INTERVJU
SPORT
Unita Zupanc, ginekologinja Prenovljen celjski letni
TKA ANT
Št. 25 / Leto 73 / Celje, 21. junij 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
Im
novi tednik Zmagovalca
I I ^^^^	I ^^ ^^^^	I III	se bosta potegovala za glavni nagradij
ШВВШ skuter in električno rolko! Ш
Poletje je čas za piknik(e)
AKTUALNO 1
Muhasto vreme ne prizanaša nikomur
str. 2-3
GOSPODARSTVO
v
V Žalcu bo novo središče
Naši zvesti bralci in poslušalci dobro vedo, da ni boljšega piknika, kot je tradi- Lidla str 4 cionalni Piknik Katrce Radia Celje. V nedeljo smo ga pripravili že dvanajstič.	.
Velika zabava v Vojniku, ki je privabila ogromno obiskovalcev od blizu in daleč, je bila hkrati uvod v brezskrbne počitnice in vroče poletje ter darilo vsem našim zvestim bralcem in poslušalcem. str. 41
v
V podjetju Store Steel
■ V ■ ■	IV
zvišujejo plače
str. 4
VELENJE
Del hudinjske zemlje končal na pregradi med jezeroma
str. 7
POLZELA
Nezavarovani železniški prehodi še vedno ogrožajo
str. 8
NA PRAZNIČNEM OBISKU
V	občini Prebold str. 29-31
V	občini Vitanje str. 32-33
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI
- I^i W V-J S	BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 3,00 € -t- davek (bio + 0,40 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.40 €).
Q.
O
>
X CNI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
>
X
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. '/Zopten 'pntutC' .. d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-l000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Za približno uro in pol zadolžitev naj poskrbijo starši. Za preostali čas naj si načrt dejavnosti naredijo otroci. Del dneva naj bo namenjen dolgčasu. Ta je izredno dober motivator.« Marko Juhant, specialni pedagog
»Zame je vedno najlepše presenečenje, ko slišim utrip otrokovega srca. Ker je to novo življenje.« Unita Zupanc, ginekologinja
»Smisel mojega učenja je v tem, da nas dijaki in študenti presežejo, mi pa jim pri tem pomagamo.« Srečko Lešek, učitelj praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje
»Zadovoljen sem s svojo predstavo, to je bila zame prva resnejša dirka po daljšem tekmovalnem premoru. Ob srčnem navijanju gledalcev v domačem Zasavju in povsod drugje sem imel kar kurjo kožo.«
Primož Roglič, kolesar
»Zaradi nujnosti številnih cestnih zapor smo se pred petnajstimi leti prestavili na mestno obrobje. Pred dvorano Zlatorog imamo odlične pogoje za izvedbo.«
Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev Celje pred 27. malim maratonom državnosti
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
22 Jr
9
o
22 11
Ma
i
mu
in junij postregla z n hastim vremenom
Izrazitega in dolgotrajnega vročinskega vala zaenkrat še ni na vidiku
Poplavljena središča krajev v naši regiji si sledijo kot za šalo. Če je v začetku junija meteorna voda ogrožala središče Polzele in so morali posredovati tamkajšnji gasilci, je prejšnji teden ogromno nevšečnosti povzročila še v Šmarju pri Jelšah. Poplavila je središče kraja in v bližini še sprožila zemeljski plaz.
Muhasto vreme z močnimi nalivi po besedah vremeno-slovca Braneta Gregorčiča letos največ težav povzroča v urbanih okoljih. »Precejšen del teh težav je povezan z urbanizacijo in s pretiranim tlakovanjem ter asfaltiranjem površin v mestih. Takšna podlaga ne vpija vode, ampak ta samo odteka. Če ob tem nanese še umazanijo, veje ali druge delce na odprtino odtoka, se lahko njegov premer precej zmanjša ali celo zamaši. Voda zaradi tega, namesto da bi odtekala, hitro narašča in poplavlja.« Močni nalivi manj izrazite posledice povzročajo v naravnem okolju, kjer se velike količine padavin vsaj nekoliko porazdelijo.
A kljub vsemu je po besedah Gregorčiča tudi na takšnih območjih prišlo do nekaj hudourniških porastov, kar za naše podnebje ni nič presenetljivega.
Nestanovitno vreme ni pravilo
Letošnje vreme maja in junija je bilo do zdaj nadpovprečno muhasto. Temperatu-
re so bile večinoma malo nad povprečjem. Zaradi visoke vlažnosti zraka je pogosto prihajalo do krajevnih nalivov. »Letošnja muhavost je bolj izrazita kot druga leta,
Napoved za danes in jutri. Danes bi naj bilo v naših krajih izjemno vroče, jutri se napoveduje izrazit padec temperature.
Pred številnimi vremenskimi vplivi se pridelka ne da zaščititi
Kmetje svoje kulture ščitijo pred točo - Pred vetrom, poplavami, viharji in pozebami pogosto nemočni
Če so se kmetje zadnji dve leti spopadali s sušo, jih letos pesti moča. Padavin je veliko in so zelo različno razporejene, spremljajo jih neurja s točo, z vetrovi, kar smo že večkrat izkusili tudi na Celjskem. Kmetijski svetovalec Igor Škerbot pravi, da voda ne stoji le na robovih, ampak že na večjem delu kmetijskih površin. Rastline v vodi niso sposobne dihati. Za ocene škode je sicer še prehitro, vendar bo nestanovitno vreme pridelek vsekakor okle-stilo. »Približuje se sezona žetve žit. Tudi če so kmetje rastline ustrezno zavarovali s sredstvi za varstvo rastlin, bosta kakovost in količina pridelka slabši. Pridelki bodo manjši v nekaj deset odstotkih, kot bi sicer bili.« Je zato smiseln premislek o zaščitnih ukrepih?
Za zaščito svojih nasadov in posevkov pred vremenskimi nevšečnostmi se večinoma odločajo večji pridelovalci, a še
to ne znotraj vseh kmetijskih panog. Temu so naklonjeni predvsem sadjarji, vinogradniki, morda tudi hmeljarji, pravi kmetijski svetovalec Igor Škerbot iz Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Celje. Dodaja, da se tudi med vrtičkarji vedno pogosteje najdejo takšni, ki postavljajo zaščitne mreže pred vetrovi in pred točo ali pa rastline spomladi prekrivajo, da jih ščitijo pred pozebo, jeseni pred slano.
Po besedah sogovornika lahko pred vremenskimi vplivi najpogosteje zaščitimo trajne nasade, na primer sadovnjake in vinograde, kjer lahko na oporo postavimo zaščitno mrežo pred točo. Vrtnarji poznajo tudi zaščitne stene z gosto pleteno mrežo, ki ščiti pred močnimi sunki vetrov. Predvsem vrtnarji uporabljajo koprene, s katerimi lahko pokrijejo cele hektarje zgodnjih posevkov kapusnic, krompirja in podobnih rastlin. »Pred ostalimi vremenskimi vplivi
je rastline težko zaščititi. Če plazi zemlja, če hudournik ali reka prestopita bregove, se veliko ne da pomagati,« je jasen Škerbot.
Pojasnil je še, da je skoraj nemogoče zaščititi večje polje-deljske površine, kjer kulture niso stalne, ampak se menju-jejo glede na kolobar. V tem primeru ogrodje, ki bi ščitilo pred točo, ni niti ekonomsko smiselno, njegova postavitev pa ni možna tudi zato, ker bi ovirala pripravo tal, setev, žetev in oskrbo posevka.
Podpora države in Evropske unije
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred približno mesecem objavilo razpis, namenjen prilagoditvi
kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam. Za ta namen je razpisanih 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Upravičenci lahko vlogo vložijo do vključno 18. julija. Podporo lahko kmetje pridobijo za nakup in postavitev mrež proti toči, za nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, a tudi za ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave. Podpora je na voljo še za
»Letos nimamo suše, a imamo močo, ki bo prav tako vzela pridelke. Na poljih stoji voda. Kar je zraslo, bo zelo slabe kakovosti. Upam si trditi, da imamo težave z vremenskimi dogodki predvsem zaradi človeških vplivov,« pravi Igor Škerbot.
AKTUALNO
3
iadpovprečno
saj nalivi ponavadi v tem času niso tako pogosti. Res je, da se njihova pogostost razlikuje od leta do leta in od obdobja do obdobja. Ni nujno, da bo tudi prihajajoče poletje v celoti tako nestanovitno. Povsem možno je, da se bo julija ali avgusta pojavila kakšna suha vročina, a zaenkrat do konca junija ni mogoče videti, da bi se vreme povsem ustalilo in postalo zelo vroče ter suho,« še dodaja Gregorčič.
