavil eno samo: dom ...'« Čestitala je tudi vsem nagrajencem: »Naj vam ustvarjalnosti zlepa ne zmanjka, naj vam ne zmanjka veselja do življenja, naj vam vašega doma, tistega, ki ga nosite v srcu in čuvate kot zaklad, in tistega, v katerem živite, ne zasenčijo temni V času praznovanja slovenskega kulturnega praznika je bilo poleg občinskih proslav tudi več krajevnih proslav, ki so bile zelo izvirne in prežete s krajevno kulturo. V Občini Žalec so proslave med 4. in 7. februarjem imeli še v šestih krajevnih skupnostih. V KS Galicija so kulturni praznik praznovali v dvorani zadružnega doma že v nedeljo, 4. februarja popoldan. Organizator proslave je bilo Kulturno društvo Galicija, katerega predsednica je Ane Mari Petre Aubreht. Na proslavi so nastopile vse sekcije društva: Folklorna skupina z otroško, mladinsko in odraslo skupino, MePZ Galicija, Veseli Pruhovčani, Dramska sekcija in vokalna skupina Ad hoc. Slavnostna govornica je bila Jolanda Železnik, povezovalec pa Luka Žerjav. Kot vedno so ob tej priložnosti v KD Galicija sprejeli učence 1. razreda POŠ Trje. V KS Petrovče, kjer deluje kulturno društvo z več sekcijami, so tokratni kulturni praznik praznovali 5. februarja v prostorih OŠ Petrovče. Zaradi prodaje hmeljarskega doma so namreč ostali brez svoje dvorane, v kateri so leta in leta kulturno delovali. O tem je na proslavi spregovorila tudi slavnostna govornica, predsednica KD Petrovče Violeta Šket. V programu so nastopili Folklorna skupina Kobula KD Petrovče ter učenci Osnovne šole Petrovče s plesnimi, dramskimi in pevskimi točkami, povezanimi v celoto kulturne ustvarjalnosti. Prireditev je z nizom Prešernovih misli, prenesenih v današnji čas, povezovala Jasna Sraka. V KS Šempeter so imeli proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v ponedeljek, 5. februarja, v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter. V pestrem kulturnem programu so nastopili Kvartet Štangarji, učenci OŠ Šempeter, Mažoretna skupina Liboje, Alja Terglav in Tamara Farčnik ter Ana Kumperger, ki je zelo obetavna mlada slovenska pesnica. Del svojih pesmi, ki bodo izšle v pesniški zbirki, je tudi predstavila na proslavi, za katero je scenarij napisala Lučka Drnovšek. Program je povezovala Neža Zagoričnik. V KS Griže so praznik obeležili v torek, 6. februarja, s svečano akademijo, posvečeno minuli 100-letnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha. V uvodu je članica gledališke skupine Pika na i Jerneja Medved spregovorila o Prešernu. Osrednji del akademije so izvedli člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje s solistoma Jano Kvas in Lovrom Tacolom ter Mešani pevski zbor Orfej Celje z zborovodjem Matevžem Pušnikom. Obiskovalce so z odličnim recitalom Moja pesem ni le moja pesem popeljali v preteklost, v čas 2. svetovne vojne, v čas Karla Destovnika - Kajuha. Slavnostna govornica je bila domačinka, vodja in režiserka domače gledališke skupine Pika na i Tanja Kastelic. V KS Ponikva pri Žalcu so slovenski kulturni praznik obeležili na predvečer praznika, 7. februarja, skupaj z občnim zborom društva, ki ga vodi Jernej Jelen. Na dogodku, ki so ga pričeli s Prešernovo Zdravljico in na katerem so imeli tudi Prešernov recital, so se s svojim programom predstavile vse sekcije kulturnega društva, in sicer Moški pevski zbor Ponikva, otroška folklorna skupina, odrasla folklorne skupina in vokalna skupina Me in on, ki se je že nekajkrat nadvse uspešno predstavila javnosti. V KS Liboje je prireditev ob kulturnem prazniku pripravilo Kulturno društvo Svoboda Liboje pod vodstvom predsednice Biserke Neuholt Hlastec, in sicer v sredo, 7. februarja, v Kulturnem domu Liboje. V programu so nastopili Godba Liboje, otroci Vrtca Liboje, folklorna skupina in pevski zbor POŠ Liboje, recitatorka Jožica Ožir, Mažoretna skupina Liboje in Pevke treh vasi. Ob tej priložnosti so v kulturno društvo sprejeli tretješolce POŠ Liboje. Prireditev so tokrat namenili mladim in njihovi povezanosti s kulturo, za katero si želijo, da z leti raste, cveti in se utrjuje. Slavnostna govornica je bila vodja POŠ Liboje Vlasta Polenik. OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2024 3 Vrtec – zahod je odprl vrata LUCIJA GROBLER T. TAVČAR Vrtec, ki je velika pridobitev zaradi vse večje prostorske stiske v okviru dosedanjih kapacitet Vrtcev Občine Žalec, bo sprejel okoli 170 otrok. po preteku 15-letne koncesije, leta 2039, pa bo vrtec prešel v občinsko last. Predsednik uprave podjetja Esotech mag. Marko Škoberne je povedal, da so z uspešno izvedbo in sodelovanjem ob izgradnji vrtca postavili dobre temelje za koncesijsko sodelovanje za obdobje 15 let. V imenu podjetja je Vrtcem Občine Žalec podaril 3.000 evrov za nakup didaktične opreme. Malčki so v novih igralnicah nastanjeni od 1. februarja. Kot je povedala ravnateljica Vrtcev Občine Žalec Natalija Starič Žikić, je nov, sodobni vrtec pridobitev zanje in za občino: Velik sodoben vrtec bo prinesel večjo kakovost za otroke in zaposlene v vseh enotah Vrtcev Občine Žalec. Trak ob odprtju so prerezali župan Janko Kos, ravnateljica Natalija Starič Žikić, direktorica podjetja, ki bo upravljalo z vrtcem v javno-zasebnem partnerstvu, dr. Urška Dermol in predsednik uprave Esotecha Marko Škoberne s pomočjo otrok. V torek, 20. februarja, so v Žalcu tudi uradno predali namenu nov devetoddelčni Vrtec Žalec – zahod, ki so ga otroci napolnili že 1. februarja. Vrednost naložbe je 12,8 milijona evrov, razteza pa se na 2.200 kvadratnih metrih neto površin. Zgradili so ga v okviru javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Esotech iz Velenja. V novem vrtcu imajo Vrtci Občine Žalec tudi prostore za upravo, osrednjo kuhinjo za več enot vrtca in večnamenski prostor, ki ga lahko kim igriščem s sodobnimi igrali. Na odprtju nove pridobitve je številno občinstvo najprej pozdravil župan Janko Kos, ki je izrazil tudi hvaležnost vsem, ki so prispevali k realizaciji tega zahtevnega velikega projekta, koncesionarju, vodstvu in kolektivu žalskih vrtcev ter sodelavcem iz občinske uprave. Poudaril je, da se je že pred leti pokazala potreba po vrtcih, ob tem pa, da so javno-zasebno partnerstvo izbrali kot najprimernejšo rešitev za tako velik projekt, ki ga občina sama ne Otroci so se najbolj zaslužnim za nov vrtec, med njimi županu, zahvalili s svojimi umetninami. »Začudenje, morda malo negotovosti, nato pa veselo raziskovanje, veselje in radost otrok, ki so 1. februarja vstopili v ta naš novi vrtec, so zagotovo največje poplačilo za ves trud veliko ljudi, ki so ga vložili v njegovo izgradnjo. Vrtec je sodoben in z njim smo omogočili boljše pogoje bivanja čisto v vseh enotah Vrtcev Občine Žalec, saj bomo z njim zadostili notranjim prostorskim pogojem V vrtcu je sodobna kuhinja, kjer bodo pripravljali obroke tudi za druge enote vrtca in za druge. v popoldanskih urah koristijo tudi občinska društva. Posebnost vrtca je tudi razvojni oddelek za otroke s posebnimi potrebami, ki ga v občini do sedaj niso imeli. Objekt je tudi energetsko varčen in večinsko samooskrben, ima lepo urejeno okolico in je obdan z velikim otroš- bi mogla financirati. Poudaril je, da je imela občina srečo, da je izbrala dobrega izvajalca, projektanta in tudi kakovosten nadzor ter kljub težavam, ki so jih poplave prinesle tudi izvajalcu, uspela projekt izpeljati do konca. Občina Žalec bo podjetju Esotech letno plačevala okoli 900.000 evrov, Otroci so v svetlih novih igralnicah vrtca na dan odprtja po svoje prikazali številne aktivnosti, mer drugim kako se je zidal njihov vrtec. v vseh 12 enotah. Zelo pomemben za našo občino je gotovo oddelek prilagojenega programa, kajti do sedaj so morali starši te otroke voziti v dve sosednji občini. Veliki in svetli prostori ne bodo namenjeni le otrokom, ampak tudi zaposlenim.« V oddelek s prilagojenim programom je vključenih šest otrok in je poln, je po odprtju vrtca povedala ravnateljica: »Vanj so vključeni otroci, ki zaradi svojih težav ne funk- cionirajo dobro v rednih oddelkih in potrebujejo več prilagoditev in več individualnega dela. V tem oddelku sta zaposleni specialna pedagoginja in pomočnica vzgojiteljice, ki skrbita, da sleherni izmed teh otrok dobi tisto, kar potrebuje v danem trenutku. Nasproti razvojnega oddelka je senzorna soba, kjer se lahko otroci umirjajo, v njej se lahko dogaja še več individualnih dejavnosti.« Zbrane je ob odprtju v imenu resornega ministra pozdravil tudi direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Rado Kostrevc. Otroci so se skupaj z ravnateljico Natalijo Starič Žikić s predajo posebnih umetniških del zahvalili vsem, ki so bili najbolj odgovorni za izgradnjo, kuharice pa so postregle z žlahtnimi jedmi iz nove kuhinje. Za program ob odprtju so poskrbele vzgojiteljice iz vseh enot Vrtcev Občine Žalec skupaj z otroki iz vrtca. Zapel je celo priložnostni zborček, sestavljen iz otrok iz več enot vrtca. Med obhodom prostorov na dan odprtja so v velikih skupnih prostorih otroci pod vodstvom strokovnih delavk prikazovali različne dejavnosti. Veseli vseh donacij L. G. ARHIV OBČINE ŽALEC V Občini Žalec so skupaj s septembrskim humanitarnim koncertom, z direktnim nakazilom in donacijami drugih zbrali za odpravo škode po avgustovskih poplavah dobrih 118 tisoč evrov. Občina je že kmalu po poplavah za poplavljene nakazala območnemu združenju RK in Karitasu po 10 tisoč evrov, iz naslova dobrodelnega koncerta pa je zbrala dobrih 22 tisoč evrov. Pozvala pa je tudi druge donatorje, posameznike in podjetja, da darujejo sredstva. Skupaj se je iz naslova donacij nabralo 118.628 evrov. Večino, 108.628 evrov, je bilo nakazanih območnemu združenju RK Žalec, ki je poskrbel za razdeljevanje. Mnogo podjetij se je odločilo, da daruje direktno oškodovancem ali prostovoljskim in humanitarnim organizacijam. Med njimi smo že pisali o podjetju Juteks, ki je Gasilski zvezi Žalec podaril 20.000 za obnovo uničene opreme, 100.000 evrov pa je razdelil tudi med druge humanitarne organizacije po Sloveniji za pomoč iz naslova škode po poplavah. Gotovo Direktor poslovne enote Celje Zavarovalnice SAVA Janez Mervič je simbolno predal županu Janku Kosu najvišjo med vsemi donacijami za poplavljene. pa je bilo donatorjev in donacij direktno še več. Žalski župan Janko Kos je povedal, da so v občini veseli prav vsake donacije, ki je prišla od posameznikov in podjetij, direktno ali posredno do tistih, ki so bili oškodovani v avgustovskih poplavah. V občini je bilo namreč od 20 cm pa do 1,5 metra vode poplavljenih kar 800 objektov. »Posebej pa se zahvaljujemo družbeno odgovornemu podjetju Zavarovalnica Sava, ki je za pomoč pri obnovi stanovanj poplavljenim v Občini Žalec namenila donatorska sredstva kar v višini 50.000 evrov, kar je največ med vsemi, « je povedal Janko Kos. 4 OBČINE ŠT. 2 I februar 2024 Iz sedanjega stanja nas lahko povleče prav kultura D. NARAGLAV Plaketo pisatelja Janka Kača je prejel kipar Ciril Hočevar iz Kaplje vasi, izjemen ustvarjalec muzejskih lutk v naravni velikosti, portretov in drugih kiparskih stvaritev. V Občini Prebold so osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v torek, 6. februarja, v Dvorani Prebold. Že vrsto let na ta dan podelijo tudi občinska priznanja na področju kulture. Glede na vrsto delovanja podeljujejo plaketo skladatelja dr. Antona Schwaba ali plaketo pisatelja Janka Kača. Slednjo so podelili tudi letos. Letošnja slavnostna govornica je bila ravnateljica OŠ Prebold Vesna Kumer. Župan Občine Prebold mag. Marko Repnik je v svojem nagovoru na slovesnosti izpostavil pomen kulturnega praznika. »Slovenija je na število prebivalcev zagotovo unikum, ko govorimo o kulturnem udejstvovanju. Imamo zelo dodelan sistem ljubiteljske kulture, po katerem bi se morale zgledovati druge države Evropske unije. Tudi domača, lokalna kultura je marljiva, se razvija in pušča pečat v življenjskem vsakdanu. Bodimo ponosni na našo kulturo, podpirajmo in gojimo jo, predvsem pa je ne jemljimo kot nekaj samoumevnega. Je živa stvar, spreminja se in ima mnoge oblike in mnoge obraze. Za kulturo in kulturno življenje so potrebni volja, razumevanje in srčnost, česar pa nam ne manjka. Kultura je bila in ostaja tista sestavina naše družbe, ki povezuje in krepi medsebojno zaupanje, pri čemer pa ima tudi veliko vlogo pri ohranja- Slavnostna govornica Vesna Kumer nju dobrih odnosov in spoštovanja med ljudmi. Pri vsem, kar počnemo, moramo biti najprej zadovoljni sami, da bi lahko zadovoljili druge. Bodimo in ostanimo kulturni,« je med drugim poudaril župan in izrekel iskrene čestitke ob prazniku. Slavnostna govornica je bila ravnateljica OŠ Prebold Vesna Kumer, ki je spregovorila o kulturi na različnih področjih družbe. Poseben poudarek je pri tem namenila bralni kulturi in ob tem izrazila zaskrbljenost nad dejstvom, da nivo bralne kulture in pismenosti med prebivalstvom upada. Ob zaključku svojega govora je poudarila: »Ne pozabimo, da nas iz sedanjega stanja v družbi lahko povleče prav kultura. Kultura na vseh ravneh: bralna kultura, kultura odnosov med ljudmi, kultura odgovornosti za skupno dobro, kultura bivanja v skladu z okoljem in najpomembnejša od vseh kultur – kultura srca.« Po slavnostnem nagovoru je nastopil še najbolj slovesen trenutek kulturne prireditve, podelitev plakete pisatelja Janka Kača ustvarjalcu in kiparju Cirilu Hočevarju. Po obširni obrazložitvi njegovega ustvarjalnega dela in življenja sta mu plaketo izročila župan mag. Marko Repnik in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe. Po podelitvi se je Ciril Hočevar zahvalil županu, občinskemu svetu in vsem, ki so mu izkazali takšno čast ter mu namenili to kulturno priznanje. Ob tem je izrazil tudi zadovoljstvo, da je lahko tokratni slovesnosti pridal tudi svoj delež z razstavljenim kiparskim portretom častnega občana Občine Prebold dr. Ivana Dolinarja, ki ga je naredil v zahvalo za napisano knjigo o Kaplji vasi leta 2000. Na slovesnosti je iz grl pevcev Moškega pevskega zbora Prebold, ki ima za sabo že 102. leto delovanja, najprej zadonela slovenska himna. Nato je občinstvo pozdravila modera- Med podelitvijo občinskega priznanja za kulturo Cirilu Hočevarju torka prireditve Jolanda Železnik in z nekaj uvodnimi besedami o kulturi na oder povabila gostitelja tokratne slovesnosti. Slovesnost, ki so jo poleg Moškega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Ane Rudnik Pavlice obogatili še izvrstna kitaristka Eva Pišek, pesnik in dramatik Aljaž Primožič s svojo avtorsko recitacijo ter akademski likovnik in glasbenik Miha Erič, ki je zaigral dve pesmi na ustno harmoniko, se je končala še s sklepnimi besedami moderatorke. Vse skupaj se je zaokrožilo še s prijetnim druženjem ob kozarčku in dobrotah v avli dvorane. S tem je bil sklenjen še en večer, posvečen slovenski kulturi, Prešernu in ostalim velikim možem slovenske narodne identitete. Slavnostna govornica na preboldski občinski proslavi, ravnateljica OŠ Prebold Vesna Kumer, je med drugim nanizala nekaj dejstev v zvezi s slabo bralno kulturo v Sloveniji. Mednarodna raziskava je pokazala, da vsak četrti odrasel prebivalec Slovenije ne bere prav dobro in zato slabše razume besedila, s katerimi se srečuje v življenju ali pri delu. Vsak četrti odrasli Slovenec razume le preprosta besedila, skoraj polovica Slovencev v letu dni ne prebere niti ene knjige, ki ni vezana na delo ali študij. Leta 2019 je bilo le še 13 % rednih bralcev, med katere uvrščajo tiste, ki berejo vsaj enkrat do trikrat mesečno in so prebrali več kot deset knjig v zadnjih 12 mesecih. Samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom. Ostali se ne zavedajo povsem odgovornosti, ki jih prinašajo bralne navade. Kultura je oplemenitenje človeka T. TAVČAR Za prešerno vzdušje je poskrbel kantavtor Adi Smolar. Na Vranskem so se poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku in pesniškemu velikanu Francetu Prešernu 7. februarja. Številno občinstvo, ki se je zbralo v Športni dvorani Vransko, je nagovoril antikvar Rok Glavan. V svojem razmišljanju si je Rok Glavan zastavil vprašanje, kaj je kultura. O tem je povprašal otroke na njemu bližnji osnovni šoli, saj prav otroci povedo resnico. Iz odgovorov je razbral, da otroci svoji starosti primerno kulturo povezujejo z lepim obnašanjem, zato so bili odgovori v petem razredu drugačni kot v prvem. »Kultura je dediščina in običaj; nekaj, kar prihaja iz davno tedaj; domače jedi, postrežene na mizo, da popestrijo nedeljsko kosilo,« pa so povedali devetošolci. Potem pa je nadaljeval: »Otroci kulturo dojemajo kot nekaj običajnega, kot nekaj, kar bi nam moralo biti samoumevno. Zakaj imamo potem dan kulture? Je res treba častiti omiko in izročilo? Zanju ni potreben poseben praznik, spoštovati bi ju morali vsak dan in občudovati ter se tudi iti tako kulturo. Kultura ni samo to, kar pravi mladi rod. Kultura je še nekaj drugega. To je oplemenitenje človeka … Zato je to tudi umetnost, ki se jo pogosto enači s kulturo. Ne le ena, vse, ki so del človekovega ustvarjanja in sodijo pod velik dežnik, ki ga imenujemo kultura. Pod tem dežnikom pa sta tudi omika in izročilo. Toda v zadnjem času se pojavljajo še neke druge kulture. Kultura nasilja, kultura sovraštva, kultura nestrpnosti. Te si res ne zaslužijo in nikakor ne smejo nositi naziva kultura, saj niso oplemenitenje človeka. Nasprotno, razčlovečijo nas. Naš čas na planetu je omejen in zakaj se ne bi trudili biti omikani? Žal pa so danes te kulture v navednicah prisotne vsepovsod in celo prevladujoče ...« Nadaljeval je, da je pol stoletja kasneje prišel do enakega spoznanja Cankar, preko katerega se je navezal na našega rojaka Schwentnerja, ki je v Cankarjevem ustvarjanju prepoznal plemenitenje človeka. Rok Glavan je to lastnost prepoznal tudi v Vranšanih, ki so se rojaku, založniku Lavoslavu Schwentnerju, pred leti poklonili s spominskim prostorom v njegovi rojstni hiši. Prepoznali so, kakšen pečat je pustil v slovenski kulturi, čeprav založniki po navadi živijo v senci. Antikvar Glavan je bil v odkrivanje Schwentnerja in njegovega dela močno vpet ter mu srčno predan, zato se na Vransko rad vrača. Med nastopom Adija Smolarja V nadaljevanju večera so zbrane osnovnošolci popeljali na sprehod skozi pesnikovo življenje. Smer temu popotovanju sta na odru z izbranimi besedami in v prepletu s pesnikovimi verzi določala Tadeja Zupanc in Aljaž Juhart, profesorja na OŠ Vransko– Tabor. Z besedo, pesmijo, plesom in glasbo so njune besede podkrepili Marcel Semprimožnik kot Prešeren, Sara Žaubi v vlogi njegove matere, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vransko in POŠ Tabor pod vodstvom prof. Vanje Govek, solistka Lucija Topovšek, pianistka Melita Estigarribia Villasanti, plesalke izraznega plesa s solistko Žano Bogataj, šolski folklorniki pod vodstvom Brede Čvan in v spremstvu Jerneja Pikla na harmoniki ter citrarka Lara Kropec. V programu niso pozabili niti na še enega pomembnega moža iz naše preteklosti, Rudolfa Maistra, ki mu je tudi posvečeno leto 2024. V drugem delu prireditve je prešerno vzdušje nadaljeval kantavtor Adi Smolar, ki je s svojimi zimzelenimi skladbami in razmišljanji med njimi še dodatno oplemenitil pomen kulture. OBČINE ŠT. 2 I februar 2024 5 V znamenju pesnika Simona Gregorčiča D. NARAGLAV Povezovalna nit proslave v Taboru je bila pesnitev Soči – pesnitev enega največjih mojstrov slovenske poezije Simona Gregorčiča, čigar 180-letnico rojstva obeležujemo letos. V Občini Tabor so slovenski kulturni praznik obeležili s slavnostno prireditvijo v torek, 6. februarja. Slavnostni govornik je bil poslanec Državnega zbora RS Aleksander Reberšek. S Prešernovo Zdravljico je slovesnost začel Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, zbrane pa je nagovoril poslanec DZ RS Aleksander Reberšek in spomnil, da so redki narodi, ki slavijo kulturni praznik, Slovenija pa je verjetno edina država na svetu, ki ima na dan kulture razglašen državni praznik in dela prost dan. »Oddaljeni opazovalec bi se najbrž vprašal, zakaj? Kultura in jezik sta bili verjetno najmočnejši orožji, ki sta ohranili slovenstvo, takrat ko še nismo imeli svoje države. Burno dogajanje v 19. stoletju je pripeljalo do združevanja idej slovenstva v program Zedinjene Slovenije. Med velikimi podporniki programa so bili tudi številni umetniki in kulturniki. Pomembnost ohranjanja slovenstva so najbolj čutili tisti na prepihu kultur. Eden izmed njih je bil pesnik Simon Gregorčič. Prepričan je bil, da je edino sredstvo, s katerim se lahko slovenski človek zoperstavi avstrijskim in italijanskim težnjam, kultura. Čutil je, da lahko sloven- Aleksander Reberšek stvu najbolj pomaga kot duhovnik in kot pesnik. Simon Gregorčič oz. goriški slavček, kakor so ga imenovali, je s svojo poezijo znal tako dobro ujeti značaj slovenske duše, da so ga Slovenci takoj vzeli za svojega glasnika,« je med drugim v prvem delu svojega nagovora povedal Reberšek in nadaljeval: »Simona Gregorčiča je izjemno navdihoval velikan slovenske poezije France Prešeren, ki je dokazal, da se v slovenščini dá napisati visoke, najzahtevnejše pesni- ške oblike. Slovencem in drugim je pokazal lepoto slovenskega jezika. Vsekakor pa kultura niso samo izjemna pesniška in umetniška dela v galerijah, gledališke predstave v Drami in literarni eseji pomembnih Slovencev. Srčika kulturnega udejstvovanja v lokalnem okolju so društva. V Taboru na zavidljivi ravni ohranjate in negujete zborovsko pevsko kulturo, dramsko igro, likovno ustvarjanje, fotografijo in komorno igro. Hvala vam, ustvarjalci in ambasadorji kulture, da prispevate k ohranjanju in razvoju kulture. Kulturne ustanove v kraju pa dajejo kulturnikom prostor za povezovanje in združevanje v spodbujanju kulturnega udejstvovanja.« Aleksander Reberšek je poudaril, da kulturo soustvarja vsak izmed nas, saj jo pokažemo v svojih odnosih, s tem, ali se pozdravimo ali ne, kako gledamo na sočloveka, kaj zanj naredimo. »Kulturno je, da v medosebnih odnosih rastemo in se trudimo za bogatejši in lepši vsakdan. Kultura je vsepovsod okrog nas. Mi vsi smo del naše kulture in vsi smo poklicani, da jo soustvarjamo in bogatimo. In tako predvsem bogatimo drug drugega in nenazadnje same sebe. V današnjem hitrem tempu življenja sta kultura Kultura je naše ogledalo T. TAVČAR Prejemnik priznanja Občine Polzela Prešernov cekin za dosežke na področju kulture je mag. Ivan Florjanc. Osrednjo proslavo Občine Polzela v počastitev slovenskega kulturnega praznika so pripravili na predvečer praznika, 7. februarja, v Kulturnem domu na Polzeli. Slavnostni govornik župan Občine Polzela Jože Kužnik je izrazil veliko hvaležnost vsem, ki ustvarjajo kulturni utrip občine. Med drugim je dejal: »Naša kultura je naše bogastvo, je naša moč in naš ugled. Je naše ogledalo. Le skupaj smo lahko graditelji kulturne dediščine, ki nas oblikuje, odlikuje in povezuje skozi čas. Društva, kot so naša, iz nič naredijo vse. Ne štejejo in delijo denarja, ker ga skoraj ni. A so kljub temu zelo bogata ...« Prešernov cekin za izjemen prispevek k ugledu Občine Polzela na kulturnem področju, zlasti na področju glasbenega šolstva, je prejel mag. Ivan Florjanc, a je bil službeno odsoten, zato mu bo cekin izročen 22. junija na proslavi ob dnevu državnosti v Andražu nad Polzelo. V obrazložitvi k priznanju so med drugim zapisali: »Mag. Ivan Florjanc je s svojim delovanjem na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poskrbel za celovito prenovo in postavitev učnih načrtov. Izjemno dejaven je bil tudi na področju javnega glasbenega izobraževanja v telesih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, prav tako je v mandatu svojega prodekanovanja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani vodil prenos vseh študijskih programov. Poleg skladateljevanja je predaval na simpozijih, objavljal mono- Z leve proti desni: Samo Pungartnik, Dušan Pungartnik, Naja Mohorič, Lučka Počkaj in Jolanda Železnik grafije in znanstvene članke, prav tako je bil mentor študentom doma in v tujini. Ob pedagoškem delu so pomembni tudi njegov skladateljski opus, raziskovalno delo in delo v brezštevilnih strokovnih žirijah in komisijah od akademije do Evrope. Poudariti je treba tudi njegovo vlogo v nacionalnih strokovnih telesih za glasbeno šolstvo. Sam zase pravi, da je kozmopolitski rodoljub, ki že od leta 1965 potuje po svetu in si na svoj način trudi zapolniti praznino naroda, ki je nastala zaradi zanemarjene tradicije. Je eden redkih poklicnih glasbenikov, ki se zavzema za ohranjanje slovenskega ljudskega elementa, ki vse bolj izginja ...