No. 125 — Štev. 125 — VOLUME LIL — LETNIK Lil. GLAS NARODA - Ust slovenskih dtlavcer r Ameriki. - Reentered as Second Class Matter September 85th 19« at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. BUY OHM WAR BONDS NEW YOKK, TUESDAY, JUNE 27, 1944 — TOREK, 27. JUNIJA, 1944 Tel: CHeOsea 3-1242 RUSI SO UDARILI 1700 KRAJEV OSVOBOJENIH Rdeča armada je včeraj razbila severno in južno oporišče nemške obrambne črte v Beli Rusiji in zavzela močni utrdbi Vitebsk in Žlobin ter je osvobodila nad 1700 mest, trgov in vasi, prediijr straže zmagovite armade pa so prodrle 22 milj proti Minsku. KRALJ PETER SE JE VRNIL V LONDON Kralj Peter in dr. Ivan Šubasič sta se vrnila v Lon don iz Sredozemlja, kamor sta bila šla, da dosežeta sporazum z maršalom Titom. STiri mogočne rusike armade r> >ilno močnimi udarci in z veliko naglico prodirajo na 285 milj dolgi fronti in >o m? p ribi i vizij pokončali — pobili ali u- žksče cest Bočejkovo, 43 milj j«1 i. ; jugozapadno od Vitebska in je ( Sedanju ruaika ofenziva je v enem dnevu napredovala 13 žab* Minvkn že na 84 milj, pol j- najhitrejša in se more primer-j milj meji na 3-j, >o obkoli <- Or- jati z ofenzivo na Krimu in z\ Severno od Mogileva jo dni ho in prišlo šest milj do Mogileva. Vitdb^k, ki je najmočnejša nemškim prodiranjem \ jo leta 11M-1. Mehanizirana armada drvi! nemška trdnjava na poti v V zli.: proti jupnozapadu ob Smolensk-1 P rušijo, in Zlobin, 1."»7 milj pro- Minsk cesti in železnici, druga! li jugu, ^ta padla četrti dan armada pa proti severozapadni rn-tvi' poletne ofenzive, v kate-lob tJomel-Minsik železnici proti r«*m ča > 11 <<» rdeče armade na- najmočnejši prihodnji nemški p redo vale "»<» milj. o* v« »1 »odi le črti in Nemci se bodo morali ali i Rusi-: ga 'beloruska armada generala) Mostoka. Grigorija iZaharova napredovala 11 milj od Suharija, jo proseikala cesto na vzhodnem _ bregn Dnjepra ter dospela do POLETTI PREGA \JA FAŠISTE GRANDIJA KLIČEJO NA SODBO (irofa Dino Grandija. bivšega italjanskega poslanika v Londonu in člana najvišjega fašističnega sve*ta, ki je glasoval. za odstranitev Mhwsoiinija, je italjanska vlada povabila, da se vrne v Italijo, da se zagovarja j) rot i obdolžbam, katere je proti njemu dvignila narodna Čistilna komisija. šuflbašie je iz Italije žel tudi v Jugoslavijo in se je sestal s j Titom in drugimi voditelji o-jsvobodilne fronlte. Poročano je bilo, da je prišlo med Šubašieem in Titom do sporazuma v 'mnogih točkah*, 'katere pa so te točke, ni bilo naznanjeno Šubašič po povratfcu ni podal Dr. Šulbašič je imel štiri dni konference z voditeljem osvobodilne fronte na nekem dalmatinskem otoku, najbrže na Vi-su. 'ki je v zavezniških rokah. Druge konference, katerih se i je vdeleževal tudi kralj, pa so i se vršile v Bariju, kjer je Ti- uuuuit. ^rv iui'IVIL lil |«vuai: ■ ' nikake izjave o svoji misiji. Se-j tova mfeija- Kolikor je augle-daj ibo najbrž pričel sestavlja-:^"11 uradnim ikrogom znano, ti svojo vlado, v kateri bo prav1 se. kraIj ]l\ sestal 35 maršalom gotovo zastopana tudi osvobo-l Titom* niti z generalom Mihaj-dilna fronta. \ lovieem. Na konferencah pa so Angleški vnanji minister An-j najbrže bili tudi zastopniki ge-thonv Eden je prejšnji teden|nera,a Mihajloviča, ki ima >=o-v poslanski zbornici rekel, da: daj na izbiro, da preneha s >vo- je dr. Šiibaišič razpravljal z maršalom Titom o tem, da osvobodilna fronta dobi ladje in ves Predsednik komisije je grof j denar, ki ga je dosedaj imela Poročila iz Rima naznanjajo, da je polkovn'k: Charles j Carl° Sforza, minister brez 1 zamejna vlada._ Poletti, bivši governer države New York in krajevni I portfeja v italjans-ki vladi. | Randolph Churchill se je komisar AMG (Allied Military Goverment) pričel z neusm' jenim čiščenjem fašističnih uradnikov v Rim. jo nedelavnostjo in se prične bojevati, ali pa se naj umakne v prilog: maršalu Titu. Anglija mu je že prenehala pošiljati vojni materjal. Grof Grand i je olbdolžen, da I vrnil V London je bil vdeležen v oboroženi! Major Randolph Churchill, ------------------__ ,------------- ^ ..........28- oktobra 1922 m pn|ein mijli,trškega predsednika nad ol.ljmlemh krajev m nuia'kmtj iz Orše in Mogileva, Kim, je pričel delati na to, da monopol za naiš trud, ki opra-| . 3enju vado 3- Jaim" j Winstona Churchilla, je preko položaj za | »rebra-1 vlja vsa obnovilna dela oko!i I 1^)L>',- Takoj, ko je prišel Poletti v j jo imeti nobenega stika. To je |w*bil<- 2S..VX) Nemcev. 4 7 in *7 milj južno od Viteb V dvodnevnih pouličnih bo jih ka, ali pa 1**1 o obkoljeni. \ Vitohfkn je bilo od 5 infante-1 Padec Vitebska in Zlobina je v svo-dnev- rij kili divizij -^~>0,ka armada ce-j lonec (Aunnus) polWoka. polei? uerala Ivana D. ^Vrnijaliov-ke- t etra pa jo zavzela še vštiri vero vzhodno od Ijeningrada za-i Herbert Matthews, poroča, da j protifa.šistov, ki so dovoilj inte- dru- ligentni. da se naglo nanče dela. 14Sedaj organizujem varno- je bil Polettijev prihtwl v P?im kot sveža sapa za ItaJjane. U- kazal je, da so vrženi vsi načel- ______t> ______ /(I ni/i! i in nn-to i^bkoi li. j ge kraje v svoji ofenzivi proti j niki iz uradov, ne glede na.to.Utni «rad, v katerem namera-Vč. raj soRi^i vdrli v xneffto|Fh*m. \kxko so spoeobnL lil rekel je vam nastaviti take Italjano. ki « vehoila in za pada ter «• pre-: .luarozapa-dno od VUcfofcaipri lem:ktXajti moremo in iz- so ostali čisti skozi vso nem-gnali Xemce ii hS,fcleti in dm-|sta združeni armadi generala veibtti dovolj proltifaišktov, IdUbo vlado Xa nie koga in generala so zmožni in imajo moralno po-| da mi bodo dali imena in Števi-lovili. Kaj vino;budo.,T 1o grdili igralcev." armado, {»oročilo iz Moskve na 15 milj doiri fronti ter sta "Vsi fašisti in vsi oni, ki so ' 1 zasedli T'lo ter važno križišče sodelovali z Xowi morajo; Poletti reke!, da se bo posvo4o-iton težke tanke. Angleška o- siali«, je včeraj naznanil, da cet di-'fh armada zavzela važno kri-'kimi ljudmi in ž njimi ne sme-' kuhinjah 300,000 Ttaljanov. nekako sredi fronte. Z zavzetjem Piombina so dobili zavezniki pristanišče ob za-jpadni italjanski obali in bodo mogli skozenj zalagati svoje armade. Nemci so mesto morali zapustiti, ker bi bili drugače koJjenL Ameriška infariteri-ja in oklopue čete pritiskajo proti severu po Ilim—Pisa cesti ter so dospele do (kraja, ki je oddaljen od Livorna, ki je po velikosti tretje italjansko pristanišče. 