Do toče zaradi hitrega dviganja in ohlajanja zraka
Nalivi nastanejo iz oblakov vertikalnega razvoja, ki jih imenujemo kumulonimbusi. Gre za velike in goste oblake, v katerih se zrak zelo hitro dviga - tudi s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro - in ohlaja. Zaradi tega najprej nastajajo drobne vodne kapljice, ki z višino postajajo vedno bolj mrzle, dokler ne pridejo v območje negativnih temperatur in začnejo zmrzovati. Ker dviganje ledenih kristalov ne more biti neomejeno, se na višini približno dvanajst kilometrov, kjer so temperature že minus 55 stopinj in še nižje, zaustavijo in začnejo padati na tla. Ali se bodo do tal spremenili v dežne kapljice ali pa nas bodo presenetili kot toča, je odvisno od njihove debeline. Večina snežink in drobnih zrn toče se na poti skozi spodnje plasti atmosfere, kjer je temperatura nad nič stopinj, vendarle stali in pade na tla kot naliv.
Nezanesljive napovedi
Vremenske napovedi za celo poletje so sicer po njegovih besedah nezanesljive in nehvaležne, zato se jim vre-menoslovci raje izogibajo, saj obstaja velika verjetnost, da ne bodo točne. »Vreme lahko z zanesljivostjo napovemo za teden ali deset dni vnaprej. Letos ob tem spremenljivem vremenu pa se mesta ploh niti za tekoči ali prihodnji dan ne da povsem natančno opredeliti.«
Zaenkrat kakšnega izrazitega in dolgotrajnega vročinskega vala še ni na vidiku. Po nekaj suhih dnevih kaže na spremembo vremena ob koncu tedna. Ponoči lahko pričakujemo prihod izrazite hladne fronte z nevihtami in dežjem. Če bo še danes malo nad 30 stopinjami Celzija, naj bi se jutri temperatura spustila pod 20 stopinj in se nad 25 stopinj dvignila do sredine prihodnjega tedna.
ŠPELA OŽIR Vir: FB neurje.si
NAJ ШШ
пи " «i H
V sedmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant ste bralci izbrali zmagovalca. To sta Monika Vrečko iz Srednje šole za gostin- j stvo in turizem Celje ^k
(473 glasov) in^fl Andraž Hrastnik I iz Šolskega Л centra Šentjur шк (617 glasov), Jä februarska Ш zmagovalca akcije, m Za končni nagradi, skuter in električno rolko, se bosta pomerila na prireditvi, ki ШШ bo v petek, 22. ШШ junija, ob 13. ШдЈј uri na Glavnem
trgu v Celju. V 4
r'-fil
4737
i

GLASOV
Glavni nagradi: skuter in električna ЗЧРЧ rolka!
Med pošiljatelji kuponov smo izžrebali Sonjo Krulec z Dobrne, ki bo
prejela hišno nagrado.
ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika. Razpis sofinanciranje omogoča še za nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba.
Se
denarni vložek povrne?
Je pri odločitvi za tak š ne
ukrepe »računica« na strani kmetov ali se jim tovrstne naložbe ne splačajo? Šker-bot poudarja, da se denarni vložek dolgoročno povrne, če zaščitimo trajne nasade in če gojimo specifične, zahtevnejše sorte. »Ujme, kot smo jim priča letos, lahko prizadenejo popolnoma ves pridelek. Pridelki v sadjarstvu ali vinogradništvu so slabši še leto ali dve, saj si rastline ne opomorejo v eni pridelovalni sezoni. Zato se mreža pri postavitvi novega sadovnjaka, vinograda in sadovnjaka vsekakor splača. Vložek v zaščito je res visok, a vendar ga država sofinancira. Za težje pogoje, na primer za izpostavljene lege, za gorska, višinska, hribovska območja, veljajo dodatni bo-nusi. Kmetje lahko
dosežejo več kot 50-odstotno sofinanciranje.«
In drugi ukrepi, s katerimi bi lahko kmetom v obdobju vedno pogostejših negotovih vremenskih razmer učinkoviteje pomagala država? Kmetijska svetovalna služba se predvsem pozimi trudi z obveščanjem pridelovalcev o tem, katere sorte naj izberejo in kakšne lege naj izbirajo, kako naj prilagajajo proizvodnjo. Tudi drobni nasveti lahko po prepričanju kmetijskega svetovalca precej prispevajo k boljšim tehnologijam pridelave. »Čeprav jih je težko denarno ovrednotiti, vodijo do tega, da pridelovalec pride do kakovostnega in količinsko zadovoljivega ali celo zelo dobrega pridelka,« je prepričan.
TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA)
Za zavarovanja se odločajo predvsem veliki, intenzivni in tržno naravnani kmetijski pridelovalci, kot so vinogradniki, sadjarji, med poljedelci pa predvsem hmeljarji. Posevkov se pred določenimi vremenskimi pojavi, kot sta pozeba ali suša, ne da zavarovati, lahko pa sušo preprečimo z namakalnimi sistemi, je poudaril Škerbot.
Vse najboljše
h ll!.
KONCERT ■
^SMHUNfaDAN D
& ND 2018
22. JUNIJ 2018, OB 13. URI,
ИМИШСДТ^^м
VSTOPNINE NI!
ZAVOD CELEIA CELJE
C
4
GOSPODARSTVO
Lidla
V	Žalcu bo novo središče
V	Arji vasi položili temeljni kamen za največji logistični center v Sloveniji
Osrednji Lidlov logistični center, ki se bo razprostiral na 13 hektarjih v poslovni coni Arnovski gozd, naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta. Znano trgovsko podjetje bo z njim bistveno povečalo svoje skladiščne zmogljivosti in posodobilo način dela. Logistični center v Arji vasi, ki bo stal 70 milijonov evrov in bo prinesel dvesto delovnih mest, bo eden največjih sodobnih logističnih središč v Sloveniji in eden prvih modularnih Lidlovih logističnih centrov na svetu.
Lidl je v Sloveniji prisoten od leta 2007. Do danes je odprl 52 trgovin in zaposlil več kot 1.500 ljudi. Zaradi nenehnega širjenja trgovske mreže se je že nekaj časa srečeval z izzivom, kako zagotoviti ustrezne skladiščne površine. Logistični center v Komendi je namreč sčasoma postal premajhen. Vodstvu podjetja ni preostalo drugega, kot da je poiskalo novo lokacijo. Odločilo se je za poslovno cono v Arnovskem gozdu. Občina Žalec, ki je kar nekaj časa iskala primernega investitorja za to zemljišče, je njegove načrte sprejela z odprtimi rokami in v najkrajšem možnem času zagotovila vse prostorske dokumente.

Iz Komende v Žalec
Logistični center v Arji vasi bo nadomestil dosedanje skladišče v Komendi. O tem, kaj točno bodo storili z njim, zaenkrat po besedah generalnega direktorja Lidla Slovenija Gregorja Kosija še niso povsem odloče-
ni. »Obstaja več možnosti. Lahko, da ga bomo oddali v najem, prodali ali bomo morda zgradbo izkoristili za določene mednarodne projekte.« V novem logističnem centru v Spodnji Savinjski dolini bo zaposlenih dvesto delavcev, od tega se jih bo večina preselila iz Komende, kjer jih je trenutno
120. V Žalcu bodo tako potrebovali še približno 80 delavcev. Zaposlovali bodo predvsem skladiščnike in komi-sionarje ter nekaj kadrov za administracijo. »Že odkar so se začele prve govorice, da bomo v Arji vasi gradili novo skladišče, je kar nekaj zanimanja. Ljudje kličejo naš kadrovski
oddelek in sprašujejo, kdaj bo center začel delovati in kakšen kader bomo potrebovali,« pojasnjuje vodja kadrovskega področja Lea Tkalec.
Pomemben kupec domačih izdelkov
Gradnja sodobnega logističnega centra po besedah ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška ne bo imela velikega pomena le za delovanje Lidla, temveč tudi za celotno slovensko gospodarstvo. »Najbolj pomembno se mi zdi, da postaja Lidl vedno pomembnejši kupec slovenskih prehrambenih izdelkov. V tej luči se veselim vsakega napredka na tem področju.« Ob polaganju temeljnega kamna se je poslovodstvu Lidla Slovenija pridružil tudi žalski župan Janko Kos, ki je gradnjo novega logističnega centra ocenil za enega ključnih doprinosov k razvoju te industrijske cone. »Več kot dvajset let smo čakali na ustreznega investitorja, ki bi bil poslovno uspešen ter družbeno in okoljsko odgovoren. Prepričan sem, da se nam bodo zdaj ta pričakovanja uresničila.«
Logistični center, ki ga gradi CGP v sodelovanju s Toming inženiringom, bo zgrajen po standardih, s katerimi se bo Lidl potegoval za LEED-certi-fikat oziroma mednarodno priznan certifikat trajnostne gradnje in delovanja.
