Prireditve ob 9. Vlil. TOribuna Leto I, št. 4 Zagorje, 9. avgusta 1962 V počastitev letošnjega občinskega praznika bodo še naslednje prireditve: • ČETRTEK, 9. AVGUSTA — OB 17. URI slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi v stekleni dvorani Delavskega doma; • PETEK, M. AVGUSTA — OB 28. URI drama Mirka Zupančiča -Hiša na robu mesta« v Izvedbi dramske •kopine Svobode Zagorje v gledališki dvorani Delavske-H doma; • SOBOTA, Ih AVGUSTA — OB 19. URI kulturna revija v turističnem gostinskem centru Medijske toplice na Izlakah in • NEDELJA. It. AVGUSTA — celodnevne športne prireditve • sodelovanjem športnikov iz Domžal In Zagorja ob Savi. Ne brez napredka Pred 9. avgustom — praznikom občine Zagorje ob Savi — smo obiskali predsednika občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi Dušana Kolenca in se pomenkovali z njim o bližnjem praznovanju občinskega praznika. V razgovoru je predsednik občinskega ljudskega odbora Dušan Kolenc naglasil, da praznujejo letošnji občinski praznik v Zagorju v znamenju varčevanja, kar izhaja iz zaključkov naših najvišjih državnih in družbeno-politič-nih institucij in je v skladu z načeli, o katerih je v zad- njem času večkrat govoril tudi predsednik republike Tito. Dejstvo je, da je zagorska občina že pred tem začela s temeljitim varčevanjem. Tako že del lanskega leta in letos vse doslej vsklajuje potrebe z dejanskimi realnimi možnostmi, in na tej bazi je treba iskati izhod za vse rešitve, tudi za gibanje Investicijske izgradnje in vse druge težnje. Seveda pa ob vseh teh težavah, ki so trenutnega značaja, ne smejo biti občani Zagorja preveč črnogledi, k« obstajajo vse realne možnosti, da se v naslednjih letih FRANC KOPITAR — NAPAD NA ZAGORJE investicijska dejavnost postopoma poveča. Letos praznovanja občinskega praznika v Zagorju na obeležujejo novi objekt:, iz-vzemši novo poslopje za osnovno šolo v Cemšeniku, k: je bilo pred kratkim izročeno namenu kot eden od objektov, ki so ga gradili dalj časa. Zdaj so začeli z deli na izgradnji priključka na novo cesto pri Mihelčiču v Toplicah, pričeli bodo pa tudi z gradnjo paviljona za -Mladinsko knjigo« in nekaterih drugih trgovinskih podjetij ob Cesti zmage, v Toplicah dograjujejo novo samopostrežno trgovino (na kateri nekaj časa niso delali, ker je zmanjkalo investicijskih sredstev), pričelo se bo tudi z izgradnjo nove bencinske črpavke ob Cesti zmage nasproti dosedanjih prostorov poslovalnice SAP — Turist biroja, ki bo predvideno dograjena prihodnje leto. Brez vsakega ropredka Zagorje torej ni! Ob vseh teh težavah bo najpomembnejša naloga skrbeti za boljšo notranjo organizacijo v posameznih gospodarskih organizacijah, za dosledno izvajanje družbenega plana kot pogoj za ostali napredek. S povečano proizvodnjo in bolj ekonomično proizvodnjo bodo tako dano vse možnosti za ostali napredek občine. Velja poudariti, da je treba v vseh gospodarskih organizacijah doseči kar največjo proizvodnjo. Posebno pozornost bo treba pri tem posvetiti izboljšanju notranje organizacije v gospodarskih organizacijah, ker je ugotovljeno, da prihaja v posameznih gospodarskih organizacijah do raznih težav zaradi neurejenih notranjih razmer.' Važno bo tudi, da se okrepijo že obstoječe gospodarske organizacije, hkrati s tem pa pomaga tudi TEVE -Varnost«, da zaživi s polno zmogljivostjo. Če bodo organi delavskega samoupravljanja doumeli naloge in če bodo postali problemi komune vprašanje gospodarskih organizacij iri problemi gospodarskih organizacij vprašanje komune, bo ob prizadevanju prav vseh' občanov vse probleme Zagorja ob Savi tudi v priKodnja — kot v zadnjem času — mogoče uspešno reševati. Krepiti odgovoroost članov ZK povsod tam, kjer so družbeno aktivni PreteUi ponedeljek je bil v Zagorju ob Savi razširjeni črnskega komiteja ZK dodo- plenum občinskega komiteja Zveze komunistov, na katerem so bili zraven članov ObK ZK navzoči tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK in sekretarji aktivov elanov ZK. Na razširjenem plenumu ObK ZK so med drugim razpravljali o obravnavanju gradiva IV. plenuma CK ZKJ bra seznaniU tudi z vsemi problemi osnovnih organizacij ZK in aktivov članov ZK. Ta leden so se začeli na Realizacija v prvem polletju v zagorski občini Z družbenim načrtom občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi za leto 1962 je