30 milj. Pristaniške naprave pa je uničilo zavezniško bombardiranje in nemško razdejanje. Proti Sieni, ki se nahaja 31 j milj južno od Florence, se Rima do spol iz Jugoslavije v Uradno jo bilo naznanjeno,! London, da poroča o vojaškem da grof Grandi živi v neki nev- položaju v Jugoslaviji, kjer je traini d ržavi. iz katere bi se kaj i bil več mesecev v glavnem s ta -lahko vrnil v Italijo. nu maršala Tita. Nova italjanska luka Piombino zavzeta Zavezniški glavni stan v Italiji naznanja, da je peta armada zavzela pristanišče Piombino brez boja. — Ameriške in francoske čete so dospele 15 milj do Sie-ne v notranjosti Italije in 45 milj od Florence. V bojih oib obrežju Tozadevno poslano o»l> 7.16 dane* zjutraj, tami in metalci ognja. nLki dobili veliko pristanišče, Xemei so se Obupno branili| kamor bodo mogle dovažati ve- 'ta zgradil francoski maršal in Vauban ob konem 17. Navzlic temu velikemu zavezniškemu uspehu pa so Nem-like ladje vojaštvo in vojni ma- ei še vedno zelo močni. Oblega- terjal, medtem ko so do«sedaj na plitvo ol>režje mogle dohajati ali o>j 1.10 popoluoči. M]*—>to je bilo slednjič očišče-; oib utrdbah, ki jih je okoli meno -ovražnika po mililo vročil bojih odeni z vt>a-| stoletja in jih je pozneje Napo- -amo majhne ladje. Cherbourg kega n*rjenega prontora pose-jleou znatno ]>opravil. Xa mno-ijebil zavzet ra^io tri tedne po ___ a___________ ___ b I ' trili krajih >o se Nemci branili! vfiadu. V tem času so zavezniki 'narodov ni opaziti niti v prvi Sinoči -o bili Xemci pregna-jdo zadnjega nadx>ja. ; zavzeli nad 1(»T>0 kvadratnih j oibrainbn i črti ni iz zadnjih obrambnih -tolpi-j Z zavzetjem Chorbourga je milj zemlje in vjeli nad 20,000 nje Chorbourga je doJ?az, da se Nemci tudi v dragi obrambni črti Ijoro z veliko odločnostjo, l-akorsne pri armadah druuih se pomikajo od Foligno proti Anconi dl> Jadranu in prekoračili so že reko Cbienti. Nemška strategija najbrže je s svojimi 'iMvji zavlačevati tako dolgo, da zavezniki letošnje poletje še ne IkhIo mogli napasti "gotske" -črte med Piso in Rimini, ki je zadnja črta. ki varuje dolino Pada (Po). Zadnje dni so Nemci imeli dobrega zaveznika v hudem dežju in posebno na fronti osme armade, toda včeraj se je zopet zvedri-lo. Peta armada je zadnje dni vjela 1000 Nemcev in zavezniki so od začetka svoje ofenzive vjeli 24.000 Nemcev. •ev okoli arzonala. Xaskočiti končana prva doba zavezniškemu jih morali z'ba joneti, grana- era vpada, kajiti s tem so zavez- Xemcev in uničili štiri sov žnc divizije. BOJNE LADJE ŠČITLJO IZKRCEVANJE I ! zavez- ogrinjajo zavezniške armade od ra" j niki dobivali veluka ojačenja in| j„gazapada, ju^ in ju^rovzho-|bodo na trancoska tla postavi- da..Francoske četo, ki se -bore h silno močno armado, ki bo' fforatih krajih okoli 25 milj j pričela prodirati proti Parizu( jugovzhodno od Sieue, se mo-; m dalje proti Berlinu. Tenia j rajo iboriti proti močnemu nem-jboji zadnjih treb tednov so po- gkemu odporu okoU Rocca d' [kazali, da je pot do zmage ^j Orcia, katero mosto so Franco. • trda m dolga. , zi j Armada generala Bradleva! Aanerikanci. ki prodirajo pro-je Obšla marsikatero močno u-|ti Sie„i od jugozapada, so za-tr jeno postojanko in je vdari-| pleteni v vitoče intfanterijskie ;la proti središču mo-ta in vneli! iu tančne boje južno od Mon- 2A C£1 TA Allil i/iri ■ A LA t m » _ _ - m m tieri m Massa Marittima. kate- "\ elika ameriška križanka Avgusta ofe^reljuje nemške dbrežne postojanke, ko se zavezniška miada ialkrcuje na frauooako obrežje. I so se poulični boji na bajonet' ' in z irranatami. Nemci so se zn-1 tekli v utrdbe, ki so bile zelo j močno zsrrajene, da so vzdržale i topovs'ki ogenj 'bojnih ladij ad-jmirala lorda Nelson a, ki pa so se popolnoma zdrobile pod o-gnjem zavezniških Ibojnih ladij. Sin sen. Byrda ranjen Pri vpadu v Francijo je bil 9. junija ranjen Pvt. Beverley Byrd. sin ameriškega senaltor-ja iz Virginije Harryjai F. Byr- ro pa so oibtšli. Na celi fronti pete zavezniške armade se Nemci poslužujejo svojih velikih tankov Mark VI in premi--kalne artilerije. :Za Chiusi, 9 milj jugozapadno od Trasimeno jezera, ki je še vedno v nemških rokab, se bi jejo zelo vroči boji, toda mesto je v nevarnosti, kajti prihaja že angleška osma armada, ki prodira ob zapadnem bregu jeaera. Drugi oddelki osme armade USMRTITEV GROFA CIANA JE BILA FILMANA AngJeški radio je včeraj poročal, da je Benito Mussolini ukazal naipraviti film usmrtitve svojega zeta grofa Gale;iK-zo Ciano in drugih članov visokega fašističnega svi^a za svoje izdajstvo fašizma. Ciana, maršala JEmilio de Bono in dva druga je vstrelil od zadej z revolverjem zloglasni policijski načelnik v Rimu Pietro Caruso, ki je sedaj v zavezniških rokah. Angleški radio pravi, da so grofa Ciana, ko je slišal svojo obsodbo, zapustili živci in je prosil, da mu je dovoljeno brzojavno se obrniti na Hitlerja. To mu je bilo dovoljeno, toda prejel je kratek odgovor, da to ni Hitlerjeva zadeva. Grofa Ciana so morali ne št i na moriiŠče in ko se je zgrudil po prvem strelu, je dobil še drugi strel. Cherbourg 1917-^ Včeraj pred 27. leti so se v Chorbourgu v prvi svetovni vojni iakrcale prve ameriške Čete. POMANJKANJE V JUGOSLAVIJI časnikarski poročevalec Philip Jbrdan (pošr.lja iz nekega kraja v bosanskih gorah naslednje poročilo: Odkar so Neanci zavzeli Ti tov glavni stan pri Drvarju, je narodna svobodilna vojska nekoliko disorganizirana. V manj kot enem mesecu pa je kor, (ki brani in bo, če mogoče osvobodil še i*eč zenit je. zopet pričel normalno delovati V srečnejših dneh je bila t n kaj gori va», toda pred farnimi štirinajstimi dnevi so prišli Nemci in četniki in pustili so samo goTe razvaline. To je najlepši zgled zlobnega, premišljenega vandalizma, kakoršne-ga sem kdaj videl — tudi v Rusiji. V glavnem stanu kora žive vojaki v šotorih iz padal, korov poveljnik, ki sem ga nazadnje videl v Španiji, pa stanuje v koči, ki je pokrita s smrekovim Lubjem. Zgraditi bi bilo mogoče v«>,' koč in kolib, ker je dovolj lena, toda ni orodja. Pred vsem pa primanjkuje živeža. Zadnje dni je več Jju di lakote umrlo. Sinoči je bilo na posvetovanju med kornim poveljnikom in anglešsko-ameri-sko podkomisijo dogovorjeno, da bo prihodnje tedjne imelo pošiljanje živeža prednost pred drugimi potrebščinami. Ti ljudje so reveži, katere je napravil Hitler, toda dal jim je iše nekaj drugega: izvan red no. ga duha in željo po svobodi o čemur nemški vojaki ni-o sanjali. da bodo prinesli, ko >o prišli v deželo z ognjem in mečem. Nemci groze s kaznimi Nemci v vzhodni Franciji •g/oze upornemu civilnemu prebivalstvu s strogimi kaznimi V provincah Savoie in Jura so zagrozili, da bodo razdejali mesta: Bellegarde, Oyonuax in Nantua, ako bi bilo nomxko vojaštvo napadeno. Poročila pa pravijo, da so ti kraji tako mirni, da Nemci ne bodo imeli nobenega vzroka pustošiti. Tam se tudi nahajajo nemški ko-zaki' \ ki jih je zbral izdajalski beloruski aren era T VI asov. Ta armada od nemške armade dobiva samo vino in tobaik, drn-gače pa se morajo preživljati od prebivalstva, kar tudi delajo. KUPITE EN -EXTRA- BONO DANE«! -GLAB NAftODA"—NEW TORE TUESDAY, JUNE 27,1944 V8TANOVLJEN L. IMS GLAS NARODA" ___(fOlOl OP TH» PKOPUC"___ fey BUt«1i PrtiHiWm Otapu;, (A OorprnmCUa) t Iff«« Hod*, Trtuaicr; Joaepb Lapaba, Bm, •f tiu •orpormtloa and iddrcww of abova mminj lBtU STRE Err, NEW TOBK U. N. X. 51st Year "«iaa Naroda" I« turned every day except Saturday*, Bandaya and Holiday*. Subscription Yearly f7. Advertisement on Ajr-een»ent. BA CULO LJOTO VELJA LIST ZA ZDBPŽHNB DHŽAVB IN KANADO J _»7.