« Gostja na proslavi, ki jo je povezovala Jolanda Železnik, je bila Lučka Počkaj, slovenska gledališka in filmska igralka, ki je z občinstvom delila svoje razmišljanje o slovenskem jeziku, slovenski kulturi. Presenečenje večera sta bila Dušan in Samo Pungartnik, ki sta gostji in vsem odlično zapela in zaigrala Kreslinovo O, Vrba. Dramski prizor sta na prireditvi odigrala Andrejka Lesjak in Igor Pungartnik, člana dramske sekcije KUD Polzela. Žlahtnost so proslavi dodali odlični glasbenici violinistka Sara Jezernik Špec in harfistka Naja Mohorič ter kvintet Lastovka. Nastop šolskega pevskega zbora POŠ Tabor in umetnost pomembna opomnika, da obstaja več kot le vsakodnevna rutina. V umetnosti lahko najdemo navdih, ki presega vsakodnevne izzive in nas spodbuja k razmišljanju. Pogosto imam občutek, da med mladimi primanjkuje vedenja o trnovi poti, ki jo je naš narod prehodil, da se je dokopal do svoje države, in morda zato z manj ponosa, ljubezni in požrtvovalnosti do domovine rastejo ob kulturi vsiljenih medijev. Kaj bi si mislili naši predniki, ki so leta 1848 z vsem žarom prvič izobesili trobojnico in se trudili, da bi slovenščina in slovenski narod obstala? Vse prevečkrat se nam zdi, da je tisto, kar prihaja od drugod, boljše, zanimivejše, vrednejše. Kultura pa nas opominja k ohranjanju vrednot, ki so naše – slovenske. Marljivost, poštenje, pomoč drugim, to, da si mož beseda, ustvarjalnost, slovenski jezik in lepa pesem. To so zagotovo povezovalne vrednote, na katerih bomo še naprej gradili naše slovenstvo …« je še povedal Aleksander Reberšek in poudaril, da imamo Slovenci bogato kulturno dediščino, ki ne zaostaja za drugimi državami: »Na svetu je več tisoč narodov, samo 196 jih ima svojo državo. Med njimi smo tudi mi. Slovenski narod. Bodimo ponosni na to. Jaz pa sem ponosen na vas, ker ste si danes vzeli čas in prišli na kulturno prireditev ter s tem pokazali, da vam je mar za našo kulturo in za ohranjanje slovenstva. Zato ohranjajmo kulturo, himno in grb naše države, kajti kdo bo dal veljavo našim državnim simbolom, našim običajem in kulturi, če ne mi, Slovenci.« Zaključil je z besedami: »Oblast se menja, država, ki jo simbolizira zastava, pa naj živi še na dolga leta …« Po končanem nagovoru so skozi interpretacijo recitatorja Mateja Demšarja dvorano preplavili verzi Simona Gregorčiča o Soči, hčeri planin, ki je bila v več delih rdeča nit celotnega kulturnega programa. Tega so poleg povezovalke Ksenije Kovče, recitatorja Mateja Demšarja in mešanega pevskega zbora pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca soustvarjali še učenke in učenci POŠ Tabor ter Savinjski rogisti. Za gasilce skoraj 256 tisoč evrov T. TAVČAR V Občini Braslovče so pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2024 podpisali v ponedeljek, 5. februarja. Občina Braslovče je v letu 2024 za pripravljenost in delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč namenila skupaj 296.820 evrov, od tega za uspešno delovanje, vzdrževanje in opremljenost gasilske zveze in gasilskih društev 255.800 evrov. Za redno dejavnost, nakup opreme sedmih prostovoljnih gasilskih društev v GPO Braslovče ter sofinanciranje nakupov gasilskih vozil namenjajo 199.950 evrov, za zavarovalne premije opreme in gasilcev 15.000 evrov, za delovanje gasilske zveze pa 10.850 evrov. Župan Tomaž Žohar je ob podpisu pogodbe dejal, da sedem gasilskih društev v Gasilskem poveljstvu Občine Braslovče predstavlja osrednji in glavni steber zaščite in reševanja. Na njih je izredno ponosen in hvaležen jim je za vso energijo, prosti čas in delo, ki ga nesebično namenijo v korist in varnost vseh občanov. Nekaj besed je namenil tudi poplavni varnosti, 120-letnici PGD Grajska vas, ki jo bodo praznovali letos, nabavi novega gasilskega vozila za PGD Gomilsko ... Še posebej pa je besede zahvale izrekel gasilcem, ki so ob lanskih poplavah bili na terenu več dni. V imenu GZ Žalec sta zbrane nagovorila predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek in poveljnik Ludvik Meklav. Poveljnik GPO Braslovče Miloš Dernač pa je povedal, da so gasilci GPO Braslovče lani imeli kar 500 posredovanj, od tega 400 zaradi poplav. Pogodbo so podpisali: v imenu Občine Braslovče župan Tomaž Žohar, za GZ Žalec predsednik Milan Pustoslemšek in predsedniki sedmih PGD. 6 PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2024 Rebalans prinaša največ odhodkov na področju investicij LUCIJA GROBLER Prvič Prešernov srebrnik T. TAVČAR Svetniki so potrdili vse predloge sklepov, med njimi tudi rebalans letošnjega proračuna in višje cene vode. Osrednja misel proslave Občine Braslovče je bila ljubezen – do bližnjega, do pesništva in do naroda. Čeprav je 11. redna seja žalskega občinskega sveta minulo sredo po obsežnem dnevnem redu sedemnajstih točk obetala dolgo zasedanje, je minila skoraj brez razprave svetnikov. So se pa oglasili z nekaj vprašanji in pripombami na koncu ob dodani 18. točki dnevnega reda, ko je prišel v goste državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek, na temo poplavne varnosti in DPN-ja, ki se pripravlja na tem področju. Svetniki so na seji v drugi obravnavi potrdili predlog programa dela občinskega leta za letos, na katerega v javni obravnavi ni bilo pripomb. Prireditev, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku v Občini Braslovče, je bila v Kulturnem domu na Gomilskem. Občina Braslovče je letos tudi prvič podelila posebno priznanje – Prešernov srebrnik posameznici, ki je s svojim delovanjem v preteklem letu pomembno prispevala h kulturni podobi občine. Župan Tomaž Žohar je Prešernov srebrnik podelil Jasmini Roter Jager. Kot pritiče dogodku, so pričeli s himno v izvedbi Kvarteta Gomilsko. V nadaljevanju je himnično kitico Zdravljice, ki letos praznuje 190 let, deklamiral osemletni Jakob Šram, ob tem pa je moderatorka prireditve Nina Markovič Korent dejala, da imajo pravico živeti v miru vsi otroci tega sveta in še, da je svobodo vsem narodom Prešeren izrazil v svoji Zdravljici, zato jo je braslovško občinstvo na proslavi slišalo v različnih interpretacijah in izvedbah. Nina Markovič je poudarila tudi, da se ne prav daleč od nas ljudje prav ta trenutek borijo za svobodo in svojo domovino, tako kot smo si tudi mi dolga stoletja prizadevali za svojo suverenost, samostojnost in neodvisnost. In pri tem je ključno vlogo odigrala prav kultura. Slavnostna govornica je bila Lidija Koceli, dolgoletna vodja programske enote za kulturo v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je že v pokoju. V svojem govoru je poudarila pomen sodelovanja otrok na prireditvi in osvetlila prenekatero zgodbo iz svojega življenja, predala misli iz svoje monodrame Moj glas, moja pot, svoj govor pa zaključila z interpretacijo Prešernove pesmi Ukazi. V kulturnem programu so pod mentorstvom svojih učiteljic nastopili učenci podružničnih OŠ Gomilsko in Trnava. V Kulturno društvo Gomilsko so sprejeli sedem, Višje cene za vodo Kar tri točke dnevnega reda so se navezovale na oskrbo s pitno vodo, čiščenje komunalne in padavinske vode in oblikovanje cen za vodo. Na mizi sta bila dva odloka v prvi obravnavi, oba za območje občin Braslovče, Polzela, Prebold in Tabor, in sicer Odlok o oskrbi s pitno vodo in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Oba, pa tudi Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, je na seji predstavil direktor podjetja JKP Žalec mag. Jani Primožič. Tudi pristojni Odbor za gospodarske javne službe je predlagal potrditev predlaganih sklepov. Na seji je sklepe odbora podal njegov predsednik Blaž Kolar, ki se je izvzel iz glasovanja o njih, ker je član nadzornega sveta JKP Žalec. Omenjena odloka sta bila dana v petnajstdnevno javno razpravo, v obširni predstavitvi pa je direktor JKP pojasnil, da se spreminjata zaradi prilagajanja zakonodaji in zaradi sprememb na terenu. Svetniki so potrdili tudi elaborat in nove cene. Cena omrežnine za vodo se je povišala za 0,6 odstotka oz. slabih 6 centov, omrežnina za odvajanje za 6,6 odstotka oz. dobrih 26 centov, omrežnina za čiščenje pa se je celo pocenila za 9 centov. Cena oskrbe s pitno vodo je višja za 6,5 odstotka oz. za dobrih 4,3 centa, cena za odvajanje komunalne odpadne vode pa za 4,9 odstotka oz. za 2,7 centa. Pocenila sta se čiščenje komunalne odpadne vode (za 1,7 odstotka oz. za skoraj 1,6 centa) in storitve, povezane z greznicami, ki so cenejše za 8,7 odstotka oz. 6,5 centa. Cene za uporabnika na položnici bodo odvisne od tega, ali je ta priklopljen na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ali je prikloČisto na koncu se je seje na povabilo župana Janka Kosa udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek, ki je potrdil tudi obisk ministra Jožeta Novaka skupaj z državno sekretarko dr. Lidijo Kegljevič Zagorc v Občini Žalec 1. marca. Vseeno je bil svetnikom na voljo za vprašanja o poplavni varnosti in državnem prostorskem načrtu v pripravi, o katerem te dni traja burna razprava. Direktorica dr. Majkovič in nekateri svetniki pa so na to temo izmenjali nekaj mnenj. pljen le na eno ali na drugo. Cena za štiričlansko družino, ki je priklopljena na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje in porabi v povprečju denimo 12 kubikov vode, bo za slab evro dražja kot prej (prej 46,4 evra, zdaj 47,38 evra). Za rebalans soglasno vseh 27 svetnikov Svetniki so po hitrem postopku soglasno (za potrditev 27 glasov od 27 svetnikov) potrdili tudi predlog sprememb Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2024 in spremembe in dopolnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Žalec v letu 2024, ki ju je na seji obširno predstavila mag. Gabrijela Vodnik, vodja Urada za javne finance. Načrtovani prihodki za leto 2004 so v rebalansu višji za14,4 odstotka in znašajo 28.824.230 evrov. Načrtovani odhodki so v rebalansu proračuna višji za 31,7 odstotka in znašajo 35.466.200 evrov. Primanjkljaj v višini 6.641.970 evrov bodo pokrili delno z ostankom sredstev na računu s koncem leta 2023 (iz leta 2023 se bo v letošnji proračun preneslo 4.934.410 evrov), razliko pa z zadolževanjem. Prihodki se povišujejo zaradi predplačila za julijsko in avgustovsko škodo v poplavi in neurjih (dobrih 2,2 milijona evrov), zaradi višje povprečnine (zdaj 725 evrov, prej 700 evrov) in večjih prilivov za plače javnih uslužbencev. Izločena so sredstva za obnovo centra Golding, ker še ni načrtovanih razpisov in se niti ne ve, kdaj točno bodo objavljeni. Odhodki se največ povečujejo zaradi načrtovanih investicij, ki so višje kar za 91,6 odstotka (iz skoraj 7,4 milijona na 14,1 milijona evrov), in investicijskih transferjev, največ javnim zavodom (ki so višji za skoraj 190 odstotkov oz. skoraj 680.000 evrov). Svetniki so potrdili tudi spremembe Odlokov javnih zavodov, Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Žalec in Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtci Občine Žalec in dali soglasje k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja JZ Mladinski center in direktorice UPI – Ljudske univerze Žalec iz naslova povečanega obsega dela. Program športa in kulture Potrdili so tudi spremembe letnega programa športa v Občini Žalec za leto 2024, v katerem bo za namen ureditve novega nogometnega igrišča na umetni travi in pripadajočo razsvetljavo v proračunu na voljo dodatnih 481.844 evrov (ob tem je bilo na novo že urejeno zunanje odbojkarsko igrišče v okviru Športnega parka Žalec), in v drugi obravnavi tudi predlog lokalnega programa kulture v Občini Žalec za obdobje 2024–2030. Sprejeli so tudi pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Žalec, predlog pravilnika o brezplačni oddaji azbestnih odpadkov na območju Občine Žalec, predlog letnega programa izvajanja občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v letu 2024 in devetmesečno poročilo za leto 2023. Seznanjeni so bili tudi z dokončnim poročilom Nadzornega odbora Občine Žalec za UPI – Ljudsko univerzo Žalec, ki ga je na seji podal namestnik predsednice NO Matjaž Vodlan. Direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič je podala še nekaj aktualnih informacij in opozorila na zadnje dneve prijav na nekatere razpise, ki so sicer objavljeni na spletnih straneh Občine Žalec. Tam so na voljo tudi obširnejša gradiva o točkah, ki so jih obravnavali svetniki na 11. redni seji in na vseh prejšnjih sejah. Jasmina Roter Jager ob prejemu Prešernovega srebrnika v Šolsko kulturno društvo Trnava pa enajst prvošolčkov. Medse so povabili Moški vokalni oktet In spiritu iz Vojnika. Osrednja misel proslave je bila namreč ljubezen. Ljubezen do bližnjega, ljubezen do pesništva in ljubezen do naroda. Te temeljne ideje je Prešeren združil v Sonetnem vencu, Magistrale, zadnji sonet te Prešernove največje mojstrovine, pa so na prireditvi v različnih jezikih recitirali člani dramske skupine Kulturnega društva Gomilsko. Za piko na i je poskrbela skupina Joe Blacksmith z rockersko različico Prešernove Zdravljice. Kulturno društvo Gomilsko je kot organizator prireditve skupaj z Društvom kmečkih žena Trnava Gomilsko poskrbelo za prijetno pogostitev v dvorani, ob koncu pa je povezovalka kulturnega programa opozorila tudi na to, da se kultura začne s kulturo srca. »Kaj nam bo vse bogastvo kulturne ustvarjalnosti, če nimamo srca, če nismo odprti za vse lepo in dobro in za majhne radosti, ki jih ponuja življenje?« Od marca višje cene programov vrtca K. R. Občinski svet Občine Vransko je v torek, 13. februarja, zasedal na 10. redni seji. Na dokaj obširnem dnevnem redu je bila tudi obravnava novih cen predšolske vzgoje v Vrtcu Vransko ter cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Na začetku seje je direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec mag. Janez Primožič predstavil spremembe Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju istih občin. Spremembe so potrebne zaradi nekaterih popravkov, definiranja možnosti ukinitve priključkov ter obveznosti, povezanih z legalizacijo objektov, ki so postavljeni na obstoječe vodovodno ali kanalizacijsko omrežje, pri odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih odplak pa tudi zaradi uskladitve z zakonodajo ter z definiranjem pravic in dolžnosti industrijskih uporabnikov, priključenih na čistilne naprave. Spremembe obeh odlokov so dali v 30-dnevno javno obravnavo. Mag. Janez Primožič je nato predstavil še Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda s predlogom cen za leto 2024. Na nekaterih postavkah so se stroški zvišali, na nekaterih tudi znižali, glede na to da je bila v Občini Vransko lani predana v uporabo razširjena mala čistilna naprava Vransko, pa je tudi to kot strošek amortizacije vplivalo na letošnjo ceno. Največje povečanje bo za uporabnike, ki so priključeni na javni vodovod in kanalizacijo, in sicer je za povprečno porabo primer povi- šanja za 2,73 evra. Sledila je obravnava povišanja ekonomskih cen programov predšolske vzgoje v Vrtcu Vransko, ki je enota Osnovne šole Vransko–Tabor. Šola je sicer najprej predlagala precej višje zneske, zato so v občinski upravi skupaj preučili stroške. Za prvo starostno obdobje je nova ekonomska cena 632 evrov (9,21-odstotno povišanje), za drugo starostno obdobje pa 521 evrov (4,57-odstotno povišanje), kar velja od 1. marca. Na februarski seji so svetnice in svetniki prisluhnili tudi direktorju družbe Energetika projekt Janku Drči, ki je predstavil letno poročilo koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin ter letno poročilo koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega omrežja toplote. V zvezi z občinskimi cestami so nato v prvi obravnavi sprejeli Odlok o sofinanciranju gradnje cest v Občini Vransko, ki bo nadomestil Odlok o protiprašni zaščiti. Odlok ureja postopek, pogoje in merila za sofinanciranje novogradenj, rekonstrukcij in obnov cest v Občini Vransko v razmerju občina – 50 odstotkov, uporabniki – 50 odstotkov za tiste ceste, kjer uporabniki s prijavo na javni razpis občine izkažejo interes za sofinanciranje. Brez pripomb so potrdili spremembe odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Zdravstveni dom Jožeta Potrate Žalec in UPI – Ljudske univerze Žalec. V odloka je dodano, da svet zavoda sprejema tudi cenike za opravljanje prodaje blaga in storitev na trgu. Takšne spremembe pa bodo sprejeli tudi v drugih občinah, soustanoviteljicah obeh zavodov. PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2024 V Taboru novo gasilsko vozilo Februar za usposabljanje T. TAVČAR D. NARAGLAV Najstarejše med prostovoljnimi gasilskimi društvi Občine Tabor PGD Ojstriška vas–Tabor, ki deluje že dobrih 120 let, je uresničilo svoj cilj, nakup novega gasilskega vozila z avtocisterno z vso potrebno opremo. Uradno bodo vozilo slavnostno predali namenu ob letošnjem občinskem prazniku na šentjurskem sejmu v nedeljo, 21. aprila. Novo vozilo so pred domači gasilski dom pripeljali že 17. februarja. Prihod novega vozila so z vodnim slavolokom počastili člani domačega društva, PGD Kapla–Pondor in PGD Loke. Predsednik PGD Ojstriška vas–Tabor Peter Jezernik je ob tem povedal: »Prišel je dan, ki se ga bomo v našem društvu spominjali z veliko začetnico, saj smo v garažo prvič v 120 letih delovanja društva uspeli pripeljati povsem novo in večje gasilsko vozilo GVC-1. Na tem mestu se zahvaljujem preteklemu in sedanjemu občinskemu svetu z županom Markom Semprimožnikom na čelu, saj so sprejeli in potrdili levji delež Med nagovorom župana, ob njem predsednik društva Peter Jezernik finančnih sredstev, to je 180.000 evrov, razliko do 250.000 evrov pa smo uspeli zbrati s pomočjo vas, tukaj zbranih, in s prostovoljnimi urami naših članov in članic ter sponzorjev. K omenjeni vsoti moramo prišteti še dodatnih 55.000 evrov, kolikor je stala v vozilu vgrajena oprema.« Dogodek so z nagovorom počastili še predsednik Gasilske zveze Žalec Milan Pustoslemšek in poveljnik GZ Žalec Ludvik Meklav ter župan Marko Semprimožnik, ki mu je pripadla tudi čast, da je odprl 6-litrsko penino in z gasilci ter ostalimi nazdravil novi pridobitvi. Še pred tem je spomnil na zgodovino začetka tega projekta in dogovor, ki so ga sklenili skupaj z vsemi tremi društvi o financiranju gasilske dejavnosti v občini. Mesec februar je v Gasilski zvezi Žalec (GZ) poleg občnih zborov številnih gasilskih društev posvečen tudi usposabljanju, kar pa ni nenavadno, saj je ravno v zimskem času največ časa za tovrstne dejavnosti. Tako v tem času poteka več tako imenovanih temeljnih tečajev: tečaj za pionirja, dva tečaja za gasilca pripravnika, tečaj za operativnega gasilca in tečaj za gasilskega častnika. Skupaj je trenutno na teh usposabljanjih preko 150 gasilk in gasilcev. 16. februarja so se v gasilskem domu na Polzeli na rednem letnem posvetu sestale tudi predsednice komisij za delo članic 32 prostovoljnih gasilskih društev, ki ga je organizirala komisija GZ Žalec pod vodstvom Suzane Kočevar. Med drugim so pregledale program dela za leto 2024, poveljnik GPO Braslovče Miloš Dernač pa je predstavil ukrepanje gasilcev v lanskih poplavah. V nedeljo, 18. februarja, so v gasilskem domu PGD Velika Pirešica imeli strokovni posvet tudi poveljniki gasilskih društev in njihovi namestniki ter člani poveljstva GZ Žalec. Po uvodnem pozdravu in aktualnih novostih, ki sta jih predstavila poveljnik GZ Žalec Ludvik Meklav in strokovna sodelavka Sabina Sorčan, so v programu imeli več strokovnih tem. Predsednik komisije za strokovno usposabljanje David Krk je predstavil aktualne novosti na področju usposabljanja, podpoveljnik GZ Žalec Dušan Zabukovnik pa novosti na področju tekmovanj. Nato so sledile tri specifične in zelo aktualne strokovne teme: gašenje električnih avtomobilov, gašenje sončnih elektrarn in odnosi z javnostmi, ki so jih predstavili zunanji predavatelji Primož Jagrič, vodja gasilske preventive v Gasilsko-reševalni službi Kranj, Matjaž Merkužič, poveljnik Centra za zaščito in reševanje Domžale, in Robert Okorn, svetovalec za javno gasilsko službo Gasilske brigade Ljubljana. Zanimivo je, da so vsi trije poleg službe tudi prostovoljni gasilci. Na posvetu je bilo preko 60 udeležencev, ki so dobili veliko novih in koristnih informacij, ki jih bodo lahko prenesli v operativno delo v svojih gasilskih društvih. S penino so avtomobil poškropili tudi mladi gasilci s svojo mentorico. Podpisali pogodbo z gasilci S strokovnega posveta v Veliki Pirešici D. NARAGLAV V sejni sobi Občine Tabor so v sredo, 14. februarja, pripravili svečan podpis pogodbe o opravljanju lokalne javne gasilske službe za leto 2024 s predstavniki Gasilske zveze Žalec in vseh treh prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v Občini Tabor. Občina Tabor je za tekoče leto za področje gasilstva namenila približno 117.000 evrov proračunskih sredstev, iz katerih bodo financirali zavarovalne premije, stroške dela strokovnega sodelavca GZ Žalec, stroške delovanja vseh treh PGD ter nakup gasilskih oblek in ostale opreme po dogovoru. S strani Gasilske zveze Žalec sta se srečanja udeležila predsednik Milan Pustoslemšek in poveljnik Ludvik Meklav, s strani PGD Tabor–Ojstriška vas predsednik Peter Jezernik in poveljnik Grega Serdoner, iz strani PGD Kapla–Pondor predsednik Rok Pustoslemšek in poveljnik Matjaž Drča ter s strani PGD Loke predsednik Davorin Drnolšek in poveljnik Tomaž Sopotnik. PRODAJALNA Pripravite se na pomlad! Robotske kosilnice, traktorji, riderji in še več! Ob podpisu pogodbe Podžupan Žan Grobler je vse prisotne lepo pozdravil in se zahvalil za dosedanje medsebojno tvorno sodelovanje in nesebično ter požrtvovalno delo na intervencijah, ob tem pa poudaril velik pomen gasilske službe za varnost ljudi in premože- 7 nja. Skupaj so naredili kratek pregled dogodkov v preteklem letu in ugotovili pomembno vlogo prostovoljcev ter si zadali, da bodo tudi v prihodnje veliko pozornosti namenjali skupnemu enotnemu delovanju. NAKUPUJTE PREKO SPLETA prodajalna.uniforest.si 03 777 14 00 | Latkova vas | Celje | prodajalna.uniforest.si OSREDNJE TEME 8 ŠT. 2 I februar 2024 Večina za selitev iz Letuške gmajne K. ROZMAN K. ROZMAN, T. TAVČAR Prebivalci avgusta lani poplavljenih hiš v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki so se v soboto, 17. februarja, zbrali v Letušu. Državni sekretar Boštjan Šefic se je v Braslovčah srečal tudi z novinarji S protestom so želeli jasno sporočiti, da se želijo preseliti iz poplavno ogroženih domov in da je nesprejemljivo, da sedmi mesec po poplavah še vedno nimajo odgovorov in odločb o tem, kdaj, kam in kako se lahko preselijo. Že v torek in sredo zatem so v Braslovčah potekali individualni pogovori z lastniki objektov, ki so na seznamu za morebitno odstranitev, kar je bilo sicer načrtovano že pred protestom. Na protestu pri krožišču ob mostu čez Savinjo v Letušu so se zbrali prebi- valci Letuške gmajne z obeh bregov Savinje in tisti, ki jih podpirajo. Na kratko so se sprehodili po krožišču, nato pa sta jih nagovorila podžupan Občine Šmartno ob Paki Josip Lukenda, ki je bil v Rečici ob Paki tudi sam prizadet zaradi poplave, ter predsednik Krajevnega odbora Letuš Tomaž Pevec. Kot je povedal Tomaž Pevec, je bil povod za protestni shod pogovor z državnim sekretarjem in vodjo službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanom Šeficem na eni od komercialnih televizij prej- šnji dan, v katerem ni podal nobenih konkretnih odgovorov za njihove primere. Po njihovem mnenju vlada sprejema ukrepe, ki odgovarjajo njej, ne naredi pa nič za zaščito ljudi, ki živijo na poplavnem območju. »Stroka je nedvomno ugotovila, da je 142 objektov v tem okolju neprimernih in nevarnih za bivanje. Zakaj se je vlada zdaj odločila in sprejela sklep o DPN za Spodnjo Savinjsko dolino na starih podlagah, ki so absolutno v nasprotju z odločitvijo stroke in ne zajemajo novih dejstev? Od 4. avgusta je minilo že skoraj 7 mesecev, pa še sedaj niso nič naredili. Nekateri ljudje še vedno ne morejo v svoje hiše. Tisti, ki so šli, ne morejo posušiti svojih hiš, povzroča se jim škoda, hiše so neprimerne za bivanje, plesnijo jim zaradi vlage, ob vsakem dežju se bojijo, kaj se bo zgodilo z njimi, ker zemlja ne požira več dežja, saj je vse zamuljeno,« je med drugim izpostavil Tomaž Pevec. Josip Lukenda iz Rečice ob Paki je povedal, da je v Občini Šmartno ob Paki na seznamu za odstranitev 35 objektov, vključno s tistimi, ki jih ogrožajo plazovi. Protestni shod se je kmalu zaključil, tri dni pozneje pa so se v Braslovčah pričeli že prej načrtovani individualni pogovori državnega sekretarja in vodje Službe Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica in strokovnjakov Urejajo strugo T. T. Na Podvinsko-žalski Strugi v sklopu vzdrževalnih del urejajo del struge nad mostom glavne ceste oz. v območju objektov Podvin pri Polzeli 1 na levi brežini struge ter Pod lipami 2 na desni brežini. Brežine bodo počistili in utrdili s kamnito oblogo. Lokalno bodo strugo tudi razširili, da se izboljša pretočnost. V času del bo pretok zmanjšan. Dolžina omenjenih vzdrževalnih del je na levi brežini 53 m, na desni brežini pa 44 m. Izvajalec je Nivo EKO, naročnik del pa je Direkcija RS za vode, sektor območja Savinje. Dela bodo predvidoma zaključena do konca februarja. Ocenjena vrednost del je 57 tisoč evrov z DDV. Državne tehnične pisarne z lastniki objektov na seznamu za morebitno nadomestitev. Individualni pogovori v Domu krajanov Braslovče so trajali po dvajset minut in več, da so