bilo predvideno, da bo gospodarstvo ustvarilo skupaj 8 milijard 635,511.000 din realizacije. Junija je zagorsko gospodarstvo ustvarilo 741,172.177 (fin realizacije oziroma 0,25 odstotka več, kot je bilo predvideno z družbenim načrtom za ta mesec. Omeniti je treba, da je v mesecu juniju precej zagorskih gospodarskih organizacij preseglo predvideno mesečno realizacije in tako tudi izboljšalo proizvodne dosežke za prvih šest mesecev letos. oodročiu zairorske občine se- V razdobju J'anuar ~ junij °<4st ’ 50,28 "A, pod o< ju zagorske občine se 1962 .g zagorsko gospodarstvo Emona 54,79 %, Gcafcnsko in o neposrednih nalogah glede na ta plenum v organi- »tanki vodstev osnovnih or- dose^ 3 milijarde 951395257 podjetje 36,5* %, gostinsko raciji Zveze komunistov zagorske občine. Sekretar občinskega komi- še ni znašla v svojem delu. ■ teja ZKS, Milu Vidi« je Poživitev dela aktivov članov ma CK ZKJ, uvodoma naglasil pomen rar- EK todl v ofcvfm osnovnih nekateri li ganizacij ZK, na katerih se bodo dogovorili o načinu obravnave gradiva IV. plenu-kl ga bodo v din realizacije, kar pomeni podjetje »-Medijske toplice * . 45,78 % predvidenega plana 46,19 «/0, Rudniška menza za to obdobje ob 3 milijflrdah 58,1» %, Splošno krajšata*© uvodoma naglasil pomen ra*- ZK todl v okviru osnovnih nekaterih osnovnih organiza- - Komuna« širjenega plenuma, na kate- organizacij bo vplivala na to, cijah ZK obravnavali skupaj ® , ‘ , j . -nlfl 0/ Klavnica Za- rem naj « -- __- dn «» nrtnravu« .. ____teh Stroškov, predvidemh za Loke 5Q,i8 A, Klavnica za tem, na bolj tehtno, vacmnnu) pum- “t.o votut fv, m ohioltlii nreseeti feb aktivov,'sestanki ££ £2 tSSTSgKS rg^Bir^r„r^zrssza£■£££sar. cm t***?“»«^ 5^ “5^ nib ,K£r.£fodel^Taf^več Lut ^ K«. OtaKROJmUl čas« odpraviti aoTS^S neg* načrta občine itd. Akti- ZK. Ugotovljeno je namreč, gradbeni št votS^V^prGmet ^1472.177 ^j«,**** M in pojavljajo na področja vi članov Zveoe humanistov da je sodelovalo v dosedanjih ^(3 ^ tr&rtm 0,44’66 JJ P., , zagorske občine. Vai reierati, po bi lahko v prihodnje prav razpravah okrog raznih ma- rn,~?.l”fnil, -rna..v prebrani na IV. plenum CK povaod pomagali tudi pri re- terialov še vae premalo čla- 48’42 ko™l“aIa 4l’3a lo ia __»a ZKJ, s* sila pomembni m scvaajp nastalih problemov. nov ZK, zlasti še v osnovnih kmetijstvo S,W %. rmmmeMr važni ter jih zate ni mogoče iriočiti iz družbenega »v«^ prenekateraoruga »»; »■'«■■■>- -1^--; njih. odstotkih dosegle pred- nja v t»pirita duai. do«eu okrog gradiva IV. plenoma navi gradiva • ** videne letne načrte realiza- Tovarni konfekcije m piete- ie» pa o* bo ~K** vseh CKZKJ indela SbS r^ga preme- nin -Sava«. Gostinskem pod- **'*"?* ** m aktavov eta- “ ^aSmrii 8* «7,71 %, Lesno industrij« jjtju. Splošnem kroj^tva m predvidevanji) je eno 588361.534 din- jih je ™r«T=~. £$£»•« ” ttščrZt =s?k nas: renekatera druga vprašanja »Wh orgamzacijah. »h obrav^ p JOB£ldll Dred. materialne stroške presegli v udeleženci zadnjega razširje- l*»ti mi teja ZK Zagorje ob Sovi sklontii, da naj bo v prihod nje Se nekaj razširjenih ple-Zveze honoooi numov ObK ZK, na katerih atov. Navzlic temo, da ae je bi podrobneje obravnavali v zadnjem času preeej gevo- nekatere zadeve, ki jih je deta OO ZK. ia starih oblik ZKJ. zraven tega ae bodo na jo ZK v Zagorja ob Sas v Zagorju še nismo prišit. — teh plenumih, na katero bo- ao razpravljati Se o pret Zaradi lega je potrebno, da do povabljeni todl sekretarji kadrovske karnisi jr pri ob obravnavi gradiva IV. pte- osnovnih ergonisacij Zfc to ZK sa nave čU nama CK ZKJ apHeiramo aktivov etaaov ZK, čtooi ob- kraaiteja ZKS. ngotovKve na razmere v vsaki osnovni organizaciji ZK to na delo vsakega posameznega člana ZK tam, kjer je družben« aktiven. Zraven ga se je treba kititi tudi krepitve vloge članov Zveze komunistov. Podrobno- je pa treba razčleni ti tudi vlogo osnovnih organizacij ZK. posebno pozorni pa posvetili ugotovitvi, da se razpravlja na sestankih osnovnih organizacij ZK o mnogotčem. navadno s« pa po razpravi sklepov ne sprejme, če se pa skic ,.i že sprejmejo, jih člani ZK ne izvajajo. Važno je pa tudi vprašanje odgovornosti čiansv ZK, saj Poživljeno delo sto podjetje 51,88 %, Tovar- Komunalnem erkuslikarsko na konfekcije in pletenin pleskarskem podjetju. Real;--Sava- 2936 %,. Tovarna zacijo nad planirano opa v eieklroporcelana