— ; ZA POL L.ETA 13.50; Z A CfETBT USTA f2.—. "Olaa Narode" icfaaja raakl dan laTtemfl sobot, nedelj In praanikoT. "GLA8 NARODAtil WEST 18th STREET. NEW YORK II« N. ¥ CHelaea I—IMS 5th WAR LOAN r Peto Vojno Posojilo Pise LEO ZAKRAJŠEK Kampanja za peto vojno posojilo je v polnem teku. Pričela >e jo VI t. m. Xa a fedoialna vlada hoee prodaiti za Iti 'bilijonov dolarjev bondov iu znandc v tej kampanji. Od te vsote naj 1 »i j><> .tun ini Ann rikanei kupili liondov za 6-'bilijonov, a za osta-liii 10 -bilijonov pa naj 'kupijo razne fcorporaeije, privatnem dr-*'aviu'. kot na primer banke, zavarovalne družbe, fahrike, trgovine itd. ••a no je, da mi Slovenci pridemo v upoštev v prvi vrsti Je Kot po-amezni ali privatni kupci bondov. V to vrsto spadajo tudi na a društva. NVa dolžnost je torej, da vsak posameznik ined nami kupi i\\ rini ver jo v oto bondov ali znamk ter n« vsako družino s povpreeno štirimi člani. V" juilojr k(i|K>vanja Imndov iz naše strani govorijo mno-važni in ^tvaini razlogi, a nasprotno pa jaz ne poznam niti » u»%ra -antena tvarne^a vzroka, zakaj naj bi mi bondov ne kupova i. Lp oni. koj^sra inipati je v tej vojni niso na strani Amerike in njenih zaveznikov, |e oni, ki ne >iiupatiziiajo s j.opo no zmago pravice, .vuImkI? in demokracij* nad krivico, -U2en>tvr»m in bnilalno silo, mor«' Uiti taktnim kupovanju nasproten. Itazmotrimo to stvar nekoliko nataiietioj^e! Amerika in sedanja vojna Ve v.: i« danes ru/d<*lj« n na dva I at h na. V e ne« i taJ>o-i i; -o z.« ločine praviea >\otw»da, demokracija, olovekoiju-'» .i*-, mednarodna enakopiavnoM in zakonitost, a v nasprotnem iaiM.ru p.i imajo uiavno tiered" 'krivi« »i, tiransko nasilje, tiai-b*'--lia «>.;i nt no- i i * brezoirzii ito-t ter razdelitev narodov 4 narode •»«►«.|»«larje* in za|»ov««doval ev, v narode birieev in p i^aiijuleev ter v narod«- 'iHe/.pravuih >uznjcv.- Ta razdelitev je d.i tie- • ako ja - na kot iw!i dan in zato o njej ne more biti niti dvoma, nil« d«-4kate. Ko j» oila (nt zavr;i>* nem japon k»-m napadli na Pearl Heritor f«»r |m. vojni o*|M»vedi «nl strani Nemčije in Italije Amerika prisiljena iti v vojno, zanjo ni mo^rlo biti prav nohe-im i."t dvouia in (Miiui^iia, kater«-mu taUo n naj -<• pridruži, ».i i i Z«'«iiitj(-ne države >o bil«? sjxxVte v želji po pravici iu roje d e Ui|«< v prijMiznanju, «1,« v^i ljudje rojeni ... opr.ivni, krščene mi bile z duhom demokracije. izražene v » 1'bovi ti Javi in eznamu državljanskih pravic, a biimane jja » i »i le krvjo -toti o<«-v njihovih Mitov v t«*ku njihove dol-j^e in tra-ne dmavl jan-ske vojne. Nar. vito in ja-Ho nam mora biti, da zato Amerika, ta-• f ► -vo.p narodni bilno li, -a\o» tadi po svoji interesni * kiipno ti, dane naha ja v ta^nti piavi«i». svo^mmIi* in demo-k ra« i j«', di - e Aaieri/« \ »danji vojn« j.' p)e«lse«lrirk Koosc-vi '1 |m>j; «uil \ »voji jM»-lnui"i kon^re ii oixgrsn, ko je Amerika topila v vojno. > . i*d«*<'-iiiii 1wfc-««dau»i: *'Na>i cilji so jasni. Na> <*ilj je, da z.ne>imo militarizem, ka,l»*r«*jra vojni lordi noilili za.>iBaij^'UUii mutalotu. Na^ cilj jc, da osvobodimo za- sužnjene narode. Nas cilj je, da npostavimo in zavarujemo svobodo govora, svolbodo vere ter da svet rešimo pred pomanj kanjem in strahom. — Mi se ne bomo ustavili, dokler ne dosežemo teh ciljev. Tudi se ne 'bomo zadovoljili s tem, da bi do teh ciljev prišli in se potem ustavili. Jaz vem, da govorim v imenu ameriškega naroda in dobre vzro'ke imam za. trditev, d*, govorim tudi za druge narode, ki se bore na naši strani, da smo to pot vsi odločeni, ne samo da si prifborimo zmago v tej vojni, temveč tudi, da 'bomo vtzdržaii garancije za mir, ki bo sledil zmagi." Amerika se torej ne bori samo za ohranitev svoje popolne narodne neodvisnosti, svoje svobode in svojih demofcraltionih in-etitucij, temveč se istočasno bori za iziboljišanje življenskih razmer vseh narodov, vsega sveta. Ameriški priseljenci Tudi mi, ameriški priseljenci, Slovenski in dlrmgi, <=roo danes bistven del Amerike. Prišli smo sem prostovoljno, to je, ker smo sami talko hoteli. Velika, in bogata Amerika nas je dobrohotno sprejela ter nam dala priliko, da po svojih mo-oleg vseh pravic na-sprejeli tudi vse dolžnosti ameriških državljanov. Amerika jt postala naša in mi smo postafli njeni. Njena vlada je postala naša vlada, njena usoda je postala naša usoda. Tako je tudi njena sedanja vojna poslala naša vojna. Zato pa je tudi naša prava dolžnost, da v polni meri podpiramo Ameriko, njeno vlado in njeno vojno prizadevanje kot lojalni pravi A-n.erikanci in to po svojih najboljših močeh. Ako tega nismo pripravljeni storiti, potem naša prisega ni bila iskrena in na->e ameriško državljanstvo sloni na napačnih pretvezah, na pre- (N a dali jeva 11 j e si ed i.) va ii. KAJ STORITI Z ITALIJO? Iz " Bazovice Gaetano Salvemini, znani i-ta'lijansiki profesor In javni dela vec-prot i fašist, ki je pred 15 leti pobeguiJ iz Italije in živi sedaj Ikot profesor vseučilišča Harvard v Bostonu, v Zdr. ameriških državar. je skupno s profesorjem na istem vseučili-Vm, Jurijem La Piana, napisal knjigo pod naslovom: What to do with Itly (Kaj storiti z Italijo?) Knjiga je zelo zanimiva in odlično napisana. ('>-prav moramo takoj pripomniti, da se nikakor ne strinjamo s stališčem piscev v vprašanju, ki je za nas najvažnejše, namreč z vprašanjem bodočih meja med Jugoslavijo in Italijo, moramo vendarle priznati, da je vkn.iigi mnogo sijajnega gradiva in mnogo lopi h in pravšnih misli. Oba profesorja, ki sta knjigo napisala, sta sedaj a-meri Ska državljana in kot taka turji pišeta. Priznati jima moramo. da sta pokazala dosti hrabrosti, da ameriški javnosti povesta razne resnice, ki niso niti prijetne niti posebno ohrabrujoče za njihove ameriške sodržavljane. Naj bo kakor 'koli, resnica je vedno lopa in kdor jo govori, je zmeraj velik člo-v,fck. je, če je že ta resnica u-godna ali ne. Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 33 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s'lovanstvu do današnjega dne. « 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. ISth Street - New Yorfc UL Za daues bi se omejili na prevod tistega dela knjige na straneh 180-183, ki govori o bodočih mej ali med Jugoslavijo in Italijo. Vemo, da bo to naše čitatelje najbolj zanimalo. Vemo pa tudi, da jih med našimi citate!ji ne bo mnogo — ali nobenega — ki bi se s temi pred logi strinjali. Naj se pa nihče ne razburja ! S tem, da je predlog postavljen še ni rečeno, da bo tudi Obveljal. Za nas je važno, da vemo s kakšnimi načrti se Italijani bavijo že zato, da bi jim mogli odgovoriti kakor trelba. S tem nam naši sosedje sami nuidijo priliko, da v naprej dokažemo nepravilnosti njihovih trditev in neutemelje-nosti njihovih zahtev. Za to smo jim kar hvaležni. Posebno je važno, da vemo. kaj mislijo ljudje Salveminijevega kova. Salvemini je namreč resnični proti fašist in že zato ni naš sovražnik. Je tudi resnični demokrat. Se kot poslanec je v parlamentu v Rimu napadal rMussolinija in fašizem ter se proti o!