posamezni lastniki lahko povedali svoja stališča in želje ter vprašali vse, kar jih je zanimalo. Nekateri bodo dodatno prejeli še pisne odgovore. Pogovori v Braslovčah so trajali dva dni, državni sekretar pa jih je ocenil kot konkretne, izčrpne in konstruktivne. Služba vlade je tako pridobila razmišljanja lastnikov, katera od štirih možnosti, ki jih država ponuja ob odstranitvi poplavljenih objektov, je za njih sprejemljiva. Večina lastnikov objektov s seznama si želi, da bi bili sklepi o Vzdrževalna dela na Podvinsko-žalski Strugii na Polzeli T. T. Dela na desnem bregu Savinje v Parižljah dolvodno preselitvi čim prej sprejeti. Sklepe bo sprejela vlada na osnovi strokovnega mnenja. V sklepu bo opredeljeno in utemeljeno, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist. Ti sklepi bodo po posameznih območjih izdani predvidoma konec marca oziroma v začetku aprila. Vsak sklep bo temeljil izključno na strokovnem mnenju, ki ga bo potrdil tudi Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo. Sledila bo javna razgrnitev, konec maja pa odgovori na pripombe zainteresirane javnosti in nato cenitve. Pogodbe bi lahko bile podpisane junija in julija, če bo ves postopek potekal brez zapletov. Na Polzeli pogovori z osmimi lastniki objektov K. R. Zaščita desnega brega Savinje Januarja so se na desnem bregu Savinje v Parižljah pričela sanacijska dela, s katerimi bo urejen del brežine, ki je bil poškodovan v avgustovskih poplavah. Sanacija predvideva izvedbo zaščite desnega brega Savinje s kamnito zložbo v dolžini okoli 600 metrov. Dela financira Direkcija za vode RS, izvajalec del pa je podjetje Nivo Eko Celje. V Letušu so se zbrali lastniki objektov s seznama za morebitno nadomestitev, ki se želijo izseliti, in to čim prej. T. T. Državni sekretar in vodja Službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je v februarju skupaj s sodelavci in strokovnjaki Državne tehnične pisarne nadaljeval individualne pogovore z lastniki objektov s seznamov. V sredo, 14. februarja, je bil tudi na Polzeli. Srečanja državnega sekretarja s sodelavci se pričnejo s skupnim uvodnim srečanjem, sledijo pa individualni pogovori s posamezniki oziroma družinami, katerih objekt je na seznamu za morebitno odstranitev. V Občini Polzela je na tem seznamu osem objektov, ob tem pa je v izjavi za medije Boštjan Šefic ponovno poudaril, da uvrstitev na ta seznam ne pomeni, da bo objekt tudi dejansko odstranjen. Kot je pojasnil, državna tehnična pisarna pripravlja strokovna mnenja na podlagi strokovnih podlag posameznih institucij in strokovnjakov za vsak objekt posebej. Ta mnenja bodo posredovana v celovito presojo Svetu za obnovo po poplavah, ki ga vodi Marjan Pipenbaher. Če bo v potrjenem strokovnem mnenju konkretni objekt dejansko predviden za odstranitev, bo sledila javna razgrnitev, na kateri bodo lahko lastniki in zainteresirana javnost v roku 15 dni podali pripombe, mnenja in predloge. Na podlagi tega bodo oblikovali končne predloge, ki jih bo potrdila Boštjan Šefic vlada. V sklepih vlade bo utemeljeno, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev določenih objektov nujno potrebna in v javno korist. Tak postopek je sicer dolgotrajen in zahteven, vendar se na ta način minimalizira možnost morebitnih napak, je poudaril Boštjan Šefic. Župan Občine Polzela Jože Kužnik pa je v kratki izjavi povedal, da se nekateri izmed osmih lastnikov objektov, ki so na seznamu za morebitno odstranitev, želijo preseliti čim prej, drugi pa selitvi nasprotujejo, zato so takšni individualni pogovori zelo koristni. »Volja za preselitev se z oddaljenostjo od lanskega 4. avgusta tudi nekoliko zmanjšuje, kar je na nek način razumljivo,« je še povedal Jože Kužnik. OSREDNJE TEME / INFORMACIJE ŠT. 2 I februar 2024 9 Nova infrastruktura na vodotokih K. ROZMAN T. TAVČAR Sedanje podlage za DPN predvidevajo več suhih zadrževalnikov, ki jim savinjski kmetje nasprotujejo že več kot 20 let; minister Jože Novak pa je dejal, da bo poskrbel za boljše komuniciranje s kmeti. Državni sekretar Boštjan Šefic se je v Braslovčah srečal tudi z novinarji Minister za naravne vire in prostor Jože Novak skupaj s sodelavci Direkcije RS za vode pripravlja delovna srečanja z županjami in župani slovenskih občin ob posameznih porečjih. V petek, 16. februarja, je obiskal porečje Savinje, si ogledal nekatere lokacije ob Savinji v njenem zgornjem toku do Brega pri Polzeli, nato pa se je na Gradu Komenda na Polzeli sestal z župani. Na območju od Solčave do Šmar- tnega ob Paki, Polzele in Prebolda, ki je bilo v poplavah avgusta lani med najbolj prizadetimi, je bilo v okviru izrednih ukrepov zaključenih 177 delovišč in s tem delo na okoli 110 kilometrih vodotokov. Izredni ukrepi za zagotavljanje pretočnosti vodotokov bodo končani v marcu, zakonski rok pa je do junija. Osrednji del delovnega srečanja je bil namenjen predstavitvi predloga programa del javne službe za leto 2024 ter predlogu sanacij in investi- cij v letošnjem in prihodnjem letu. Kot je poudaril minister Jože Novak, je ministrstvo okrepilo komunikacijo z občinami z željo, da ti aktivno sodelujejo pri oblikovanju končnega programa sanacij in investicij tudi s svojimi predlogi. V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. »Letni program vzdrževalnih del se pripravlja v sodelovanju z občinami. Želimo ga sprejeti v mesecu marcu. Po tridesetih letih smo pričeli tudi z novimi investicijami v vodotoke. Hidrološka študija bo narejena za celotno dolino, pri čemer bo upoštevana odpornost na podnebne spremembe, s tem pa bo poplavna ogroženost bistveno manjša. Za nekatere ukrepe, ki bodo najbolj potrebni in učinkoviti predvsem v zgornjem delu porečja, pa smo se dogovorili, da se zanje prične pripravljati dokumentacija z zadrževalniki plavja in kamenja, tako da materiala ne bo odnašalo v dolino,« je med drugim po srečanju povedal minister. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je treba pri urejanju vodotokov ločiti med izrednimi ukrepi na vodotokih (z njimi se po avgusto- Sodelavci Ministrstva za naravne vire in prostor ter Direkcije RS za vode so se s savinjskimi županjami in župani srečali na Gradu Komenda na Polzeli. vskih poplavah in plazovih odpravlja neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov), vzdrževanjem vodotokov (to so redna dela na vodotokih, ki jih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas), sanacijo vodotokov (s sanacijskimi deli se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred poplavami) in novimi investicijami na vodotokih za zagotavljanje večje odpornosti vodotokov na podnebne spremembe, zlasti na pogostejše poplave. To pomeni gradnjo nove vodne infrastrukture, ki bo zmanjševala poplavno ogroženost z gradnjo odpornejših vodnih objektov. Po ministrovih besedah je bilo srečanje z župani tudi na Polzeli zelo konstruktivno, razprava obširna, razčistili pa so tudi nekaj dezinformacij, med drugim glede starih podlag državnega prostorskega načrta za Spodnjo Savinjsko dolino. »Sklep o pripravi državnega prostor- skega načrta se lahko naredi na preprosti skici, zato da se ve, da je problem. Seveda v sklepu in obrazložitvi tega sklepa piše, da bomo morali strokovne podlage dopolniti glede na poplavno nevarnost tega obdobja in da bodo narejene tudi dopolnjene hidrološke in hidravlične študije. Tudi rešitve še niso predlagane, s sklepom o pripravi DPN se namreč šele evidentirajo možnosti. Rajši pa vidim, da se o tem pogovorimo že v marcu, ali so še kakšne alternative, ki jih kdo vidi ali pa opozarja nanje.« Sedanje podlage za DPN predvidevajo več suhih zadrževalnikov, ki jim savinjski kmetje nasprotujejo že več kot 20 let. O tem je minister dejal, da je bilo doslej komuniciranje s kmeti pomanjkljivo, kar se bo zdaj spremenilo. Treba pa je najti rešitve in ukrepati, kajti lahko si predstavljamo, kaj se bo zgodilo, če bomo nepripravljeni na podnebne spremembe, ki ne le da prihajajo, ampak so že tu, je poudaril. Manj zamenjav osebnih dokumentov kot leta 2022 LUCIJA GROBLER V nekaterih upravnih postopkih, predvsem na področju tujcev, se je v lanskem letu zaradi velikega obsega dela podaljšal čas reševanja posameznih zadev. »Delo Upravne enote Žalec je bilo v letu 2023 zelo zahtevno in polno izzivov, povezanih tudi z demografskimi spremembami, migracijami, vremenskimi katastrofami, oskrbo z energijo in geopolitičnimi tveganji. Prilagajali smo se trenutnim razmeram in okoliščinam, kar je zahtevalo nenehno odzivanje na spremembe znotraj kolektiva,« je povedala načelnica UE Simona Stanter. O tem, kako so na delo javnih uradnikov žalske upravne enote vplivali okoliščine in dogajanja v letu 2023, je Simona Stanter povedala: »Zaradi vojne v Ukrajini se še vedno ukvarjamo tudi z nalogami in postopki, povezanimi s to tragedijo. Lani marca smo 50 pribežnikom s tega vojnega območja podaljšali status osebe za začasno zaščito razseljenih oseb za leto dni. Zaradi avgustovskih poplav so bili državljani, ki so bili prizadeti, oproščeni plačila nekaterih upravnih taks in stroškov tiskovin za 21 javnih listin. Težko je napovedati, kdaj bomo prejeli prve vloge za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj za gradnjo nadomestnih hiš v Občini Braslovče zaradi poplav. Poleg rednih in izrednih nalog smo upravne enote pristojne za potrjevanje podpor volivcev k posameznim kandidaturam in tehnično podporo pri izvedbi volitev in referendumov. V preteklem letu smo kar v 15 zadevah zbirali podporo volivcev za vložitev predlogov za začetek sprememb različnih zakonov in Ustave RS, poleg tega smo zbirali tudi podpise v podporo zahtevi za razpis referenduma Občine Polzela.« Dodala je še, da jih letos čakajo volitve v Evropski parlament, »ki jih moramo prav tako načrtovati in izvesti ob rednem delu in najverjetneje tudi ob napovedanem referendumu o drugem bloku krške nuklearke«. Podaljšani čas reševanja V nekaterih upravnih postopkih, predvsem na področju tujcev, se je zaradi velikega obsega dela podaljšal čas reševanja. »Obremenjenost javnih uslužbencev se je zaradi tega znatno povečala, pri čemer so na to vplivali tudi dejavniki, kot so upokojevanje, absentizem in fluktuacija zaposlenih. Kljub temu da smo na področju tujcev v soglasju s pristojnim ministrstvom zaposlili dodatnega javnega uslužbenca, je kadrovski deficit še vedno med najvišjimi organizacijskimi in postopkovnimi tveganji,« je povedala Simona Stanter in dodala: »Na podlagi sklepov Ministrstva za javno upravo o prerazporeditvi delovnega pripada med upravnimi enotami smo v reševanje prejeli še 115 zadev s področja tujcev od Upravne enote Ljubljana in Upravne enote Maribor. Zaradi prej navedenih dejstev je bila včasih bolj, včasih manj upravičeno slaba volja pri kakšni stranki, vendar se okoliščinam, ki so do tega privedle, žal tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti.« Statistično manj zadev Pa vendar je v primerjavi z letom 2022 obseg zadev statistično sicer padel, je povedala: »Podatki kažejo, da smo v različnih zadevah rešili kar 30.031 upravnih postopkov, kar je več kot 7.000 zadev manj kot leto poprej. Razlika je objektivno nastala zaradi občutno manjšega števila zamenjav osebnih dokumentov v primerjavi z letom 2022, ki je bilo v tej kategoriji upravnih postopkov tako rekoč prelomno. V statistične podatke zajemamo tudi delo na Krajevnem uradu Vransko, ki posluje enkrat tedensko, ob torkih, v prostorih Občine Vransko.« V skladu z veljavnim Gradbenim zakonom so lani na UE Žalec izdali 596 rednih gradbenih in uporabnih dovoljenj. Zaradi možnosti legalizacije nelegalnih ali neskladnih objektov, znanih tudi kot črne gradnje, so v tem obdobju uspeli legalizirati še 114 objektov. Na področju vojne zakonodaje so v letu 2023 največ odločali o veteranskih dodatkih (169 zadev) in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov (43 zadev). Odobrili so tudi nakup 23 tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil ter izdali 129 EU kartic ugodnosti za invalide, saj se je s spremembo pravilnika v letu 2018 povečal nabor pripomočkov. V letu 2023 so na UE Žalec izdali tudi 218 vrednotnic za osebno dopolnilno delo, ki so pogoj za legalno opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Več vlog tujcev »Odločanje o upravnih notranjih zadevah državljanstva, društev, orožja, eksplozivov, javnih prireditev, tujcev, osebnega imena, osebnih listin, matičnih zadev, prometa itd. je predmet najpogostejših in najbolj raznovrstnih postopkov,« je povedala Simona Stanter. Število teh zadev je v preteklem letu preseglo 27.450. »Iz leta v leto se izredno povečuje število vlog tujcev. Lani smo prejeli krepko čez 3.100 vlog (v letu 2022 smo prejeli 2.788 vlog). V to področje spada tudi prijava prebivališča s postopki ugotavljanja stalnega in začasnega naslova bivanja. Veliko število tovrstnih postopkov (213 predpostopkov in 88 postopkov) je posledica nastalih gospodarskih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov.« Zajeten del nalog upravne enote je bil lani vezan tudi na upravna dejanja in opravila, npr. različna potrdila iz uradnih evidenc, njihovo število pa znaša 37.461 zadev. Ob tem so lani opravili kar 183 poročnih obredov. Kaj pričakujejo letos? V letu 2024, kot je povedala načelnica, spet pričakujejo zamenjavo večjega števila osebnih dokumentov, saj poteče veljavnost 3.116 osebnim izkaznicam in 1.091 potnim listinam, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Žalec. »Vsem, ki jim osebni dokumenti potečejo v naslednjem obdobju, svetujemo, da pravočasno dajo vlogo za zamenjavo, še posebej, če načrtujejo potovanje v tujino. Kljub temu da se od marca 2022 izdajajo elektronske osebne izkaznice z biometričnimi podatki, lahko državljani Slovenije uporabljajo obstoječe osebne izkaznice do poteka njihove veljavnosti. To velja tudi za osebne izkaznice s trajno veljavnostjo po dopolnjenem 70. letu starosti.« Tudi stara, rožnata vozniška dovoljenja še vedno veljajo. Rok za njihovo menjavo se je podaljšal za obdobje 10 let, in sicer s predvidenega roka 19. 1. 2023 na 19. 1. 2033. »Vsekakor je priporočljivo, da so vozniki pozorni na potek veljavnosti vozniškega dovoljenja,« je še dodala Simona Stanter. V letu 2023 so zarisali 1.136 t. i. GERK-ov (grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev), letos pa bosta na upravni enoti potekala preverjanje in ureditev GERK-ov za kmetijska gospodarstva (v zvezi z oddajo zbirnih vlog za subvencije) od konca marca do sredine julija. »Naj omenim še novost, in sicer naj bi v letošnjem letu postopoma na vseh upravnih enotah zaživela aplikacija eSamonaročanje, katere namen je učinkovitejša obravnava strank. Aplikacijo že izvajajo na petih upravnih enotah (Ljubljana, Celje, Novo mesto, Litija in Logatec),« je poudarila Simona Stanter in dodala, da je za dobro opravljeno delo hvaležna tudi svojim sodelavkam ter »da so k dobrim rezultatom in kakovostnemu odnosu do strank v preteklem letu prispevala tudi uspešna sodelovanja z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in državnega odvetništva«. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2024 V zvezo vključiti več mladih MALI OGLASI utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 T. TAVČAR PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Zveza turističnih društev Občine Žalec vključuje kar 15 prostovoljskih društev, ki delujejo na področju turizma. V Ekomuzeju hmeljarstva v Žalcu so 22. februarja uspešno izpeljali letno skupščino Zveze turističnih društev Občine Žalec. Predsednica Petra Žagar je podala poročilo o delu v letu 2023, sledili pa so finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, razprava po poročilih in potrditev le teh ter obravnava in potrditev plana dela ter finančnega plana za leto 2024. Imenovali so tudi nekaj menjav v upravnem in nadzornem odboru, saj so posamezna društva v zadnjem letu zamenjala vodstva. Glavna naloga zveze je povezovanje društev z občino in ZKŠT, na srečanjih in sejah upravnega odbora zveze pa si predstavniki društev izmenjujejo dobre prakse, si pomagajo pri organiziranju in izvedbi dogodkov ter medsebojno promovirajo in obiskujejo prireditve. Letos bodo ponovno sodelovali pri organizaciji in izvedbi prireditve Najlepši kraj, hiša, kmetija, zadnjo avgustovsko soboto pa izvedli Pohod po hmeljski poti. Ob svetovnem MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Predsednica zveze Petra Žagar (desno stoji), levo delovno predsedstvo skupščino na čelu z Nado Jelen (druga z leve), ki je skupščino vodila. dnevu turizma pričakujejo, da se bo na njihovem druženju s trgatvijo potomke najstarejše trte na svetu, zbralo še več ljudi kot lani in bo to postal njihov tradicionalni dogodek. Zveza z včlanjenimi društvi širi žalski turizem tudi izven meja občine, saj redno obiskujejo večje sejme in prireditve povsod po Sloveniji. V pripravi imajo promocijsko gradivo, ki bo zagotavljalo enotno in večplastno promocijo tako zveze, včlanjenih društev kot tudi dogodkov, ki jih društva pripravljajo. »Turizem smo ljudje je slogan, ki se je v Sloveniji dobro prijel. In vesela sem, da sem obkrožena s skupino vztrajnih prostovoljcev, ki ta slogan živijo. Le s sodelovanjem in s prepričanjem, da se lahko Skupščino so tradicionalno pripravili v ekomuzeju v Žalcu. vedno izboljšujemo, bomo turistom ponudili nekaj, zaradi česar se bodo v našo dolino še želeli vrniti. Verjamem, da bomo korak za korakom vedno boljši in učinkovitejši ter posledično bolj prepoznavni. Ne samo v Sloveniji temveč tudi izven slovenskih meja,« je povedala Petra Žagar, predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec. Ob tem pa je dodala, da bo ena izmed prioritetnih nalog zveze in društev v prihodnjih letih, prostovoljstvo približati mlajši generaciji, ki bo s svojo energijo in pogledom dodala nekaj novega elana ter posledično lahko nadaljevala s poslanstvom promocije žalskega turizma in ohranjanjem kulturne dediščine. Odkupujem STARE STRIPE, vzamem vse. Pridem na dom, plačam, naložim in odpeljem. Pošteno plačilo. Info.: 041 276 687 (Roman) CVIČEK vrhunske kvalitete – ugodno prodam. Možna dostava. Info.: 031 301 013 (Lojze) Razpis INOVATOR LETA SSD 2023 IŠČE SE: tehnične, socialno družbene, procesne in druge inovacije. ROK ZA PRIJAVO 08. 04. 2024 SLOGAN DOSEŽKI Neumnih inovacij NI! Neumno bi bilo, če jih ne bi iskali! 205 inovatorjev in 125 inovacij! PRIZNANJA IN NAGRADE Najboljšim 5 inovacijam. DENARNE NAGRADE V višini povprečne managerske plače. 12 let sodelovanja vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Več info www.ra-savinja.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2024 Nagrada za inovacijo desetletja T. T. ARHIV MLEKARNE LCA jogurti Zelene Doline brez dodanega sladkorja in sladil so prejeli priznanje za inovacijo desetletja, ki ga podeljuje Inštitut za nutricionistiko Ljubljana. Nagrado za inovativnost je od prof. dr. Igorja Pravsta in doc. dr. Anite Kušar z Inštituta za nutricionistiko prevzela vodja razvoja in tehnologije v Mlekarni Celeia Aleksandra Zajc. Inštitut za nutricionistiko Ljubljana je že deseto leto zapored podelil priznanja za najbolj inovativna živila leta in prvič tudi desetletja. LCA jogurti Zelene Doline so si priznanje prislužili zaradi svojih edinstvenih lastnosti – nastaja- jo zgolj iz slovenskega mleka brez gensko spremenjenih organizmov (brez GSO), brez dodanega sladkorja in sladil pa zadovoljujejo potrebe današnjega aktivnega in zdravega življenjskega sloga vsakega posameznika. Po podelitvi priznanj Inštituta za nutricionistiko v ljubljanskem Cankarjevem domu v začetku februarja je direktor Mlekarne Celeia Vinko But povedal: »Nagrada desetletja je nagrada za vse naše rejce mleka, ki z veliko skrbi vsakodnevno dobavljajo mleko v našo mlekarno. Prav tako je to nagrada za naše zaposlene v razvojnem oddelku in proizvodnji, ki sledijo globalnim prehranskim trendom in jih z vsemi potrebnimi prilagoditvami ter modifikacijami prenašajo v lokalno, slovensko okolje.« Inštitut za nutricionistiko je odličnost jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in sladil prepoznal že leta 2019 in jim podelil nagrado za inovativni izdelek leta v kategoriji jogurtov, a presenečenje, kot pojasnjuje vodja razvoja in tehnologije v Mlekarni Celeia Aleksandra Zajc, ob tokratni razglasitvi je bilo vseeno veliko: »V izjemno močni konkurenci desetih letnih izborov nam je uspelo prepričati strokovno komisijo in potrošnike, ki izdelke izbirajo in nagrajujejo. Ponosni smo, saj so naši izdelki v celoti rezultat domačega znanja in dela. Inovativnost jogurtov LCA odlikuje manj sladek, nežen okus, s čimer dokazujejo, da so tudi jogurti brez dodanega sladkorja lahko odličnega okusa.« 11 Eva Boto & zbor Poptastic 22. 3. / 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2024 Opravili poskusno vodenje po dolini L. GROBLER JOLANDA IVANUŠA Ustavili so se v Rimski nekropoli in poslušali zgodbo o rimskih ostalinah Minulo soboto , 24. februarja je ZKŠT Žalec v sodelovanju z RA Savinja v okviru LAS projekta HiP zgodbe pripravilo študijsko turo praktičnega vodenje v okviru usposabljanja bodočih turističnih vodnikov po destinaciji Spodnja Savinjska dolina. Poskusnega vodenja, ki je obvezna sestavina izobraževanja lokalnih turističnih vodnikov, se je udeležilo 38 udeležencev izobraževanja. Praktično usposabljanje po dolini so opravili v sodelovanju z izbranim zunanjim izvajalcem Pohorje Tours in odlično poznavalko turističnih doživetij in vodnico Ilono Stremecki. Zbrali so se na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu in nato opravili krajši Gostoljubna gospodinja Urška Flajs na Turistični kmetiji Flajs. Poskusno turo so začeli s sprehodom po Žalcu. Lesjak). Z ribnika so se odpeljali potem v Prebold, kjer so si ogledali zbirko Prebold skozi čas in turo sklenili v Žalcu z večerjo na Turistični kmetiji Flajs v Žalcu. Starodobna gasilska vozila so navdušila na vranskem Gostoljubje je vodnikom izkazala tudi grofica Hema na Gradu Žovnek voden obisk Žalca peš. Z avtobusom so šli na panoramsko vožnjo mimo Dvorca Novo Celje in se odpeljali v šempetrsko Rimsko nekropolo, kjer jih je po rimskih ostalinah popeljala Martina iz TD Šempeter. Na Polzeli so se najprej okrepčali na Kmetiji Košec, potem pa se odpravili na Grad Komenda. Mimo Graščine Šenek so se odpeljali na Grad Žovnek v Občini Braslovče, kjer jih je sprejela in jih v grajsko zgodbo popeljala grofica Hema v osebi Jasmine Roter. Na Vranskem so si s pomočjo TIC-a Vransko ogledali Gasilsko zbirko in imeli kratko predstavitev Hotela Grof, potem pa so so odpeljali z avtobusom do kozolca pri Ribniku (Hiša V Preboldu so si ogledali zbirko Prebold Kar 38 vodnikov se je udeležilo poskusnega vodenja po dolini. Skriti kotički Od 5. aprila dalje! www.beerfountain.eu Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Katera muzejska zbirka je na sliki in kje se nahaja? Minister za zdravje opozarja: “Prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju!” Vaš odgovor nam pošljite do 15. marca na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI«. Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel lepo nagrado. Pravilni odgovor prejšnjega Skritega kotička je Turistična kmetija in kraft pivovarna Flajs. Srečna nagrajenka je Metka Vivod, Podkraj 21 b, 3320 Velenje. Svojo nagrado lahko prevzame v pivovarni Flajs. BREZPLAČEN OGLAS BREZPLAČEN OGLAS Namig (uganka): Grahec ne skriva se v tej, da princeska v njej bi spala, imenitna je bila že prej, okras zbirke je bila postala, odgovori nam in povej, v hiši kateri se zdaj nahaja. ŠT. 2 I februar 2024 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Letos več aktivnosti na mednarodnem področju LUCIJA GROBLER BINA PLAZNIK Medtem ko so prišli v treh letih od dveh do dvanajstih zaposlenih, v Mladinskem centru Žalec letos načrtujejo še tri zaposlitve, pogodbeno pa sodelujejo z vsaj še enkrat toliko sodelavci. Za MC Žalec je uspešno leto. Načrtovane prihodke so povečali za 45 odstotkov in ustvarili 57.764 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Zabeležili so 3.570 nočitev v MC hotelu in prodali 19.480 malic v MC kavarni. Izvedli so 343 delavnic, koncertov, izobraževanj in drugih aktivnosti v sklopu javne službe. V letu 2023 so v MC Žalec načrtovali prihodke od poslovanja v višini 518.175 EUR, realizirali pa so jih kar 752.574 EUR. Največ so se povečali pričakovani prihodki od tržne dejavnosti, saj so z dobrim poslovanjem namesto načrtovanih 262.925 EUR realizirali kar 404.312 EUR neto prihodkov na trgu. Na drugi strani so se sorazmerno povečali tudi odhodki. Načrtovali so jih za 515.650 EUR, na koncu pa realizirali 694.810 EUR in ustvarili 57.764 EUR presežka prihodkov nad odhodki. Direktor MC Žalec Tomaž Kozovinc je pojasnil: »Ko smo v začetku lanskega leta z ekipo pripravljali vsebinski in finančni načrt zavoda, me je osebno že kar malo skrbelo. Zavedam se namreč, da zavod ne bo mogel konstantno rasti s takšnim zagonom kot v prvih letih po ustanovitvi. Spraševal sem se, ali je to leto, ko bomo dosegli tisti vrh krivulje in se v naslednjih letih bolj kot ne borili, da takšen nivo ohranimo. Po drugi strani so bili rezultati leta 2022 res lepi in so že ti predstavljali obseg zavoda, ki si ga osebno nisem niti upal sanjati. 