ŠPELA OŽIR
Veliko snubcev, a nobeden pravi
Potem ko se je avstrijska družba Anatol odločila, da ne bo objavila prevzemne ponudbe za Cinkarno Celje, so se sedanji lastniki že začeli povezovati in se dogovarjati o iskanju novega strateškega lastnika, je povedal predsednik uprave Tomaž Benčina. Zadovoljen je, ker je tokratni morebitni kupec odstopi od svoje namere, saj takšni finančni skladi običajno ostanejo v podjetju pet ali deset let, nato ga prodajo.
Tomaž Benčina je znova poudaril, da imajo odločilno besedo pri prodaji cinkarne državni lastniki, ki imajo skupaj malo več kot 40 odstotkov vseh delnic. Med njimi je tudi Družba za upravljanje terjatev bank, njena naložba v cinkarni pa nikakor ni dolgoročna. Podobno velja tudi za Slovenski državni holding.
Po umiku Anatola v Celje prihajajo predstavniki različnih finančnih ustanov. Benčina je razočaran, ker med njimi ni
pravega strateškega partnerja, ki bi lahko v cinkarno pripeljal nove programe in trge. Želi si, da bi podjetje kupil kakšen večji svetovni koncern, ki deluje na področju kemije. Benčina je tudi povedal, da so načrti o postavitvi tovarne titanovega dioksida v Srbiji še vedno aktualni, dejstvo pa je, da podjetje za takšno naložbo, ki je ocenjena na 250 do 300 milijonov evrov, potrebuje stabilnega lastnika.
JI
Terme Topolšica dobile večinskega lastnika
Združenje multiple skleroze Slovenije ni prodalo svojih delnic in ostaja drugi največji delničar podjetja
V podjetju Štore Steel zvišujejo plače, sindikat nezadovoljen
7-odstotno povečanje plač in predlagan višji dodatek za težje pogoje dela sta premalo, pravijo v sindikatu KSS -Vodstvo družbe se ne bo več pogajalo
Konfederacija slovenskih sindikatov KSS spet napoveduje 2-urno opozorilno stavko v družbi Štore Steel. Sindikat je opozorilno stavko napovedoval že prejšnji mesec, a jo je potem preklical, češ da vodstvo podjetja grozi zaposlenim in stavkovnemu odboru.
Stavkali naj bi samo v jeklarni, kjer ima ta sindikat tudi največ članov, glavna zahteva je še vedno zvišanje plač jeklarjem zaradi težkih pogojev dela. Sindikat KSS namreč ni zadovoljen s predlogom, ki sta ga po daljših pogajanjih sprejela vodstvo podjetja Štore Steel in Skei. K pogajanjem so bili ves čas vabljeni tudi predstavniki sindikata KSS, a se vabilu niso odzvali. Vodstvo podjetja je v svoji ponudbi za zvišanje plač kljub temu upoštevalo tudi zahteve in opozorila jeklarjev, da so pogoji dela v jeklarni težji kot v drugih delih tovarne.
Aneks k podjetniški kolektivni pogodbi, ki ga je Skei že parafiral, določa dvig osnovne plače
vseh zaposlenih za 7 odstotkov. Tistim, ki prejemajo del plače za pogoje dela, se bo količnik za to povečal za 30 odstotkov, vsem zaposlenim, ki so pri delu podvrženi vplivom prahu iz jeklar-ne, pa bodo pri določanju količnika za pogoje dela dodali eno ali dve točki. Ker bo dvig plač za posamezne skupine različen, so v podjetju pripravili testne obračune za vsakega posameznika. Zaposlene so pozvali, naj preverijo, kaj prinaša sklenjeni dogovor, in se odločijo, komu bodo zaupali - vodstvu podjetja ali tistim, »ki na račun delavcev iščejo medijsko pozornost, vodijo nezakonite postopke in vlagajo kazenske ovadbe«.
Generalni direktor Jani Jurkošek je zaposlenim tudi sporočil, da s predlaganim aneksom k podjetniški kolektivni pogodbi vodstvo družbe končuje pogajanja o dvigu plač. Osredotočiti se mora na druge ključne naloge, od katerih je odvisno poslovanje družbe v prihodnjih letih.
JANJA INTIHAR
Ljubljanska družba Intus Invest je povečala svoj lastniški delež v Termah Topolšica. V prevzemni ponudbi je pridobila malo več kot 17 tisoč delnic, kar pomeni 29 odstotkov vseh delnic družbe. Pred objavo prevzema je imela v lasti 32 odstotkov delnic, tako da zdaj obvladuje 61 odstotkov zdravilišča. Intus Invest je v lasti nekdanjega finančnega direktorja holdinga ACH Petra Krivca in podjetja Axor Holding, ki je povezano z družino Hermana Rigelnika.
Cena za delnico je bila 26 evrov, ponudbo je sprejelo 21 delničarjev. Za katere delničarje gre, ni znano, a med njimi zagotovo ni Združenje multiple skleroze Slovenije, ki z malo več kot 25-odstotnim deležem ostaja drugi največji delničar Term Topolšica. Da združenje ne bo sprejelo prevzemne ponudbe, je bilo jasno že ob objavi prevzemne namere aprila letos. Predsednik združenja Pavel Kranjc je že takrat povedal, da želi združenje svoj delež ohraniti in s tem zagotavljati ustrezno obravnavo svojih članov pri obnovitveni rehabilitaciji v zdravilišču.
V	družbi Intus Invest so z izidom prevzemne ponudbe zadovoljni. Napovedujejo, da bodo Termam Topolšica zagotovili stabilno lastništvo in jim omogočili nadaljnji razvoj. Posvetili se bodo predvsem naložbam in vračanju posojil.
Obremenjeni s posojilom
Terme namreč obremenjuje posojilo, ki so ga leta 2010 najele za gradnjo apartmajskega naselja in centra dobrega počutja. Po reprogramiranju dolga, o katerem so se leta 2015 uspele dogovoriti z Novo Ljubljansko banko in Gorenjsko banko, morajo posojilo, ki je na zadnji dan minulega leta znašalo še 7,5 milijona evrov, vrniti do leta 2021.
V	Termah Topolšica so lani poslovali dobro. Ustvarili so 6,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 221 tisoč evrov čistega dobička, kar je nekaj odstotkov več kot v letu 2016. Boljšo kot predlani so imeli tudi povprečno zasedenost obeh hotelov in apartmajskega naselja. Zabeležili so 114 tisoč nočitev, kar je največ doslej.
JANJA INTIHAR
GOSPODARSTVO
5
Prvi v mreži World of Glamping
Glamurozno kampiranje v Termah Olimia kot prvo v Sloveniji dobilo oceno za kakovost nastanitve
Z leve: Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, Florjan Vasle, direktor Term Olimia, Maja Pak, direktorica STO, Maja Dimnik, lastnica blagovne znamke World of Glamping, in Steph Curtis-Releigh, urednica revije Glamping Business International.
Naselje dvajsetih razkošnih šotorov, ki so ga Terme Olimia postavile lani in je namenjeno predvsem tistim, ki si želijo dopust v naravi, a se pri tem nočejo odpovedati hotelskemu ugodju, je kot prvo na svetu dobilo pravico do uporabe blagovne znamke World of Glamping. Znamka je nastala v Sloveniji in za zdaj edina v svetu uvaja kategorizacijo ponudnikov glampinga.
Glamping ali glamurozno kampiranje je že nekaj časa zelo priljubljeno med ljubitelji narave, ki želijo nadstandardno nastanitev. Povpraševanja in ponudbe je pri nas in v tujini vedno več, jasnih pravil, kako mora biti urejena ta hitro rastoča veja turizma, pa doslej ni bilo. Zamisel o ureditvi razmer se je porodila prav v Sloveniji. Nastala je blagovna znamka World of Glamping, ki jo upravlja in zastopa Maja Dimnik, priznana mednarodna strokovnjakinja na področju glampinga. Projekt sta podprla ministrstvo za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija. Dimnikova pravi, da bo kategorizacija glampingov gostom omogočila pregled nad kakovostjo nastanitve in storitev ter jim olajšala odločitev, kaj izbrati. Vsi ponudniki, ki bodo vključeni v mrežo, bodo deležni trženja in tudi nasvetov, kako naj izboljšajo svojo storitev in pridobijo več zvezdic. Cilj kategorizacije je dvigniti glamping na višjo raven. V Sloveniji takšno namestitev trži že več kot 60 ponudnikov, vendar naj
bi bilo po oceni Dimnikove pravih glampingov le osem.