>ema boril. Ko ni mogel več vzdržati v fašistovski Italiji* je—kakor smo 'že v začetku omenili—pobegnil v Ameriko, kjer je hralbro nadaljeval s proti fašist ovsko borbo — eden izmed redkih ItalijaiK>v v tujini—in ki je obsojal v»sako nasilje in vsako krivico. Mi Slovenci smo mu celo hvaležni — ker je napisal pred takimi desetimi leti knjižico, ki je izšla v angleškem in italijanskem jeziku, o (M»stopanju fašist ovskega režima z Jugoslovani pod Italijo. Ta knjiga je napisana tako, da je nobeden venee iz 'Italije ne bi mogdl boljše napisati. iSallvemini ne kaže v njej samo velik smisel za pravioo in poštenje ter za spoštovanje tujega, pač pa i-skreno odkriva svoje >sLmpatije za Jugoslovane pod Italijo in za vse Jugoslovane sploh. Salvemini je torej med Italijani eden reetkrh ljudi, ki dobro ]>oznajo naše vprašanje in ki priznavajo krivice, ki so se uaim sodile iu ki se nam še vedno j?ode pod Italijo; še več SaJvamini zahteva, da se te krivice popravijo. V naslednjem prinašamo njegov predlog v prevodu. Iz njega bodo čitatelji sprevideli, kako daleč smo mi in Italijani od morebitnega sporazuma v pogledu naše bodoče skupne meje. Spoznali bodo, kakisen jez zija med tem, kar so naše 'zahtevke in med o-iiim, kar bi nam bili Italijani pripravljeni priznati. Stvar je še bolj karakteristična. Če uva-žujemo, da je to predlog človeka, ki je—kakor smo že v uvodu olbje'ktivno priznali—med vsemi merodajnimi Italijani še najboljši, in vsaj želi biti med vsemi še najobjektivnejši. Predlog g. Salveminija glede bodoče jugoslovansko - italijanske meje /glasi takole: 4'Problem italijansko - jugoslovanske meje je veliko bolj zamotan (kakor vprašanje mej Italijo in drugimi njenimi sosedi, o katerem govori pred tem). Vsak Italijan, ki ni zaslepljen po nacionalistični pohlepnosti (kar je nekaj drugega kakor narodna zavest), mora priznati, da živi vzhodno od mesta Gorice in Tersta* ter v vzhodni Istri — to je na drugi strani Trnovskega gozda in pogorja Vena (ki se vleče nad Terstom, nad Buzetom iu v smeri proti Učki gori) strnjeno prebivalstvo približno 250.000 Slovanov. Ti zahtevajo in imajo prav, če zahtevajo odcepitev od Itadije in priključitev k Jugoslaviji. To področje ni i-taiijansko, pač pa slovansko. Ostane pa zahodni del Julijske Krajine. Ta del objema italijanska mesta Tens t iu Gorico ter mesta v zahodni Istri, kakor tudi podeželske okraje, 'ki so slovanski, ki pa jih ni mogoče odrezati od mest. Na tem področju je okoli 400,000 Italijanov in okoli 400,000 Slovanov tako med seboj pomešanih, da jih ni mogoče ločiti. To področje ni niti italijansko popolno-mo, niti ni popolnoma slovansko. To je mešano italijansko-slovansko področje. Ali naj to mešano italijansko - slovansko področje prenesemo izpod Italije pod Jugoslavijo .' Ali je kje kak pameten človek, ki bi verjel, da more tako mesto kakor je Terst, čigar prebivalstvo znaša okoli 300,000 ljudi, od katerih ni več 'kot 60,000 Slovanov, ki žive večinoma v predmestjih, upravljati slovanska manjšina njegovih predmestij in slovenski kmetje, raztreseni po kame-nitili in slabo naseljenih okoliških okrajih? Ali je kje kak pameten človek, ki bi mogel pričakovati, da bi mogli slovenski kmetje asimilirati italijanske na rodnost ne skupine v Ter-s*u, -Gorici in po istrskih mestih? 'Zamenjava prebivalstva je postala v "zadnjih letih naravnost zapeljiva, in to ne samo v nacistični Nemčiji, pač pa tudi med vladami, ki so v izgnanstvu. Hitler pridobiva politike v emigraciji za to svojo misel, pred njihovim povrat-kom v domovino. Toda zamenjati prdbivalce, če tak ukrep ni prostovoljno sprejet od ti stih, ki se jih tiče, pomeni bru talno i n bartmrsko izgnati manjšino, ali celo večino. Ali je mogoče verjeti, da bi Italijani iz Gorice, Tersta iu Istre voljno zapustili svoje domove in odšli —katn? Kakšno in katero področje bi jim dala Jugoslavijo, če bi se jugoslovanski kmetje in politiki iz Beogracia, Za-gTefba in Ljiibiljane lepo naselili po liišali in pošlo vilicah odiš-lih ItaMjanovf (Nadaljevanje prihodnjič) Ii i----- a i _UIL u__LLI RAZGLEDNIH PEVA ŽIVILSKA NAKAZNICA Bilo je 2*2. oktobra 1793, ali nili občani, deset»krat večja, ne-prvega brumaira, kakor $e je go je moke sploh prihajalo v •Pripomba uredništva: — Pisatelj uporaJbl ja v tem članku za mesto Trat knjižno obliko Tenst in utemeljuje novo obliko s trditvijo, da bi na *a način mogli tuji. posebno angto-satkson-slki narodi boljše izgovarjati slovensko ime najvažnejše jadranske luke. S>eved« se bo moral o tej istvari pomeniti z našimi priznanimi jezikoslovci glasilo po novem koledarju. 6est dni po obglavljen ju kraljice Marije Antoinete. Pariz že ni več dosti govoril o tem dogodku, zanimale so ga po sili razmer važnejše stvari. Glad je vladal skoraj v vseh 150,000 pariških družinah, te-lo tisti, ki so imeli denar, si niso mogli dobiti kruha, 'kvečjemu za fantastične cene. A ka j je bil denarAsignati, krpe papirja, za katere so se kmetje branili dajati svoje pridelke. Uvoz živil v mesto je bil neznaten, druga mesta so skrbno čuvala svoje zaloge, cene so se zavoljo nesmotrnega dela poe-dinili Oblastev dvigale v nedogled. Dne 1. brumaira je mislil konvent, da je našel primeren ukrep: živilsko komisijo. Ta naj bi pazila, da bi s,, zakoni izvrševali tudi v praksi. A kako je bilo to mogoče, ko je povsod vladal kaos, ko ni bilo skoraj nič uvoza, ko so prepirajoče se in jokajoče ženske oblegale trgovine vsepovsod. Samo v Parizu je bilo treba plačevati vsak dan a milijonov do-klade, da 'bi se cene pritiskale navzdol. Tedaj se je na neki seji mestnih poslancev oglasil mož, ki je poznal svoj poklic, pa se kaj drugega; klavec Louis Legendre. Zakaj, — je vprašal s srditim glasom — ne bi se našla možnost, da bi vsak dobil enako količino, enako majhno količino krmlia, moke in mesa. če je moke tako malo na razpolago, tako malo 'kruha in še manj mesa? Predlagal je, naj bi vsak občan navedel najnujnejše količine živil, ki jih potrebuje zase in svojo družino. Predlog ni bil videti slab. Se istesra dne so poslali I^egen-dra k živilski komisiji! Tam je dolgo časa konforiral z načelnikom 'Gaujonom. Rezultat je objavil teden dni pozneje 29. oktobra 1793., uradni "Moni-teur" v obliki poziva na občane. naj zavoljo redne razdelitve kruha, navedejo svojo