236 aktivnosti na vsebinskem področju, tržna dejavnost, evropski razpisi, Erasmus izmenjave. Tudi v nacionalnem prostoru so nas začeli prepoznavati kot primer dobre prakse in nas večkrat izpostavljali. Leto smo tako začeli z veliko odgovornostjo. Moji ključni cilji so bili, da normaliziramo kadrovsko področje na tržnem delu, razširimo tržno dejavnost s pripravo malic, v poletnih mesecih nadgradimo vsebinsko dogajanje na terasi pred stavbo, razširimo hotelsko dejavnost in predvsem, da še naprej ohranjamo kvalitetno javno službo. Osebno sem pri sestavljanju finančnega načrta vedno malce konservativen in pri prihodkih ter odhodkih vedno upoštevam najslabšo možno situacijo. Prav tako pri pripravi finančnega načrta še nismo vedeli, kakšna bo situacija z upravljanjem stavbe na Mestnem trgu 3, saj smo bili z lastnikom Občino Žalec še vedno v dogovorih. Na začetku leta smo upravljali s približno 60 %, aprila pa smo nato v upravljanje prevzeli še preostalih 40 %. Posledično so se odhodki za energente, redno PRVI DOM n e p r e m i č n i n e vzdrževanje in ostale zadeve, povezane s stavbo, močno povečali, česar ob pripravi finančnega načrta nismo pričakovali.« Ko se je MC Žalec preselil v prostore nekdanjega hotela, je bila najava tudi, da bodo v njem sčasoma lahko uredili hostel, a zadeva se je zalomila pri uporabnem dovoljenju. Tomaž Kozovinc je o tem povedal: »Javni zavodi so primarno ustanovljeni za opravljanje javne službe, ki jo lahko tržna dejavnost le smotrno dopolnjuje. V primeru mladinskih centrov je tako tudi zaradi področja mednarodne mobilnosti širom Slovenije običajno, da imajo možnost nastanitvenih kapacitet v obliki hostla. Takšna je bila tudi naša želja od same ustanovitve. S selitvijo v stavbo hotela se je zdelo, da se nam bo ta želja tudi uresničila, a zalomilo se je pri dovoljenjih. Stavba je imela na podlagi prvotnega gradbenega dovoljenja uporabno dovoljenje za izvajanje hotelske dejavnosti, pri čemer pa je treba za hostel pridobiti drugo uporabno dovoljenje. Pridobitev slednjega bi zahtevala večje finančne vložke in pa tudi gradbene posege na objektu, saj bi ga bilo treba uskladiti s trenutnimi predpisi. Tako sprememba v hostel pred celostno prenovo objekta ni smotrna. Vodenje hotela je seveda veliko bolj zahtevno kot vodenje hostla, a zagrizli smo v izziv in brez posebnih predhodnih izkušenj ponovno vzpostavili dobro delujoč nastanitveni obrat. V poletnih mesecih smo pokali po šivih in celoten hotel zapolnili tudi do štirikrat na teden. Gostje so prihajali iz celega sveta, najbolj zastopana celina je bila seveda Evropa, najbolj zastopana država pa Poljska, iz katere je prihajalo kar 1.083 oseb. Realizirali smo 115.676,17 evra neto prihodkov na hotelskem delu in to številko bomo skušali letos še preseči.« Spomnimo se še burne razprave o tem, ali nekdanji gostinski del hotela oddati zunanjemu gostincu ali v njem urediti kaj drugega. MC Žalec zdaj v okviru MC kavarne že nekaj časa skrbi tudi za gostinsko ponudbo. Glede na odzive jim gre dobro, a Tomaž Kozovinc se zaveda omejitev: »Kot javni zavod, ki izvaja tržno dejavnost, imamo težko nalogo, saj nas ob delu zavezuje kup dodatnih predpisov in zakonov, s katerimi se običajni gostinec oziroma hotelir v gospodarstvu ne sreča. Zavezani smo k zaposlovanju skladno s sistemom javnih plač. Ta delovna mesta strežbe in kuharjev umešča pod minimalno plačo, medtem ko je znano, da v tej konku- POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI IN GRADBENI INŽENIRING Vljudno vabljeni v našo novo poslovalnico. Izkoristite možnost brezplačnega posveta pri prodaji ali nakupu vaše nepremičnine. Prvi dom d.o.o., Mestni trg 6, Žalec, 070/577-577, info@prvidom.si renčni panogi, kjer osebja močno primanjkuje, plače ponekod že presegajo povprečno plačo. Prav tako smo zavezani k dobavljanju živil in pijače pod pogoji Zakona o javnem naročanju, pri čemer vsi vemo, da velikokrat prihaja do dogovarjanja med tistimi redkimi ponudniki, ki se na razpise sploh prijavljajo, in so cene na koncu velikokrat višje od tistih na trgu. Vsako spremembo cenika, ki privatniku vzame nekaj minut, je treba pri nas sprejeti na svetu zavoda, potrebna sta sklic seje in priprava natančnih prikazov neposrednih in posrednih stroškov. Dodatnih formalnosti je še ogromno, a se z njimi soočamo in plujemo naprej.« V kavarni so v začetku leta ponudbo razširili s pripravo malic od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, za kar je bilo veliko povpraševanja. »Pred tem je kuhinja pripravljala zajtrke in prigrizke, ki so bili med gosti sicer zelo priljubljeni, a bi jih bilo treba predvsem marketinško še močno dodelati, da bi bili ekonomsko smiselni. Na začetku je potem pripravo malic prevzel zunanji sodelavec in že takoj smo dosegli lepe številke, ki so nakazovale na to, da trg potrebuje dodatno ponudbo. V maju smo zamenjali osebje v kuhinji in razširili ponudbo z ene na tri dnevne malice, prav tako pa smo dodali še redno ponudbo. Že junija smo skoraj podvojili prihodke v primerjavi z januarjem, meseca septembra pa smo jih že skoraj potrojili. Tudi količinsko smo rastli. Od januarja 693 prodanih obrokov, junija 1.463 in oktobra 2.624. Julija smo pričeli s pripravo toplih obrokov za javno kuhinjo v Žalcu, na kar sem zelo ponosen. Dnevno tja dostavimo med 30 in 40 obrokov, odvisno od dnevnega števila upravičencev.« Ob tem Tomaž Kozovinc doda, da se je pri hotelu in kavarni vendarle treba vprašati, ali je izvajanje tako obsežnih tržnih dejavnosti smotrno za javni zavod: »Gostinsko dejavnost smo prevzeli, ker se je pojavilo tveganje, da bi v stavbo prišel gostinec, ki ne bi razumel dejavnosti, ki jih izvaja mladinski center. Ne moremo imeti v isti stavbi gurmanskega gostinca, ki želi streči a la carte ponudbo na najvišjem nivoju, in hkrati mladinskega centra. Slej ali prej bi prišlo do trenj, ko bi otroški vrvež ali pa zabava v klubu zmotila goste gostinca. Zato smo prevzeli odgovornost, stopili v velike čevlje in sami vzpostavili gostinsko ponudbo, ki se lepo prepleta z dejavnostjo naše javne službe.« V sklopu poletne terase zdaj prirejajo koncerte, delavnice na terasi, stand-up predstave, zabave v klubu, v zimskih mesecih kavarniške večere v notranjosti in še kaj. »Vesel sem, da lahko po dobrem letu in pol rečem, da so se stvari na področju gostinske dejavnosti na vseh področjih znormalizirale. Imamo stabilne prihodke, odlično ekipo, dobre dobavitelje in najboljše stranke. Ni bilo vedno lahko in obseg dela je večkrat presegal okvirje normalnih delovnih obremenitev, a vesel sem, da je moja ožja ekipa v času vzpostavljanja obeh tržnih dejavnosti sama čutila, za kako velik korak na področju našega zavoda in mladih nasploh v občini Tomaž Kozovinc gre, ter strnila moči. Zdaj smo na točki, ko se je treba vprašati, ali posel peljemo naprej v takšni obliki, z vsemi že omenjenimi omejitvami javnega zavoda, in ga znotraj teh okvirjev skušamo še bolj optimizirati, ali se lokal in hotel z utečenim poslom za dobro najemnino oddata zunanjemu najemniku, ki bo po do sedaj prikazanih vzorih posel peljal naprej, ali pa je mogoče čas, da to 'organizacijsko enoto' skladno z možnostmi, ki jih dopušča Zakon o zavodih v svojem 51. členu, organiziramo kot podjetje. A to je že tema za drugič.« Glede na rast dejavnosti se je okrepila tudi ekipa. »Trenutno nas je redno zaposlenih že dvanajst, v roku dveh mesecev pa bomo zaradi izkazanih potreb najverjetneje realizirali še tri zaposlitve. Če pomislim, da je bil zavod ustanovljen šele leta 2020 in da so bile pred dobrim letom, novembra 2022, v zavodu zaposlene le tri osebe, je to seveda nenormalna rast. Imamo še vsaj enkrat toliko zunanjih sodelavcev. Predvsem gre za študente, ki pomagajo na dogodkih v sklopu javne službe, v strežbi v kavarni, v recepciji, pri pripravi hotelskih sob in pri drugih opravilih, nekaj je samostojnih podjetnikov, nekaj imamo sklenjenih podjemov. Zelo vesel pa sem, da v zakonsko dovoljenem obsegu sodelujemo tudi s tremi upokojenci.« Kakovost dela se meri tudi po čedalje boljšem odzivu uporabnikov. »Na svojih dogodkih in aktivnostih poleg številnih novih obrazov pogosto srečujemo tudi nekatere 'stare znance', kar pomeni, da se obiskovalci k nam radi vračajo. Velikokrat prejmemo pohvale v obliki elektronskih dopisov, komentarjev na družabnih omrežjih ali v živo, seveda pa ne manjka tudi kakšna kritika,« pove Tomaž Kozovinc, ki pravi, da o dobrem odzivu govorita tudi čedalje večji obisk v kavarni in število prodanih malic. »V primerjavi z dvema hoteloma iste kategorizacije (tri zvezdice) v okolici beležimo najvišjo oceno na portalu booking. com: 7,8. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da so slabše ocene prihajale predvsem v začetku poslovanja, ko smo imeli še veliko težav s samo stavbo, učenjem o novi dejavnosti in nasploh s strmo rastjo obsega delovanja zavoda. Med zadnjimi osmimi ocenami je bila tako dvakrat podana ocena 9 od 10 in kar šestkrat ocena 10 od 10.« MC Žalec vse bolj postaja medgeneracijski center, a Tomaž Kozovinc pove, da je osnovno poslanstvo mladinskega centra celostna podpora mladim med 15. in 29. letom starosti pri oblikovanju njihove identitete. »Zavod vzpostavlja avtonomni mladinski prostor, ki v lokalni skupnosti deluje z namenom, da omogoča negovanje kulturnih, socialnih in drugih stikov med mladimi, vzpodbuja družbeno integracijo, aktivno participacijo in družbeno odgovornost mladih.« Podobno kot tudi ostali mladinski centri po Sloveniji pa direktor doda tudi, da težko pritegnejo mlade k sodelovanju v projektih in dejavnostih mladinskega centra. »Situacijo nam še dodatno otežuje dejstvo, da v Žalcu nimamo srednje ali visoke šole, kar pomeni, da se žalski srednješolci in študenti prostočasnih aktivnosti udeležujejo v krajih, v katerih obiskujejo svojo izobraževalno ustanovo in kjer se na vsakodnevni ravni družijo s svojimi vrstniki. To pa za nas pomeni le, da se moramo v prihodnje še bolj poglobiti in podrobneje razdelati tematike naših programov, da bodo dovolj zanimive in inovativne za prihodnje generacije mladih, ki še prihajajo. Kar dela naš široko zastavljen program še bogatejši, je dejstvo, da se v svojem programu ne omejujemo le na eno ciljno publiko, saj si želimo s svojim delom doseči tudi ostale starostne in interesne skupine v lokalnem okolju, s tem pa postati osrednja točka druženja in zbiranja mestnega prebivalstva in prebivalcev okoliških krajev.« In kakšni so cilji za letos? »V preteklosti smo se že preizkusili z delovanjem na mednarodnem parketu, kar je tudi eden izmed letošnjih ciljev. V jesenskem času načrtujemo mladinsko izmenjavo na temo medsebojnih odnosov, na kateri se nam bodo pridružili mladi iz Španije, Irske in Bosne. Zavedamo se namreč, da so mednarodni projekti in izmenjave pomembna nadgradnja projektov, ki jih načrtujemo in izvajamo na lokalnem nivoju. Mladim omogočajo prepotrebne izkušnje za vstop na trg dela, za avtonomno delovanje in na sploh za vsakdanje življenje. Kar se tiče našega rednega programa, pa se je ta v letu 2024 že nekoliko razširil, ohranjamo seveda že ustaljene projekte, nekatere tudi nadgrajujemo. Naš cilj je še naprej razvijati kakovosten in (predvsem) mladim prijazen ter spodbujajoč program. Podobno kot lani je tudi letos pred nami programsko bogato leto, polno dobrih koncertov, poučnih in inovativnih delavnic, cela vrsta projektov neformalnega izobraževanja, filmskih projekcij, plesih večerov in predvsem dobre družbe.« 14 PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2024 Vreme pregnalo pustni karneval, a pust se ni pustil odgnati L. G., D. N., T. T. Čeprav je na pustni vikend slabo vreme odgnalo največji pustni karneval v Spodnji Savinjski dolini, na Vranskem, ki ga prirejajo že od leta 1957, pa so pustne maske vendarle precej pobarvale dolino, posebej na pustni torek. Zimo so menda uspešno odgnale. Prevzem oblasti na Vranskem sta začinila predsednik vlade in predsednica parlamenta. Največ zanimanja na tržnici v Žalcu je bilo pri poslikavah obraza. V Žalcu so navdušile regratove lučke iz Celja. Pustno razpoložene otroke je navdušil čarodej Jani. Kurenti so najbolj prepoznavni pustni liki, med njimi je vedno več tudi otrok, dva mala kurenta smo srečali v Galiciji. V Petrovčah je najbolj navdušila pisana karavana Kolesarskega društva Veseli ventilčki na vseh možnih kolesih in različnih opravah. Hmeljarski starešina in princesa po petrovško Čebelja družina FS Kobula si je pribrenčala tretjo nagrado na petovšek pustovanju. Iz levških Benetk je v Petrovče priveslala skupina Beneški misterij. Že v nedeljo, 4. februarja, je vranska županja Nataša Juhart oblast in vodenje občine do polnoči, 13. februarja, predala vranskim generalom Vranarjem. Ob spremstvu kurentov 2023 s Ptuja in ob zvokih koračnice so Vranarji, ki jih je vodil Aleksander Reberšek, vkorakali na trg, kjer jim je županja Nataša Juhart simbolično predala ključ občinske stavbe in s tem oblast. Na Vranskem sta se takrat mudila tudi premier Robert Golob in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, vreme pa je potem preprečilo tradicionalni karneval. So pa zato vranski generali obiskali pustovanje v Petrovčah na pustni torek, ki je bilo tokrat najbrž največje v dolini, zagotovo pa v Občini Žalec. Pustovanja v Petrovčah, ki ga je vodil Peter Kavčič, v organizaciji TD Petrovče udeležilo več kot 300 maškar. Skozi povorko se je sprehodilo šest tekmovalnih odraslih skupin, FS Kobula Petrovče – Ohranimo čebele in naš planet, Kolesarski klub Veseli ventilčki iz Drešinje vasi, Beneški misterij iz TKD Levec, Polži iz PGD Dobriša vas, Cruella z dalmatinci in TD Galicija. V netekmovalnem delu so sodelovali tudi člani TD Petrovče s podobo Hmeljskih mešetarjev, prav tako so v povorki sodelovali Vranski generali, Veseli Pruhovčani, Godba Liboje in Mažoretna skupina Liboje. Med skupinskimi otroškimi maskami so sodelovali tri vrtčevske skupine iz Vrtca Novo Celje in Petrovče ter skupina otrok vedno mladih po srcu,« je povedala Petra Slatinšek, predsednica TD Petrovče. Tudi v Žalcu sta ZKŠT Žalec in MC Žalec za pustno rajanje poskrbela na pustni torek na podeželski tržnici. S pustnimi čarovragolijami je maske zabaval čarodej Jani, poskrbeli pa so iz OŠ Petrovče, domači kurent Dani Žagar in skupina kurentov s Ptuja, katere najmlajši član šteje dve leti. Strokovna komisija je odločila, voditelj Peter Kavčič pa je razglasil prva tri mesta. Prvo je zasedel Kolesarski klub Veseli ventilčki, drugo mesto je zasedla FS Kobula Petrovče, tretje pa Beneški misterij iz TKD Levec. Med otroškimi maskami so razglasili skupne zmagovalce, otroke vrtcev Petrovče, Novo Celje in OŠ Petrovče. Prav vsi otroci so prejeli darilo za sodelovanje. »Ocenjujemo, da se je prireditve udeležilo okrog 500 obiskovalcev. Za zabavo je poskrbel ansambel D trio, za maškare smo poskrbeli z okrepčilom. Veseli smo, da nam je uspelo povezati različne generacije, vse od najmlajših pa do SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Tel. 035720673, gsm. 041 216 214 www.terglav.si tudi za poslikavo obraza in za to, da so se maske posladkale s krofi. Sicer pa v dolini kljub slabemu vremenu v soboto in nedeljo ni manjkalo pustnega rajanja v pokritih prostorih. Takšno rajanje so med drugim izpeljali v dvorani v Taboru v organizaciji Turističnega društva PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2024 Petrovški vrtec in osnovna šola sta nastopila z domiselnimi in lokalno aktualnimi maskami. Petrovško pustovanje je napolnilo trg za cerkvijo v Petovčah in je bilo letos največje pustovanje v dolini. Pustne maske so rajale tudi v Kaplji vasi, največ je bilo otroških. Z velike pustne maškarade na Polzeli Tabor, kjer so otroci in njihovi starši lahko uživali ob glasbi in plesu, pa tudi ob okusnih krofih in napitkih. Komisija na čelu s predsednico TD Tabor Hani Zamuda je tudi izbrala najbolj zanimive posamezne ali skupinske maske in jih obdarila. Podobno so v organizaciji TD Galicija in njihove sekcije Veseli Pruhovčani ta dan pustovali tudi v KS Galicija. Pustno rajanje s čebelico Majo so pripravili v telovadnici OŠ Trje, pod pokritimi prostori pred šolo pa so bile na voljo razne pijače in druge dobrote, vključno s krofi in domačimi kranjskimi klobasami. V dvorani so se predstavile skupine iz Vrtca Trje in POŠ Trje, ob njih pa tudi številne druge maškare, vključ- 15 Družina Smrkcev z Gargamelom je bila ena od lepših mask v Taboru. V Braslovčah so pomladne maškare preganjale zimo že v soboto dopoldne. no s čebelico Majo, nergavim trotom Vilijem in čebelarjem v svoji opravi. Za glasbo je poskrbela Pihalna godba Liboje, ob njihovi glasbi pa so se občinstvu predstavile tudi njihove libojske mažoretke. S svojim vozom in hmeljem so pustno rajanje obogatili Hmeljarji iz Železnega s svojim hmeljskim starešinom in princeso. V Občini Prebold so za pustno rajanje na pustni torek poskrbeli v vrtcu in šoli, popoldan pa so svoje maškarade organizirala gasilska društva v Matkah, Kapli vasi in Latkovi vasi. V Matkah je bilo otroško pustovanje na športnem igrišču, v Kapli vasi v njihovi gasilsko-krajevni dvorani, v Latkovi vasi, kjer imajo najdaljši tradicijo orga- niziranja maškarad, pa v prostorih njihovega gasilskega doma. Pustno povorko na pustno soboto čez trg Braslovče do doma kulture, kjer se je nadaljevala zabava, so organizirali Vrtec Braslovče (enoti Braslovče in Trnava), Zasebni vrtec Bambi in ZIKŠT 3 jezera. Slovenija, moja dežela, je bila tema letošnjega pustovanja, zato so se predstavile slovenske maske: kurenti, Prešerni in Julije, Kekci in Pehte, slovenske čebelice, slovenske rožice, mačice in marjetice, pa slovenske kravice in druge raznorazne maske. V športni dvorani na Polzeli je bila na pustno nedeljo popoldne velika otroška maškarada, ki že tradicionalno nastaja v sodelovanju Turističnega društva Občine Polzela in tamkajšnjega turistično-informativnega centra. Za pustno vzdušje je s šaljivo in glasbeno animacijo poskrbela pevka Damjana Golavšek. DVA SPECIALISTA OKULISTA OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 16 PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2024 Četrt stoletja Valentinovega plesa D. NARAGLAV Društvo podeželske mladine Tabor že dve desetletji in pol organizira Valentinov ples. Po tej prireditvi so v Taboru poznani po vsej Savinjski dolini in tudi prek njenih meja. Vedno se izkažejo za zelo dobre organizatorje in tudi na letošnjem 25. Valentinovem plesu, ki so ga imeli na pustno soboto, 10. februarja, je bilo tako. Športno in kulturno dvorano Doma krajanov Tabor je na pustno soboto zvečer in nekaj dni pred »pravim« valentinovim ob glasbi ansambla Petka iz Šentjurja pri Celju prevevala ena sama ljubezen. Za dobro počutje in strežbo je skrbela številčna ekipa mladih deklet in fantov iz domačega društva, ki je tudi eno najaktivnejših v Savinjski dolini in tudi v Sloveniji. Njihov predsednik je Martin Cestnik, ki je na tej funkciji leto izkoristila takšno priložnost, še zlasti, ker je v domačem kraju, hkrati pa je tu zmeraj lepo in nadvse doživeto, za kar velja organizatorjem DPM Tabor izreči vse čestitke in zahvale. Mislim, da kaj takšnega zmore le podeželska mladina, ki ima najbrž drugačen pogled na življenje in društveno delovanje kot mestna. Predvsem pa se zna približati ljudem ter zna in zmore ustvariti res nepozabno vzdušje, čemur je dokaz tudi današnji Valentinov ples, kot tudi vsi prejšnji. Naj bo še dolgo tako.« Podobnega mnenja je tudi Urška Cestnik, ki je skupaj z možem prav tako bila že skoraj na vseh teh prireditvah: »Nisem čisto prepričana, a mislim, da sva doslej manjkala le dvakrat. Vedno nam je bilo lepo in Martin Cestnik Urška Cestnik Pari so se z veseljem vrteli ob glasbi ansambla Petka. Simon Slakan Za dobro in okusno večerjo je poskrbelo osebje. že pet let. V svojem nagovoru ob 25. jubilejnem plesu je izrekel iskreno dobrodošlico vsem udeležencem, nato pa dejal: »Minilo je že mnogo let, odkar smo se prvič začeli zbirati v tej dvorani in plesati ob dobri glasbi. Verjetno se mnogi izmed vas bolje spominjate začetkov, kot pa mi sami, saj nas je kar nekaj mlajših, kot je stara tradicija Valentinovega plesa v našem kraju. Vsekakor pa smo veseli, da se vedno znova vračate, in hkrati izredno ponosni, da se bomo danes že kar petindvajsetič skupaj zavrteli in se poveselili …« Zahvalil se je vsem sodelujočim pri pripravi, aktualnim članicam in članom društva, pa tudi vsem nekdanjim članom, ki so jim predali takšno tradicijo. Dvorano je nato napolnila glasba, na odru in na prostoru pred njim pa se je zasukalo mnogo plesnih parov. Nekatere med njimi smo tudi povprašali, kako doživljajo to tradicionalno prireditev. Domačin Simon Slakan je povedal, da je bil skupaj z ženo na 24 Valentinovih plesih – manjkala sta le enkrat zaradi opravičljivega razloga: »Oba z ženo rada pleševa, zato sva z veseljem vsako zagotovo bo tako tudi danes, saj se člani in članice Društva podeželske mladine vedno zelo potrudijo. Z možem nama ples veliko pomeni, saj oba zelo rada pleševa. Sva namreč člana Folklorne skupine Grifon Šempeter in tako sva zelo vpeta v to plesno dejavnost. Sicer pa je ta Valentinov ples zelo dobra priložnost za prijetno druženje s sosedi, sokrajani, prijatelji in drugimi udeleženci. Človek se ob tem lahko sprosti in uživa ter pozabi na vsakdanje skrbi,« še poudari Urška Cestnik. Pri enem od omizij, kjer so že povečerjali, spregovorimo še z domačinom Jankom Lukmanom, ki živi v neposredni bližini dvorane Doma krajanov. »Zelo sem vesel, da se ta tradicija Valentinovih plesov nadaljuje. Ker sem tudi sam kmet, z ženo z veseljem prideva na to prireditev in tako podpreva prizadevne mlade zadružnike in njihovo društvo, ki si zasluži vse priznanje za to, kar vsako leto naredijo za popestritev življenja v naši občini in tudi za mnoge druge, ki pridejo na ta Valentinov ples. Oba z ženo rada pleševa, zato bi bila škoda, če bi izpustila to priložnost. Dokler Janko Lukman dr. Neva Štrekelj Hvalič Bilo je kot v hotelu v imenitni restavraciji. bo mogoče, se bom z veseljem tudi v prihodnje udeleževal tega plesa, ki je res nekaj posebnega, drugačnega in izvirnega, saj je namenjen praznovanju ljubezni.« Veliko lepih besed pa je tej prireditvi namenila tudi priseljena Ljubljančanka dr. Neva Štrekelj Hvalič. »V Tabor smo se iz Ljubljane v novozgrajeno hišo preselili meseca maja lanskega leta. Tu se počutimo res čudovito, domačini so nas lepo sprejeli in Tabora ne bi nikoli več menjala za Ljubljano. Tudi službo imam v Žalcu v podjetju OMCO in mi nič ne manjka. Danes je tu še posebej lepo in veselo, saj smo na zabavi, ki je drugačna od običajnih poletnih gasilskih veselic, kjer je običajno gneča, saj nanjo pride kdor hoče. Tu gre le za omejeno število ljudi, saj smo morali svojo udeležbo predhodno rezervirati. S tem smo si omogočili, da večer preživimo skupaj s svojimi partnerji, prijatelji in sosedi ter brez gneče maksimalno uživamo ob glasbi, plesu in gostinski ponudbi. Organizatorjem gre res vsa pohvala, saj znajo narediti pravo zabavo. Mislim, da bi se po njih lahko zgledovali in jih posnemali marsikje v Sloveniji.« Kri je darovalo več mladih T. T. Letošnje prve terenske krvodajalske akcije, ki je bila v prostorih Elektra Celje v Šempetru 9. februarja, se je udeležilo kar 78 krvodajalcev. Akcije se je udeležilo tudi več mladih, česar so v RKS – Območnem združenju Žalec še posebej veseli. Akcija je bila tokrat izjemoma v petek, saj je bil dan prej Prešernov dan, ko smo bili prosti, v celjski transfuziji pa so za nujne operacije potrebovali kri krvnih skupin A+ in 0+. Da ne bi prihajalo do nepotrebnih krvnih zalog, ko krvi ne bi mogli uporabiti, v zadnjem času organizatorji območnega združenja Rdečih križev sproti po potrebi v sodelovanju s transfuzijskimi centri vabijo krvodajalce krvnih skupin, ki jih takrat najbolj potrebujejo. Naslednji terenski krvodajalski akciji bosta v veroučni učilnici S prve letošnje akcije v Šempetru Župnije Polzela 21. marca in v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec 27. marca. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 2 I februar 2024 Kvačkanje hobotnic, Marija Vidmajer, 9.00–11.00 Hiša Sadeži družbe Žalec (HSD Žalec) Vesele urice pletenja in 9.00–11.00 kvačkanja, HSD Žalec Vsak Telovadba za otroke – Sabina ponedeljek 16.00–17.00 Persolja, HSD Žalec 17.00–18.00 Nemščina – Marija Šuster, HSD Žalec Akrojoga, MC Žalec 18.00 19.00–20.30 Plesni tečaj v parih, HSD Žalec Telovadba – skupina Vsak torek 9.00–10.00 zeliščarjev, HSD Žalec 10.30–11.30 Kardio vaje – Sabina Persolja, HSD Žalec 15.00–16.30 17.30–18.30 18.00 Vsako sredo Vsak četrtek Vsak petek Vsako soboto Vsako nedeljo Petek, 1. 3. Nedelja, 3. 