Ulake «3* mesecu juniju duoegli v Les-odst., TEVE -Varnoot- 27.71 n« industrijskem podjetju odst., Industrija gradbenega (9.7 *!ak- Tovorni dektropor-materiala 50,54 %, Gradbeno celana Izlake (936 */A Indu-podjetie 46,25 "/o, poslovalni- strig gradbenega materiala ea SAP - Turist biroja (232 "/div Gradbenem podjetju pa. 59,75 •/„, trgovs-lco podjetje (6.13 poslovalnici SAP -. Potrošnja-- 42,35 Vo, trgm;- Turist biroja 03< “/3, trgov-hK sko podjetje »Povrtnina« »kem podjetju -Povrtnina« 45,72 %. trgovska podjetje ff,74 n'ok Prehrani (M* °/o). »Galanterija - papir« 48,97 Km oni (11,38 %k gnstinokem podjetju Medijske toplice (14,41 ‘/JU Rudniški menzi (319 "'id, Splošnem krojaštvu (331 Klavnici . Loke (1.12 %), IJavnici Zagorje (0,97 %), obrtnem podjetju »Zaščita« (0,09 %)r Obrtnem mizaestvu (0,99 %) in Kmeti j- uisa izvoljeni in zbora tinskega lj Sveč, pri s kem odboru se sestajajo naj- Leta« .je manj enkrat na mesec, pa to- tudi dejavnost zbora proii di po večkrat Udeležba na javcev prt občinskem Ijud-sejah nekaterih svetov ni naj- hkem odboru Zagorje ob Sa-boljša. saj so nekateri vča- vi. Doslej je imel namreč že je "največ ekscesov prav meč sil> komajda/skleptni, de er je več samostojnih sejkiMt riiu-fliuii /veze komunistov ki Pa udeležba na sejah večine paj v pretočenem obdobju. -velikokrat ne čutijo tolikšna »vctav zadovoljiva. Na svo- Med drugim se je zbor proiz-osebno odgovornost, kolikor i‘6 zasedanjih obravnavajo vajavcev zavzel, da redno ski zadrugi (4,98 %). poročila ne upoštevajo, in za- ZAGORJE - Prejšnji teden to še stalno opažamo, da od- so je v prostore v stolpnici — borni ki zbora proizvajavccv v priUičje desno - vselil Za-občinskega ljudskega odbora vlJiov). pa tudi nobena osnovna organizacija ZK ni reagirala na idejne po- "brinskega ljudskega odbora ke in sprejema razna pripo- po*™^ju ?®J! T reaglraia^o idejne po* z.,,,orjc ob Savi. Poodariti ročila gospodarskim organiza- gosumdaratvu 26.304 din ali za javc, ki so sc manifestirali --. - "~'7Z, J nčVho^ie 16,3 odstotka večji kol v letu seženl v primerja^ z letom potrebn«^ ^» 4 rato^člv-le le doumeli pravo vlogo »ve- Da bi £ delo odbornikov W60. V indusriji je znašal po- 1960 za 45 odstotkov večji po* toliko usposobi, da bodo tov in obravnavajo zadeve, ki zbora pr.izvajavcev obč. ljud- J*** v V zavodih so bili lani do-16,3 odstotka večji kol v letu seženl v primera** z letom SiS Iii§=š2 ifess£5 =s§ii tv *?. ”*** •• -rr^ ‘sssrJsrA ™ jsTSdn1.ssos. * čine, vendar pa se jih večina področjih življenja v komuni, bomikc zbora proizvajavccv, (14,6 odstotka), komunali 25 Danki 35.77Z (bJ oosioikovj. DELO GRE H KRAJU Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v Zagorju ob Savi te dni zaključujejo z delom. Zbor proiz-vajavcev občinskega ljudskega odbora bo lahko torej že v kratkem razpravljal o zaključnem poročilu o delu te komisije pri izvajanju predpisov o delitvi čistega dohodka, s čimer bo končana prva faza dela te komisije. Tovarna konfekcije in pletenin »-Sava« je lani delila osti dohodek v razmurju 89,49 odstotka za sklade in 10,51 odstotka za sklade. Čeprav so bili skupno osebni dohodki večji za 44 odstotkov, se le-ti na zaposlenega niso povečali, ker se je istočasno povečalo število zaposlenih Za 44 odstotkov. Cisti dohodek tovarne se je lani povečal za 43 odstotkov, celotni dohodek je pa porasel za 8,8 odstotka. Tovarna je v skladu z družbenimi merili delila čisti dohodek, omeniti pa še velja, da so bili lani osebni dohodki v povprečju nekoliko nižji kot 1960. leta. vendar so se zvišali minimalni osebni dohodki od 9000 na 11.000 din. V TEVE »Varnost« so delili čisti dohodek v razmerju 90 : 10 odstotkom, pri čemer so nad 12 milijonov dinarjev namenili za sklade. V lanskem letu so ustvarili za 3.8 odstotka večji celotni dohod« k in izplačali nad 14 milijonov din več osebnih dohodkov, kot bi jih po družbenih merilih lahko. Ugotovljeno je pa, da je v podjetju lani nazadovala produktivnost za nad 7 odstotkov; da imajo neizdelan sistem notranje delitve, pri čemer je še vedno odločujoča osebna kvalifikacija zaposlenega; da terja sorazmerno visok poslovni sklad večjo izkoriščenost razpoložljivih sredstev in da so izplačali za 17,9 odstotka več osebnih dohodkov, čeprav za to ni bilo vzrefeov. Delavski svet je ob ponovni obravnavi zaključnega računa za leto 