Edini s termalnimi vrelci
Med njimi je Glamping Olimia Adria Village, ki so ga Terme Olimia postavile julija lani v sodelovanju z družbo Adria Dom. Vsako podjetje je v projekt vložilo pol milijona evrov. Terme Olimia so prispevale zemljišče, uredile teren ter poskrbele za vse napeljave, družba
Adria Dom pa je prispevala šotore, ki lahko skupaj sprejmejo do 62 oseb. Od največ možnih sedmih zvezdic so Terme Olimia za tako imenovani Glamping šotor S pridobile štiri zvezdice in za Glamping šotor M pet. Poleg Term Olimia je pravico do uporabe blagovne znamke World of Glamping dobil tudi Garden Village Bled, ki so ga ocenili s šestimi zvezdicami.
»V Termah Olimia smo počaščeni in ponosni, da smo med prvimi
prejeli kategorizacijo nove svetovne znamke za glamping. Pridobitev je vsekakor še en dokaz, da smo z nenehnim vlaganjem na pravi poti uspeha, ki so jo prepoznali tudi naši gosti, saj se vračajo k nam,« pravi vodja prodaje in marketinga Vasja Čretnik. Kot poudarja, je njihov glamping nekaj posebnega, saj je edini na svetu s termalnimi vrelci.
JANJA INTIHAR Foto: Terme Olimia
Premoženje Aera skoraj v celoti prodano
Stečajna upraviteljica Alenka Gril je pripravila prvi predlog za prodajo Aerove upravne stavbe v Ipavčevi ulici v Celju. Dražba bo predvidoma konec avgusta ali v začetku septembra. Z upravno stavbo in s parkirišči bodo naprodaj še vsa oprema in dve skladišči nevarnih odpadkov.
Izklicna cena, s katero morata soglašati tudi največja ločitvena upnika, to sta Nova kreditna banka Maribor in Družba za upravljanje terjatev bank, naj bi znašala malo več kot 1,4 milijona evrov. Stečajna upraviteljica prostore v upravni stavbi, ki v pritličju in dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, že od začetka stečaja oddaja v najem različnim najemnikom. Ker je ves čas zaseden pretežni del pisarniških prostorov, pričakuje, da bo zanimanje tudi za nakup. Če stavbe ne bo mogla prodati kot celoto, jo za naslednjo dražbo namerava razdeliti na dva ali tri sklope in vsakega prodati posebej.
Alenka Gril je bila doslej pri prodaji premoženja Aera dokaj uspešna. Poleg upravne stavbe v Celju je naprodaj le še 100-odstotni poslovni delež v podjetju Aero Beograd, ki ga je neuspešno prodajala že v začetku leta. Cena za podjetje, ki ima na dobrem območju v glavnem mestu Srbije 21 tisoč kvadratnih metrov zemljišč s poslovnimi stavbami, je namreč na prvi dražbi znašala dva milijona evrov.
JI
Presenečenje za zaposlene v avtosalonu
Da je najboljša brezplačna malica, so se prvi v drugi sezoni akcije Radio Celje vam pico pripelje prepričali delavci kolektiva Autocommerce v Celju.
Vse se je začelo že dan prej, ko je Luka Žerjav poklical Majo Bajde, eno od dveh ženskih predstavnic, ki delata v kolektivu, in jo dodobra presenetil z novico, da bo
že naslednji dan prinesel izvrstne pice iz Picerije Verona Celje.
Tako se je tudi zgodilo. Luki je pice predal vodja Picerije Verona Srečko Vidic, ki je tokratne nagra-
jence prepoznal kot svoje redne stranke. Še vroče pice so razveselile vse zaposlene v avtosalonu podjetja Autocommerce, kjer sicer prodajajo vozila ene od prestižnih
avtomobilskih znamk. Maja je za svoje fante pripravila slastno presenečenje, zato niso skrivali navdušenja.
Foto: SHERPA
Zaposlenim je teknila brezplačna malica.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Občine bodo tudi letos dijakom in študentom omogočile opravljanje počitniškega dela. Mladi bodo lahko delali teden dni in bodo za svoje delo tudi nagrajeni. V prvi občini projekt nosi naslov Čisto moje Velenje, v drugi Porihtajmo si Šmartno in v tretji Mladi lepšajo Šoštanj in okolico.
S tem ko občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki dijakom in študentom omogočajo opravljanje počitniškega dela, med njimi spodbujajo medsebojno in medgeneracijsko povezovanje ter povezanost s krajem, kjer mladi živijo. Občine skušajo med udeleženci spodbuditi tudi zavedanje o pomenu čistega okolja, s plačilom za delo pa jim pomaga-
ti pri uresničevanju njihovih ciljev.
Občina Šmartno ob Paki počitniško delo razpisuje že četrto leto zapovrstjo, in sicer vsako leto povprečno za deset dijakov ali študentov. Za to nameni 2.800 evrov. V Šoštanju počitniško delo občina organizira že deset let. Višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor Andrej Volk je povedal, da med mladimi zanimanje za tovrstno delo nekoliko upada. »Prvi dve leti, ko smo začeli akcijo, je sodelovalo približno 120 mladih. Takrat nam je Termoelektrarna Šoštanj izdatno pomagala pri tem projektu. Tokrat bodo možnost opravljanja počitniškega dela ponudili približno 50
dijakom in študentom. V proračunu imamo za to približno 5 tisoč evrov, kakšnih drugih sponzorjev ali donatorjev še nimamo. Če se bo prijavilo toliko mladih, kot pričakujemo, bomo lahko sprejeli vse. Če bo prijavljenih več, bomo sprejeli tiste, ki so se v preteklih letih še posebej izkazali.« In kakšna dela bodo opravljali počitnikarji? Gre predvsem za pometanje, odstranjevanje plevela, pleskanje ograj, čiščenje in obrezovanje žive meje.
V Velenju zanimanje ne upada
Mestna občina Velenje bo za počitniško delo letos namenila 52 tisoč evrov, kar ustreza de-
lovnim mestom za približno 180 mladih. Ti bodo rokave zavihali 2. julija. V enem delovnem tednu bodo lahko opravili 38 ur dela. Julija in avgusta bodo v Velenju tako organizirali devet delovnih terminov.
Andrej Rupreht iz urada za urejanje okolja je pojasnil, da so mladi najprej predvsem čistili mesto, z leti je projekt prerasel v medgeneracijsko sodelovanje. Del mladih tako dela v Domu za varstvo odraslih Velenje, del na centralnem igrišču ali v zvezi prijateljev mladine, ena skupina mladih se še vedno posveča čiščenju mesta. Sogovornik je še dodal, da so mladi hvaležni za priložnost, da lahko v kraju, kjer živijo,
opravljajo študentsko delo. »Kljub temu da občina za sodelovanje v projektu ne objavi posebnega razpisa, vsako leto prejme precej vlog. Sodelavci vloge rešujemo sproti. Lani smo delo omogočili vsem, ki so oddali prošnjo. Vendar vsi nato niso delali, saj v določenem tednu niso imeli časa, nekateri so vmes našli kakšno drugo priložnost.«
Plačilo bo tako v Šoštanju kot v Šmartnem ob Paki znašalo 4,73 evra bruto na uro. V obeh omenjenih občinah prijave za opravljanje počitniškega dela sprejemajo do petka, 15. junija. V Velenju je plačilo nekoliko višje, saj znaša 5 evrov bruto na uro.
Mladi Preboldčani med počitnicami delajo že skoraj dve desetletji
Dijakom in študentom v tem delu Spodnje Savinjske doline tudi v času letošnjih počitnic ne bo dolgčas. Občina jim bo že 19. leto zapored omogočila opravljanje počitniškega dela na različnih področjih. A je zaradi velike ponudbe dela v gospodarstvu zanimanja manj, kot ga je bilo pred leti.
Počitniško delo je prvič uvedla po stečaju tamkajšnje tekstilne tovarne, ko so se številne družine zaradi izgube zaposlitve staršev znašle v finančni stiski. S počitniškim delom so lahko mladi zaslužili vsaj nekaj denarja in s tem razbremenili družinski proračun. »Kmalu se je izkazalo, da je tovrstno preživljanje počitnic dobrodošlo tudi za občino in občane. Mladi namreč opravljajo številna ko-
ristna dela. Občinski bazen brez njih sploh ne bi mogel obratovati. Dali so nam tudi številne ideje, nekaj smo jih uresničili, nekaj ne, a bi bilo dobro, če bi jih,« pravi župan Vinko Debelak.