vsakdanjo potrebo. Na pravo raci-oniranje ni po tem pozivu mislil še nihče med občani. Vsi so bili namreč prepričani, da je živil v mestu dovolj, samo skrivajo jih. Dne 11. decembra jellMoni-teur" oznanil, da morajo vse tiskarne tiskati samo krušne karte, da se napravi konec težavam, to se pravi bitkam pred prodajalnami. Ljudje so se tedaj bolj zanimali za vsakdanjo racijo kruha, ki jo l>odo opasti odredile, nego za novi čas, ki je napočil z veliko revolucijo iu kaikor za vsakdanji tovor voza. ki je vozil obsojence na uiori-šče. Bili so pesimisti, 'ki so racijo cenili na tri funte dnevno, optimisti so govorili o šestih in več funtih. Ko je občina pobrala in registrirala 150,000 izjav, ki so jih izpolnili poplavar-ji pariških družin, se je izkazalo, da bi bila dWvna potreba po kruhu, kolikor so jo ce- mesto. Dne 24. februarja 1794 se je potem prvič pojavila kru>na karta. Racija je znašala pol-drog fini t na dan, torej polovico tistegač kar so pričakovali pesimisti. A to je bilo -e vedno dosti v primeri z racijami, ki so jih določili pozneje. Dne 24. fdbruarja je pek v aki osebi na od rezek karte izdal poldrug funt kruha, |»<-t tednov pozneje, dne 1. aprila, je dobivala pariška gospodinja samo četrt funta na kupon, a la količina je potem padla še nižje, na eno osmino in še nižje. Toda izum klavca Lejrendra se je izkazal za ucobhod.no po trfbiiejya. Tako potreben j«. },j!4 da j»» dva tedna )»<» krušni karti sledila tudi mesna karta. Racije >o bile nanjo tako majhne, da so moia'i za bolnike dovoliti dodatne racije in posebno dovoljenje izdraVstveiiili uradnikov. Karta, njeni kuponi, znižujoče se racije, dodatne racije in posebna dovol/enja niso torej nič novega. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK KnJIžlr« rtajp poljnrloa navodila, okn [MiKtnO iijicrlSkt državljan ( V ulovenJVInl I On» M fffltoT Dobite pri Knjigami Slovenia Publishing Co., 21« West 18th Street. N.-w York 11, N. Y. Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za SI.— Breezea of Spring Time of BI os som (CTetul čas) * Po Jezeru Kolo * Spa vaj Milka Moja Orphau Waits * Dekle na vrtu lUuTSx. -fUJaj * ParSca Mladi feapetftue * (tremo na Štajersko Stajerl* * Happy Polka Če na tujem ^ Slovenian Dance Vanda Polka * Žida na marela Veaell bratci * Ohio VaUey Sylvia Polka * Zvedel Bern nekaj Ko ptlčica ta mata * Kadar boS ti vandrat flel ^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. W. 18(h Street New York 11. N. NOVA IZDAJA " Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Gena 50 centoT Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y. 234823485348535348535323234823535353234823532323484823532348 ^Ul NiMOi f NEKAJ ZGODOVINE IN FRANCIJA Sposal Herbert Beligman > i Obstoja poglavje o britansko! rMH*osko-anieriškili odno »-a j ill, ki ga je javnost po čudnem naključju prezrla. Laliko je, da ae nanaša na očividen nesporazum Anjclije in Ameri ke o generalu De traulleu. Povest je tdedieea, pa naj bo vai nost tega poglavja kakorsna koli. V sredi novembra 19.'i9 so franoowki in britanski prpd-»tavniVi imeli «»estaiicHk za ko ordinacijo vojnega napora teli d voh dežel. ( ki ločili ho za skupne uvozne programe, da se izognejo tekmovanju v nakupo vanju, pripravili »o tla za te-*no gi^fMxlarWko sodelovanje med Francijo in Anglijo |>o vojni. Ta stran delovanja vojnega *vrta je poudaril londonski 4tKkonoin'* je Ael dalje. — Vprašat je zakaj ne bi Pran ri.ja in Britanija profitirale od skupnih trustov za Monijalne imperije teh dveh ležel, ki se dotikajo na vseh kontinentih. To je hil samo začetek tega, kar se j«, pričelo razvijati kot eden najbolj anibtcijoznih načrtov za povojnao gos|>odova-nje. Franeosko-angle^ki sporazum za tesno fituiučuo sodelovanje. je sir John Simon leta IB39 v House of Commons proslavljal kot 41 novi dokaz na-šn^a tesnega sodelovanja s Francijo/' "Ekonom, ki je eden glavnih finančnih hritanskih organov, je spet hitro ratzložil ta korak, za katerega je izrazi 1 upanje, da je to prvi p ročen gospodarskega. sodelovanja, ki se Imj raztegnil preko finančnih detajlov- ali j mi omejitev vojnega gospodarstva. Po tem finančnem sporazumu, ki je prrbila izmenjalno vrednost franka in funta, niti F racija, uiti Britanija ne l>i izvažale zla4o a"li pa predali i-nozemskih imovin drit^a drugi. Nobena teh dežel ne bi u-Rtanovila novih omejitev, kar se tiče medsebojnih uvozov. Poleg tega bi še skupno kontrolirale cene. "Ekonom'* se je potrudil razložiti, da čeprav '' moaroče * 'te dve deželi se ne zavedata,'hi morale v«ndar voditi -kupno gospodarstvo. Za februarja 1940 je fran-eos*ko-augleško sodelovanje napredovalo. Po mnenju angleškega finančnega glasila to sodelovanje ni bilo samo za pospešitev vojne dominacije evropske Ibatlancc sil, ampak tudi vzdrževati 4* našo trgovsko enot no«t -proti ostalemu svetu s pomočjo naših združenih gospodarskih sil. Prevzeli so v*o odgovornost za novi red v K v ropi, in dati doibro-tuislcčim in slabo-mislečim tujcem, v razumevanje, da smo se odločili za red, o pravičnosti katerega smo prepričani: samo v teh smernicah morejo iti zavezniški cilji, če bo Francozi -smatrali svoje žrtve kot dokončno -upravičene." Vse to se je tzgodilo v razmeroma srečni aanjarski dofoi prodno jo Francija padla. Marca 1940 so Rov na uda hvalili zaradi njegovega ekonomskega liberalizma, rajše nego zaradi njegovega dkonofibtfkcga UMci-jonalizma. Ta ekonomski "liberalizem" je |K>meni|, da ho f ra n* v>Hko angl eška an t an ta postala središčna torka kateri bi se drugi narodi pridruiili za o-živijenjo mednarodnega trgov-stva in "prava rwitev" za tež-koce jo bila v takojšnjem znižanju trgovskih zaprek med Fraticijo in Britanijo. V marcu 1940 «0 se tudi vršile diskusije med člani federacij« britanskih indu»4rij in Konfederacije v Franciji — (Confederation generale du patroiMbt franeaks). Ti razgovori so dbrodili Se več sadu 1 dravoaa Angfo-francoskega ao delovanja. Sporazumeli so se o gojenju trgovinskih odnošajev med Francijo in Britanijo, o o-mejitvi uvoza z drugih dežel, o odpravi tekmovanja v kupovanju materjala, uvoza « drugih dežel, o odpravi tekmovanja v kupovanju materjala, in o medsebojnem pomagauju v ekspor-tni trgovini. Stalni ang^eško-francoski industrijski svet bi moral potrditi to politiko. Kako jo ta antamta delovala »e lahko razvidi iz argentinske politiko. ">5godaj leta 1940 je baje Argentina držala britanski in francoski uvoz na kar se da največji višini, v zameno za meso, žito. volno in druge produkte, ki bonem pa jo Argentina dovoljevala zelo TUESDAY, JUNE 27,194± M-«-P-■- I I - ■ T8TAM0TUEN L. UŠI malo uvozov razen nvoze iz Anglije in Franciji. V isti številki pi«e Ekonom", brez obžalovanja ' \ da so pogajanja med Argentino in Združenimi državami propadie, ker Argentina ni bila voljna sprejeti sistema importne kvote za lane-no seme, mesa v škatlah in drugih izdelkov, pomidenih od Zdr. držav. Aiigleško-francoska antanta ni bida nikoli ukinjena. Še pred kratkim je predsednik francoske Chamber of Commerce v Londonu, kc* poroča "The London Times", opozarjal njeno prednosti. Mogoče bi ta položaj razjasnil angleško ameriški nesporazum o De Gau»Me-u. (Potoni O. N. A.) Washington. D. C., 22. junija. 