1961 utemeljeval delitev s tem, da v letu 1960 tovarna ni bila obremenjena z vsemi obveznostmi in da je bilo treba z osamosvojitvijo tovarne formirati nekatere nove službe. Kmetijska zadruga je ob delitvi čistega dohodka v razmerju 82,4 : 17,6 odstotka izplačala 33 odst. več skupnih osebnih dohodkov pri povečanju števila zaposlenih za 17 odstotkovyosebni dohodki zaposlenih so porasli za 26 odstotkov pri povečanju produktivnosti le za 0,5 odstotka. Komunalno črkordikarsko-plevkars-ko podjetje je namenilo le 0,5 odstotka ustvarjenega čistega dohodka — ozir. 135.000 din — za sklade podjetja. Število zaposlenih se je povečalo za 20 odstotkov, produktivnost pa za 12 odstotkov .Ob tem bi morala biti delitev čistega dohod |ta vsekakor ugodnejša v korist skladov. Trgovsko podjetje v-Povrlnina« je namenilo 8,79 odstotka oziroma 376.790 din čistega dohodka za sklade podjetja, ki so se v primerjavi z letom 1960 povečali za nad 253 odstotkov, osebni dohodki so se zmanjšali za 2,48 odstotka pri povečani storilnosti za 1,05 odstotka. Radio-eenier je delil čisti dohodek v razmerju 91,7 : 7,24 odst., pri čemer so- za sklade podjetja namenili blizu 160.000 dinarjev; le-ti so se pa v pri« mer.javi z letom 1960 zmanjšali za 44,4 odstotka. Trgovsko podjetje -Galanterij* — papir« je sicer namenilo kar 36,03 odstotka čistega dohodka za sklade podjetja. Vendar notranja delitev dohodka ni bila pravilna ob zmanjšanju storilnosti za 5,9 odstotka in povečanju števila zaposlenih za 25 odstotkov. — Preveč izplačane osebne do-hhdke bodo upoštevali pri de- litvi osebnih dohodkov v letošnjem letu. Lekarna lani čistega dohodka ni delila v skladu s predpisi. Sicer je čisti dohodek delila v razmerju 83,13 : 16,78 odstotka, s čemer so se skladi povečali za 158,6 odst. na račun povečane marže. — Osebni dohodki zaposlenih so se povečali kar za 47.6 odst., čeprav bi se lahko le za 15 odstotkov, in so tako izplačali ekaro 1,100.000 din preveč osebnih^ dohodkov. Splošne krojaštvo je pri 15 zaposlenih lani namenilo 31 odst. čistega dohodka — ozir. nad 2,6 milijona din — za sklade podjetja. V Klavnici Loke so lani deliti čisti dohodek nekoliko na škodo skladov podjetja, saj so se esebni dohodki zaposlenih povečali za 32 odst. V Klavnici Zagorje so se ob delitvi čistega dohodka v razmerju 74,4 : 2'5,6 odst. povečali skladi z3 27-krat, in sicer na račun boijše organizacije dela in smotrnejšega izkoriščanja zmogljivosti. — V obrtnem podjetju - Zaščita- so lani povečali produktivnost za 6,8 odstotka. Skupni osebni dohodki so se zmanjšali za 16.6 odstoka, skladi podjetja za 14.3 odstotka, povprečni osebni dohodki na zaposlenega so pa porasli za 2,6 odstotka. V Zdravstvenem domu so lani delili čisti dohodek v razmerju 90,5 : 9,5 odst. Celotni dohodek se je v istem razdobju povečal za 76 odstotkov, čisti dohodek pa za 73,9 odstotka. Na račun skladov so lani v Zdravstvenem domu izplačali preveč osebnih dohodkov blizu 260.000. Obratna ambulanta Kisovec je^ namenila 1961. leta 12 odstotkov čistega dohodka za sklade, za osebne dohodke so pa preveč izplačali blizu 340.000 din. — Vendar naglašajo, da so bili esebni dohodki nekoliko višji zaradi preventivnih pregledov, ki jih je lani opravljala ta ambulanta za zagorski rudnik. V vseh gospodarskih dejavnostih na področju zagorske občine so lani delili čisti dohodek v razmerju 89,33 proti 10,77 odst. (prvono 92,03 proti 7,97 odst.). Gospodarsko organizacije so lani ustvarile dve milijardi 164,158.530 din čistega dohodka, po zaslugi kolektivov pa 4,32 odstotka manj; za osebne dohodke so po zaključnih računih namenili 1 milijardo 991.495.556 din, po ponovni obravnavi delitve pa le 1.930.929.627 din. Omeniti velja, da lani v TEVE »Varnost«, Industriji gradbenega materiala, Gostinstvu, trgovskem podjetju »Potrošnja«, Lekarni, trgovskem podjetju »Galanterija-papir«, Zdravstvenem domu in obratni ambulanti Kisovec čisti dohodek niso delili v skladu z družbenimi merili in so izplačali skupno za ekoro 31 milijonov din več za osebne dohodke, kot bi lahko. Sest zagorskih gospodarskih organizacij pa je delilo čisti dohodek v skladu s predpisi ob upoštevanju dovoljenega 10-cdstotnega povišanja osebnih dohodkov. Problemi šolstva v občini Oba zbora občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi sta na zadnji seji obširno razpravljala