V občinski upravi opažajo, da za počitniško delo v zadnjih dveh letih zaradi prostih delovnih mest v gospodarstvu ni več toliko zanimanja. Zato so letos v proračunu zanj zagotovili malo manj denarja. Za ta namen imajo načrtovanih 40 tisoč evrov. Vsak dijak oziroma študent lahko dela največ štirinajst dni. Na uro prejme 4,73 evra bruto, kar pomeni štiri evre neto. »Odziv mladih sicer ni več tako velik, a kljub vsemu se jih prijavi toliko, da uspemo zagotoviti kader na mestih, kjer ga med poletjem nujno potrebujemo. To sta med drugim bazen in turi-stičnoinformacijski center,« še dodaja Debelak.
Prosta delovna mesta že tradicionalno razpišejo na različnih področjih. Občina si s počitniškim delom zagotovi temeljno pomoč na bazenu. Mladi skrbijo za njegovo obratovanje, vzdrževanje čistoče, urejeno okolico bazena in športnega parka. Drugo pomembno področje je delovanje turističnoinfor-macijskega centra v Dolenji vasi, kjer med drugim vodijo turiste po muzejski zbirki Prebold skozi čas. Študenti so v času poletnih dopustov dobrodošla pomoč v občinski upravi. Na pomoč priskočijo tudi v društvih.
TINA STRMČNIK, ŠPELA OŽIR Foto: Mestna občina Velenje
Konjiški bazen rušijo, v Zbelovem se kopajo
SLOVENSKE KONJICE - Na bazenu v Zbelovem se je konec tedna začela kopalna sezona, bazen v Slovenskih Konjicah dobiva novo podobo.
Dotrajan konjiški bazen so konec maja začeli rušiti in do 20. julija bodo končali prvi del celovite prenove bazenskega kompleksa. Za njegovo rušenje je občina na javnem razpisu izbrala konjiško podjetje GMI. V teh dneh odstranjujejo plavalni bazen, dva otroška bazena in kompenzacijske bazene. Pogodbena cena rušitve bazena znaša 49 tisoč evrov. Zatem se bo začel drugi del celovite obnove bazena, in sicer izbira izvajalca, ki bo nadomestil odstranjene objekte z novimi sodobnimi in funkcionalno ustreznej šimi objekti. Župan Miran Gorinšek je potrdil, da v občinski upravi pripravljajo razpis za novega izvajalca in da upa, da ne bo več prihajalo do zamud. »Imeli smo več kot mesec zamude, saj smo morali ponoviti razpis za projektanta. Na naš razpis se je prijavilo le eno podjetje, in sicer iz Ljubljane, z nesramno visoko ceno. Da bi dali sto tisoč evrov za njihov projekt, je veliko preveč. Razveljavili smo razpis, malo spremenili reference in za 27 tisoč evrov dobili odličen projekt.«
Gradnja se bo začela po končanem postopku izbire izvajalca. Gorinšek upa, da bo to konec julija. Po sedanji časovnici je predvideno, da se bodo konjiški kopalci junija naslednje leto že kopali v novih bazenih.	BGO
Poplavilo središče občine
ŠMARJE PRI JELŠAH - Preteklo sredo je središče kraja poplavila meteorna voda.
Po poročanju Agencije Republike Slovenije za okolje je v pol ure padlo kar 38 litrov dežja na kva-
dratni meter. Za občinsko stavbo in policijsko postajo se je sprožil tudi manjši plaz, vendar ni ogrožal okoliških stavb. »Do poplave je prišlo zaradi velikih količin vode. Pripomogle so tudi preozke in
premalo poglobljene struge,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket.
AH
Foto: FB Občina Šmarje pri Jelšah
Poplavljena ploščad pred kulturnim domom
Kmalu novi vodovodi
VOJNIK - V občini naj bi bila kmalu mogoča priključitev uporabnikov na več novih javnih vodovodov oziroma njihovih delov. Za tri vodovode - oziroma njihove dele - pričakuje občina trenutno uporabna dovoljenja. Gre za vodovode Straža pri Dolu, Razgorce in Brdce.
Na vodovod Straža pri Dolu bodo delno priključeni uporabniki, ki so uporabljali že star vodovodni sistem. Ta je bil
dotrajan, njegove zmogljivosti so bile premajhne. Uporabno dovoljenje naj bi bilo pridobljeno še ta mesec. Ta mesec naj bi bilo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje za prvi del vodovoda Razgorce. Za drugi del tega vodovoda, ki naj bi bil prav tako končan letos, je občina pred tem, da izbere izvajalca. Na tem območju ostaja težava še manjkajoči vodovod za zaselek Rove, kjer ima občina težave z lastniki posameznih zemljišč, zato bo kot kaže pot do gradbenega dovoljenja še dolga. Za vodovod Trnovlje je trenutno naročeno projektiranje, saj je občina trase zanj z lastniki že uskladila. Občina želi, da bi bilo gradbeno dovoljenje za Trnovlje pridobljeno še letos.
Trenutno torej pričakuje tudi uporabno dovoljenje za vodovod Brdce, ki je bil zgrajen pred leti. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti, je bilo treba dokumentacijo še urediti. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja se bodo lahko priključili uporabniki, ki živijo v zgornjem delu Brdc. Za spodnji del Brdc išče občina trenutno skupaj z javnim podjetjem Vo-ka izvajalca. Tam naj bi bila dela končana še letos.
Z Vo-ka bo treba obnoviti tudi posamezne obstoječe vodovode. Med pomembnejšimi je letos obnova pol kilometra glavnega voda vodovoda s Frankolovega proti Celju.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Del hudinjske zemlje končal na pregradi med jezeroma
Toming inženiring na nasip odložil zemljo, izkopano pri hudinjskem vrtcu - Za to ni imel okoljevarstvenega dovoljenja
VELENJE - Podjetje Toming inženiring, ki za učvrstitev nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom dovaža zemljo z Arnovskega gozda, je vendarle potrdilo, da je tja pripeljalo tudi zemljo, ki je bila izkopana ob Vrtcu Hudinja v Celju.
O tem, da naj bi vsa prepeljana zemlja za pregrado ne izvirala iz Arnovskega gozda, smo pisali že maja. A so v Premogovniku Velenje, ki je pristojen za učvrstitev pregrade, vse namige naše bralke, ki je želela ostati anonimna, takrat zavrnili. Na Mestni občini Velenje o tem niso vedeli nič. Nepravilnosti do tedaj niso ugotovile niti pristojne inšpekcije, tako rudarska kot okoljska. A so dejale, da bodo na podlagi naših navedb ponovno izvedle nadzor.
Po dopisu, ki ga je Toming inženiring, ki ga vodi direktor Tomaž Ročnik, minuli torek poslal velenjski občini, pa je jasno, da je na nasipu res končal del zemljine, izkopane pri Vrtcu Hudinja v Celju. Gre za del zemlje, ki jo je Mestna občina Celje odložila na začasni deponiji na območju Stare cinkarne. Na podlagi ocene inštituta Eurofins Erico je bila zemljina
iz večje začasne deponije nenevaren odpadek. Tega je na podlagi izvedenega javnega naročila prevzela družba Voc Celje. Po evidenčnem listu tega podjetja so bili odpadki predani podjetju Toming inženiring. Kot kraj prejema odpadka je bila navedena začasna lokacija na parceli Gaberke 153, so sporočili s celjske občine, kar je pravzaprav mesto pregrade med jezeroma.
Nadzor
premogovnika preslab?
Iz službe za odnose z javnostmi Premogovnika Velenje so ves čas zatrjevali, da za gradnjo nasipa kot edini dodatni zemeljski izkop od drugod uporabljajo izkopni material iz Arnovskega gozda, za katerega je Toming inženiring pridobil okoljevarstveno dovoljenje. To, da so prevoznikom zemlje izdali posebne dovolilnice za vstop na območje pregrade in da so njihovi zaposleni nadzorovali videz pripeljanega gradiva, uvoza sporne zemljine ni preprečilo.
Velenjski župan Bojan Kon-tič je prepričan, da je celotna Šaleška dolina v preteklosti plačala previsok okoljski davek, da
Toming inženiring naj bi del zemlje, izkopane pri celjskem Vrtcu Hudinja, deponiral na pregradi med jezeroma. Za to dejanje ni imel okoljevarstvenega dovoljenja. Na pregrado sicer vozi tudi zemljo, ki jo kopljejo ob gradnji Lidlovega logističnega centra v Arnovskem gozdu. Za slednjo ima ustrezna dovoljenja.