1944. ODHOD TITOVE MISIJE VSESLOVANSKI ZBOR V LONDONU Radio govor prof. B. Furlana, (27.5.1944) V torek ob 12. uri sta general Velebit in major Vogelnik, po 2.1 dnevnem bivanju v Londonu, odpotovala v A'lzir k .glavnem stanu sir Maitlanda \Vil-sonu. Pred odhodom je general VeU.«bit režimiral v najožjem k l ogu rezultate svojega bivanja v Londonu. Povdaril je, kako zelo misija ceni tojHo prisrčnost, s katero je bila sprejeta v treh krogih britanske in zavezniške javnosti. Enako so odločujoči britanski faktorji pokazali u«lol>oko razumevanje za probleme, ki jih postavlja koordinirana strategija za odločilni naskok na tako7,vano evropsko trdnjavo, naskok, v katerem bo NOV igrala tako važno v^logo. Britanski tisk po vda rja veliki uspeh, ki ga jo imela vojna mi>ija. Diplomatski kore-s)K>ndent Evening Standarda, n. pr. poroča, tla so se razgovori nanašali v glavnem na povečanje in takojšnjo izvršitev vojnih dobav NOV. Premier ChurHhiH je v sredo izjavil v parlamentu: "Proglasili smo javno, da bomo podpirali kar najodločneje maršalla Tita, zaradi njegove heroične in masovne borbe proti nemškim armadam. Mi mu pošiljamo, in mu tudi v bodoče lfeienaivamo po&iljnti največje količine orožja, ki jih zmoremo, in želimo vspostaviti z njim kar najtesnejše zveze. V ponedeljek sem imel čast se razgovarjati iz igo ne tali om Vele-bitom, katerega je maršal Tito poslal sem v vojni misiji. Med drugim smo 4se dogovorili, da bo maršal Tito poslaJ k nam svojaga osebnega vojaškega predstavnika v svrho neposrednega kontakta glede vsega, kar storimo za Jugoslavijo, in u-čitrka, ki ga ima to na Jugoslavijo. Vse to je bilo seveda dogovorjeno povrh že ustanovljenih kontaktov z maršalom Titom pri glavnem stanu generala Wilsona v Alžiru in bo z njimi koordinirano." V četrtek zvečer se je vršil Vsesilovatiski zbor tu v Londonu. Pred svojim odhodom je gene ra* Velebit izročil našemu Vsoslovanskemu komiteju poslanico, v kateri izraža svoje obžalovanje nad tein, da ne more osebno prisostvovati zborova nju, poudarit pomen vseslovenske solidarnosti in važnost t raj nega sodelovanja z anglosaškim svetom. Poslanic«, generala Velebita je bila na aboru srprejeta v velikanskim uavdu sen jem in mnogokrat p rek iu je na po spontanih o vari jati mar. šaHi Titu, NOV brigadam Jan 2ižka in Hristo Botev. VodHni motivi, ki jih je pod črtal general Velebit v svoji poslanici, so pribil splošno do izraoa ne Vsorflov^nskem kon greau v vseh govorih. QdUcni zastopniki vseh sdovan^kih narodnosti so mogočno manisfe-stirali za idejo vseslovanske solidarnosti, ki se praktično po-kazuje na terenu v botbi proti skupnemu sovražniku, in v potrebi ohraniti sedanje bratstvo v orožju z anglosaškimi narodi T o in Ono Iz zgodovine vžigalic V nekaterih, od sveta ločenih krajih uporabljajo ljudje še vedno jeklene in kamnitne zažigalnike, prelhodnike naših 'lesenih vžigalic. Do 19. stoletja s eje ohranil ta primitivni vžigalnik. Ozek košček jekla, časih celo dobro pozlačen, je pritrjen na bronastem aii zlatem drža'hi. Tak žepni vžigalnik je bil v 18. in 19. stoletju pralkftično, obenem pa dragoceno darilo. Eno najlepših spominskih daril so bile vrečice iz sitkna, usnja ali svi'le, v njih pa pipa in kresilni kamen odno-sno vžigalnik. Z .napredkom v spoznavanju prirodnih ved so prišli ljudje v 18. in 19. stoletju na različne načine umetnega prižigauja o-gnja. Tako so izumi'li zažigalno zi-caJo, pnevatičen in galvani-čen za žiga In i k, elektropnevma-tične vžigaliozoniost tistim vžigalni tudi po tej vojni (kot duhovno kom, kjer je bila vnetljiva snov bratstvo za dela miru. Naj od vseh govornikov o-meiiiin samo prof. Seton-Wat-sona, ki je bil kot častni gost povabljen da naslovi kongres. pritrjena na lesene paličice. Pri tem so se vžiga la lahkogor-ljiva telesa, ikakor žveplo. Prvo tako vžigalico je izumil leta Naš stari prijatelj in veliki za- ključil svojo globoko zasnova-govornik pravične slovanske no historično sintezo tako Na stvari je ])ouoj na življenje in smrt niwl Britanijo in Nemčijo, mod Ameriko in Japonsko, marveč da je to tudi največja lovanska vojna vse zgodovine. Od izida te vojne zavisi ne le usoda največjega slovanskega naroda, Rusije, marveč v še večji meri usoda manjših slovanskih držav. Poljske, Čehoslovaške in Jugoslavije. Ta vojna je pokazala, da je stari duh tev-tonskih vitezov še vedno gibalna sila, in ta duh se izraža v sistematični dolgo in skrbno pripravljeni politiki ekstermi-nacije Slovanov. Med primeri eksterminacije, ki jih je naštel, je prof. Seton-Watson kvalificiral prisilno de-por*acijo Slovencev z ozemlja njih pradedov kot "najbolj ue-človeško dejanje v dolgi seriji bestijalnosti. ki so jih zagrešili Nemci in njih pokorni lakaj Mussolini. Prof. Seton-Watson je za- rusko-britanski zavezi, sklenjeni s polnfm odobravanjem A-merike, sloni ozdravljenje izmučene Evrope. Če se trdno ne povežemo v miru in v vojni, ne bomo kos gigantskim nadlogam, ki so pred nami. Rusija in Velika Britanija nimajo nasprotujočih teritoriailnili ambicij; druga drugo potrebuje na raznoteri način. Bolj nego kadarkoli poprej potrebuje Evropa ruski doprinos k »kupni stvari vsega človeštva. Drugi Slovani, Poljaki, Čehoslovaki, Jugoslovani imajo važno naitogo. da posredujejo med svojimi ruskimi sonarodnjaki in zapadniini demokracijam. Mi v Veliki Britaniji smo ponosni, da smo vasi zavezniki in zavedamo se skn pnih interesov in mnogih prirodnih sorodnosti. Naj dolgo žive slovanski narodi Evrope, in naj se čimprej otresejo tujega zavojevalca in kot svobodni sodelujejo na obnovi Evrope. 