o poročilu sveta za šolstvo pri ObLO. Iz poročila izhaja, da so se v zadnjem času zvrstile nekatere važne spremembe v vodenju občinske prosvetne politike, ki so zahtevale tudi novo vsebino pouka. Zaradi tega je bila posvečena velika skrb razmahu vzgojno-izobraževal-nega dela. Dejstvo pa je tudi, da kljub vsem prizadevanjem v celoti še ni doseženo, da bi bilo šolsko delo najtesneje povezano z življenjem oz. družbeno stvarnostjo. UPRAVNI ODBORI Šolskih kolektivov ZACELI Z DELOM Tudi vprašanje družbenega upravljanja šol je bilo deležno zadnje čase precej pozornosti. V šolske odbore je vključeno zdaj 145 občanov, v organih upravljanja na področju prosvete pa deluje skupaj nad 300 občanov, od katerih jih je nad dve tretjini aktivnih. Šolski odbori se v veliki meri zavedajo svojih odgovornosti, kar je nedvomno pripomogel tudi enodnevni seminar za člane šolskih odborov, vendar te-ti posvečajo premalo pozornosti povezovanju šole z družbo. V zadnjem času so se začeli uspešno uveljavljati tudi upravni odbori šolskih kolektivov na večjih šolah. Ti potrebujejo zdaj več pomoči, saj so šele začeli z delom in ponekod nimajo niti jasno izdelanega načrta delovnega področja niti niso še urejeni odnosi na relaciji upravni odbor šolskega kolektiva — šolsko vodstvo — šolski odbor- ». Svet za prosveto pri občinskem LO Zagorje ob Savi je imel v letu 1961 11 sej, v prvem polletju letos pa 5. Zraven dela na sejah je svet pripravil še celodnevno posvetovanje z učnovzgojnim osebjem s področja občine. SE VEDNO NA TESNO s Šolskimi prostori Na področju zagorske občine je zdaj 12 osnovnih šol, v katerih je v zadnjem šolskem letu obiskovalo pouk skupaj 2484 učencev in učenk. Ti so bili razvrščeni v 84 oddelkih, v katerih je poučevalo 74 prosvetnih delavcev. S šolskimi prostori je še vedno tesno, čeprav sta bili dograjeni novi osnovni šoli v Timi in Cemšeniku. Najtežje je v Zagorju, kjer so sicer že začeli graditi novo šolsko poslopje, vendar zaradi pomanjkanja sredstev' dela ne napredujejo zadovoljivo. Otroške varstvene ustanove delujejo v okvira stanovanjskih skupnosti Zagorje-Centor in Loke-Kisovec. Vendar je treba skrbeti za večji razmah otroško-varst ve-nih ustanov, pričeti z novimi oblikami dela in zajeli v varstvo čimveč predšolskih in šoloobveznih otrok. Velja pa poudariti, da je težko uvajali nove oblike zaradi pomanjkanja prostorov. V perspektivi je sicer gradnja novih prostorov, vendar bo treba za zdaj poiskati prostore za otroške varstvene ustanove v bližnjih stanovanjskih blokih, koder je otroško varstvo zelo potrebno. KAKO JE S STROKOVNIMI ŠOLAMI? V zadnjem šolskem letu so delovale na področju občine naslednje strokovne šole: Splošno izobraževalni center s 194 učenci v 11 oddelkih, Gospodinjska šola z 61 učenci v 3 oddelkih ter Nižja glasbena šola z 81 učenci v 10 oddelkih; zraven teh pa Se Delavska univerza. Strokovno izobraževalni center, ki je obdržal rudarski, kovinarski in elektro odsek prejšnje Industrijske rudarske šole, naj bi se v kratkem razvil v središče , za strokovno vzgojo, kjer bi se vzgajali razni poklici širokega in ozkega profila. Strokovni izobraževalni center ima v sestavu tudi kovinarsko in elektro delavnico, s katerima je omogočen praktični pouk, ki ga predpisuje program. V teku so pa priprave za verifikacijo te strokovno izobraževalne ustanove. Gospodinjska šolo obiskuje 24 učenk iz Zagorja, 10 iz Trn bovelj, 14 iz Sevnice, 5 iz Hrastnika, 9 pa iz ostalih občin. Vse stroške šole mora kriti občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi, čeprav je nad polovico učenk od drugod, ker drugi občinski ljudski odbori niso pripravljeni prispevati svojega deleža šolnine. Gostinska zbornica je bila sicer pripravljena prevzeti ustanoviteljstvo šole, vendar brez vsakih materialnih odgovornosti. Gospodinjski šoli primanjkujejo primerni prostori, saj nimajo niti primernega in opremljenega prostora za praktični pouk. To vprašanje bi bilo v veliki meri rešeno z otvoritvijo obrata družbene prehrane. Svet za prosveto je pa tudi že predlagal, da se naj zaradi zmanjšanja stroškov in drugega Gospodinjska šo- la reorganizira tako, da bi bila oddelek v okviru Strokovno izobraževalnega centra. Tako bi bilo vsaj trenutno rešeno vprašanje obstoja te šole. Glasbena, šola ima 81 gojencev. Sola dobro deluje. Kot vselej doslej, je šola