3. in 24. 3. 8.30–9.30 16.30–17.30 18.00 10.00–11.00 17.00–18.00 18.30–19.30 9.00–11.00 10.00–12.00 16.30–17.30 8.00–12.00 8.30–9.30 Glasbena delavnica – Rok Mlakar, HSD Žalec Angleščina – Natalja Štefančič, HSD Žalec Brezplačna vadba, MC Žalec Okrepimo hrbtenico – Laura Banko, HSD Žalec Koronarni klub – vadba za člane, HSD Žalec Jezikovni tečaj francoščine, MC Žalec Kardio vaje – Sabina Persolja, HSD Žalec Španščina, nadaljevalni – Anja Cimperman, HSD Žalec Joga – Jasna Mikola, HSD Žalec Likovna delavnica – Erna Kumperger, HSD Žalec Seniorski debatni klub, HSD Žalec Koronarni klub – vadba za člane, HSD Žalec Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec Joga – Jasna Mikola, HSD Žalec Petek, 22. 3. Sobota, 23. 3. 18.00 Meditativni trenutek – tu in zdaj, MC Žalec 18.00 Razgibanica, MC Žalec in Društvo MUC 27. dobrodelni koncert Z roko v Ponedeljek, roki, Dom II. slov. tabora Žalec, 19.30 4. 3. Župnijska karitas Petrovče in Žalec Ponedeljek, 12.00–14.00 Računalniška delavnica – Rok Soderžnik, Martin Puhek, HSD Žalec 4. 3. in 18. 3. 11.00–13.00 Delavnica za dan žena, HSD Žalec Druženje študijsko-bralnega kluba, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ in 16.30 UPI – Ljudska univerza Žalec Kavarniški večer: Domen Don Četrtek, 7. 3. 19.00 Holc, MC Kavarna, MC Žalec Folium, odprtje razstave likovnih del Polone Demšar, Savinov 19.00 likovni salon Žalec, ZKŠT Žalec Vodena meditacija z Andrejo Četrtek, 7. 19.30–20.30 Sentočnik Shrestha, HSD Žalec 3. in 21. 3. Klemen Slakonja & Small Band: Ni Petek, da ni, koncert ob dnevu žena, Dom 19.00 8. 3. II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec 36. pohod ob dnevu žena na Hom, 12.30 izpred trgovine Kili, PD Liboje Nedelja, Klapa Kampanel & Zbor PopSeSlish 10. 3. & VS ZaPet, koncert ob dnevu žena, 17.00 Dom II. slov. tabora Žalec, KUD Žalec Predavanje za starše dr. Lucije Čevnik: Kako otroku v svetu TikToka, vplivnežev Ponedeljek, in lepotnih idealov pomagati razvijati 19.00 11. 3. pozitivno (telesno) samopodobo?, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Paloma, komedija za gledališki abonma Ponedeljek, ponedeljek in torek ter izven, Dom 11. 3., in 19.30 II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec torek, 12. 3. Bobnarska delavnica, MC Torek, 12. 18.00 Žalec in Društvo MUC 3. in 26. 3. Viki Grošelj: Mojih 33 odprav v najvišja Sreda, in najbolj odmaknjena gorstva sveta, 19.00 13. 3. Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Četrtek, Meditacija, MC Žalec 18.00 14. 3. Četrtek, 14. 16.00–17.00 Gledališka delavnica za otroke in družino (Medeja Mahnič), HSD Žalec 3. in 28. 3. Solidarnostni projekt: slovenskoalbanski kulinarični večer, HSD Žalec, MC Žalec Petek, Jamska ženska, komedija, Dom II. 15. 3. 20.00 slov. tabora Žalec, Špas teater Karaoke, MC Kavarna, MC Žalec 21.00 Fudoshin tekma, državno prvenstvo v 10.00–15.00 ju jitsu borbah, OŠ Griže, KBV klub Avdicija, ekipa 1, komedija, Dom II. Sobota, 20.00 slov. tabora Žalec, Špas teater 16. 3. Girl power: Wtrina b2b Tai 21.00 Chi, MC Klub, MC Žalec Citrarski orkester GŠ Brežice, koncert Nedelja, za citrarski abonma in izven, avla Doma 17.00 17. 3. II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, 17.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Ponedeljek, Otroci pojejo slovenske pesmi in 18. 3. se veselijo, Dom II. slov. tabora 17.00 Žalec, osnovne šole Občine Žalec 18.30 19.00 7.00–12.00 Sreda, 27. 3. 18.00 19.00 Četrtek, 28. 3. Petek, 29. 3. 18.30–19.30 Joga – Jasna Mikola, HSD Žalec 8.00–12.00 Počitniške delavnice, MC Žalec 18.00 Sobota, 30. 3. 19.00 19.00 18.00 20.00 19.00 20.00 Vsak torek Vsako sredo Vsak četrtek Vsako soboto Petek, 1. 3. Ponedeljek, 4. 3. Torek, 5. 3. Prireditev ob družinskem prazniku Petek, 22. 3. Petek, 15. 3. Sobota, 16. 3. Pozdravila nas je pomlad – sobotna ustvarjalnica, KUD Svoboda Prebold, Občinska knjižnica Prebold Koncert ob materinskem dnevu, 18.00 cerkev sv. Pavla, Župnija Prebold Ustvarjalna velikonočna 16.30–18.30 delavnica za otroke, starše in stare starše, DC Marof, MCP Pravljična ura s poustvarjanjem, Ana 18.00 Grašinar, Občinska knjižnica Prebold Pozdrav pomladi, Kulturni dom 19.00 Prebold, učenci OŠ Prebold Večer za dušo, DC Marof, 18.00–20.00 MCP – Amalija Rojc 10.00 Torek, 26. 3. Četrtek, 28. 3. Petek, 29. 3. OBČINA TABOR 18.00 Sobota, 16. 3. Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman Predstavitev novosti in ukrepov kmetijske politike za leto 2024, sejna soba občine, Maja Klemen Cokan, KGZ, Izpostava Žalec Kavarniški četrtkov večer: petja z Maliki, Kavarna Lisjak 8.00 Kmečka tržnica, Jurijev trg, TD Gušt Tabor Ponedeljek, 18. 3. 13.00 Torek, 19. 3. 18.00 Četrtek, 21. 3. 18.00 Torek, 26. 3. 9.00 Sreda, 6. 3. 18.00 10.00 Četrtek, 7. 3. Orientalski ples, DC Marof, 17.00–18.30 MCP – Darja Vita 19.00–20.00 Telovadba SK Prebold, DC Marof, MCP Kvačkanje in pletenje, DC Marof, 15.30–17.00 MCP – Mojca Pečovnik Dekleta z Marofa, pevske 9.30–11.00 vaje, DC Marof, MCP Pogovorna angleščina, DC 17.00–18.00 Marof, MCP – Goga Pečnik Ženski krog zaupanja, DC 18.00–19.00 Marof, MCP – Goga Pečnik Zavestno plesanje z dojenčki, 9.00–10.30 malčki in pogovor o čustvih, DC Marof, MCP – Doris Polak Kuder umetniških del kiparke Polone Demšar 17.00–18.00 Joga, DC Marof, MCP – Društvo Sožitje Kmečka tržnica, DC Marof, 8.00–10.30 TD in Občina Prebold 7. 3. 2024 ob 19.00 9.00–10.30 Joga, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Savinov likovni salon Žalec Meditacija, DC Marof, 18.00–20.00 MCP – Amalija Rojc Grafični linorez, DC Marof, 17.00–20.00 MCP – Miha Erič Preventivna obravnava, brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja, svetovanje, Dom krajanov, ZD Žalec Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor Kavarniški četrtkov večer: izmenjava domačih semen, sadik in mnenj, Kavarna Lisjak Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, start izpred KZ Tabor, Društvo upokojencev Tabor ODPRTJE RAZSTAVE FOLIUM Vstop je prost. Na ogled do 27. 4. 2024. Retorika – nastopanje v javnosti, DC 18.10–19.40 Marof, MCP – Hedvika Dermol Hvala 19.00 ZKŠT Žalec razpisuje PESNIŠKO NAGRADO Fanny Haussmann za najboljši ciklus pesmi v Sloveniji v tekočem letu. Tematika je poljubna. Ponedeljek, 11. 3., 18. 3. 9.00–13.00 Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof in 25. 3. Srečanje društva Zimzelen, Torek, 9.00–10.00 DC Marof, MCP 12. 3. Torek, 12. 3. 17.00–18.30 Odbojkarski klub Prebold Četrtek, 14. 3. 8.00–10.00 Prodaja butar, tržnica, župnijska Karitas Sobota, 23. 3. Stran od poteptanih poti: moje potovanje od Himalaje do Kavkaza in vsepovsod vmes, Polona Kotnik, Občinska knjižnica Prebold Kanaliziranje, DC Marof, Petek, 8. 3. in 15. 3. 18.00–20.00 MCP – Amalija Rojc Četrtek, 7. 3. dvorana Prebold, Vrtec Utrip domoznanstva: predstavitev knjižice Montanistične strune, 19.00 etnološko društvo Srečno, Občinska knjižnica Prebold Obred ljubezni s kakavom, DC 16.00–21.00 Marof, MCP – Amalija Rojc Festival potic – sprejem potic, ocenjevanje in prireditev s podelitvijo 19.00 priznanj, Dvorana Prebold, TD Prebold Festival potic – razstava, 9.00–12.00 Dvorana Prebold, TD Prebold Četrtek, 21. 3. Po pravljici diši: pravljična ura, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Športnik leta, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Krvodajalska akcija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Rdeči križ Slovenije, OZ Žalec Zbor članov društva, OŠ Petrovče, KD Petrovče Utrip domoznanstva, svetovni dan gledališča s člani gledališke sekcije KUD Polzela, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Izdelki domače in umetnostne obrti, odprtje razstave Gine Bevc, avla Doma II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Kavarniški večer: Urška Majcen in Žiga Bedrač, MC Kavarna, MC Žalec Koncert pihalnega in harmonikarskega orkestra Glasbene šole RS Žalec, Dom II. slov. tabora Žalec, GŠ Žalec Stand up: David Gorinšek, Tin Vodopivec in Anton Pevc, MC Kavarna, MC Žalec in ŠKŽ 5. koncert Sofijinega abonmaja, Boštjan Gombač in Eduardo Raon, Pristava pri Mestinju, Akademija Sofia – Studio S in ZKŠT Žalec Večer za salso, MC Kavarna, MC Žalec Koncert v počastitev dneva žena in Sreda, materinskega dneva, GŠ Žalec in PO 18.00–20.00 6. 3. Prebold, Dvorana Prebold, GŠ Žalec Nadaljevalni tečaj šivanja, DC Sreda, 6. 3. in 13. 3. 19.00–22.00 Marof, MCP – Marija Terpin Četrtek, 7. 3., 14. 3. in 21. 3. princeske renčijo, DC Marof, MCP 17.00–18.00 – Družina je ključ sreče, Športna OBČINA PREBOLD Vsak ponedeljek 17.30–18.30 kužke, in predstavitev knjige Zakaj Sre, 20. 3., Izdelava butar, Anin dom, čet, 21. 3., in 16.00–18.00 župnijska Karitas pet, 22. 3. Nadaljevalni tečaj šivanja, Sreda, 19.00–22.00 DC Marof, MCP 20. 3. Nedelja, 24. 3. Ponedeljek, 11.00–13.00 Delavnica za materinski dan, HSD Žalec 25. 3. Torek, 26. 3. Delavnica za otroke, ki imajo radi Torek, 19. 3. BREZPLAČEN OGLAS OBČINA ŽALEC Četrtek, 21. 3. Nedelja, Križev pot na Golavo, Župnija Prebold 15.00 17. 3. Ponedeljek, 18.00–19.00 Meritve krvnih vrednosti, KORK Prebold 18. 3. Utrip domoznanstva: predstavitev pesniške zbirke Marije Korent Naj v srcu živim, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Svečana rez Nikolaje pri 16.00–17.00 Obrambnem stolpu v Žalcu, Društvo savinjskih vinogradnikov Zvočna kopel z gongi, MC Žalec 18.00 12.00–14.00 Delavnica za materinski dan, HSD Žalec Občni zbor PD Liboje, 18.00 Planinski dom Brnica Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, OŠ 18.00 Petrovče, KD Petrovče Eva Boto z gosti: zborom Poptastic, Dom 19.00 II. slov. tabora Žalec, Markoma, d. o. o. Vse rožice za mojo mamico, plesna produkcija, Dom II. slov. 17.00 tabora Žalec, KD Mavrica Ićkoti 2, komedija, Dom II. slov. 17.00 in tabora Žalec, Kontrabant, d. o. o. 20.00 19.00 Kako otroka naučimo voziti kolo?, motivacijsko predavanje 19.00 s pogovorom, Doris Polak Kuder, Občinska knjižnica Prebold Otroški gledališki abonma – zaključek s čarovnikom Tonijem, 17.00 Dvorana Prebold, KUD Svoboda Družabne igre – sobotna igralnica, Simona Lustek Vrankar in David 10.00 Vrankar, Občinska knjižnica Prebold Odrasli abonma in izven: 19.00–20.30 Mišelovka (KD Delavec), Dvorana Prebold, KUD Svoboda Natečaj je odprt do 30. aprila 2024. Zmagovalec/-ka prejme nagrado v višini 1.000 evrov. Ciklus pesmi zmagovalca/-ke, izbrane pesmi drugih štirih nominirank/nominirancev in morebitni drugi kakovostnejši prispevki bodo objavljeni v reviji Vpogled. Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani www.zkst-zalec.si. BREZPLAČEN OGLAS Marec Torek, 19. 3. 17 Dodatna pojasnila: info@zkst-zalec.si / 03 712 12 82. 18 KULTURA ŠT. 2 I februar 2024 »Lahko si hvaležen, če v tvoje življenje vstopi ljubezen.« BINA PLAZNIK Duo Maraaya se je na svoji turneji 20 čarobnih koncertov za 20 čarobnih let dva dni po valentinovem ustavil tudi v Žalcu. Tudi muziciranje na četrtem abonmajskem večeru so poslušalci sprejeli z navdušenjem. Svit z Marino in Tomažem T. TAVČAR Marjetka in Raay pravita, da je v njunem poslovnem odnosu več prednosti kot slabosti. bilo bolje,« doda Raay. Kako Marjetka in Raay skrbita za svoj odnos? Lahko našim bralcem ponudita kakšen nasvet? Marjetka odločno razloži: »Mislim, da nisva ravno na mestu, da deliva nasvete. Vsakdo živi svoje življenje. Lahko si hvaležen in srečen, če v tvoje življenje v kateremkoli obdobju vstopi ljubezen. Včasih je to ljubezen s srečnim koncem, včasih z malo manj srečnim. Ljubezen je tista sila, ki nas žene naprej, vedno znova verjamemo vanjo, ne glede na to, na kateri točki življenja smo.« Raay doda: »Vsako partnerstvo je svoja zgodba. Če izhajava iz najine, bi rekel, da je pomemben podoben pogled na svet, iste vrednote, skupna rast, ker se z leti spreminjamo, in če vse to obstaja, potem je veliko lažje.« Sta tudi starša dveh sinov in Raay meni, da je mlade treba predvsem vzpodbujati k vztrajnosti. Marjetka pa sklene, da naj otroci čim dlje ostanejo otroci in živijo otroško življenje: »Svet ima danes večja pričakovanja do otrok, kot so bila ta v našem obdobju. Mladina je super!« Žalsko občinstvo se je odlično zabavalo in uživalo v njunih uspešnicah ter tudi skladbah, ki še niso zaživele na radijskih valovih. Vstopnice za izven na voljo v TIC Žalec in na zkst-zalec.si citrarski abonma CITRARSKI ORKESTER GŠ BREŽICE 17. marec 2024, 17.00 cent, avtor, pevec, izvajalec in menedžer številnim glasbenikom. Skupaj sta znana kot duo Maraaya in sta ena najprepoznavnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev. Letos praznujeta 20 let skupnega življenja in glasbenega ustvarjanja z glasbeno turnejo »20 čarobnih let«. Izbrala sta 'butične' dvorane po vsej Sloveniji, med katerimi se je znašla tudi žalska dvorana. Marjetka je ob tej priložnosti povedala: »Če je to najina publika, je to najbolj čudovita publika, in ne bi si mogla zamisliti boljše, kot jo srečujeva na najinih koncertih. Sicer sem pa tako ali tako doma s štajerskih koncev, zato je občutek v Žalcu še toliko boljši.« Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice za izven na voljo v TIC Žalec in na zkst-zalec.si »Ko greva na koncert, je skoraj tako, kot da greva na zmenek.« BREZPLAČEN OGLAS Na vprašanje, kako uspeta tudi poslovno sodelovati kot par, Marjetka brez premisleka pove, da so prednosti in slabosti tega: »Ampak bi rekla, da je več prednosti. Skupaj lahko preživiva več časa, rasteva skupaj, imava iste cilje in vrednote ter se prek tega še bolj poveževa. Ko greva na koncert, je skoraj tako, kot da greva na zmenek.« »To, da sodelujeva poslovno, dela najin odnos pester, strasten in čaroben. Težko si zamisliš, da bi lahko Vstopnice za izven na voljo v TIC Žalec in na zkst-zalec.si BREZPLAČEN OGLAS V razprodani dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu se je 16. februarja zbralo občinstvo nasmejanih obrazov vseh generacij. Vzdušje je bilo prežeto z dobro voljo in pričakovanjem večera uspešnic glasbenega dua Maraaya, ki sta bila nekoč člana uspešnih turbo folk skupin Turbo Angels in Tangels. Marjetka Vovk, rojena Jurkovnik v Celju, je pevka in učiteljica petja. Aleš Vovk - Raay je glasbeni produ- v program. Nanje zelo spretno igra Marina Hrovat Božnik, ki je sicer učenka znane citrarke Cite Galič. Ob posebnih priložnostih petju in citram dodajo še kitaro (Janez Arčan) in kontrabas ali bas kitaro (Uroš Drev), ob izvajanju narodno-zabavne glasbe pa diatonično harmoniko (Tomaž Skarlovnik). Sestav deluje že 32 let, v tem času pa so izdali 10 zgoščenk. Veliko nastopajo po Sloveniji in v tujini, večkrat pa so bili tudi gostje radijskih in televizijskih oddaj. V čast si štejejo, da so lahko nastopili na slavnostnem koncertu v čast Mihi Dovžanu, ki je bil v Domžalah leta 2018. Prav tako so ponosni, da so na 31. festivalu Vurberk po mnenju strokovne komisije postali zmagovalci in prejemniki zlatega zmaja. Naslednji citrarski koncert bo 17. marca, nastopil pa bo Citrarski orkester Glasbene šole Brežice. BREZPLAČEN OGLAS Marjetka je brez zadržkov zaplesala med publiko. V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec je bil v nedeljo, 11. januarja, četrti koncert citrarske glasbe v sezoni 2023/2024. Nastopil je Kvartet Svit z Marino in Tomažem. Na začetku koncerta je ljubitelje te zvrsti glasbe v imenu ZKŠT Žalec pozdravil umetniški vodja Peter Napret. Kvartet Svit iz Vinske Gore pri Velenju je v citrarskem abonmaju nastopal že leta 2019. Čeprav v okrnjeni zasedbi, je takrat navdušil občinstvo, in marsikdo od poslušalcev je namignil, da bi si jih še želel slišati. Sestav se pojavlja v različnih zasedbah, zadnje čase tudi kot kvintet. Že 32 let gojijo štiriglasno petje slovenskih ljudskih, domoljubnih in ponarodelih pesmi. Njihov repertoar obsega tudi slovenske umetne, cerkvene in božične pesmi ter pesmi tujih avtorjev. Znani so po zvenu citer, ki jih radi vključujejo KULTURA ŠT. 2 I februar 2024 19 Kultura je način sobivanja z drugimi BINA PLAZNIK SAMO SADNIK Ob slovenskem prazniku kulture so o kulturi in njenem pomenu spregovorili tudi mnogi govorniki v naši dolini. O tem, kaj menijo, da je kultura in kulturno, kaj jim pomeni in kaj je kultura v odnosih, smo vprašali tudi vse štiri žalske prejemnike Savinovih priznanj za ustvarjanje na področju kulture. Mojca Uranjek Mojca Uranjek je prejela Savinovo plaketo tudi za uspešno mentorsko in pedagoško delo: »Kultura je zame vse tisto, kar me napolni z veseljem, srečo in mirom, kar v meni sproži domišljijo in me ponese v svet, kjer odmislim vse okrog sebe in preprosto uživam. Kultura je del mojega življenja že od malih nog in trdno verjamem, da nas ukvarjanje z vsem, kar je del kulture, naredi boljše. Kot učiteljici mi največ pomeni to, da lahko v svet kulture preko pesmi, besedil, plesa in likovnega ustvarjanja popeljem svoje učence. Kultura v odnosih me zadnje čase skrbi. Prav zares bi morali zanjo narediti več. Čisto preprosto je, le spustiti bi morali elektronske naprave iz rok, si vzeti čas za iskren pogovor, za pogled v oči, znati prisluhniti in pokazati ljudem okoli nas, da nam je mar.« Biserka Neuholt Hlastec, prejemnica Savinove plakete za delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in splošnega neformalnega izobraževanja: »Kultura je zame nekaj, kar daje smisel in pomen našemu bivanju v tem svetu. S kulturo presegamo vsakdanjost življenja in ga delamo večjega od danes, od sedanjosti, od človeka samega. Občutek nekaj ustvariti, napisati pesem, stati na odru ali pa biti del orkestra je zame neskončno lep, me izpolnjuje in me napolni s posebno energijo. Kultura zame pomeni možnost ustvarjanja, pa Biserka Neuholt Hlastec tudi način bivanja v družbi ter predvsem sobivanja z drugimi. V odnosih smo kulturni, ko s sabo in z drugimi ravnamo kulturno, to pomeni primerno situacijam in z občutkom do sebe in do drugih.« Maja Bubik Polovšak, prejemnica Savinove plakete za dosežke na plesnem področju, meni, da sta umetnost in kultura za človeštvo nepogrešljivi: »Saj zmoreta ustaviti čas. Ob sliki, glasbi, besedi, plesu, gledališki predstavi si vzamemo čas zase, za trenutek ustavimo ta nori ritem življenja in uživamo. Tukaj in zdaj, ne nekje v neiskrenem virtualnem svetu! Kultura je ogledalo naših vrednot, našega življenja in identitete. V kulturi se izražamo, povezujemo drug z drugim, ohranjamo našo dediščino in se učimo. Pomaga nam razumeti sebe in druge. Spodbuja raznolikost in spoštovanje. Je temeljni gradnik človeške družbe. Če bi kultura in umetnost kdaj izginili, bi nastala velika praznina … Ne bi izgubili le umetniških izrazov, jezika in tradicije, ampak tudi vrednote, ki nas povezujejo, smisel, globino in lepoto človeškega obstoja. Zato jo negujmo, našo kulturo. Pa ne samo kulture umetnosti! Predvsem ne pozabimo Mag. Ivan Florjanc, letošnji prejemnik Prešernovega cekina na Polzeli je zgornji tematiki zapisal resno in hudomušno: »Morda pa tudi nekaj paberkov iz samotnih poti v sapfični košarici iz leskovine in protja, ki raste ob Savinji.« In nadaljeval: »Bližja kakor latinska beseda ‘cultura’, mi je tista, ki smo si jo Slovenci že davno zluščili iz globin lastnega izkustva: ‘omika’. Saj smo omiko omikali stoletja, kakor grobi lan za prejo… Če jo kdaj primanjkuje, je morda, ker smo pozabili na to prastaro obrt, ne kot narod, marveč jaz, ti, in še kdo od sosedov.« K temu je dodal še verze: »Prečesati gre lastne misli, želje, kakor grób bombaž, kakor lán za prejo, če srčnò želim stkati tebi, sebi toplo odejo.“ Maja Bubik Polovšak (v sredini med otroci) na srčno kulturo, kjer sta sočutje in ljubezen do sočloveka vrednoti. Kjer se ljudje zavzemajo za medsebojno razumevanje, spoštovanje in iskrene medsebojne odnose … Želim si, da bi ljubezen, ki jo čutim do kulture, znala prenesti na čim več otrok …« Bojan Pevec, ki je letošnji prejemnik Savinove plakete z denarno nagrado za dolgoletno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, poudari, da kulturo razume kot način življenja, ustvarjanja, komuniciranja in oblikovanje lastne izraznosti v soodnosu z drugimi: »Po mojem nikoli ne gre zgolj za samozadostnost izraza, bolj za sposobnost umestiti svoj izraz v neko širšo sredino, hkrati Bojan Pevec Predstava z domačimi izvajalci D. N. V okviru otroškega gledališkega abonmaja je bila v petek, 13. februarja, na preboldskem odru Dvorane Prebold uprizorjena četrta predstava. Tokrat so na oder zgodbico Gospodična pospravlja postavili domači gledališčniki KUD Svoboda Prebold. Avtorica zgodbe in režiserka je članica KuD Svoboda Prebold Manja Petrovec, ki je sicer zaposlena v Vrtcu Prebold. Osrednji lik njene zgodbe in igre je kuna Luna, gozdna lepotica, ki živi v svojem skrivnostnem brlogu. Gozdni prijatelji so radi v njeni družbi, ker je tako prikupna in lepa. Kljub temu da je kdaj tudi malce nečimrna, prevzetna in ošabna, prijatelji te njene lastnosti spregledajo. Kako tudi ne, saj zna še tako dolgočasne dni narediti prav zabavne. Za svojim čudovitim videzom pa skrbno ohranja skrivnost, ki jo pozna samo ona. V svoj dom namreč nikoli nikogar ne povabi … Zakaj ne, otroci izvedo, še preden je konec predstave. Zadnja predstava otroškega abonmaja – ali, bolje rečeno, zaključno abonmajsko druženje – pa se bo zgodila 15. marca, ko bo na sceni Čarodej Toni. Tokrat so na odru otroke z igrico razveseljevali domači gledališčniki. pa sem prepričan tudi, da kulturo odlikuje sposobnost dojemanja in sprejemanja drugih izraznih sporočil. Razumem jo kot proces izgradnje človekovega bistva in tu vidim poslanstvo kulture v najširšem možnem pomenu. Če povem poenostavljeno: gre za sposobnost izražanja svoje ustvarjalnosti, prenašanja le-te v širšo družbeno okolje in sprejemanja ustvarjalnosti drugih ter – bogokletno ali ne – vsa človekova bit, šport, delo, druženje, odnosi … Vse je lahko kultura, če tako želimo, jo tako jemljemo in jo kot takšno naredimo. Takrat je v družbi vedno dovolj prostora za razvoj in obstoj posameznika – in tudi to je nenazadnje kultura, to pot kultura naroda.