1812 Sehangei. Tudi že Bertho, let je izumil leta 1806 prvo vžigalico, narejeno iz smrekovega lesa. Doljga je bila 2 in pol palca. Paličica je bila na koncu prevlečena s kalijevim kloratom in z žveplom. Če je pa pomočil človek paličico v žvepleno 'kislino, se je vnela, ko jo je potegnil. Te vžigalice so bile pa drage. Leta 1812 je veljalo 100 takih vžigalic nad 6 dolarjev. V času, ko se je pričela doba lesenih vžigalic, so invalidi pripravljali paličice zanje. Za 100 kosov so dobivali 30 krajcarjev. Dimajčan Werthofer je konstruiral oblic, s katerim se je dalo v desetih minutah izdelati 500 paličic. Pogosto so pa rabili voščenke. To so bila vlakna iz volnene preje, pomočena na enem koncu v vosek, na drugem konon pa v zažigalno snov. Pa tudi te primitivne vžigalice še niso mogle zadovoljiti človeka. Boljši rezultat so pričakovali od fosfera, ki ga je v 17. stoletju izumil neki be-i neški trgovec. Fosfor je postal zelo važen pri izdelavi vžigalic. Leta 183L' sta iizuaiiila dva Angleža boljšo vrsto vžigalic, ki sta jih nazvala "lucifer matches". Počasi so prišli ljudje do spoznanja, da je treba prevleči z zažigalno snovjo konec paličice in jo prižigati s trenjem ob trdo te^Io. In zopet so segli po fosforu. Zasluga za izum fosfornih vžigalic gre kemiku Kanimeru iz Ludwigs-burga. Njega lahko smatramo za ustanovitelja sedanje industrijske izdelave modernih vžigalic. Toda, prvotne vžigalice so bile nevarne, šele leta 1845 je izumil Scbroetter rdeč fosfor, ki ni stru-pen. Tako so nastale vžigalice, kakoršne uporabljamo danes. NA&I ZASTOPNIKI California: Sun Francisco. Jacob LauRhin* Colorado: PueWo, Peter Cutig Walsenbiirg. M. J. -Bajuk* Indianapolis. Fr. Markich Utinois: Chicago. Joseph Bev«£* Chicago. J. Fabian (Chicago. Olco-ro in nilaoia t Jollet, Jennie Bambich La Salle. J. SpeUch MaM'outab. Martin Dolenc North Chicago to Wankegan. Math Warftek Michigan: Detroit. L. Piankar* _ Mtnneaetn: ' tfTlfW Cbdaholm, J. Dnkanlch Ely, Joe. J. Peahel KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City John Terijn, Ely, Minn. Ereleth. Lonla Qonte Gilbert. Louie Vem* Montana: Roundup, M. M. Panlan Nebmka: Omaha, P. B rod crick New York: Gowan^a. Karl Stodeha* Little Falls, Frank Maala* Worcester,* Peter Roda* Okie: Bar be rt on, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Charlee Kar linger*. Jacob Reanik Girard, Anton Nagode Lorain, Loots Balant, John Knmie Toungstown, Anton Kikel] Oregon: Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Conemangh, J. Brezovec* Coverdale in okolica. Joe. Paternal Bxiiort, Lonls SupanfU!* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kanin*. Frank Blodntkar 1 Greensburg, Frank Novak Homer City. Joseph Kerbs Imperial. Vence Palcich Johnstown, John Polants* Krayn, Ant Tauielj Luzerne, Frank Ballot^) Midway, John 2nst* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrer* West Newton. Joseph Jot an Wisconsin: Milwaukee, Wewt Allis. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs. Louis Tanrhar* Diamondville. Joe Roilch (•Zastopniki, ki imajo poleg ime- na so upravičeni obiskali tudi druge naselbine r njih okraju, kjer Je kaj na»ih rojakov naseljenih.J iri^onrioM.—Uprava MfTlaa Narefta" Vsak zastopnik lida potrdilo aaJTfr te. kaUre Je prejsl. ftutapnlke tepla DE3W) DOBE Čistilci pisarn, samo izurjeni. Ure od 7 zvečer do 1. zijutraj. Plača $124 na teden. Vprašajte na: 165 Fulton Str., Soba 307, New Yorfc City. 6—27 to 30 POUČNE KNJIGE Obrtno knjigovodstvo 268 strani, esana. — ffaJig* H namenjena v prvi vrsti aa stavbno. umetno in strojno kljufiav-ničantvo ter leleaoUvarstvo. Ona $1.— Problemi sodobne filozofije Spisal Dr. France Veber Cena 50o Pohorske poti Spisal Janko Glaser Cena 50c Mlekarstvo j Spisal Anton Peve, S slikami, 108 strani. — Knjiga aa mleka*-j« in farmerje v splošnem. Cena 50c Knji^farna Slovenic Publishing Co, 216 W. 18th St., New York 11 TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini ispod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. K Najbolj razburljiva povest v 27 letih r Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker Je zsloga teh knjižic zelo omejena. Je priporočljivo, da poSljite naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite v dobrem zavitka gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 219 West 18th Street New York II. N. V. Razprodaja K] po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damir Feigel 2 Kreutier jeva sonata Spisal I* N. Tolstoj 8 Andrej Terneve Spisal Ivan Albreht Preganjanja indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpUbnaa Pravljice Zapisal H. Itajar 10 Dedek je pravil 8pisal Julij Slapšak Podprijte vpadi 12 Frank Baron Trenk Po rasnih virih napisal O Juro Psndurič II Parižki il&t&r Poslovenil Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke m mladino Spisal Silvester Kototnik IB Suneški invalid •bW Silver IT Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrinec 18 Mladim srcem DrugI zvezek. Zbirka za slovensko mladino. 8ptaal Ksaver lieiko udent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 22 Balade in romance Spisal A. Aškerc 23 Zbrani spisi sa mladino 8pisal Enaelbert Gangl 25 Duhovni boj (Isdala družba sv, Mohorja) L. Skupoli 28 Denar 33 črne maske (Igra) — L. Andrejev Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr, Albin Ogris 35 Praški Judek Sprllmannova povest vel Josip Volo — Pre- IGRE 28 Magda (Igra) — Alojzij Beams 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golln 30 Potopljeni svon (Igra) — Gerhart Hauptmann 24 Andersonove pripovedke sa mladino Priredila Utva KUPIT* EN "SKTRA" #QNO PAN Kil Reviior (Igra) Nikolaj VasUjevl« »2 Spodobni ljudje dolarjev od treh i'ro-^im va>, gospod. da mi naposled poveste. <"-esa pravzaprav bilijonov dolarjev dvignjenih zahtevate od mene ..." j za "E" bonde v petem vojnem Kuvenat resno odgovori: "Vi JjUbiie Blanceo. Verjamem,fv tovarni*kiI» -^li-ita-da imute poštene namene, da sae čvrst mlad mož. In vendar! ^3 moram va> prositi; "Pozabite deklico!" | Da *ts "Izrablja denar olj ]j0stJbnf ^ ™ che-m ne morete postat, mkolt! ' ; .tavljenci, ki jih največ prodi M.adenic si zakrije oibraz z rokama. ja feonde, pravi R. G. Engels- (t>4) Oba moža sta bila ganjena, osupla. Leona je preobdajal -trali. zakaj instinktivno je čutil, da je Blanche popolnoma od vi« trn od moča, ki stoji pred njim; čutil je, da mu on lahko 7 eno muho besedo uniči srečo ter razpihne vse njegove sanje! "Pokušajte me," izpregovori Houvenat po majhnem odmoru. "Vi ljubite Blauehe-o; jaz jo Jj-ulbim, da! ljubim jo taico pre»rčno, kakor da bi bila moj otrok! Od njenega rojstva jo že opazujem. Xa mojih kolenih sem jo gugal kot otroka, s temi rokami tem jo pestoval! Blanche-ina mati je umrla dve uri |H» dekličinem porodu, in pri mrtvaškemu odru nesrečne te žene sem prisegel, da bodeni nad njenim otrokom zmerom clival ter ga varoval kakor zenico v svojem očesu! 