tudi v zadnjem letu pripravila več javnih nastopov v Zagorju in okolici. Šolski odbor je zelo aktiven. Omeniti pa še velja, da Glasbena šola Zagorje s šolnino gojencev krije vse materialne stroške. Delavska univerza je v zadnjem polletju končala s prvim in drugim letnikom pripravnega tečaja za Ekonomsko srednjo šolo, skupno a Strokovno izobraževalnim centrom je pa pripravila tečaj za sprejemni izpit za Srednjo tehniško šolo in izvedla sprejemne izpite za to šolo. Delavska univerza je pa pripravila tudi 2 oddelka Večerne politične šole. Zraven tega pa še seminar o HTV) predavanje o filmski vzgoji za prosvetne delavce in vrsto predavanj v tednu zdravstva. Zdaj pa pripravlja Delavska univerza tehnični servis, ki naj bi skrbel za vsa avdiovizuelna sredstva in jih posojal. V teku so tudi priprave za seminarje za gospodarske organizacije o družbenem upravljanju, zraven tega pa pripravlja še ciklus predavanj iz poljudno-znanstve-nega področja. Omeniti velja, da je zagorska Delavska univerza brez zadostnega in kvalitetnega kadra in da V| prihodnje brez večjega razu-^ mevanja gospodarskih orga-j nizacij ne bo mogla odigral vloge, ki ji je namenjena. (Nadaljevanje na 6. atrani) ZAGORJE ob občinskem pFnzitik.it Športni dom Proletarca, v ozadju del košarkarskega Igrišča Toplice — v ozadju upravno poslopje Rudni ka rjavega premoga avgusta 1962 ■i: S; % Del objektov Tovarne konfekcije In pletenin * V Zagorju gradijo novo šolsko poslopje za osnovno šolo Jo Je zagorski Delavski dom, pa saj ga vsi Zagorjani dobro poznajo Taka Je podoba zagorske doline — slikana v letošnjem avgustu V zadnjem času so dogradili precej novih *x^ *Mtl Blok II gib Cesti zmage Rudarsko naselje Toplice — dobro Je viden tudi del rekonstruiranih objektov za novo separacijo Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM DEL PROSTOROV V STROKOVNO IZOBRAŽEVALNEM CENTRU za zagorsko . osnovno šolo otroke, ki spadajo v šolski ■ okoliš -osnovne šole Toplice, 3 a stanujejo na področju Do- 1 lenje vasi in v novih blokih ■-vse do Križišča. Starši teh otrok so namreč že večkrat < izrazili bojazen, da se utegne J otrokom na poti v šolo in iz ' šole pripetiti spričo močnega J prometa, zlasti še na Cesti » Borisa Kidriča, kaka nesreča, j V prostorih Strokovno izobraževalnega centra bodo imeli pouk višji razredi (za- ■■■; radi neprimerne opreme za male otroke),, prvi razredi pa i\-v prostorih zagorske osnovne šole. Z novim šolskim letom -ne bo več pouka v prostorih doma TVD Partizan, ki so bili za pouk neprimerni, prav tako pa ne bodo namenili za pouk tudi razreda na podstrešju zagorske osnovne šole. ki sploh ni ustrezal temu namenu. Tajko se bo na osnovni šoli v Zagorju ob Savi, dokler ne Predlog za zasavsko komunalno skupnost socialnega zavarovanja Zagorska osnovna šola je bila že nekaj let na tesnem s šolskimi prostori. Že pred leti je dva razreda uredila v domu TVD Partizan, pred časom pa je bil spremenjen šolski okoliš tako, da so del otrok z zagorske šole prešo-lali v šolo v Toplice, da ni bilo treba vpeljati pouka v treh izmenah. S tem, da se z novim šolskim letom 1962/1963 v poslopju Strokovno izobraževalnega centra v Zagorju nameni za zagonsko osnovno šolo 4 razrede, v katerih bo 8 oddelkov, bo upra vi tel jsl vo za- V Toplicah gradijo priključek na novo cesto separacija—Loke. Tabo bo slekla moderna gorske -osnovne šole lahko cesta od izvoznega jaška v Lokah do Potoške vasi vpisalo v prv i razred tudi Pred nedavnim je bil v Zagorju ob Savi — kakor smo že na kratko poročali v zadnji številki Zasavskega tednika — razširjeni plenum občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, id so mu prisostvovali tudi vabljeni gostje. Na plenumu, ki ga je vodil predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi Slavko Ajtič, so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. verza pripravila predavanja o ustanovam na področju -obč-i-tdmačenju novega zakona o ne bodo pa poslali tudi vse organizaciji in financiranju zaključke z zadnjega razširje-eocialnega zavarovanja in za- nega plenarnega zasedanja kana o zdravstvenem zavaro- občinskega odbora SZDL in vanju. Vsem gospodarskim občinskega sindikalnega sve-organizacijam, zavodom in ta v Zagorju ob Savi. bo dograjeno novo šolsko poslopje, lahko bolj razmahnilo šolsko delo. Hkrati bodo pa vsi skupaj tudi