« 20 ŠPORT ŠT. 2 I februar 2024 Veterani v Cerknem in na Golteh D. NARAGLAV Veterani vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline se vsako leto udeležijo dveh smučarskih tekmovanj. Najprej se udeležijo prvenstva ZVVS v veleslalomu v Cerknem in nato še državnega prvenstva ZVVS v streljanju in smučanju na Golteh. Letos so se tako 27. januarja udeležili 18. prvenstva ZVVS v veleslalomu na smučiščih Cerkno, ki poteka v okviru 47. spominskega tekmovanja Partizanske smučine – Cerkno 45. Tekmovanja se je udeležilo skupno 265 tekmovalcev, članov veteranskih in domoljubnih organizacij ter Slovenske vojske, ki so tekmovali v štirih starostnih kategorijah. Veterani OZ VVS iz Spodnje Savinjske so tudi letos bili med najuspešnejšimi, saj so zasedli 5. mesto, medtem ko so v preteklosti bili tudi že drugi in tretji, lani pa četrti. Pred njimi so kot zmagovalci bili domačini iz OZ Cerkno, ki so tako obdržali prehodni pokal, drugo mesto je zasedla ekipa OZ Zgornje Gorenjske, tretji pa so bili veterani iz OZ Mežiška dolina in ekipa ZVVS Kranj. Savinjčani so bili zadovoljni z uvrstitvijo, še najbolj pa Brigita Miklavc in Štefan Golubič, ki sta kot posameznika v svoji kategorijah osvojila tretji mesti. V ekipi so poleg njiju bili še Franc Škrabe, ki je bil 10. med 32 tekmovalci v kategoriji, Tomaž Lukež, ki je bil 12. od 35 tekmovalcev v kategoriji, in Jože Hlade, vodja ekipe, ki je zasedel 9. mesto v kategoriji 13 tekmovalcev, starih nad 72 let. Na Golteh so Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Območno združenje VVS Velenje v sodelovanju z Območnim združenjem Slovenskih častnikov Velenje ter Slovensko vojsko in smučarskim centrom Golte 10. februarja organizirali tradicionalno smučarsko tekmovanje na progi Beli zajec ter streljanje z MK puško na razdalji 30 m. To je bilo že 30. prvenstvo slovenskih častnikov in 21. prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo. Tekmovanje je bilo ekipno, vsaka ekipa pa je tekmovala s tremi člani. Za OZ VVS Spodnje Savinjske so ekipo sestavljali Franc Škrabe, Miran Adrinek in Tomaž Lukež, spremljevalec in rezerva pa je bil predsednik spodnjesavinjskega veteranskega združenja Zdenko Terpin. Med ekipami veteranov vojne za Slovenijo so dosegli 8. mesto. Ekipa, ki je v Cerknem zastopala OO VVS Spodnje Savinjske doline. Karateistka druga na Balkanskem prvenstvu T. T. Od petka do nedelje je v Podgorici v Črni Gori potekalo Balkansko prvenstvo za člane in veterane, kjer je nastopilo 275 tekmovalk in tekmovalcev iz 13 držav. Slovenijo je na prvenstvu zastopalo 15 reprezentantov, med njimi tudi karateistka Karate kluba Polzela Laura Bergant, ki je osvojila drugo mesto in srebrno medaljo. Uspešni člani kluba KBV SUN Šempeter Sezono odprli uspešno D. NARAGLAV Trinajsti Petrin memorial D. NARAGLAV V spomin na pokojno Petro Ambrož so se merili v odbojki že trinajstič. Odbojkarski klub Prebold je v soboto, 10. februarja, organiziral tradicionalni Petrin memorial – celodnevni turnir mešanih ekip v dvoranski odbojki v spomin na Petro Ambrož, izjemno odbojkarico, državno prvakinjo v odbojki na mivki in trenerko odbojke, ki je pričela igranje v Preboldu, nadaljevala v Šempetru, zadnja leta pred nenadno smrtjo leta 2009 pa je vodila odbojkarice in igrala v Celju. Petra bi bila dan po letošnjem turnirju stara 43 let, tradicionalno odbojkarsko druženje v njen spomin pa je bilo 13. po vrsti. Enkrat ga namreč zaradi epidemije koronavirusa ni bilo. Letošnje celodnevno druženje, ki ga je organiziral OK Prebold na čelu z Rokom Kodrunom, je potekalo v mali in veliki telovadnici OŠ Prebold, od 9. do 21. ure. Igrali so na treh igriščih. Spominskega turnirja se je skupno udeležilo 22 ekip z več kot 140 igralkami in igralci iz Savinjske doline, Velenja, Prekmurja, Rogaške, Ljubljane in Domžal. Ekipe so igrale vsaka z vsako v šestih skupinah, štirikrat po štiri ekipe in dvakrat po tri ekipe. V drugi del je prišlo prvih 12 ekip. Prve štiri ekipe so se uvrstile v polfinale. V njem so se med sabo pomerile ekipa ŠD Križevci in ODV Drobtinice ter ekipa ŠD Papagaji in Ekipa 72. Zmagovalki teh dvobojev sta se pomerili v finalu za 1. mesto, poraženki pa za 3. mesto. V tekmi za 1. mesto je z rezultatom 2 : 1 zmagala ekipa ŠD Križevci, ki je premagala tekmovalce Ekipe 72. V tekmi za 3. mesto pa je zmagala ekipa ŠD Papagaji, ki je z rezultatom 2 : 0 ugnala ekipo ODV Drobtinice. Vse tekme so se igrale na dve zmagi, seti pa so bili krajši, in sicer sta se prva dva igrala do 15 točk z dvema točkama razlike, v primeru izenačitve pa v tretjem setu do 12 točk, prav tako z dvema točkama razlike. Člani KBV SUN Šempeter so letošnjo tekmovalno sezono odprli na mednarodnem odprtem prvenstvu v taekwondoju MARITEA OPEN 2024, ki je potekalo 3. februarja 2024 v Zagrebu. Tu je dva tedna kasneje, med 16. in 18. februarjem, potekal tudi evropski pokal v kickboxingu, ki se ga je udeležilo več kot 3000 tekmovalcev iz kar 39 držav. Na mednarodnem odprtem prvenstvu MARITEA OPEN je med kadeti Lan Amon v borbah –27 kg osvojil 2. mesto, Rene Drakšič v formah rumeni pas 3. mesto, Liora Imamović v borbah –47 kg 3. mesto, Luka Tajnšek v formah rdeči pas 1. mesto in v borbah –33 kg 3. mesto ter Zala Zabukovnik v formah rumeni pas 2. mesto. Med starejšimi kadeti je Martin Amon v borbah +65 kg osvojil 3. mesto in v formah rumeni pas 2. mesto, Nea Drakšič v borbah –37 kg 2. mesto in v formah rumeni pas 2. mesto, Ajda Zupanc Pančur v formah rumeni pas 1. mesto in v borbah –41 kg 3. mesto, Alina Privšek v formah zeleni pas 1. mesto in v borbah –44 kg 3. mesto, Mirsad Beganović v borbah –37 kg 1. mesto, Samo Tanjšek v borbah –37 kg 2. mesto, Edvin Pajić v formah zeleni pas 3. mesto, Matevž Basle v borbah –69 kg 3. mesto in Urban Pogorevc v borbah –63 kg 3. mesto. Med mladinci je Lea Prodanović v formah zeleni pas osvojila 2. mesto in v borbah –65 kg 3. mesto, Samo Orehovec v formah črni pas I DAN 3. mesto in v borbah –69 kg 2. mesto ter Žan Kovačič v borbah –63 kg 2. mesto. Ob koncu tekmovanja je mladinska ekipa KBV SUN v postavi Žan Kovačič, Matevž Basle, Samo Orehovec, Martin Amon, Edvin Pajić in Urban Pogorevc proti izkušenejšim nasprotnikom odlično nastopila in osvojila končno tretje mesto. Člani KBV SUN so nastopili tudi na tekmovanju za evropski pokal v kickboxingu. V disciplini light contact med starejšimi kadeti se je najbolje odrezal Matevž Basle –69 kg, ki je osvojil drugo mesto v disciplini light contact. Med mladinci je Ana Jan v disciplini light contact –60 osvojila 2. mesto, v kategoriji–69 kg pa sta osvojila Samo Orehovec 3. mesto, Žan Kovačič pa 2. mesto. Ana Jan je prvič nastopila tudi v disciplini kick light, v kateri so dovoljeni tudi udarci po nogah, ter po zmagah nad predstavnicama Hrvaške in Slovaške v finalu premagala tudi nasprotnico, od katere je izgubila v disciplini LC, in osvojila 1. mesto. V ring disciplini low kick člani –67 kg si je Urh Černivšek priboril odlično 3. mesto. ŠPORT NA KRATKO ODBOJKA Končnica državnega prvenstva se je za žensko ekipo odbojkarskega kluba SIP Šempeter začela s porazom nad OK Luka Koper. Izid na tekmi je bil 0 : 3. Povratna tekma bo v sredo, 28. februarja, ob 20.00 v telovadnici OŠ Koper. V tekmi 8. kroga zelene skupine 1A. DOL za moške so odbojkarji SIP Šempeter na gostovanju v Šoštanju s 3 : 1 premagali domačo ekipo Šoštanj Topolšica. KOŠARKA Hopsi so v tekmi 18. kola v Ligi Nova KBM doma premagali ekipo Šenčurja z rezultatom 80 : 70. Kljub zmagi so na prvenstveni lestvici še vedno na zadnjem mestu. ŠPORT ŠT. 2 I februar 2024 21 Šempetrski planinci praznujejo 40 let D. NARAGLAV Ob jubileju so podelili 15 častnih znakov Planinske zveze Slovenije, med njimi tri zlate. Starejše deklice B so v svoji kategoriji dominirale v prvem delu sezone. Popoln izkupiček za štiri ekipe L. G. Za Rokometnim klubom Žalec, ki že drugo sezono tekmuje brez članske ekipe, je uspešen prvi del tekmovalne sezone z mlajšimi selekcijami. Dobitniki častnih znakov Planinske zveze Slovenije Minuli petek je v avli Osnovne šole Šempeter potekala slavnostna akademija ob 40-letnici delovanja PD Šempeter. Jubilej so obeležili s kulturnim programom, govori predsednika društva in vabljenih gostov ter podelitvijo priznanj Planinske zveze Slovenije zaslužnim članom. Po zaključku akademije je sledil še občni zbor društva, na katerem so izvolili novo vodstvo za naslednja štiri leta. Predsednik še naprej ostaja Silvo Črepinšek, ki društvo vodi že 28 let, to pa bo že njegov osmi mandat. Silvo Črepinšek je prevzel že osmi mandat za vodenje društva. Silvo Črepinšek je v svojem nagovoru na slavnostni akademiji povedal, da začetki ideje za ustanovitev društva segajo v leto 1982. Prvi pripravljalni sestanek za ustanovitev društva je bil 10. februarja 1984 v jedilnici AERO Šempeter. Le dobra dva tedna kasneje, 28. februarja, pa je bil v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter ustanovni občni zbor. Na njem je bil za prvega predsednika izvoljen Ivan Šuler, za podpredsednika pa Tone Marko, ki je po štirih letih na tej funkciji prevzel vodenje društva za naslednja štiri leta. Nasledil ga je Miran Orožim, od leta 1996 pa društvo vodi Silvo Črepinšek. Društvo danes šteje 296 članov in ima enajst vodnikov v treh kategorijah (A, AB, ABD), tri markaciste, štiri mentorice programa Ciciban planinec in programa Mladi planinec ter eno pripravnico za vodnico A kategorije. Društvo tako pokriva področje planinske orientacije, s štirimi usposobljenimi gorskimi stražarji pa tudi področje varstva gorske narave. Uspešno je njihovo sodelovanje s sosednjimi planinskimi društvi v občini in širše ter drugimi društvi in organizacijami v kraju. Še posebej uspešno, kot je povedal predsednik, pa je njihovo sodelovanje s šempetrskim vrtcem in šolo ter krajevno skupnostjo. V nadaljevanju slovesnosti so s svojimi nagovori izrekli čestitke ARHIV KLUBA društvu župan Janko Kos, predsednik Sveta KS Šempeter Mitja Tavčer, ravnatelj Uroš Vidmajer in predsednica Meddruštvenega odbora PZS Savinjska Manja Rajh. Slednja je društvu ob jubileju podelila zlato plaketo Planinske zveze Slovenije. Samo društvo je zahvalo za sodelovanje in pomoč podelilo planinskim društvom Liboje, Zabukovica, Žalec in Podčetrtek, Občini Žalec, KS Šempeter, OŠ in Vrtcu Šempeter ter sponzorjem. Podelili so tudi 15 častnih znakov Planinske zveze Slovenije. Bronasta priznanja so prejeli: Slavko Horvat, Jože Lenart, Arhimed Pečnik, Drago Tomažič in Marko Železnik; srebrna priznanja so prejeli Danica Godler, Alenka Posedel, Milica Volpe, Davor Janžovnik, Branko Novak in Marjan Volpe; najvišja, zlata priznanja pa so bila podeljena Ivanu Godlerju, Darku Ulagi in Mitji Tavčerju. Slavnostna akademija, ki jo je povezovala Magda Šalamon, se je pričela s planinsko himno Oj, Triglav, moj dom in s prihodom društvenega prapora. Z minuto molka so se na njej poklonili umrlim članom. S kulturnim programom so prireditev obogatili otroci Vrtca Šempeter z mentoricama Matejo Paj in Teo Jagodič ter učenci osnovne šole pod mentorstvom Marjetke Usar in Marjetke Jordan Kopušar. Vseh 6 mlajših selekcij igra v 1. državni rokometni ligi, najbolje pa so se v prvem delu sezone v svojih kategorijah odrezale starejše deklce B ter mlajše deklice A, B in C. Vse se v končnici drugega dela sezone potegujejo za najvišja mesta v državi, v prvem delu pa so zmagale v vseh svojih tekmah. V klubu pravijo, da so v prvem delu letošnje sezone dosegli zastavljene cilje. »Ponosni smo, da smo v svoje vrste pritegnili novo trenersko moč za mladinke in kadetinje. Na mestu trenerja se je več kot odlično znašel Iztok Rozman, nekdanji vrhunski rokometaš in trener RK Gorenje Velenje,« je povedala Anita Seles Držan iz RK Zelene Doline Žalec. Mladinke RK Zelene Doline Žalec so prvi del sezone v 1. državni mladinski ligi zaključile s spodbudno zmago proti ŽRK Mlinotest Ajdovščina 5. februarja, sicer pa so po 1. delu sezone v prvi mladinski ligi na zadnjem, 8. mestu. Kadetinje pa so po 8 tekmah na 6. mestu med 12 ekipami v 1. državni kadetski ligi. Odlično so se v prvem delu sezone odrezale starejše deklice B pod vodstvom Milana Ramšaka, ki so v 1. delu sezone iztržile popoln izkupiček, saj so prepričljivo zmagale v vseh 12 tekmah. Zelo zgovoren podatek pa je razlika v golih. Najmanjšo, 10 golov, so pridelale v tekmi proti ŽRK Z'Dežele, največjo, 26 golov, pa so Hmeljčki na dvoranskih tekmah L. G. ARHIV LK HMELJČEK Lokostrelski klub Hmeljček je v telovadnici OŠ Griže 3. februarja organiziral področno šolsko tekmovanje za vzhodni del Slovenije v dvoranski disciplini lokostrelstva. Tekmovanja se je udeležilo 146 osnovnošolcev in dijakov. »Med tekmovalci je bilo tudi pet otrok iz domačega kluba. Vsi so pristreljali norme za državno šolsko prvenstvo, ki bo v mesecu marcu. Zasedli so odlična mesta: Roy 2. mesto (goli lok dijaki), Manja 5. mesto (učenke 7.-9. rezred), Bor 1. mesto, Miha 13. mesto (oba učenci 7.-9. rezred) in Dorian 7. mesto (4.-6. razred).,« je povedala predsednica LK Hmeljček Andreja Izgoršek. Vikend pred področnim šolskim tekmovanjem pa se je 7 članov udeležilo Dvoranskega državnega prvenstva v Šenčurju. Klubu so pristreljali dve medalji, srebrno Roy Lah v kategoriji U21 in bronasto Bor Videc v kategoriji U15. »V letošnjem letu pa nas poleg treningov in udeležbe na več tekmovanjih čaka tudi organizacija 2 pokalnih tekem. Prva že v mesecu marcu in druga oktobra. V klubu pa smo ponosni tudi na novo pridobitev. V najemu imamo prostor, ki smo ga opremili kot notranje strelišče v Celju. To je velik napredek, saj nismo več časovno omejeni,« je povedala predsednica kluba Andreja Izgoršek. Lokostrelskega tekmovanja na OŠ Griže se je udeležilo kar 146 osnovnošolcev in dijakov. dosegle ob zmagi proti ŽRK Velenje. Tako so se uvrstile v finale za 1. do 6. mesto, kjer bodo merile svoje moči z RK Sevnica, ŽRK Trgo ABC Izola, ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje – Kozina, ŽRK Tržič in z RK Ljubljana. Pri mlajših selekcijah se vodijo le neuradni rezultati zaradi uvrstitve v končnice. V finale za najvišja mesta so se uvrstile prav vse tri najmlajše ekipe. Mlajše deklice A, ki jih ravno tako vodi Milan Ramšak, so zmagale vse tekme in se uvrstile v končnico od 1. do 6. mesta. Najmlajše selekcije žalskega kluba mlajše deklice B in mlajše deklice C trenirajo pod okriljem trenerk Anite Seles Držan in Tane Sutaj (slednja je hkrati tudi predsednica kluba). Tako MDB kot MDC so zmagale v vseh tekmah prvega dela sezone in igrajo končnico od 1. do 6. mesta. »Obe trenerki sva več kot zadovoljni s podmladkom, saj imamo izredno močni ekipi z velikim potencialom. Delo z najmlajšimi pa je izrednega pomena, saj pridobivajo te deklice osnove, na katerih potem gradijo naprej. Treba pa jim je tudi pokazati lepote rokometa, da ga vzljubijo in igrajo z ljubeznijo do igre,« je povedala Anita Seles Držan. Tri ekipe žalskega rokometnega kluba se bodo med velikonočnimi prazniki podali na Češko na turnir PHC 2024 – Prague Handball Cup, ki je eden največjih turnirjev na svetu. HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA FEBRUAR 2024 BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. ŠKORPIJON Vladavina vašega znaka se letos zaradi prestopnega leta prične že 20. marca, ko bo sonce vstopilo v vaše znamenje. Še enega močnega zaveznika boste imeli že pred tem, ko bo Merkur 10. 3. vstopil v vaš znak. Omogočal bo zelo uspešno komunikacijo in dogovarjanje, kar bo odlično za vaše delovanje. Vaš vladar Mars bo v zadnji tretjini meseca vstopil v vodno znamenje ribi, kar bo nekoliko umirilo vaš tempo. Vsekakor velja posebno opozorilo za čas okoli polne lune, ki nastopi 25. 3., istočasno z delnim luninim mrkom. Velja maksimalna previdnost na vseh področjih! T. TAVČAR Marec bo prijeten mesec, zato se ga lahko veselite. Jupiter, dobrotnik med planeti, »osvetljuje« rojene v drugi dekadi znaka bika. Prinaša nove priložnosti, lahko na finančnem ali čustvenem področju, zagotovo jih boste prepoznali. Vaša vladarica Venera bo v prvi tretjini meseca še v znaku vodnarja, kar obeta živahnejše družabno življenje. S prestopom Venere v ribi prihaja romantično obdobje, v katerem boste resnično uživali. Vaš vladar Merkur se bo v prvih desetih dneh nahajal v znamenju rib, ki je poleg vašega znaka še edino »dvojno« znamenje zodiaka. To pomeni, da bo potrebnega veliko usklajevanja med različnimi možnostmi. Zelo pogosto boste razdvojeni, kaj in kako ravnati. Nikar ne hitite z odločitvami, kajti čas zanje bo bistveno bolj ugoden v preostanku meseca, ko bo Merkur potoval po temperamentnem ovnu. Mars prinaša veliko dozo fizične moči in energije v prvih treh tednih marca. Kasneje nekoliko varčujte s svojimi močmi! Večje število planetov v vodnih znakih vam daje odlično podporo pri delovanju. Po mlaju, ki nastopi 10. 3., boste odlično napredovali s svojimi načrti. Nasmiha se vam sreča, zato bodite čim bolj aktivni, povezujte se s podobno mislečimi in upoštevajte tudi svoj izostren občutek! Odličen čas za ljubezen, za vse zaljubljene in tiste, ki še boste, se prične v drugi polovici meseca. Še zlasti dobri obeti so v zadnji tretjini marca! Dobitniki malih Savinovih priznanj OŠ Petrovče V ponedeljek, 5. februarja, je v Domu II. slovenskega tabora Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku potekala šolska občinska prireditev, na kateri je Občina Žalec mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem podelila mala Savinova priznanja za uspešno delo na področju kulture v letu 2023. Podžupanja Občine Žalec Tanja Basle je nagovorila prejemnike priznanj, temu pa je sledila podelitev priznanj. Skupno je bilo podeljenih 138 malih Savinovih priznanj, in sicer: JZ Vrtci Občine Žalec: devetim vzgojiteljicam oziroma pomočnicam vzgojiteljic; I. OŠ Žalec: devetim učenkam in učencem, trem skupinam in 14 mentoricam; II. OŠ Žalec: enemu učencu, eni skupini in trem mentoricam; OŠ Griže: šestim učenkam in učencem, štirim skupinam in 13 mentoricam in mentorjem; OŠ Petrovče: devetim učenkam, šestim skupinam in 15 mentoricam; OŠ Šempeter: sedmim učenkam in učencem, trem skupinam in petim mentoricam; Glasbena šola Risto Savin Žalec: 14 učenkam in učencem, štirim skupinam ter 12 mentoricam in mentorjem. Po podelitvi priznanj je sledil kulturni program, v katerem so nastopili Tomaž Hostnik (kantavtor, Merkur bo skladen z vašim znakom od 10. marca dalje, kar maksimalno izkoristite na poslovnem področju. Odlično se boste dogovarjali, komunikacija bo neposredna, vaše misli zelo hitre. Veselili se boste pričetka pomladi, ki tokrat nastopi že 20. 3. Od takrat dalje lahko pričakujete več vitalne energije. Pred tem bodite previdnejši na zdravstvenem področju. Preventiva je najboljše, kar lahko storite zase! Nemiren in precej naporen mesec je pred vami, v katerem se boste morali maksimalno potruditi za dosego svojih ciljev. Večje število planetov v vam nasprotnem znamenju rib s svojo opozicijo v mesecu marcu prinaša veliko negotovosti v vaše življenje. Potrebnega bo ogromno prilagajanja ljudem in okoliščinam. Težava bo v tem, da boste izredno nezaupljivi. Stres bo močno povečan in nujno je, da odpravljate nakopičeno energijo z več gibanja! Izredno povečan notranji nemir bo treba strogo kontrolirati! Skladnost vaše vladarice Venere v prvih desetih dneh marca bo odlična podpora delovanju. S fizično energijo vas bo vse do 22. 3. oskrboval Mars, ki bo potoval po sorodnem znaku. Odlično lahko napredujete, poguma vam ne bo manjkalo. Previdnost se svetuje ob polni luni, ki bo 25. 3. v vašem znaku sočasno z delnim luninim mrkom. Razmislite, koga ali česa se želite znebiti, saj vas čaka čiščenje posebne vrste! Marec in pričetek pomladi si boste zagotovo zapomnili po novostih, ki jih lahko pričakujete na delovnem področju. Bistveno je, da boste voljno sodelovali v procesu transformacije. Zelo pomembno je, da ohranite zmernost in se izogibate nestrpnosti, še zlasti od 10. 3. dalje, ko boste velikokrat razgreti! Na čustvenem področju vam je naklonjena druga polovica meseca, ki bo velikokrat zelo romantična in prijetna. STRELEC Zanimiv mesec je pred vami, v katerem boste imeli veliko energije v prvih treh tednih. Ta ugoden vpliv maksimalno izkoristite za fizično zahtevnejše delo, rekreacijo in šport. Vaš prebujen borbeni duh pa bo seveda dobrodošel tudi na vseh drugih področjih življenja. Lunin mlaj lahko prinese kakšno spremembo v okviru vaših partnerskih odnosov. Tudi za vas velja povečana previdnost v času okoli polne lune 25. 3., ko nastopi tudi delni lunin mrk! KOZOROG Prijeten mesec je pred vami, izkazujejo se skladne energije. Nekaj stresa ali skrbi je lahko pričakovati ob mlaju, ki nastopi 10. 3. Lahko, da bo izpostavljeno finančno področje, in v nadaljnjih dveh tednih se boste soočili s to situacijo! Venera vam prinaša prijetne trenutke v drugi polovici meseca, ko bo vzdušje velikokrat romantično. Še zlasti prijetni bodo dnevi proti koncu meseca! VODNAR Mars vas bo oborožil z energijo v prvih treh tednih meseca. Poguma in drznosti vam ne bo primanjkovalo, zato pohitite s svojimi načrti. Še zlasti uspešni ste lahko, tudi po finančni plati, v prvi desetini marca. Izkoristite ugoden trend planetov. Čeprav slovite po svojem racionalnem pristopu, boste tokrat v marcu velikokrat tudi čustveno razigrani in sproščeni. To velja zlasti za dneve po 11. marcu, ko vas bo Venera prijetno spodbujala. RIBI Čas vladavine vašega znaka v prvih treh tednih marca bo zagotovo odličen. Še zlasti zaradi tega, ker vas v prvi desetini meseca spremlja odličen vpliv Merkurja, ki je zadolžen za delo. Mlaj nastopi 10. 3. v vašem znaku in zagotovo predstavlja nov ciklus in nov začetek aktivnosti. Dobro si določite prioritete, saj se boste z izzivi uspešno spopadli. Če še niste našli svoje ljubezni, imate od 11. marca dalje, še zlasti pa od 22. in vse do konca meseca, nadpovprečne možnosti, da se to zgodi! HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES, KI JE DOSEGLJIVA NA 041 519 265 IN NA FB ASTRO DOLORES. pripovedovalec, pesnik in vizualni umetnik), Komorni dekliški zbor I. osnovne šole Žalec (zborovodki- nja Samanta Kunšt) in Lučka Robič (plesalka in plesna pedagoginja).   OŠ Prebold  OŠEKdsZd Prebold ǀabi k vpisu za šolsko leto ϮϬϮϰͬϮϬϮϱ ENOTA VRTEC vabi k vpisu za šolsko leto 2024/2025 sƉis predšolskih otrok bo potekal ŽĚϮϲ͘ŵĂƌĐĂĚŽϭϬ͘ĂƉƌŝůĂϮϬϮϰ͘ Vpis predšolskih otrok bo potekal sůŽŐĂnjĂǀƉŝƐŽƚƌŽŬĂǀǀƌƚĞĐďũĂǀůũĞŶĂŶĂƐƉůĞƚŶŝƐƚƌĂŶŝǀƌƚĐĂ͘ od 26. marca do 10. aprila 2024. Pošljete jo lahko priporočeno na: Dnevi odprtih vrat bodo potekali Osnovna šola Prebold od 26. do 28. marca od 9. do 11. ure. ŶĞǀŝŽĚƉƌƚŝŚǀƌĂƚďŽĚŽƉŽƚĞŬĂůŝŽĚϮϲ͘ĚŽϮϴ͘ŵĂƌĐĂŽĚϵ͘ĚŽϭϭ͘ƵƌĞ͘ Graščinska cesta 7 Vloga za vpis otroka v vrtec bo objavljena na ĂůŝƉŽĞͲpošƚŝŶĂ͗ƐǀĞƚŽǀĂůŶĂ͘ƐůƵnjďĂΛǀƌƚĞĐͲƉƌĞďŽůĚ͘Ɛŝ spletni strani vrtca. Pošljete jo lahko priporočeno Veselimo se vašega obiska v našem vrtcu! na: Osnovna šola Prebold, Graščinska cesta 7,  po e-pošti 3312 Prebold ali na: svetovalna.sluzba@vrtec-prebold.si Veselimo se vašega obiska v našem vrtcu! ϯϯϭϮWƌĞďŽůĚ  BREZPLAČEN OGLAS OVEN ŠT. 2 I februar 2024 Podeljenih 138 malih Savinovih priznanj BREZPLAČEN OGLAS 22 Sobota, 6. 4. 2024, ob 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 2 I februar 2024 23 Ob igranju flavte si predstavlja zgodbe, občutke BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK IN OSEBNI ARHIV IZE ŠTIH Flavtistka Iza Štih je prejemnica Škerjančeve nagrade za leto 2023 za izjemne študijske uspehe in zasluge pri umetniškem uveljavljanju Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Glasba je tista, ki povezuje ljudi, je univerzalni svetovni jezik, njenim ustvarjalnim možnostim pa ni konca. Ljudje glasbo radi ustvarjajo ali pa jo zgolj poslušajo. Nekatere glasba očara že v rosnih letih. Polzelanka Iza Štih je mlada in uspešna flavtistka, ki izhaja iz glasbene družine. Flavto je začela igrati v Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu pri Agati Gojkošek. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lize Hawlina. Sedaj študira v razredu dr. Karoline Šantl Zupan na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Uspešno se je udeležila že številnih tekmovanj, poleg tega pa se je predstavila tudi kot solistka s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije. Če nanizamo le nekaj njenih uspehov zadnjih let, je leta 2021 na mednarodnem tekmovanju Flauta Aurea v Zagrebu zasedla tretje mesto, leta 2022 je na mednarodnem tekmovanju v Tampereju osvojila 1. mesto, na TEMSIG-u 2. nagrado in zlato plaketo ter bila na mednarodnem tekmovanju Flautiada na Slovaškem druga v svoji kategoriji. Leta 2023 je dosegla drugo mesto na mednarodnem flavtističnem tekmovanju na Nizozemskem in na mednarodnem tekmovanju Woodwind & Brass v Varaždinu zmagala ter prejela 100 točk. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je imela solo recital in recital s kvartetom flavt. Redno se dodatno izobražuje pri svetovno priznanih profesorjih. Letos je prejemnica Škerjančeve nagrade za leto 2023 za izjemne študijske uspehe in zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole. Odraščali ste v glasbeni družini. Ali ste sami začutili ljubezen do glasbe ali so vas starši spodbujali k temu? »Ves čas sem z mamo in očetom obiskovala koncerte. Nekoč sem bila pri mami v službi, kjer poučuje glasbo. V roke mi je dala flavto, ki sem jo poskusila igrati, in tako sem jo takoj vzljubila. Starša sta res oba glasbenika, vendar sta me poučevala in usmerjala le na samem začetku, kasneje sem imela druge učitelje.« Ljubezen Kaj je ljubezen? To je eno od velikih vprašanj, brez katerih ni pomembnih dejanj. Za nekatere je ljubezen bolezen, za druge je ljubezen biti hvaležen. A na valentinovo moraš biti oprezen, saj se v vsakem kotu skriva ljubezen. Včasih je bil dovolj objem in pogled v sanjave oči, zdaj pa nihče več za to hvaležen ni. Ni dovolj niti sto čokolatinov, nikomur ni več mar za obilico spominov. Valentinovo ni več praznik sreče in ljubezni – postal je praznik blaginje, sodobne bolezni. Si res želimo, da vse v pohlepu izgubimo? Si res želimo, da nam pohlep odnese vse, kar ogreje nam srce? Namesto neštetih daril in vabil namenimo svetu bližino. Namesto preštetih pisem in daril z nasmehom pričarajmo toplino. Izabela Zarja Kaluža, 6. c-razred, I. OŠ Žalec Iza Štih Pustna Pust ali maškarada na nikomur ne strada: sladkarije dobiš in se pošteno veseliš. Pust ali maškarada, to dobra je navada. Našemiš se, v kar želiš, v norosti dan preživiš. Pirat po morju prihaja, mornar se po kopnem sprehaja, miš pred mačko beži, pes pa obema teži. Pustne šeme sem in tja hitijo, da mrzlo zimo prepodijo. En, dva, tri, s krofom se sladkamo vsi, in glej, pri plotu zvonček v pomlad zvoni. Hana Dedić in Arian Dedić, 6. b-razred, I. OŠ Žalec Kaj vam je najbolj všeč pri igranju inštrumenta? »Na začetku je bilo to zame nekaj novega. Zelo sem senzibilna, imam ogromno domišljije, in ko igram pesmi, si že od malega zraven predstavljam zgodbo in občutke. Tako se lahko ob igranju na flavto tudi izražam. Sama nisem nikoli nič napisala, sem pa vedno rada improvizirala in poiskala v pesmih določeno razpoloženje. Tudi danes si zapisujem svoje občutke ob posameznih segmentih pesmi, ki jo igram. Napletem si dogajanje in zgodbice okrog melodije, opazujem različne občutke in razpoloženja.« Po osnovni šoli ste nadaljevali šolanje v Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. »Odkar pomnim, sem si želela v Ljubljano, saj so tam bili pogoji zame najboljši. Vseskozi sem bila vajena tedensko obiskovati koncerte v Ljubljani. Vpisana sem bila tudi v dijaški abonma. Odhod od doma se mi je zdela tudi odlična izkušnja, pa ne zato, da bi se rešila doma in družine, temveč da spoznam čisto novo okolje.