Iz rudarske inšpekcije so sporočili, da bodo ogled ugrezninskega območja med jezeroma opravili v tem tednu. Inšpekcija za okolje in naravo bo pregled zemlje, ki jo je Voc predal podjetju Toming inženiring, opravila v skladu z razporedom svojega dela. Od obeh inšpekcij odgovorov o tem, če so nadzor že opravili in kaj so ugotovili, do zaključka redakcije nismo dobili.
Vse poti so vodile na Roglo
ZREČE - Preteklo soboto se je na Roglo v okviru vseslovenske akcije Dan slovenskih planinskih doživetij 2018 z vseh strani zgrnilo dva tisoč odraslih, mladih in najmlajših planincev, turnih kolesarjev, plezalcev ter drugih ljubiteljev gora in narave iz vse Slovenije in onkraj njenih meja. Razveseljiva množica je tako že tradicionalno zakorakala v poletno planinsko sezono.
Planinarjenje je ena najbolj množičnih prostočasnih dejavnosti Slovencev, ki na sončno stran Alp pripelje tudi vedno več turistov. Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, več kot dva tisoč se jih je zbralo tudi na Rogli ob tradicionalnem začetku poletne planinske sezone. Planinska zveza Slovenije (PZS) že 36 let praznuje dan slovenskih planincev. Letošnje celodnevno dogajanje za obiskovalce vseh generacij so pripravili PZS, Planinsko društvo (PD) Zreče, ki letos slavi 60 let, in Občina Zreče.
Dobrodošlico so razveseljivi množici planincev od blizu in daleč zaželeli predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, ki je bil ponosen, da se je na slovenskem planinskem prazniku zbralo toliko planincev, ki jih druži ljubezen do narave in gora, predsednik PD Zreče Matjaž Korošec, ki je bil navdušen nad množico na Rogli, ki je tja prišla iz toliko različnih krajev, ter podžupan Občine Zreče Drago Šešerko, ki je v osrčju Pohorja pozdravil planinsko Slovenijo in jo povabil, naj se še vrne v te kraje.	BGO
Pred letošnjimi asfaltiranji
DOBRNA - Občina je v preteklih dneh podpisala pogodbo za letošnja asfaltiranja cest. Asfaltirala jih bo s sredstvi, ki ji pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin.
Občina je razpis za izvajalca del objavila že spomladi, nato je morala še čakati na državo, na pogodbe o njenem financiranju. Pogodba z izvajalko, družbo Remont NG, je bila sklenjena v vrednosti 106 tisoč evrov. Asfaltiranih bo 1,1 kilometra cest. Gre za preplastitev odsekov cest na Paški Kozjak in pri Guteneku ter asfaltiranji makadamskih cest na območju Zavrha ter Brdc, kjer bo med drugim urejeno tudi odvodnjanje. Izvajalec mora dela končati v dveh mesecih.	BJ
bi smeli na kateremkoli mestu v dolini odlagati zemljo brez ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj. Kljub temu miri, da odlaganje zemljine, izkopane pri hudinjskem vrtcu, ne vpliva na okolje. Dodaja še, da je kakovost vode po dosedanjih analizah neoporečna in primerna za kopanje. »Sedaj so na vrsti tisti, ki morajo ukrepati, če drži, da je bila pri navozu zemlje kršena zakonodaja,« je povedal.
Zemljina bi lahko končala tudi na deponiji
Direktor inštituta Eurofins Erico mag. Marko Mavec je
dejal, da je podjetje za zemljino iz Arnovskega gozda izdelalo oceno o primernosti gradiva za vnos v tla in s podjetjem Toming inženiring sodelovalo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja.
Po naročilu Mestne občine Celje pa je inštitut izdelal oceno odpadka, ki je nastal kot ostanek sanacije hudinjskega vrtca, kjer se je izkazalo, da je bila v delu zemljine presežena vrednost svinca, del pa je bil nenevaren in ni imel primesi. Ročnikovo podjetje je prevzelo prav del, ki je bil opredeljen kot nenevaren. A Toming inženiring pri Ericu za to zemljo ni naročil presoje za vnos v tla, kot je to veljalo za zemljo iz Arnovskega gozda.
Mavec je pojasnil, bi lahko tovrsten odpadek odložili na deponiji nenevarnih od-
Mestna občina Celje je zemljino iz Vrtca Hudinja odložila na dveh ločenih začasnih deponijah na območju Stare cinkarne. Zemljina iz druge manjše začasne deponije je bila na podlagi izdelane ocene uvrščena med odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi. Ta odpadek je na podlagi izvedenega javnega naročila prevzela družba CEP in ga odložila na mestu podjetja v Novem mestu, za kar ima podjetje pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.
padkov, primeren bi bil tudi kot prekrivka za komunalno deponijo. Če bi Toming inženiring zahteval pregled odpadka in bi zanj pridobil okoljevarstveno dovoljenje, bi se ob izpolnjenih pogojih oznaka zemljine iz odpadka lahko spremenila v koristen material. Bi lahko glede na oceno odpadka, ki jo je podjetje opravilo za MOC, Toming inženiring teoretično zanj pridobil okoljevarstveno dovoljenje? »V tem ne vidim ovire. Vendar je med oceno odpadka in oceno primernosti zemljine bistvena razlika. Pri odpadku se presoja le, če sodi na deponijo nenevarnih odpadkov ali ne. Za vnos v tla pa mora veljati, da zemljina ne poslabša tal, kamor jo vnašamo. Prvi nabor ni pokazal nič problematičnega.«
Za odziv smo prosili tudi Premogovnik Velenje, ki je odgovoren za sanacijo pregrade, vendar do konca redakcije odgovora nismo prejeli.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
V tistem hipu, ko je zemlja izkopana, postane odpadek. Treba ga je opredeliti, ali je nevaren, nenevaren ali pa je primeren za nadaljnjo uporabo. Celjska občina je odločila, da zemlja ni primerna za območje ob vrtcu. To pa še ne pomeni, da zemljina morda ni primerna tudi za uporabo na industrijskih območjih. A je za to treba narediti presojo možnosti vnosa v tla. Tega Erico ni opravil, je pa za celjsko občino naredil oceno odpadka.
FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-Mobil
Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si
PovprečnaporabagorivazavozilaToyotaC-HR:od3/8do6/31/100kminemi8ijeC02:86dol44g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolika.
1 letno
i TOYOTA JAMSTVO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Nezavarovani železniški prehodi grožnja za udeležence v prometu
Na Polzeli ustrezno zavarovana le približno četrtina železniških prehodov - Od leta 2000 železnica vzela štiri življenja
POLZELA - Železniška proga v Spodnji Savinjski dolini je speljana skozi nekatera večja naselja. Na območju občine Polzela je skupno 14 železniških prehodov, od teh so z zapornicami ustrezno zavarovani le trije. Tamkajšnja občina si zato že leta prizadeva, da bi se ji uspelo dogovoriti z javno agencijo za železniški promet o ureditvi najnevarnejših železniških nivojskih prehodov, torej križanj cest in železniške proge v istem nivoju.
Železniška proga med Celjem in Velenjem, ki so jo odprli konec leta 1891, na območju občine Žalec in Polzele prečka več gosto naseljenih krajev in vasi. Prav zaradi tega je po besedah polzelskega župana Jožeta Kužnika nedopustno, da številni prehodi, ki jih dnevno večkrat prečkajo številni ljudje, še vedno niso ustrezno urejeni. Po podatkih Slovenskih železnic je bilo na območju občine Polzela na štirinajstih nivojskih prehodih samo od leta 2000 dvajset nesreč. Devet se jih je končalo z materialno škodo, sedem s telesnimi poškodbami, štiri s smrtnim izidom. V sosednji občini Žalec, kjer je bilo v istem časovnem obdobju 19 nesreč, je v tem času na železnici ugasnilo eno življenje.
Kako bodo zavarovali nivojski prehod čez državno cesto na začetku Brega pri Polzeli, zaenkrat še ni povsem jasno. V igri so tako zapornice kot nadvoz.