laže pričakali dogi aditev novega šolskega poslopja. Po poročilu upravnika Zavoda za socialno zavarovanje Pavla Tomažiča se je razvila obsežna razprava o ustanavljanju komunalnih skupnosti in komunalnih zavodov socialnega zavarovanja. V glavnem je tekla beseda o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovamja, iker bo o ustanovitvi komunalnega zavoda razpravljala novoizvoljena skupščina socialnega zavarovan ja. Na razširjenem plenumu so soglašali « predlogom družtoeno-političnih organizacij in občinskih ljudskih odborov treh zosatflricih občin — t občini (Nadaljevanje s 3.strani) POMANJKANJU UČNIH MOCl - V EC MATEBIAL-■ MH SREDSTEV Poudariti pa je treba, da je na področju zagorske občine Se vedno preoejšaje pomanjkanje učnih moči, saj jih manjka kar 25, od tega največ na osnovni šoli v Toplicah. Zaradi tega ponekod poučujejo predmete po An6e-nem učnem programu. Družbene spremembe narekujejo pri reformi šolstva novo vsebino, obliko, postopek, metodo in sredstvo (da pri tem omenimo samo filmsko, prometno, spolno in telesno vzgojo, družbeno politično usmerjanje mladine v Jpoklioe, ogled delovišč v proizvodnji, tehnični pouk, krožke itd.). Vse to pa zahteva Zazdi večja materialna sredstva. Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, da se za te tri občine ustanovi ena komunalna skupnost socialnega zavarovanja. Zasedanja te naj bi bila izmenoma na sedežih treh občin, ugotavljanje dohodkov in izdatkov naj bi bilo za vsako občino posebej, o vseh zadevah pa naj bi odločali na enakopravni osnovi. Imenovana je bila posebna komisija za izvrševanje nalog ob reorganizaciji socialnega zavarovanja. Naloge te komisije so med drugim tudi; 0 seznanili vse zavarovan-«e z novo organizacijo socialnega zavarovanja in z zakonom o zdravstvenem zavarovanju; 0 analizirati je tudi vzroke. zakaj plačujejo gospodarske organizacije zaradi zvišanega števila nezgod in bolezenskih izostankov prispevek za socialno zavarovanje po posebni stopnji; • do 20. avgusta naj bi oba zbora občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi sklepala o ustanovitvi komunalne <v IU Naloge naše gozdarske službe IJoslej sc je le malo pisalo late z manj napora in s tem o delu in nalogah gozdarske- večji življenjski standard. St obrata pri kmetijski za- Glede na konkretno stanje flrugi Zagorje pri podružblja- gozdov v zasebnem sektorju nju gozdne proizvodnje, prav je nujno, da tudi na tem tako pa je manjkalo pravil- področju, člmprej prekorači-nega seznanjanj^ javnosti o mo okvire kmečkega gospo-načinu in postopku gozdno- darsiva. To pa bomo- aapra-gospodarske kooperaeije; M j* vHi v okviru procesa podi* gozdarski oWat pri Krnc- družbij^anja gozdne proizvod-tijski zadrugi'Zagorje izva- nje. Pri tem gre za vsestran-;al z lastniki goadnv. s ko proizvodno sodelovanje Na področju zagorske obči- gozdnih posestnikov in gospo-o« je z gozdovi obraslo 7631 danskih organizacij, kar bo v .. 197 m3/ha, od tega 58% tekanje enega dela kmetij-liktavcev in 48% iglavcev. .ptgbivavstva v druge ■ Itedna letna sečnja znaša 82 dejavitosn. — Ta Kategorija odstotkov letnega prirastka stalno narašča. Pri vseh teh PU- ostali h % pa. j,e j_^>i obveljala le dolgoroč- določenih za dvig lesne zalo- na zakupna oblika, ker gre ge na hektar. Z večanjem ^ za kategorijo tistih gozd-,lesne zaloge in istočasno s posestnikov, ki jim gozd pravilnimi delovnimi ukrepi služi le kot vir dodatnih do-V gozdu iA zagotovile no traj- bodkov int so ti gozdovi zat<* n» gospodarjenje i gozdovi izpostavljeni prekomernemu ter se postc^oma približuje-" izkoriščanju. Zato naj bodo mo normalni lesni zalogi na instrumenti tako izdelani, da hektar, ki naj znaša v držav- tej kategoriji prebivav-ljanski lastnini 229 m'“fhn. S *stva o« ho vee izplačalo, da temi gozdovi gospodari 1112 fiami gospodarijo na svojih lastnikov gozdov, iz česar iz- gozdnih parcelah, haja drobna lastninska po- Seveda smo pa za zakupno Best, zaradi čeaar tndi ni mo- obliko zainteresirani tudi pri goče pričakovati gospodarske- drugi važnejši in pomembna napredita, ker ni celovite- nejši kategoriji zasebnih goz-ga gospodarjenja z gozdovi, dov, to je pri kmečkih gozdova tem pa je prvi pomen vih. Tu je poleg, zakupa po-kooperacijsk« «biil«e gospe- trebn* razvijati tudi vse tiste darjenja z gozdovi v zasebni oblike kooperacije, ki bodo