Leopold Podlogar:
Zgodovina naših trgov in mest.
21. Vrhnika.                                     ^M
(304 m, 1725 prebivalcev.)                                   jj|^9H
Vrhnika je največji in najlepši trg na Notranjskem in poleg Ljubljane uajstaiejši trg na Kranjskcm. Otl prastarih časov pa do zgradbe južne žetezuice je bila Vrhiiika najvažnejša trgovska postojanka v deželi. Z otvo-ritvijo železniške pi-oge Ljubljana—Vrhnika 23. julija 1899 je trg zopet veliko pridobil. Na Vrhuiki je bila pivovarna; namesto nje zdaj tvornica koiiserv; v bližini so velike opekarne in je bila tudi tvornica za parkete in liarmonije, a danes poslednjih ni več. Tudi v bližnjem Verdu je tvornica za parkete. Ne-daleč od Vrhnikc je vas Mivkc, kjer so v bližini trije vcčji izvirki Ljubljanice.
Na Vrhniki je sedež okrajne sodnije, ki spada pod ljubljansko okrajno glavarstvo, ter sedež dckana za vrhniško dekanijo. Občina Vrhnika šteje 6049 prebivalcev. K njej spadajo poleg trga še vasi: Bevke (362), Blatria Brezovica (297), Drenova goriea (198), U-suo hrdo (171), Hrib (581), Ligojna inala (139). velika (217), Mivke (64). Podlipa (265), Stara Vrhnika (479), Siiija gorica (180), Verd (607), Zaplana (421), Žažar (184) in Bistra (137). Župnija štcje 5820 duš: oskrbuje jo dekan-župnik s trenii duhovnimi pomoč-niki: dva kaplana in ekspozit v Bevkafa.
Trg inia osemrazredno osriovuo šolo 2a dečke in osemrazredno za dekltce. Za dečke je dvorazrcdna obrtnonadaljevalna šola in gospodinjska šola za deklice, ki pa di stalna. Vrbntska duhovščina poučujc verouk na dvoraz-redni Šoli v Blatni Brezoviei in na dvorazrednici na Drenovem griču in v Veliki Ligojni na enorazrednici.
Temeljni kamen župnijaki cerkvi sv4 Pavla so blagosiovili 2. julija 1850. Cerkveni govor je imel scmcniški spiritual Jurij Volc, sv. opravilo jc izvršil vrhuiski dekan Andrej PeČar. Cerkev je slovesno blagoslovil Ijubljanski knezoškof Anton Alojzij  Wolf 17. oktobra 1852.
tCo so leta 1851 podrli do tal staro cerkev, se je zasledil v temelju. sled treh ua tem niestu zidauih cerkva. Prvoina cerkev je obsegala pri-bližno le kor (presbiterij) starc cerkve. Kdaj se je ta zidala, o tem ui nikjer nobenega poročila. Dasi spada vrhniška naselbina v prastaro dobo. cerkve sv. Pavla ne nioremo poiuakniti ne v starokrsčansko dobo. nc v dobo po-kristjanjevanja Slovencev v 8. iu 9. stoletju. Sv. Pavel ni imel svojega praz-nika, tudi se ni Častil posebej, ampak skupno s sv. Petrom (Stegensek, Gornji grad 208). Vrhnika je spadala prvotno pod Šentpeter v Ljubljani. Mofroče so zidali cerkev sv. Pavla šelc v poznejsi dobi, ko je šentpetrski Župnik poskrbel. da so dobili na Vrhniki diibovnika. kar ae je moralo z^oditi v zgodnjem srednjem veku, morda okrog 1290. Ni nam mogove niisliti, da bi bil toliko živahen trg. kakor je bila od nekdaj Vrhnika, t dušnopastirskem oziru  preveČ dotgo zapiiščen.
Druga cerkev je bila zidana takrat. ko se je Vrhnika ločila od Šentpetra kut samostojna župnija. Zgodilo se je to leta 1408. (Letopis Mat. SIov. 1903, 8.)
Tvetjo cerkev so zidali leta J62R Cerkev je to Jeto pogorela. Dne 27. aprila 1628 jt? blagoslovil 1 jubljanski škoF iemeljni kamen za novo cerkev sv. Pavla. Obranjeno je pismo, ki je bilo zazidano v kamnu. Poleg požara omenja pismo, da je bila ccrkev prevef iesna iu nmjhna za toiiko število ijudi: pove tudi. da je v tem času pretresala vso Evropo grozota vojske, katcro je povzročil verski razkol v NemČiji. Misli na sirašno trideset-letno vojsko I. 1618—1648. (Mittheil.  1854. 15.)                                (Dalje.)
123