Prvi korak do celovite rešitve
Javna agencija za varnost prometa je v sklopu nacionalne akcije Ustavi se, vlak se ne more na Polzeli z andrejevimi križi opremila tri nezavarovane nivojske prehode, a to po
mnenju lokalne skupnosti še zdaleč ne more biti dovolj. Kot poudarjajo v občini, je treba najti celovito rešitev. V ta namen so že pridobili projektno dokumentacijo, ki zajema celovite prometne rešitve na obstoječem cestnem in železniškem omrežju. Idejna zasnova predvideva ukinitev
manjših nezavarovanih nivojskih prehodov in postavitev zapornic pri nekaterih pomembnejših. Prav tako prinaša gradnjo nove obvoznice, ki bi z viaduktom čez železnico ob razbremenilnem kanalu povezovala z železniško progo ločen severni in južni nižinski del občine. »V starem
delu naselja Polzela bi oba nezavarovana prehoda zaprli za motorni promet, ta del Polzele pa bi z novozgrajeno obvoznico povezali z regionalno cesto. Pod enem od teh dveh prehodov bi za pešce in kolesarje zgradili podvoz,« načrte pojasnjuje župan.
Čakajo na odločitev ministrstva
Predstavniki občine so se konec maja z namenom ugotovitve dejanskega stanja nezavarovanih nivojskih prehodov in možnosti za rešitve s predlaganimi projektnimi ukrepi sestali s predstavniki javne agencije za železniški promet. Ogledali so si vse nezavarovane železniške prehode in zapisnik posredovali na ministrstvo za infrastrukturo, ki bo zdaj odločalo o nadaljnjih aktivnostih pri tovrstnem urejanju. Kot so sporočili z ministrstva, bo v primeru pozitivne rešitve občina z javno agencijo za železniški promet podpisala sporazum o nadaljnjem sodelovanju. Občina in pristojne službe bodo dobile zeleno luč za projektiranje in podpisovanje sporazumov o financiranju ureditve nivojskih prehodov, občani pa si bodo lahko končno oddahnili.
ŠPELA OŽIR
Za zdravje občanov
ŠENTJUR - Aprila je v Zdravstvenem domu Šentjur začel delovati novi center za krepitev zdravja, saj je bil med 25 zdravstvenimi domovi v državi izbran za nadgradnjo področja preventive. V začetku junija so podpisali pogodbo, na podlagi katere bo šentjurska občina za center uredila nove prostore na Mestnem trgu. Konec del je predviden za september. Ker je glavni namen projekta okrepiti zdravje lokalnih prebivalcev, lahko na Šentjurskem pričakujejo še boljše zdravstveno stanje.
Občina Šentjur in Zdravstveni dom Šentjur sta se uspešno prijavila na evropski razpis za nadgradnjo preventivnih programov v zdravstvu. Tako so v Šentjurju dobili center za krepitev zdravja, samostojno enoto, ki deluje na področju preventive in krepitve zdravja ter zmanjševanja neenakosti pri zdravju v lokalni skupnosti in je nadgradnja obstoječega centra, ki je bil vzpostavljen v ZD Šentjur že leta 2002. Vsebinski del bo vodil zdravstveni dom, občina bo zagotovila ustrezne prostore. »Pogodbena vrednost je 167 tisoč evrov, nam pa je na razpisu uspelo pridobiti še malo več sredstev. S tem denarjem bomo uredili infrastrukturne pogoje in obnovili prostore, ki so dotrajani. Hkrati z vsebinsko dejavnostjo bomo zagotovili boljše življenje občanov,« je razložil šentjurski župan mag. Marko Diaci.
Za šentjurski zdravstveni dom pomeni center novo obvezo in še dodatno delo. Zato je zaposlil še medicinsko sestro, zdravstvenika, dietetičarko, psihologinjo in kineziologinjo. Naloga centra je, da njegovi strokovnjaki s sodobnimi pristopi pridejo tudi do ljudi, ki se morda zaradi socialnih okoliščin ali drugih ovir sami ne zmorejo vključiti v preventivne zdravstvene programe, ki so na voljo brezplačno. S programi želijo priti bližje lokalni skupnosti. »Recimo: v določeni krajevni skupnosti ugotovimo, da obstaja potreba po delavnicah sproščanja, da je več ljudi izpostavljenih stresu in da je treba graditi na tem področju. Pripravimo delavnico, ki se po potrebi širi in nadgrajuje,« je razložila vodja zdravstvenovzgojnega centra Nuša Leskovar. Šentjurčani si lahko obetajo zelo raznoliko dejavnost - lahko se bodo vključili v svetovalnico za zdrav življenjski slog, svetovalnico za tvegana vedenja, svetovalnico za duševno zdravje, na voljo bo tudi veliko temeljnih izobraževanj s preverjanjem telesne pripravljenosti in z meritvami krvnih vrednosti.
Po besedah Leskovarjeve se je zadnja leta precej izboljšalo stanje na področju telesne aktivnosti. Ljudje so z delavnicami zadovoljni in se želijo ponovno vključiti.
BGO
V Vojniku ne bo več pediatrinje
VOJNIK, CELJE - Občane je napoved, da bo Zdravstvena postaja Vojnik ostala brez zdravnice pediatrinje, vznemirila. To se bo zgodilo septembra, pediatrinja pa odhaja - kot je povedala - na lastno željo. Za občino predstavlja napovedan odhod resno težavo, saj pediatrov primanjkuje. V vojniški občini je približno 850 osnovnošolcev in približno petsto otrok, ki obiskujejo različne vrtce.
Na to temo je bil v torek sestanek med predstavniki občine, vojniške in frankolovske osnovne šole ter celjskega zdravstvenega doma. Zdravstvena postaja Vojnik namreč deluje kot enota Zdravstvenega doma Celje. Pogovor je bil o tem, kako organizirati delo po odhodu pediatrinje iz Vojnika. Pediatrinja, ki odhaja, bo v prihodnje delala le na delovnem mestu v Celju.
V	torek so se zato pogovarjali, kaj svetovati staršem, ki imajo izbranega pediatra v Vojniku, in kako bo v prihodnje z rednimi skupnimi sistematskimi pregledi otrok iz občine Vojnik. »Dobili smo pojasnilo, da lahko ostane izbrana pediatrinja za konkretne otroke tudi v prihodnje,« je po sestanku povedal župan Branko Petre. Glede skupnih sistematskih pregledov otrok so občini iz zdravstvenega doma odgovorili, da bodo ti v prihodnje organizirani v Celju. »Eden od tamkajšnjih pediatrov bo določen, da bo kot šolski zdravnik pokrival osnovno šolo v Vojniku ter drugi frankolovsko šolo,« je še povedal župan. To pomeni, da bosta šoli morali organizirati prevoze v Celje, kar pomeni dodatne stroške. Glede podrobnosti nove organizacije pregledov naj bi prišlo konec avgusta do še enega sestanka med vodjo pediatrije v Celju ter ravnateljicama vojniške in frankolovske šole.
Na sestanku so omenjali tudi prednosti nove ureditve tega področja za najmlajše vojniške občane. Omenjali so možnost timskega dela petih pediatrov v Celju ter njihovega bistveno daljšega delovnega časa. V Celju namreč delajo tudi popoldne. »Zaradi pomanjkanja pediatrov je zelo težko pričakovati, da bi v Vojniku kmalu začel delati nov pediater,« dodaja župan. Glede na to, da potrebuje Vojnik enega in pol pediatra, je občina v preteklosti že objavila razpis za pediatra. Na razpis se ni prijavil nihče.
V	občini ocenjujejo, da odhaja sedanja pediatrinja predvsem zaradi strokovnih razlogov. To pomeni, da v Vojniku ni strokovnega sodelavca, s katerim bi se lahko pediatrinja posvetovala. O morebitnih osebnih razlogih sedanje pediatrinje na sestanku niso govorili.
BRANE JERANKO
Prve napovedi kandidatov za župane
ŠMARJE PRI JELŠAH - Kandidaturo za župana je napovedal triintridesetletni Matija Čakš, ki je kot veterinar zaposlen v veterinarskem centru v Rogaški Slatini.
Podpirajo ga združeni lokalni odbori SDS, NSi, SLS in Naša občina Šmarje. V teh strankah menijo, da kandidat, ki je tudi član odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, prinaša mladostno energijo v občino in da je zaradi dolgoletnih izkušenj na področju terenskega veterinarskega dela dovolj izkušen in primeren kandidat za župana.
Od konkretnih programskih idej je navedel, da bo poiskal rešitev za največji občinski biser, dvorec Jelšingrad, in si prizadeval za povečanje števila enodnevnih turistov. Prav tako bi popestril družabno življenje. Kandidaturo je podprl tudi Jože Čakš, trenutni vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda Knjižnice Šmarje pri Jelšah, ki je poudaril, da s kandidatom kljub istemu priimku nista v sorodu, da pa ga zaradi neobremenjenosti s preteklimi spori v občini podpira. Matija Čakš je poudaril še, da se bo šele v primeru izvolitve za šmarskega župana odločil, ali bo vlogo župana opravljal profesionalno.