v Lastnini. Drugi, izredno važni danem položaju za kmeta in moment pa se izraža v na- za gospodarske organizacije daljnji socializaciji vasi. Pri najbolj primerne. Uvajanje tem so gozdno-gospodarske kooperacijskih oblik oz. so-organizacije dobile pri druž- delovanja mora biti čimbolj beno-političnih organizacijah, enostavno. Tu gre predvsem zlasti pa še pri organizaciji zato, da že obstoječe proiz-S ne ia lis Učne uveze., vso pa- vodno sodelovanje izrazimo v trebmo podporo. pogodbeni obliki, pri čemer Izhodišče za našo akcijo pri sm<> predvsem zainteresirani, formiranju novih odnosov na d* zajamemo vse ustrezne vasi je v gozdarstvu prav ta— asortimente pravočasno in ko kot v kmetijstvu. Prvič darskega načrta v srni- skega prebivavstva v nižino, leža ki ga dlje priUih določil: gospo- Omenjene oblike proizv*d-ko« ’ aakul Vuida^lesa na d#rska organizacija bo pa nega sodelovanja, ki v btstvU Daniu dobimo če od tržne d®-*3’3 PriePev-k v gozd^ni pomenijo socialistično koope-oSmo proUvodne ^ smatra kot racijo bodo povzročile ob stroške lastnika ob uDošteva- akontacija na kupnino za les. razvoju in pod vplivom na-t Gozdni posestnik sc obveže, raščanja družbenih sredstev p*'dn bo dobavil gospodarski v gozdarstvu naše republike nn n-mti ■’ ] , . . organizaciji vso posekano ko- nastanek novih socialističnih' na promet proizvodov, dohod- ,-J? . J nina in prispevek za režijo. f,no ttam T deioremh sor- goednrir ebratev* in goadiuu Ce gozdno gospodarski načrt * v foo^nem gospodarstev takoj, ko M nredDistiie določeno, zaooredie casu- Gozdlli posestnik lahko bode razvih m vzpostavili sečmiiiri drueihgozdno go- >3roda ves etat za cn®aIi «koTlomski adaeel na 'Ms!-sečenj m drugih gozdno go- ^ fel na panju v tcm pri. Zara »jt n Hh tetib f-n m 8<>zdni posestnik ne odda v jo, da bi se za vsak primer njin retin. Ce pa se v enem , . _ . . , .nY, _ _..... ■' «•«* “ S1? SSSSS.H& predvidenega in odobrenega upoštevanju vsesplošnih ko-•tata ter ostalih količin lesa. plača lastniku cena stoječega lesa (za celotni posek) oz. pripadajoči del v večletnih, obrokih. 2. lastnik gozda ima pravico* do zakonite količine lesa za- domačo uporabo ter do izkoriščanja postranskih gozdnih, proizvodov. Gospodarska organizacija lahko dodeli lastniku v ta namen tehnični les in drva na sečtšču, predvidenem za posamezno leto. Povprečna transportna razdal «a se izračuna iz oddalje- ' n os ti vseh njegovih parcel, katere da-je- v zakup- in, primerja s povprečno transportno razdaljo v gospodarski enoti. Ce pride do bistvenega odklona, neugodnega za kmeta, s« za. to določi primerna odškodnina na osnovi izgubljenega časa, zmanjšane storilnosti in daljšega prevoza. 3. Lastnik gozda ima pravico do zaposlitve na podlagi deleža zemljišča, ki ga odda gospodarski organizaciji v zakup. Zaposlitev posestnika pri gozdnih delih je mogoča na naslednja načina: če posestnik odda le manjše gozdne površine gospodarski organizaciji in mu to ni glavni vir dohodkov, mu gospodarska organizacija zagotovi isti zaslužek, ki ga Je Imel doslej s tem, da sklene T njim ža- ri sti, tako. družbe kot vsake- razen za domačo uporabo, ga posameznika. Motiv iz okolic* šentgotarda Delovni kolektivi čestitajo Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK # Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV Zagozje ob Savi z drugimi družbeno političnimi organizacijami in dr**4tvi Industrija gradbenega materiala ZAGORJE OB SAVI Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« '' >; • j ZAGORJE OB SAVI TE VE »Varnost« ZAGORJE OB SAVI Lesno industrijsko podjetje ZAGORJE OB SAVI ^ Komunalno obrtno podjetje »Meso« ZAGORJE OB SAVI Kmetijska zadruga Zavod za zaposlovanje delavcev ZAGORJE OB SAVI Preselili smo se v nove prostore na Cesti zmage 7 (stolpnica) v pritličju desno. Telefon 81-000 ZAGORJE OB SAVI SAP - turist biro Ljubljana POSLOVALNICI ZAGORJE OB SAVI IN TRBOVLJE Priporočamo se za naročila. Nudimo udoben in točen prevoz! ZAGORJE OB SAVI / Gostinsko podjetje ZAGORJE OB SAVI Radio center Zagorje ob Savi VLADIMIR KALIŠNIK, urar — Zagorje ob Savi IzvrSujem vsa v urarsko stroko spadajoča dela hitro in solidno. Vsem občanom želim prijetno praznovanje občinskega praznika Komunalno podjetje Zagorje ob savi SPLOŠNO KROJAŠT/3 ZAGORJE OB SAVI Priporočamo se za naročila! za 9. avgust- praznik Zagorja 'J