« Letos ste prejeli visoko priznanje za svoje delo, Škerjančevo nagrado, ki je priznanje Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana najboljšim dijakom za študijske dosežke. Kaj vam pomenijo priznanja in nagrade? »Podelitev je bila v Slovenski filharmoniji. To priznanje dobijo najboljši dijaki in sem ga prejela za minulo leto. Upoštevajo se uspehi na tekmovanjih; imela sem veliko visokih uvrstitev v Sloveniji in v tujini. Tekmovanja vidim predvsem kot priložnost za napredek. Ne udeležujem se jih s ciljem, da bi bila najboljša in da bi zmagala, temveč da odigram najbolje, kolikor zmorem v tistem trenutku. Z vsakim tekmovanjem napredujem, saj mi pomeni nov izziv, ki ga premagam. Tekmovanja mi S podelitve Škerjančeve nagrade dajo potrditev, da delam dobro, da je ljudem všeč moja glasba in da je tudi meni všeč.« Sedaj nadaljujete študij na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kakšni so vaši življenjski cilji? »Najprej želim dokončati akademijo. V času študija si želim obiskati čim več različnih šol v tujini prek študijskih izmenjav. Izobraževala bi se rada pri različnih profesorjih. Idealno bi bilo, če bi dobila visoko mesto v orkestru, želim pa si tudi zmagati na katerem od najbolj prestižnih tekmovanj, da bi bila deležna tudi finančne podpore in statusa. Moj cilj je, da bi poučevala glasbo. Že sedaj učim na nižji stopnji na Glasbeni šoli Matija Tomca v Ljubljani, zelo rada pa bi učila na višji glasbeni stopnji. Skratka, želim si rasti na vseh področjih glasbe.« Kaj pa v prostem času, kakšna glasba vas pritegne? »Večinoma poslušam klasično glasbo in zelo uživam v njenem poslušanju. Sem tudi velika ljubiteljica skupine The Beatles in glasbene zvrsti bossa nova. Kadar tečem, pa poslušam pop glasbo.« Vam ostane kaj časa za druženje s prijatelji? »Večinoma se družim z glasbeniki, saj smo že v srednji šoli imeli pouk od jutra do večera. Vmes smo se družili in se sproščali s kartanjem, se hecali ipd. Tudi sedaj se družimo med sabo večinoma glasbeniki. Prosti čas porabim za tek in sprehode v naravo. Zelo rada imam umetnost, sploh slike. Rada berem knjige, kolikor mi čas dopušča, rada si pogledam kakšen film, zelo veliko časa pa rada preživim s svojo družino – starši in sestro. Sedaj, ko sem toliko od doma, mi je prav všeč, da sem doma in se podružimo.« Kako mlajša sestra gleda na vašo pot in uspehe? »Tudi moja mlajša sestra Sofija je zelo talentirana na glasbenem in drugih umetniških področjih. Obe se zavedava, da sva si zelo različni in da ona definitivno ne bi izbrala takšne poti, kot sem jo jaz.« Kako se vidite v daljni prihodnosti? Si želite kdaj ustvariti svojo družino ali boste dali prednost glasbi? »Sem precej odprte narave. Če si bom ustvarila družino, si jo bom, če ne, pa pač ne. Vidim se v obeh situacijah. Rada bi živela v tujini, razen če bi bile razmere v Sloveniji takšne, da bi mi zadostovale – potem bi z veseljem ostala tukaj. Skratka, želim si čim več koncertirati, igrati in deliti znanje.« Lego dežela Gašperja Črnile D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Prebold je ves februar, vse do 2. marca, na ogled zanimiva in igriva razstava izdelkov iz Lego kock 10-letnega Gašperja Črnile. Ob postavitvi razstave Lego dežela nam je Gašperjev oče Dejan Črnila med drugim povedal: »Gašper je že v drugem letu starosti pokazal veliko zanimanje za sestavljanje igrač iz Lego kock. Kock pa ni le sestavljal, ampak se je s sestavljenimi igračami zelo rad igral. Kot malček je seveda najprej sestavljal igrače iz večjih, zanj primernih Lego kock Duplo. Kadar je sestavljal po načrtu, je po končanem delu isto igračo večkrat razdrl in ponovno sestavil. Velikokrat je ob tem uporabil tudi svojo domiselnost. Zelo kmalu pa so ga pritegnile klasične Lego kocke, ki jih zelo rad sestavlja še danes.« Kako zagnan in ustvarjalen je Gašper, je vidno ob ogledu razstave, ki so si jo z navdušenjem ogledali že številni obiskovalci preboldske Gašper Črnila ob svoji razstavi Lego dežela knjižnice. Gašper je ob postavitvi razstave povedal, da ima doma zelo obsežno zbirko: »Seveda pa se kocke iz različnih sestavov zaradi igre zelo rade pomešajo. Tako pogosto sestavim kaj po svoji ideji, včasih pa kakšno idejo najdem tudi na spletu. Najbolj me pritegnejo teme, kot so narava, živali in filmske zgodbe. Lego je zame več kot le sestavljanje, saj zelo rad pogledam kakšen Lego film ali igram Lego videoigro. Obiskal sem tudi že zabaviščni park Legoland v Londonu in Günzburgu v Nemčiji. Letos imam načrt obiskati originalni zabaviščni park in Lego tovarno na Danskem,« še pove Gašper. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2024 Prvi slovenski profesionalni rokometni trener D. NARAGLAV »Niko Markovič – rokometni strokovnjak, trener, igralec in mislec« je naslov knjige, ki so jo predstavili 30. januarja v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu. Ob predstavitvi knjige je Niko Markovič v Žalcu zbral številne nekdanje rokometaše iz vse Slovenije, s katerimi je sodeloval kot igralec ali trener. Kot izvrsten rokometni strokovnjak in trener je v svet ponesel ime Savinjske doline in Slovenije. Vrsto let je deloval kot rokometni trener in selektor v različnih državah po svetu in bil pravzaprav prvi slovenski poklicni rokometni trener. Kjerkoli je deloval, pa je posegel po najvišjih lovorikah. Na predstavitvi knjige se je z avtorjem knjige na odru žalske kulturne dvorane pogovarjal Aleš Praznik, urednik in skupaj z Nikom Marko- v mladinski konkurenci, član mladinske reprezentance SFRJ, ki je leta 1981 osvojila prvi naslov svetovnih prvakov na Portugalskem, kasneje pa tudi uspešen trener, eden od pobudnikov ustanovitve Združenja rokometnih trenerjev Slovenije po osamosvojitvi ter še marsikaj v povezavi z rokometom in Nikom, ki ima, kot je povedal tudi na predstavitvi knjige, ki jo je s petjem obogatila Vokalna skupina ZaPet, posebno mesto v njegovem življenju, saj je močno vplival na njegov razvoj in nanj kot mladega človeka in rokometaša, kasneje pa kot trenerja na poklicni poti. naprej novim generacijam trenerjev. Prepričan sem, da bodo videli in znali v njej prepoznati ter poiskati kaj koristnega za napredek rokometne igre svojih moštev. Odkar sem trener, sem si vedno kaj zapisoval, hodil sem po različnih seminarjih, rokometnih šolah, predvsem pa sem preživel veliko časa v Aziji, kjer sem deloval izključno kot profesionalni selektor reprezentance Kuvajta.« Z njimi je dosegel tudi največji uspeh, saj so postali dvakratni azijski prvaki (2004 in 2006) in prvaki azijskih iger (2006). Ti dosežki pa so tudi krona njegovega trenerskega dela na tujem. »Azijske igre imajo v Aziji res velik pomen, skoraj tako kot olimpijske igre. Na teh igrah si vse reprezentance želijo doseči maksimalne uspehe. Kuvajt prej ni bil nikoli prvak azijskih iger, meni pa je skupaj z igralci to uspelo,« ponosno pove Niko in nam pokaže tudi zahvalno odličje, ki ga je prejel za svoje trenersko delo v tej državi, ki je bogata z nafto in zemeljskim plinom. Trenersko delo doma in v Aziji Niko skupaj s svojim avstrijskim prijateljem Gunterjem Pfeislingerjem in predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Franjem Bobincem vičem soavtor knjige. Na slovesni predstavitvi knjige so o Niku in njegovem delu spregovorili tudi nekateri gostje. Med njimi tudi Franjo Bobinac, dolgoletni predsednik RZS in sedanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, nekdanji igralec in generalni sekretar RZS Jure Natek, njegov družinski prijatelj in nekdanji avstrijski rokometni funkcionar in novinar Gunter Pfeistlinger in še nekateri, sicer pa so svoje besede, poglede in zahvale na njegovo delo v knjigi poleg omenjenih treh prispevali tudi številni drugi. Med njimi so bili nekdanji slovenski igralci Borut Maček, Rolando Pušnik in Vlado Bojovič, avstrijska rokometaša Andy Dittert in Viktor Szilagyi, nekdanji igralec ZAR Ahmed Ibrahim, predsednik avstrijske rokometne zveze Markus Plazer, nekdanji pomočnik trenerja kuvajtske reprezentance Khaled Taleb, predsednik kuvajtske rokometne zveze Naser Abu Marzouq, predsednik tirolske rokometne zveze Thomas Czermin … Svoje sta prispevala tudi dolgoletni urednik športa pri časopisu Delo Franci Božič in dolgoletni nosilec katedre Metodika in teorija rokometa na Fakulteti za šport mag. Cveto Pavčič, v samem uvodu knjige pa tudi njena recenzentka dr. Marta Bon, nekdanja igralka reprezentance Slovenije, trenerka in selektorica slovenske ženske reprezentance ter nosilka različnih pomembnih funkcij opri RKS in IH. Soavtor knjige Aleš Praznik je bil nekdanji igralec pod trenerskim vodstvom Nika Markoviča, nekdanji član RK Celje in RK Slovan, večkratni prvak Jugoslavije Njegova hiša kot rokometni muzej Niko Markovič, rojen v Črni na Koroškem, izhaja iz športne družine. Njegov oče Drago je bil smučar, kegljač, predsednik TVD Partizan Žalec in idejni ter aktivni vodja izgradnje atletskega stadiona v Žalcu. Vse štiri sinove, Draga, Janeza, Aca in Nika, je tako od malega navduševal za šport. »V rokomet me je potegnil brat Janez, ki je že kot mladinec branil v žalski mladinski ekipi. Zelo hitro naju je Tone Goršič poklical v takratni celjski klub ŽRK Celje, s katerim smo bili večkrat prvaki Slovenije,« je med drugim o svojih rokometnih začetkih povedal Niko Markovič. Svojo rokometno igralsko kariero je potem nadaljeval pri Rudarju v Trbovljah, prvem rokometnem klubu iz Slovenije, ki se mu je uspelo uvrstiti v 1. jugoslovansko rokometno ligo. Nika smo po predstavitvi knjige v žalski kulturni dvorani pred dnevi obiskali na njegovem domu v Žalcu. Njegova hiša je tako rekoč nekakšen rokometni muzej, ki ga bogatijo številne slike, dokumenti, medalje, pokali in zahvale, ki si jih je prislužil kot igralec in kot prvi slovenski poklicni trener, ki se je uveljavljal najprej v slovenskih klubih, nato pa v tujini. Na vprašanje, kaj ga je pripeljalo k pisanju knjige, je odgovoril, da je o tem razmišljal že v času aktivne trenerske kariere: »Za pisanje knjige sem se odločil na podlagi vsega zbranega gradiva in idej, ki so se nabrale na moji športni poti. Zdelo se mi je škoda, da ne bi tega posredoval Prvo trenersko pogodbo v Sloveniji je podpisal s ŠD Mokrec Ig in z rokometnim moštvom osvojil 3. mesto v Sloveniji. Dve leti kasneje je postal trener ŠD Alples Železniki, kar je bila njegova prva profesionalna služba rokometnega trenerja. Njegova trenerska pot se je nato nadaljevala v RK Jadran Kozina, kjer je v OŠ Hrplje–Kozina deloval tudi kot profesor športne vzgoje. Po odsluženju vojaškega roka leta 1976 je dobil vabilo ŽRK Aero Celje za delo profesionalnega trenerja, z njim pa si je prvič v zgodovini državni naslov priborila slovenska rokometna mladinska ekipa Celja. Za Celjem se je njegova trenerska pot uspešno nadaljevala v Slovenj Gradcu, nato v Šmartnem pri Litiji in v Trebnjem. Po začasni vrnitvi iz tujine, iz Kuvajta, je leta 2013 tri mesece treniral tudi RK Zelene Doline Žalec. Še pred prevzemom te trenerske vloge v Žalcu se je z vodstvom dogovoril, da bo v primeru nove ponudbe iz tujine končal svoje trenersko delo z njimi in odšel novim izzivom nasproti v tujino. Ponudba je prišla s Kitajske. »Stike s kitajskimi rokometnimi funkcionarji sem imel že v času svojega dela v Kuvajtu. Generalni sekretar njihove rokometne federaci- Niko z zahvalnim priznanjem – plaketo kuvajtske rokometne fundacije je Peng me je že takrat vabil na Kitajsko, da bi prevzel vodenje kitajske reprezentance. Toda takrat se je moja trenerska pot nadaljevala v Kuvajtu in kasneje v Združenih arabskih emiratih, kjer sem deloval kot selektor članske reprezentance v letih 2007 do 2010, pod mojim vodstvom pa je bila tudi skrb za razvoj mlajših reprezentančnih selekcij. Ko sem končal drugo obdobje dela v Kuvajtu, me je znova poklical generalni sekretar Peng in vprašal, ali sem pripravljen sprejeti delo glavnega trenerja v provinci Shandong, ki še nikoli ni bila prvak Kitajske. Ponudbo sem sprejel kot velik izziv. Z mojim posebnim sistemom igre in načinom treniranja nam je to v sezoni 2015/16 uspelo. Tudi v drugem obdobju med letoma 2018 in 2019 smo bili zelo uspešni. Osvojili smo 2. mesto na Kitajskem ter bili 3. na klubskem prvenstvu Azije,« še pove Niko o svojem delu v Aziji. Delal je tudi v največjem afriškem klubu Al Ahly Kairo v Egiptu, s katerim je osvojil 2. mesto na prvenstvu Egipta ter 1. mesto v pokalnem tekmovanju. Na prvenstvu Afrike v Maroku so osvojili 2. mesto. Začetek dela na tujem v Avstriji Po letu 1983 se je Niko Markovič kot profesionalni rokometni trener dokazoval v Avstriji. Tja ga je povabil Gunter Pfeislinger, znan rokometni funkcionar in novinar v Avstriji in Evropi, ki je bil tudi predsednik kluba V družabnem delu so nekateri nekdanji igralci z Nikom tudi zapeli. PSK Klagenfurt. Slednji je postal tudi družinski prijatelj Markovičevih in je bil tudi gost na tokratni predstavitvi Nikove knjige v Žalcu. V Avstriji je Niko kot trener deloval v različnih klubih. »Šest let, od leta 1987 do 1994, sem bil trener v HC Bruck an der Mur. V tem obdobju smo bili štirikrat tretji v avstrijski najmočnejši ligi, pokalni prvaki Avstrije in prvaki super pokala v državi. Uspešni smo bili tudi v pokalu IHF in se uvrstili v četrtfinale tega tekmovanja. Po šestih letih dela v tem klubu sem postal trener tradicionalnega dunajskega kluba HC Margareten. Delu v tem klubu je sledil izziv v klubu HIT Tirol Innsbruck, v katerega sem prišel kot trener članskega moštva, ki je nastopalo v 2. ligi, in kot vodja razvojnega rokometnega centra za Tirolsko. V drugi sezoni smo se že uvrstili v 1. avstrijsko ligo in se kot novinci uvrstili na 3. mesto. Sodelovali smo na F4 v pokalu Avstrije in se uvrstili na evropsko tekmovanje. Z vodenjem razvojnega rokometnega centra sem spodbudil veliko zanimanje za rokomet med mladimi po šolah celotne Tirolske. Organiziral sem šolska prvenstva, s pomočjo katerih sem izbral igralce za nadaljnje treniranje po klubih Tirolske. V posameznih mestih sem prirejal prikaz rokometnih treningov ter organiziral in vodil seminarje za trenerje. V obeh avstrijskih klubih, v katerih sem deloval kot trener, pa je bilo kar nekaj slovenskih rokometašev,« še pove Niko Markovič, ki je bil med 1997 in 2003 tudi selektor avstrijske državne reprezentance, ki jo je vodil na kar 83 tekmah. Čeprav se jim ni uspelo uvrstiti na evropsko ali svetovno prvenstvo, so njegovi delodajalci z njim bili zadovoljni. V recenziji knjige je dr. Marta Bon zapisala, da je Markovičeva knjiga pomemben prispevek k strokovni obogatitvi literature na področju rokometa. O njegovi veličini trenerske poti govorijo tudi zapisi v knjigi nekaterih igralcev, velikih imen svetovnega rokometa. Kariera Nika Markoviča je bila res izjemna. »Deloval je v kar sedmih različnih državah in prav je, da je strokovno ubesedena in zapisana in da avtorjeve bogate izkušnje ne bodo šle v pozabo,« je v svoji recenziji še poudarila Bon. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2024 25 Ko kiparstvo oživi D. NARAGLAV Ciril Hočevar v okviru Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold aktivno sodeluje pri postavitvi stalne razstave v muzejski zbirki. Ciril Hočevar iz Kaplje vasi je prejel letošnje občinsko priznanje za kulturo v Občini Prebold. Je ustvarjalec kiparskih del, scenskih del za gledališča, muzejskih lutk v naravni velikosti in še marsičesa, o čemer smo v preteklosti že pisali. Ciril Hočevar ima v Kaplji vasi tudi svoj atelje, katerega vrata so vedno odprta za vsakogar, ki pokaže vsaj malo radovednosti in zanimanja, kaj se tam zanimivega ustvarja. Ciril Hočevar se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Študiral je gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in diplomiral leta 1975. Vzporedno je leta 1973 vpisal študij kiparstva pri prof. Zdenku Kalinu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, vendar ga je po diplomi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo prekinil in se leta 1976 zaposlil kot statik. Leta 1992 je pridobil status samostojnega delavca v kulturi in je kot kipar ustvarjal portrete, malo plastiko v različnih materialih, predvsem v glini, in unikatno malo plastiko v bronu, hkrati pa se je posvečal izdelavi muzejskih lutk. Kot kipar je sodeloval na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah. Še prav posebej izstopa skupinska kiparska razstava leta 2006 v Vrtni galeriji Gaj v Kaplji vasi z naslovom Glej z rokami, ki je bila med drugim namenjena slepim in slabovidnim, razstavljali pa so predvsem kiparji savinjske regije. Prav posebno mesto v Hočevarjevem ustvarjanju imajo muzejske lutke naravnih velikosti v številnih muzejih po Sloveniji, največ pa jih je v Muzeju premogovništva v Velenju, Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in Vojaškem muzeju v Novem mestu, v zadnjem času pa v sklopu projekta Celjska zgodba Hočevarjeve muzejske lutke znamenitih meščanov Celja bogatijo zbirko v Kvartirni hiši na Gosposki ulici. V galeriji se srečamo z Almo Karlin ter drugimi pomembnimi in vplivnimi meščani iz različnih obdobij, kot so Tit Varij Klemens, Sv. Maksimilijan Celjski, Herman II. Celjski, Ferdinand Gallo, Friderik I., Sofia Hess in drugi, v Fotogaleriji Pelikan pa prepoznamo znamenitega fotografa Josipa Pelikana. Zbirka Celjska zgodba se z leti povečuje in bo končana, ko bo v njej predstavljenih vseh trideset znamenitih Celjanov, kot so načrtovali v Turističnem društvu Celje, ki je pobudnik in upravljavec galerije in omenjene zbirke. Takoj po preselitvi v Kapljo vas se je Ciril Hočevar vključil v Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold, pri katerem aktivno sodeluje pri postavitvi stalne razstave v muzejski zbirki. V delu zbirke s tematiko kmetijstva je s postavitvijo konja z vprego slikovito prikazal del kmečkega življenja na vasi. Društvo je pripravilo prireditev Srednjeveški plesi in običaji, na kateri se je izkazal kot uspešen organizator in koordinator. Prav tako mu je uspelo izpeljati prireditev, na kateri je bil predvajan film o nastanku Zdravljice, danes slovenske himne. Prireditev na martinovo je bila lep kulturni dogodek z bogato vsebino, na katerega so bili povabljeni tudi igralci tega filma, ki danes delujejo v sklopu društva Kulturno-turistično-športno društvo Zdravljica Lozice, Podnanos. To je bila tudi priložnost za skupni nastop vinarjev Vipavske in Savinjske doline. Preteklo leto so del muzejske zbirke s tematiko kulture obogatile marionete, ki pa so potrebovale pomoč lutkovnega strokovnjaka, da jih je obnovil, osvežil in jim navezal nove nitke, da so lahko zaživele na prireditvi Naj (o) živijo lutke, ki je očarala vse prisotne. Za uspeh je v veliki meri zaslužen Ciril Hočevar, ki je takoj našel pravega človeka in tudi sam prispeval k hitri obnovi marionet. Med zahtevnejša Hočevarjeva Kipar ob doprsnem kipu dr. Ivana Dolinarja dela sodijo scenska dela za gledališča: Lutkovno gledališče Ljubljana – scena za Sen kresne noči (Svetlana Makarovič), SNG Drama Ljubljana – Tako je umrl Zaratustra (Ivo Svetina), Cankarjev dom Ljubljana – Posvetitev pomladi (Stravinski/ Matjaž Farič) in SNG Drama Ljubljana – Osvajalec/scena po osnutkih Mirsada Begića (Dušan Jovanovič). Razpet med glasbenim in likovnim ustvarjanjem D. NARAGLAV Glasbeno ustvarjanje, ki je postalo njegov poklic, in likovno ustvarjanje, za katerega se je šolal, osrečujeta Preboldčana Romana Zeliča, ki ga vsi poznajo pod imenom Jerry. Že v rani mladosti je muziciral v preboldskem bendu Filter in deloval kot ilustrator in karikaturist v mladinskem biltenu Žvajga ter v glasilu Jamarskega kluba Prebold Črni galebi pišejo. Za zborovanje slovenskih jamarjev, ki je bilo takrat v Preboldu, je uglasbil in na srečanju tudi izvajal jamarsko pesem Jamarček. Bil je dejaven tudi na Radiu Goldi. Likovno ustvarjanje Romana Zeliča - Jerryja smo lahko decembra in januarja spoznavali v Medgeneracijskem centru Prebold, kjer je bila postavljena razstava njegovih likovnih del. Romanova življenjska pot se je pričela pred 63 leti, ko se je rodil kot drugi sin mami Ivki in očetu Zdravku. V Preboldu je obiskoval osnovno šolo. »Moja pot v mladosti ni bila nič posebnega, odraščal sem kot vsak predšolski otrok in šolar v tistem času. V drugem razredu osnovne šole pa se mi je pojavila kratkovidnost. Že takrat zelo močna, kar –3 Prostor, kjer ustvarja in snema nove skladbe. je bila. Kljub vedno večji dioptriji sem uspešno dokončal osnovno šolo in nato še pedagoško gimnazijo. Študij sem kljub slabovidnosti, ki je takrat dosegla že dioptrijo –10, po gimnaziji nadaljeval na Pedagoški akademiji, sedaj Pedagoški fakulteti, in sem tako po izobrazbi postal likovni pedagog. Ampak tega poklica potem nisem opravljal, saj sem po dveh letih učiteljevanja kot likovni učitelj na OŠ Griže spoznal, da to ni tisto, kar bi rad počel v poklicnem življenju je o svoji življenjski poti povedal Jerry. V glasbo vpet že skoraj pol stoletja Kitara, ga spremlja že 47 let: »Glasba in kitara me spremljata vsepovsod. Tudi ko mi je bilo v življenju najhuje, ko sem moral delati v službah, ki mi niso bile najbolj pisane na kožo. Pa ni šlo za to, da bi podcenjeval kakršno koli službo, ampak sem si želel, da bi moja glasba, moj hobi nekoč bil tudi poklic. Želja se mi je uresničila in sedaj je že 15 let moj hobi, moja glasba tudi poklic, saj poučujem kitaro. S tem sem se nekako tudi vrnil v pedagoške vode, vendar v povsem drugačnem smislu in načinu dela, ki mi odgovarja,« še poudari Jerry. Delal je v zelo različnih službah, poleg učitelja likovnega pouka, je bil tudi receptor delavec v tekstilni tovarni, v skladišču in v aranžerstvu. »Od leta 1995 pa sem na svojem. Takrat je začel delovati tudi Radio Goldi Prebold, katerega član kolektiva in soustvarjalec programa sem bil vse do ukinitve. Nekaj časa sem se nato iskal in poskušal vse mogoče ter se nazadnje našel v tem, kar počnem sedaj, v poučevanju kitare,« pove Jerry. Nato zajadra v čas, ko je v Preboldu in tamkajšnji graščini delovala pop skupina Smetiščarji, ki se je kasneje preimenovala v Sončni vzhod in nato v Filter. »V tej skupini sem se glasbeno kalil, hkrati pa spoznal, da mi glasba res veliko pomeni in da si brez nje skorajda ne znam zamišljati svojega vsakdana. Tudi če sem prišel precej utrujen iz službe, sem počitek in zadovoljstvo našel v igranju na kitaro in glasbenem ustvarjanju. To pa še zdaleč ni bilo namenjeno samo igranju na kitaro, ampak tudi pisanju pesmi in snemanju, kar še danes zapolnjuje moj čas. Včasih je bilo to zelo zahtevno in drago. Od lanskega februarja imam doma urejen svoj snemalni studio, saj sedanja sodobna tehnologija omogoča marsikaj. Še vedno pa tudi napišem kakšno pesem. Napišem besedilo in glasbo, napisal pa sem tudi že tri angleška besedila, jih dal tudi pregledati V veselje mu je tudi slikanje pokrajin. in bilo je brez napak. To me vodi še naprej in upam, da me bo še dolgo, kljub mojim letom, ki zame niso starost, vse dokler človek lahko hodi in je pri sebi. V svoji novoletni zaobljubi pa sem si zadal tudi cilj, da čim več hodim, se krepim, saj imam željo še enkrat stopiti na naš najvišji vrh Triglav, kjer sem bil pri svojih 17 letih,« z navdušenjem pove Jerry. Ustvarja v različnih slikarskih tehnikah »Likovno ustvarjanje me spremlja že iz osnovne šole. Platnice matematičnega zvezka ali knjige so bile recimo porisane z raznimi drugimi motivi, saj mi ta predmet ni bil najbolj ljub. Moj učitelj likovnega pouka je bil Ernest Šeler, ki je vedno pohvalil moje risanje in mi dal najvišjo oceno. Enkrat pa mi je dal trojko ter ob tem rekel, da mi jo daje zato, ker rišem tudi sošolcem. To mi je bila dobra opomba, da sem s tem nehal, hkrati pa tudi priznanje, da sem očitno uspešen pri likovnem ustvarjanju. Pri ustvarjanju sem se skozi vsa ta leta srečeval z najrazličnejšimi slikarskimi tehnikami, ki so na razpolago, od olja in akrila do pastela in svinčnih barvic … Tega je sedaj veliko več kot včasih, ko si moral po ta material v Avstrijo. Spomnim se svoje prve sepia krede – rjave in potem še celotnega kompleta, kar mi je omogočilo ustvarjanje v barvah. Nekako sem bil v to ustvarjanje tako zatopljen in samozavesten, da sem menil, da ne rabim nikogar, ki bi mi pomagal še nadgrajevati moje znanje. Od takrat, ko sem bil operiran na očeh in sem dejansko spregledal, pa sem se začel ukvarjati tudi s foto realizmom. Ena takšna slika na tej razstavi je slika Benetk, ki je dokaj realistična, pa slika steklenice viskija Jack Daniels. Sicer pa se še vedno učim, tako kot je dejal tudi Slavko Avsenik za svojo glasbo. Tako kot pri glasbi tudi pri slikarstvu nikoli ne prideš do konca. Sem pa neizmerno vesel, da mi tako glasba kot slikarstvo zapolnjujeta moje življenje. Hvaležen sem, da mi je to dano,« še pove Roman Zelič - Jerry. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 2 I februar 2024 Družba NT&RC skupaj z Občino Žalec in osnovnimi šolami v občini Žalec SODELUJT EV FOTO NATEČAJU vabi na prireditev VABILO K SODELOVANJU V NOVI ŠTEVILKI REVIJE ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO TEMA: DE STINACIJA SPODNJA SAVINJSK A DOLINA VPOGLED ROK: 31. 3 . 