0, Bog je do ber in gotovo ne dopusti, da bi Blanche biLa nesrečna? Če bi \am mogel povedati vse, razumeli bi ... Pa jaz tega ne smem! Solza v očesu blage te deklice je meč ^kozi moje srce! Da jo t b varujem vsake bridkosti, bi rad žrtvoval te kratke dneve, ki --e mi namenjeni še v življenju. O Bog? jaz bi rad vsaj še »n»ko dolgo živel, da bi mogel reči: "Ona je srečna!" Leon je z veliko pazljivostjo sledil besedam Rouvenata, ki je dalje govoril: "Da sem znal, kaj bo iz tega. ne bi bil deklice jemal s -oboj v Gray in vi bi je ne Ibili srečali. A zlo se je izgodilo in zdaj nama je skrbeti za to, da io zlo ne bode škodovalo. In vi mi morate pri tem pomagati, mladi go s podi m ! Jaz nisem jezen na vas, ker ijulbite Blancheo — kaj Ii morete vi za to i Pa se ni prepozno. Hočeva zopet pomiriti tam, kjer srte vi nehote vzbudili nejxokoj. Ali mi itodete pomagali ' Da, vase oko mi dokazuje, da smem računati na vas!" T8TANOVLJEN L. 191 Gledališče...Kinematograf...Radio -m "BATHING BEAUTY V nekem kalifornijskem kopališču se Steve Elliott (Red Skelton) pripravlja za spevoigro na Broadwayu v New Yor-ku ter -se zabava s svojo kolegi njo Carolina Brooks i Esther Williams). Ker Elliot ničesar ne doseže, poleti njegov producer George Adapts (Basil Rathbone) v Kalifornijo. Tam iznajde, da je Elliott zaljubljen in noi-e delal i. dokler se ne poroči s Carolino. George pmfkupi neko dekle, ki skupaj in Elliott a zopet zapu-< sti. Pred pričetkom karnivalaj pa izve vso resnico in na kon-j cu baleta sta oba v objemu —j pod vodo. — Kinoslika "Bath-i ing Beauty" je sedaj na platnu i v Aistor Theatre na Broadway, v New Vorkn umazani kleti, strogo je kazno-' van za najmajši prestopek, na-' I ožijo mu cele kupe domačib! Zahteva trans jordanske nalog in pod učiteljico inmeJvlade zavrženo Žarka mora telovaditi čez me-| Jeruzalem, 22. junija (OXA ); ro. Elliott pa vse to prenese,!— fz tukajšnjih "poročil se j«' Ko je kabinet v Amman do-i bil odgovor je podal ostavko Emir Alnlnlahu, a ta je ost a v ! ko zavrnil na -vet Sir Harolda IMaemiehaeln. ki visoki ko-' misjonar za Palestino. OKNA SAMO 50 centov KOM Al > To *o koncertne pt-*ml niošk«* In mešane /bore. kater*' je ugtan-hil In t samozaložbi i/dal >! TEJ L. 1IOM1AIC. ursnnint in pevovodja pri «v. \ i,in. (Lve-land. Ohio. I.2H. Nantfite to zbirko pri: KNJIli.lKM SI.OVEMC PI HI,. COMPANY 2Hi \Vest IStli Street New York 11. N. Y. samo, da je v bližini Caroline, izvedelo, da je britanska vlada ki pa se noče omehčati in m« j zavrnila zahtevo tran^jordan-! celo pove, da se bo poročila zjske vlade za ukinitev brit skega i \Viulis Evans (Bill Goodwin), i [mandata in proglasitev Trans-j učiteljem. ijordanije kot neodvisno drža-i Ko Adams izve, 'kje je El-j vo. liott, se odpelje ik njemu in od V odgovor na memorandum,: ( njega dobi obljubo, da se bo lo-|ki <(l »mri in aJ,,,.:.,;; i EHiotta zapusti ( arolm" Pregovorijo, da *M ! ' 7 1( in tam izve, da je v bližini! Dekle, ki ,se je na ženitova-drugi coBege, v katereira se ta-j t,.jii izdala za njegovo Ženo, se i ] koj vpiše, v šoli mu delajo v«o! razjezi, ker jo je Ar,r 4 rif..#kl zvrm — m-r^nl T.hr.r 6. Prf>vofr> • I Am I — tu »nI.i i|ip;h rpf.dk i In mufam ®bor 7. I.lr^ /J — tm tri«»Mnl r 5 Aftant.iiil odmevi - t.* in i^kl lr. ž.-nukl 7.\-, } zfirr In fcpr«ml ari]n;n t glanovirn II. Panlrri — Ut »»ni^iifVe, rn^ ! Annl zLtur In fcpremlJ^VMii? jrlnsovliR ali orgf0 j dolarjev, cilj za "E" bondno -Ah to vem " jekne mladenič ter privzdigne svoj obraz, n v sk«P™ ki mu je bi! m rt vaš kob le^l, -Jaz ne morem vee misliti.' Vse seli . '<*KM>°0 za meša v moji glavi! O, stari berač je imel prav! Jaz sem se jkaT1¥panjo ^ *** vrste bondov. nadejal. Neumnik! Sme li zavržen nadejati sof Imenoval sem P^ktavlja pn-ccjšcn del jo - vilo vesele nadeje"! Kaka neumnost! Ona je le gospodična P^^rankov, ki so jih ameriški Hlanehc MeKierova. ♦dina poko ga- ml »t v<* A S T O R VEDNO HLADNO Vrata cd prta cb !0 dopo cJne nilo. Poln sočutja je gledal vanj. " kampanj. 14Ni trdba, da mi pravite, zakaj ne morem postati nikdar Blancbe-in. Uganem prav lahko vzrok! ..." Mislite li!'* deje Rouvenat grenko." 4Gospod AMlier želi svoji hčerki sijajno partijo; on jo da za ženo le bogatemu, visokemu gospodu!" Zelo se motite! Da vam dokažem svojo simpatijo, zagotavljam vas, da je Blanche bila ofcljulbena že, ko je foila šest Jet stara. To je tedaj vzrok. Več vam ne morem povedati." "Kaj* To je vzrok?" * Da, to je edini vzrok, in ni je moči na zemlji, ki 'bi mogia izpremeniti to stvar!" "In vendar, gospod Rouvenat, dovolite mi, da vam opomnim, da ne zaročamo otrok! Ali ne more sree dekličino drugače voliti nego li va*i naklepi? Kaj pa, Če bi ljubila druzega molža in ne vašega zaročenca." "To bi bila velika nesreča." / J "Velika ne sreča T" / "Da." * "Tedaj on, ki i>i ga gospodična Blanche saana volila, bi oi! zavrnjen?" "Gotovo, prav tako !kakor vi in dragi, ki so že želeli Blancheo v zakon." Mladenič zmedeno pogleda starčka. "In to imenujete vi ljnlbezen do deklice, ki ste ji boter T" Rouvenat se čudno nasmehi ja. "Dotbro vem, da me ne morete wueti; pa te stvari vam še ne morem pojasniti! to je moja skrivnost. Srce male naše Blanche mora Ibiti prosto! Denimo, da vas to srce ima rado; ono lahko pozabi ta sen. Saj nočete deklice onesrečiti; ne-li?" "In to ee vprašate!" vikne mladenič, in mene to vprašate, ki Ibi življenje dal za Blancheo!" tedaj: v imemi male Blanche in njene sreče, v imenu važe tfufcezni do de«dice, v imenu vaše časti in vsega, kar vam je drago, zaklinjam vas: idite proč od tu&aj. izginite, skrbit e da vas Blanche nikoli več ne vidi!" (Nadaljevanje sledi.) rizor iz nove M-(r-M slovit«* technicolor glasbene komedije,! Bathing Beauty", v kateri nastopata Red Skelton in Ksther! I Williams v Astor Theatre, Broadway iti 45th »St., New York. NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 64,500 Premoženje: $11,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. 111. Demokratske volitve London, 22. junija (ONA) — V poiljskeni narodnem svetu je bil stavljen predlog, da naj vlada ta'koj napravi osnovo zo nove demokratske volitve na Poljskem. Predlog je bil predložen zakoniti komisiji, ki -bo naprej poročala svetu, prodno bodo o predlogu debatirali. Vlada v izgnanstvu ni do sedaj izrazila svojega nuienja niti za, niti proti predlogu. Konec pomanjkanja whiskeya Zvezi n "Urad Odbora za Vojno Produkcijo", naznanja, da bodo velike distilerinje tekom avgusta lalrko izdelovale whisky v svrho pijače, kajti zaloga alkohola za industrijo je sedaj dovolj velika. Tekom avgusta bodo lastniki distilerij lahko izdelali 50,000,(XX) galon whisky ja za civilno pora1>o. Vsled prepovedi izdelovanja whisky j a za civilno porafbo, pojavilo se je po vsej deželi ne številno podtalnih izdelovalcev žganja. Posledica temu je bilo mnogo smrtnih slučajev. -Sploh jojaviii so se zopet časi, ka^ čoršnji so bili tekom prohilbici je med in po prvi svetovni voj ni. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIOI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2 7A ZVF,ZEK "Two Way Passage V lej Knjigi, ki je zbudila pozornost v-^a Hn»eri>kft» nitrinU. ili»-Je pisatelj nasvet, kako hi bilo oioc^e p«> w^iauji \ojni pomagat! evropskim narmloin. Iz vseli e\rop>kili driav, tudi iz Jugoslavija »o prišli našelieiui v Ameriko iu pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Se podpi«j«D(>( i) knjigo (h : MoJe ime ......... nltcs alt Bo* St. Mesto In država ... "Glas Naroda" 216 W. IStb STREET NEW YORK 11 N. Y.