202 ŠE JE ČAS ZA PRIJAV O! KORAK 1: FOTOGRAFIRAJTE (do 2 fotografiji) Zapeli nam bodo učenci I. OŠ Žalec, OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ Petrovče in OŠ Griže. KORAK 2: POŠLJITE FOTOGRAFIJO NA Vidimo se v ponedeljek, 18. 3. 2024, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Svoja dela pošljite na e-naslov: info@zkst-zalec.si ra.savinja@ra-savinja.si KORAK 3: OSVOJITE PRAKTIČNO NAGRADO IN PREPOZNAVNOST Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Celotno besedilo razpisa je objavljeno na: www.zkst-zalec.si Dodatna pojasnila: info@zkst-zalec.si ali 03 712 12 82 Zmagovalci natečaja Več o pravilih natečaja boste obveščeni in in projektu LAS SSD “HiP zgodba” nagrajeni do 31. 5. 2024. BREZPLAČEN OGLAS Projekt podpira Občina Žalec. Prispevke sprejemamo do 30. aprila 2024. BREZPLAČEN OGLAS Vstop je prost. BREZPLAČEN OGLAS Ustvarjalci pisane besede lahko sodelujete s poezijo, prozo, dramatiko, prevodi, esejistiko, predstavitvami in knjižnimi novostmi ter recenzijami. Tematika je poljubna. 4 Uredniški odbor Vpogleda Eva Boto & zbor Poptastic 22. 3. / 19.00 BREZPLAČEN OGLAS Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si Svet javnega zavoda Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, na podlagi 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 47/15, 46/16 in 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21 in 105/22 – ZZNŠPP) in sklepa 7. redne seje Sveta javnega zavoda Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini z dne 29. 1. 2024 razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice. Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11 in 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 – Odl. US: U-l-269/1224 in 47/15, 46/16 in 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21 in 105/22 – ZZNŠPP). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2024. Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice. BREZPLAČEN OGLAS Zahtevani pogoji za prijavo na delovno mesto so: – dokazilo o izobrazbi; – dokazilo o pridobljenem nazivu; – dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu; – dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu; – opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju; – potrdilo iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje (ne sme biti starejše od 30 dni); – potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku (ne sme biti starejše od 30 dni); – program vodenja zavoda za mandatno obdobje; – kratek življenjepis (neobvezno). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 10 dneh od objave razpisa na naslov: Svet javnega zavoda Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico – Ne odpiraj«. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. Svet javnega zavoda Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini ŠT. 2 I februar 2024 KRIŽANKA / PO DOLINI 27 VRTINE PALIR Geotermalna energija Vrtine Palir, d. o. o. Zgornje Grušovlje 12 3311 Šempeter v Sav. dolini info@vrtine-palir.si www.vrtine-palir.si Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v januarju je podjetje VRTINE PALIR, d.o.o., Zgornje Grušovlje 12, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 14. 3. 2024. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade. Nagrajenci januarske križanke (geslo: VRTINE ZA OGREVANJE IN NAMAKANJE) pa so: Mojca Kos, Parižlje 100, 3314 Braslovče; Pavla Slokan, Kaplja vas 54, 3312 Prebold; Anita Rehar, Hmeljarska ulica 12, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti. 28 ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2024 Zimsko škropljenje v biodinamičnem kmetovanju T. TAVČAR Zimsko škropljenje med novembrom in koncem februarja, na dan, ko ni zmrzali in snega, je redni ukrep v biodinamičnem kmetovanju. Člani Društva Ajda Štajerska, ki ima sedež v Žalcu in deluje pod vodstvom Silva Mariča, so se v okviru delovnih akcij 20. februarja dobili v Spodnjih Rojah pri Šempetru. Pod mentorstvom Maje Klemen Cokan so se učili mešanja in priprave škropiva – gnoja iz roga za izvedbo zimskega škropljenja kmetijskih površin in dreves. Člani Ajde so se pri Maji Klemen Cokan na Spodnjih Rojah pri Šempetru, ki ima certifikat Demeter za svetovanje za biodinamično kmetovanje. Maja po svojih močeh tudi uvaja metodo kmetovanja v sistem dela javne službe za kmetijsko svetovanje pri KGZS. Pod njenim mentorstvom so zmešali več kot 100 litrov preparata 500. Količina zadošča za 2,5 hektarja, udeleženci delavnice pa so si jo razdelili ter še isti dan poškropili svoje kmetijske površine, vrtove in nasade. Zimsko škropljenje med novembrom in koncem februarja, na dan, ko ni zmrzali in snega, je redni ukrep v biodinamičnem kmetovanju. Preparat tlom posreduje koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastline Pri pripravi škropiva se s tlemi, ki jih poškropimo, bolje povežejo s silami zemlje in naredijo bistveno več korenin. Preparat so pred tem zorili v kravjem rogu, upoštevajoč čas, ko so sile zemeljskega vdiha najmočnejše, ga shranili in v februarju s postopkom mešanja te sile življenja presta- Pri obnovitvi namakalnega sistema Breg–Roje vili v vodo in škropili. Biodinamična društvena dejavnost v Sloveniji deluje več kot 30 let in je vedno bolj razumljena. Čas in prostor terjata bolj naravne oblike kmetovanja in biodinamična z ekološko na čelu je ravno pravi izziv za prestrukturiranje kmetijstva. Z Barbaro Popit po fjordih D. NARAGLAV Barbara Popit je popotnica, slikarka in zadnja leta tudi pisateljica knjig. Je soavtorica knjige Virus idej, ki je nastala v času prvega vala epidemije koronavirusa in zaprtja države spomladi 2020. Leto kasneje je izšel njen knjižni prvenec Poklon Himalaji, nato 2022 njena druga popotniška knjiga Belina pomirja, lansko leto pa knjiga Ples svobode, ki jo je minuli mesec predstavila tudi v Občinski knjižnici Prebold. Nova knjiga je nastala po vrnitvi s potovanja tam daleč na severu po skritih kotičkih norveških fjordov, kjer je doživela objem polarnega sija, ki jo je s svojo energijo, plesom in barvami potegnil v drugi svet. Svet tišine, svet globine vesolja, katerega delček smo in kjer ima glavno vlogo mati narava. Za to in vse njene knjige velja, da se v njih sooča z lepoto narave, skupno pa jim je tudi to, da gre za naravo, v kateri večinoma prevladujejo belina, mraz in pomirjajoča tišina. Obiskala je ledeno Antarktiko, objeto v belino in tišino, in spoznala njene prebivalce – pingvine, tjulnje, morske slone … In tako je tudi nastala knjiga Belina me pomirja. Pred tem pa tudi knjiga Poklon Himalaji, ki jo je doživljala na trekingu skupaj z legendarnim alpinistom Vikijem Grošljem okrog Anapurne. Na vpra- Tri njene potopisne knjige Za posodobitve namakalnih sistemov 9 milijonov T. TAVČAR V Spodnji Savinjski dolini tudi letošnjo zimo potekajo dela na vseh obstoječih namakalnih sistemih, ki bodo po ocenah stala 9 milijonov evrov. Druga faza posodobitev na skupni površini 1.505 hektarjev poteka na namakalnih sistemih Breg, Gotovlje, Šempeter–Vrbje, Latkova vas, Letuš in Šmatevž, na namakalnih sistemih na območju Novega Celja (trije sistemi v skupni površini 346 hektarjev) pa prva faza posodobitev. Na območju Gomilskega potencialni uporabniki namakalnih sistemov pripravljajo dokumentacijo za izgra- dnjo novega namakalnega sistema na približno 300 hektarjih. Pred posodobitvijo sta še namakalna sistema Šentrupert in Brije. Višina vseh investicij je ocenjena na približno 9 milijonov evrov. Investitorji so lastniki namakalnih sistemov, in sicer gre v prvi vrsti za tamkajšnja društva namakalnih sistemov. Vsi lastniki so uspešno kandidirali na javnih razpisih iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2023. Vloženi denar bo po zaključenih delih v celoti poplačan. Barbara Popit med svojim predavanjem šanje, zakaj jo tako privlačijo mrzli kraji, odgovarja: »Kjer je mraz, ni toliko ljudi, ni masovnega turizma. Ti samotni in skrivnostni kraji so čisto drugi svet, posebni občutki so na teh koncih sveta. Življenje poteka bolj umirjeno, bolj si povezan z naravo in današnji stresni način življenja je nekje daleč stran. Mraz me privlači, ne vem, zakaj, morda tudi zato, ker sem kot petletna deklica dobila od staršev škornje iz tjulnjeve kože, ki so poskrbeli za to, da me ni zeblo v noge. Takrat sem v mislih kar odpotovala v daljne mrzle kraje. V njih sem se počutila kot pravi Eskim, ki živi svoje življenje nekje daleč na severu. Bolj kot so kraji neobljudeni, bolj me vleče tja,« k temu pa dodaja: »Potovanja so moja strast. Spoznavanje novih dežel, novih ljudi in njihove kulture mi daje moč in energijo, sprostitev in umirjanje duha. Svet je lep, samo začutiti ga moramo, in sleherni izmed nas to dobro zna.« Obiskovalci na predstavitvi v Preboldu so lahko začutili, kako lahko je najti mir v temi kot v rogu ob petih popoldne, sredi ničesar, v odročnih ribiških vasicah z okoli deset prebivalci. »Opazovanje polarnega sija, ki vselej preseneti, mogočni kiti grbavci in orke, razpeta jadra, čar sivine oblačnega jutra, ko si sam na palubi jadrnice, dajejo občutek, kot da smo gusarji, ki plujejo po nevarnih morjih,« svoje občutke opisuje Barbara Popit, v mislih pa je morda že pri kakšnem naslednjem popotniškem podvigu. 15 % gotovinskega popusta PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2024 Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno T. TAVČAR za gradnjo na parcelah v Spodnjih Gorčah v skupni izmeri 1.838 kvadratnih metrov. V okviru projekta bodo zgrajeni novi prostori, namenjeni zdravstveni dejavnosti. Vsebina projekta vključuje tudi projektiranje, pridobitev vseh potrebnih upravnih dovoljenj, ureditev okolice, dostopnih poti in parkirišč, priključitev objekta na komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo, upravljanje z zgrajenim objektom in vzdrževanje skozi celotno koncesijsko obdobje, razen v delu izvajanja zdravstvenih programov. V teh dneh so že pridobili gradbeno dovoljenje. Po skrajšanem postopku je svet potrdil spremembe in dopolnitve Odloka o javnem zavodu dr. Jožeta Potrate Žalec in Odloka o UPI – Ljudski univerzi Žalec. Braslovški svetniki pa niso potrdili predloga soglasja Zdravstvenemu domu Žalec k nakupu poslovnih prostorov na naslovu Petrovče 33. Ob koncu je župan Tomaž Žohar podal nekaj aktualnih informacij. Med drugim je povedal, da so se januarja na desnem bregu Savinje v Parižljah pričela sanacijska dela, s katerimi bo urejen del brežine, ki je bil poškodovan v avgustovskih poplavah. Sanacija predvideva izvedbo zaščite desnega brega Savinje s kamnito zložbo v dolžini okoli 600 metrov. Izvajalec del je podjetje Nivo Eko. Podjetje GPO pa je pričelo z izgradnjo optičnega omrežja v okviru projekta RUNE. Izgradnja primarnega voda optičnega omrežja se je začela pri nadvozu nad avtocesto pri Gomilskem. Nadaljevala se bo skozi naselji Zakl ter Poljče in se bo v tej fazi zaključila pri mostu čez Savinjo v Parižljah. Po zaključku prve faze bo nato sledila gradnja optičnega omrežja še na tistih območjih, kjer to še ni zgrajeno, dokler ne bo zagotovljena pokritost celotnega območja Občine Braslovče ... Sprejet polzelski proračun 2024 T. TAVČAR Polzelski svetniki so se sestali na 10. redni seji v torek, 13. februarja. Obravnavali so osem točk dnevnega reda, največ časa pa so namenili drugi obravnavi proračuna Občine Polzela za letošnje leto. Uvodoma je predstavnica delovne skupine civilne iniciative Ločica–Breg Barbara Šuster na kratko seznanila svet z izvajanjem protipoplavnih aktivnosti. Kot je poudarila, dela na nabrežni Savinje tečejo, kot je napovedal DRSV, vendar pa zaradi slabega vremena zamujajo. V drugi obravnavi je bil potrjen proračun za leto 2024. V 30-dnevni javni razpravi nista bila podana nobena pripomba ali predlog spremembe predstavljenega odloka, zato Potrdili nove cene in subvencije D. NARAGLAV Za Zdravstveni center Braslovče na 1838 kvadratnih metrih površin, so pridobili že gradbeno dovoljenje, zdaj pa so potrdili še odlok o javnozasebnem partnerstvu. Braslovški svetniki so se v sredo, 14. februarja, sestali na 8. redni seji in med drugim potrdili tudi nove cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunale odpadne vode. Glede novih cen sta svetnice in svetnike občinskega sveta seznanila direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič in predsednik Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo Boštjan Šalamon. Tako bo znesek na položnici za vodo za objekt, ki je priključen na javni vodovod in ki mesečno porabi 12 kubičnih metrov vode, večji za 5 centov, za objekt, ki je priključen na čistilno napravo, pa 1,76 evra. Nova cena bo začela veljati s 1. marcem letos. Člani in članice sveta so nove cene soglasno podprli. V drugi obravnavi so potrdili predlog Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Novogradnja – novozgrajen objekt, Zdravstveni center Braslovče«. Gre 29 je bil v drugi obravnavi podan enak kot v prvi. Planirani prihodki za leto 2024 so 9.566.078 evrov, odhodki pa 11.545.617 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša 1.979.539 evrov. V računu financiranja tako načrtujejo zadolževanje v višini 300.000 evrov in odplačilo dolga v višini 548.000 evrov. Proračunski primanjkljaj se bo kril s prenosom sredstev preteklih let. Občinski svet je nato potrdil predlog letnega programa športa, po katerem bodo v letu 2024 za sofinanciranje posameznih športnih programov zagotovili 185.700 evrov. Na seji je svet razpravljal še o predlogu sprememb Javnega zavoda UPI – Ljudske univerze Žalec, predlogu sprememb Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec in predlogu sprememb Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Občine Polzela. Po krajši razpravi je občinski svet vse tri predloge potrdil. Na 14. redni seji Občinskega sveta Občine Prebold, ki je potekala minuli četrtek, so svetniki večino časa namenili obravnavi elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe za oskrbo s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V zvezi s tem so – kot na zadnjih sejah vseh spodnjesavinjskih občin – potrdili tudi dva odloka: o oskrbi s pitno vodo ter o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v vseh šestih občinah SSD. Tako o elaboratu kot o obeh drugih točkah je uvodne besede podal Matija Jager, predsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Obširno razlago elaborata in vsebino ostalih s posameznimi postavkami cen storitev je svetnikom podal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec mag. Janez Primožič. Svetniki so s sklepom potrdili elaborat, prav tako pa so potrdili nove cene storitve oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v predlaganih variantah. Ob tem so potrdili tudi predlog subvencije (iz proračuna Občine Prebold) za del omrežnine za odvajanje komunalne in padavinske vode za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Subvencija in zaračunana cena (potrjena cena, zmanjšana za subvencijo v višini 65 %) se določi glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom vodomera. Nove cene veljajo od 1. marca 2024 dalje. V 30-dnevno javno razpravo so dali predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju vseh občin SSD in predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali še Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišč za zapuščene živali na območju Občine Prebold ter ga dali v 20-dnevno javno razpravo. Predlog je podal predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Miha Fonda. Ob tem je bilo povedano, da obstaja precejšen problem z zapuščenimi živalmi (predvsem mačkami) zlasti na območju Marije Reke in Šešč, kjer ljudje v gozd izpustijo svoje hišne ljubljenčke, ki so se jih naveličali oziroma so se jim preveč razmnožili, in jih prepustijo negotovi usodi. Zavetišča so teh živali polna, zato ne sprejemajo novih živali. V zaključku seje so svetniki dali še soglasje k brezplačni uporabi športnih prostorov za nekatere dogodke, ki so se že ali pa se še bodo zgodili. Župan mag. Marko Repnik je pod točko razno podal nekaj informacij v zvezi z denacionalizacijskimi upravičenci Pavlini ter drugimi aktivnostmi, ki so ali še bodo potekale v občini v prihodnjih dneh in mesecih. Zimovanje na Gori Oljki T. T. Najpomembnejši investicijski projekti Občine Polzela v letošnjem letu: Investicijsko vzdrževanje in gradnja drugih občinskih cest (190.800 evrov), Obnova cest – MODU (115.000 evrov), Razširitev LC 493 821 Polzela–tovarna nogavic (90.000 evrov), Obnova LC 490 371 Založe– Podsevčnik II. faza (180.000 evrov), Parkirišče pri Gradu Komenda (201.000 evrov), Kanalizacijski priključek v aglomeraciji Polzela (162.500 evrov), Sekundarna kanalizacija Podvin (224.400 evrov), Izvedba protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje (550.000 evrov), Oskrba s pitno vodo – Vodovodni sistem Šempeter (314.900 evrov), Prizidek k OŠ Polzela (853.607 evrov) in Odprava posledic plazov – naravna nesreča 4. 8. 2023 (2.110.000 evrov). UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Mladi planinci z mentorji na Gori Oljki Tretji vikend v mesecu februarju se je 27 mladih planincev iz Osnovne šole Polzela podalo na tridnevno zimovanje na Goro Oljko. Člani Planinskega društva Polzela so pripravili sedem delavnic: oprema in gibanje v gorah, prva pomoč, orientacija, planinski vozli, varstvo gorske narave, risanje markacij in urejanje dnevnikov. Manjkalo pa ni niti veselega druženja in zabave. Udeleženci zimovanja so zadnji dan po kosilu peš krenili v dolino, proti šoli, kjer so jih pričakali starši. K uspešni izvedbi programa je pripomoglo dvajset prostovoljcev. 30 KRONIKA ŠT. 2 I februar 2024 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA VINKO JAGER (23. 3. 1945–30. 1. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in maše. Zahvala MOPZ SVOBODA PREBOLD, cerkvenim pevcem, govorniku g. Dušanu Pungartniku, gasilcem in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mamice in mame MARIJA POČAJ iz Šempetra v Savinjski dolini (28. 2. 1932–10. 2. 2024) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala g. župniku Mirku Škofleku za opravljen obred, pevcema, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Posebej smo hvaležni negovalnemu osebju Doma upokojencev Franc Salamon, enota Prebold, za zdravstveno nego in pomoč. Žalujoči vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama Vsi njeni V SPOMIN Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ERAN SADNIK (24. 3. 1930–8. 3. 2014) Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. Vsi tvoji ZAHVALA HAINZ PETER JANIČ MARIJE BOŽIČ iz Gotovelj (1944–2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, besede tolažbe, pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ob izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, gospodu Pungartniku za poslovilni govor, lovcem Lovske družine Žalec ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Prav tako se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela in dr. Pozniču za vso skrb in sočutje. (22. 2. 1932–18. 12. 2023) Žalujoči: hčeri Marjeta in Darja z družinama Vsi njegovi V SPOMIN ZAHVALA V petek, 19. 1. 2024, je v starosti 87 let za vedno zatisnila oči naša draga mama, stara mama in prababica RUDI TROBIŠ V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražja in edina. 11. 2. 2024 sta minili dve leti, odkar Te ni več med nami. V naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kamor vodi nas življenjska pot, in manjkaš nam vsepovsod. V SPOMIN Vsi tvoji 25. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša ljubljena ZOFIJA JEVNIŠEK, ROJ. GOLAVŠEK, TANJA JEVŠENAK iz Migojnic Svojci se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem zahvaljujemo za izrečena sožalja in podporo, darovane svete maše, molitve, cvetje in sveče. Duhovnikom in bogoslovcem se zahvaljujemo za lep pogreb s sveto mašo. Zaposlenim v Domu upokojencev Polzela, kjer je naša mama bivala zadnji dve leti in pol, pa se posebej zahvaljujemo za njihovo skrbnost in srčnost. Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek ... (DANTE) (5. 11. 1981–25. 2. 2023) Hvala vsem, ki se je spominjate in jo nosite v svojem srcu. Vsi njeni Hčerki Milojka in Andreja z družinama ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu zapustil dragi mož, oče, brat in zet RADOVAN ŠLOGAR iz Petrovč 196 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, žene, hčerke MATEJE RUŽIČ (1. 4. 1972–12. 2. 2024) z Ložnice pri Žalcu Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem Doma ob Savinji Celje, zdravstvenemu osebju, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku, govornici za lepe besede slovesa, pogrebni službi Morana JKP, pevcem Oljka. Hvala vsem, ki ste Matejo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem RAZVOJ D.O.O., SIP D.D., prijateljem iz Gotovelj za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svete maše in denarne prispevke. Hvala za ljubeče stiske rok, tople in sočutne objeme, iskrene besede tolažbe in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem prostovoljne enote Žalec za hitro odzivnost pri nudenju prve pomoči, še posebej Jani in Jožetu Petrak Zajc ter Staši Hlupič.Zahvala tudi pogrebni službi Morana, Komunali Žalec, gospodu župniku Dragu Ferencek za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za zapete pesmi. In nenazadnje en velik HVALA tebi „oči“ za vsak trenutek, ki si ga delil z nami, za vso dobroto in ljubezen. Ni res, da si odšel nikoli ne boš! Vedno boš v naših srcih. Radi te imamo. Žalujoči vsi njegovi Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 15. marca oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si in po telefonu 03/712 12 80. Solza po licu nam polzi, a tebe nič več ne zbudi. Odšel si tja, kjer sonca ni, v naših srcih zdaj spomin nate živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija in strica PETEK FRANCA - Francija (2. 12. 1930–1. 2. 2024) iz Pongraca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala lovskim tovarišem LD Gozdnik–Griže za lepo izveden lovski pogreb. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, g. Dušanu Pungartniku za ganljiv govor in Savinjskim rogistom ter pevcema za odigrane in odpete pesmi. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi ŠT. 2 I februar 2024 KRONIKA Pose bna seje msk a akci ja DOBRODOŠLI PRI NAS TRNAvA 5e, GOMILSKO OD 6. DO 10. MARcA Obiščite nas na hišnem sejmu, kjer vas čaka kavica, strokovno svetovanje in super darilo! 31 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 2 I februar 2024 Z maturantskega plesa Šolskega centra Celje Letos kakih tisoč maturantov T. TAVČAR Z maturanti se na ples na poseben način pripravijo tudi starši, prijatelji in predstavniki šol. V svečanih oblačilih so mladi čisto drugačni in samozavestni, ko stopajo na plesišče. Želimo jim, da bi tako samozavestno prestopili tudi zrelostni izpit – maturo in kasneje v svet odraslega življenja. Janko Vranič na cilju Zarjovel 17. Rock žur Šešče BINA PLAZNIK Z Vranskega do Nordkapa s kolesom T. TAVČAR Kulturno-umetniško društvo ŠMRKL je v sodelovanju z Občino Prebold in s Študentskim klubom Žalec v soboto, 24. februarja, organiziralo 17. tradicionalni ROCK ŽUR ŠEŠČE. Gre za vsakoletno težko pričakovano – in eno redkih, če že ne edino – pravo rokersko zabavo v Savinjski dolini, kjer nastopijo tako bolj kot manj uveljavljene glasbene skupine. Dvorana Doma kulture Šešče je tudi letos gostila domače in gostujoče glasbene skupine: The Heartcores, Kronika, Abra-hum band (bivši člani legendarne skupine Neron), Slon in Sadež ter Gasos Band. To je hkrati kraj, kjer se zberejo obiskovalci, stari znanci in glasbeniki z vseh vetrov Savinjske, ki so tudi letos dvorano napolnili do zadnjega kotička. OSEBNI ARHIV Janko Vranič z Vranskega, star 72 let, ki je daleč naokoli poznan po domačem imenu Rjavc, že od nekdaj rad spoznava nove kraje in dežele. Ker mu delo na domači kmetiji v preteklosti ni dopuščalo daljše odsotnosti, svoje popotniške želje izpolnjuje v zrelih letih. Sam pravi, da včasih zaradi kmetije ni imel časa hoditi naokrog, zdaj pa nima časa za kmetijo. V zadnjih dveh letih je s kolesom prevozil pot od izvira Donave do njenega izliva v Črno morje ter od doma z VranskegA do severnega rta – Nordkapa. V 35 dneh je skupaj prevozil 4.360 km. SODELUJT EV FOTO NATEČAJU TEMA: DE STINACIJA SPODNJA SAVINJSK A DOLINA ROK: 31. 3 . 202 ŠE JE ČAS 4 ZA PRIJAV O! KORAK 1: FOTOGRAFIRAJTE (do 2 fotografiji) KORAK 2: POŠLJITE FOTOGRAFIJO NA ra.savinja@ra-savinja.si KORAK 3: OSVOJITE PRAKTIČNO NAGRADO IN PREPOZNAVNOST Zmagovalci natečaja Več o pravilih natečaja boste obveščeni in in projektu LAS SSD “HiP zgodba” nagrajeni do 31. 5. 2024. BREZPLAČEN OGLAS Od konca januarja do marca je sezona maturantskih plesov, ki so zrelostna preizkušnja pred zrelostnim izpitom tudi za mnoge maturante iz Spodnje Savinjske doline, ki obiskujejo razne srednje šole v Celju. V akciji sta bila tudi Slon in Sadež BREZPLAČEN OGLAS Savinjski Gasos Band pod reflektorji polne dvorane v Šeščah