AH
V lasti zdravstvenega doma
ŽALEC - Zdravstveni dom Žalec je postal lastnik prostorov, v katerih domuje Zdravstvena postaja Petrovče. Zanje je odštel približno 120 tisoč evrov. Do zdaj jih je imel v najemu in je zanje mesečno plačeval približno devetsto evrov najemnine.
Pridobil je prostore v velikosti približno 74 kvadratnih metrov, kjer poleg referenčne ambulante delujeta še ambulanti družinske medicine zdravnikov Gregorja Kralja in Mateje Oblak. Preostali del prostorov v velikosti približno 20 kvadratnih metrov je namenjen storitveni dejavnosti. Začasno je namenjen zaposlenim v centru za krepitev zdravja, s čimer žalski zdravstveni dom rešuje trenutno prostorsko stisko na sedežu v Žalcu. Dodatne prostore bo dobil z gradnjo prizidka, kjer bodo zaposleni v centru za krepitev zdravja dobili nove prostore. Zdravstveni dom Žalec ima poleg zdravstvene postaje v Petrovčah pod svojim okriljem še postajo na Vranskem, medtem ko so v zdravstveni postaji na Polzeli zaposleni izključno koncesionarji.	ŠO
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Podobne želje kot pri
V1 ■
Xf^^f* I I CUDV Dobrna za večje vključevanje ljudi s posebnimi V w I I I I potrebami v širše okolje in za delo izven ustanov
Vinko Rešetar (drugi z leve) je zadovoljen, ko lahko dela z rožami v Vrtnarstvu Šibanc.
DOBRNA - 27-letni Vinko Rešetar živi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (CUDV) že skoraj deset let. Že ob vključitvi se je izkazalo, da ga zanima delo v zeliščnem vrtu centra. Rad dela z rastlinami, opazuje njihovo rast in zanje odgovorno skrbi. Zato mu je CUDV leta 2015 omogočil opravljanje delovne prakse v Vrtnariji Šibanc v bližini Dobrne. Dva meseca je hodil dvakrat tedensko na delo s sošolcem Tonijem in spremljevalko iz CUDV Andrejo Čerenak.
»Delal sem od 9. do 12. ure. Ko smo prišli, smo najprej spili kavico in pojedli kakšne kekse za energijo, da smo lahko delali. Nadeli smo si rokavice, Jožica in Beno sta nam povedala, kaj je treba narediti,« je razložil Vinko, ki mu je bilo najbolj všeč delo s strojem, ki polni lončke z zemljo. Pri tem je spoznal različne vrste cvetja in se naučil, kako ga je treba negovati. Želel bi delati še dlje, a za zdaj je praksa končana. V centru se dopoldne udeležuje raznih v delavnic, kjer delajo z zelišči. Rad potuje. Lani je obiskal sestro, ki je bila na izmenjavi na Portugalskem. Prva vožnja z letalom je bila zanj posebno doživetje. Tudi njegovi športni dosežki so odlični, saj je bil lani na specialni olimpija-di podprvak v krpljanju. Tako kot mnogi drugi v tovrstnih centrih po Sloveniji si želi, da bi nekoč živel v stanovanjski
skupnosti in bi bil tudi s pomočjo zaposlitve bolj samostojen.
Za življenje izven centra
Podobnih zgodb je še veliko. Nekatere so uporabnice in uporabniki centrov za usposabljanje, delo in varstvo ter var-stveno-delovnih centrov predstavili na nedavnem drugem mednarodnem posvetu Iz prve roke, ki ga je pripravil CUDV na Dobrni in je bil tokrat namenjeni deinštitucionalizaciji. Namen posveta je bil ponuditi možnost in priložnost ljudem z motnjo v duševnem razvoju, da sami spregovorijo na temo samostojnega življenja, dela in zaposlitve izven ustanove, da povedo, kaj razumejo pod tem pojmom, česa se veselijo in česa jih je strah. »Pomembno je, da stroka sliši njihov glas,« pravi direktorica CUDV Dobr-
na Breda Božnik. Razseljeva-nje uporabnikov in odpiranje ustanov predstavljata sodobne smernice tovrstnih zavodov. A Božnikova opozarja, da na Dobrni ne bodo mogli nikoli povsem zapreti vrat centra, saj so v njem otroci, mladostniki in odrasli z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. »Tudi tisti, ki bodo lahko šli živet v skupnost pod določenimi pogoji, bodo morali imeti prilagojene storitve.« Med dolgoročnimi načrti je tudi vzpostavitev stanovanjske skupine, kar pomeni, da bi štiri do šest uporabnikov bivalo v hiši, ki jo CUDV že ima, le urediti jo je še treba.
Sprejeti kot sokrajani
Na posvetu so se srečali tudi direktorji VDC in CUDV in se z gosti z ministrstev, iz socialne zbornice in različnih ustanov pogovarjali o strokovnih pogledih na proces deinštitucio-nalizacije. »Vemo, da je treba uporabnikom ponuditi čim več stvari, da imajo možnost izbire, in da jih je treba čim bolj vključiti v družbeno življenje. A vse ni odvisno od nas. Tako pripravljamo vse potrebno za novogradnjo bivalne enote na Dobrni, kjer bi bilo prostora za 12 oseb, starejših od 26 let, ki bi jim bivanje čim bolj prilagodili domačim razmeram.« Letos urejajo dokumentacijo, nato bo nadaljevanje odvisno od denarja, ki ga zagotavlja država. »Imamo to prednost, da je Dobrna ravno prav velika, da
ima vse, in hkrati tako majhna, da se uporabniki ne morejo izgubiti,« pravi Božnikova, ki je vesela, da so ljudje sprejeli uporabnike kot sokrajane in jih poznajo po imenih. V kraju se vključujejo v dogajanje, prireditve, tekmovanja ...
Dobra volja delodajalcev je premalo
Eden ključnih pogojev za večjo neodvisnost oseb z motnjami v razvoju je njihova zaposlitev. V običajnih okoljih jim zato zavodi iščejo možnosti integrirane zaposlitve, kakršna je na primer Vinkova. »Sodelujemo tudi z vrtnarijo Krašovec v Arclinu, eden od uporabnikov pomaga v frizerskem salonu Metka na Dobrni, ena uporabnica je pomagala v občini, dogovarjamo se z gostinskim obratom na Dobrni .« našteva Breda Bo-žnik, ki ugotavlja, da je tovrstno sodelovanje žal odvisno le od dobre volje delodajalcev in da se nekateri bojijo, da bi jih ljudje obtožili, da izkoriščajo uporabnike CUDV, čeprav dobi »zaposleni« nagrado za svoje delo. »Prav je, da ti ljudje delajo, da so vključeni v okolje, ampak imeti je treba pravo mero in treba je znati oceniti, koliko nekdo zmore. Tudi družbo je treba pripraviti na to, saj ni vsako okolje primerno in zrelo za vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju,« zaključuje Božnikova.
TATJANA CVIRN
Foto: arhiv CUDV
Na posvetu sta svoje želje in delovne izkušnje predstavila Aljaž Podjed in Ina Košič, ki se želita v prihodnosti poročiti in živeti zase.
Idejni projekt je pripravljen
VOJNIK - Frankolovo vedno bolj potrebuje novo stavbo otroškega vrtca. Stavba je v slabem stanju in premajhna. Zato deluje en oddelek vrtca v prostorih stare šole, kjer so zanj slabi pogoji. Pojavljajo se še druge težave. Občina ima rešitev že pripravljeno.
Frankolovski vrtec deluje v okviru javnega zavoda Vrtec Mavrica, ki ima sedež v Vojniku. Nova stavba frankolovskega vrtca bo ob telovadnici osnovne šole. V njej bodo lahko med drugim rešili tudi težavo pripravljanja hrane za otroke vrtca in šole. Zdaj morajo namreč hrano prevažati iz kuhinje v Vojniku. Odpravljena naj bi bila še ena težava. Tako vrtec kot šolo naj bi po novem ogrevali na sodoben in cenejši način, ogrevalna naprava za obe stavbi bo skupna. Nov frankolovski vrtec naj bi stal 1,7 milijona evrov. K temu bo treba dodati še stroške ureditve dovozne ceste, prestavitve vodotoka in zunanje ureditve. Naložbo naj bi plačali iz občinskega proračuna in iz sofinanciranja Eko sklada, občina naj bi tudi najela posojilo.
Po dokončanju novega vrtca bo morala občina na Franko-lovem še sanirati šolsko telovadnico. Njena streha namreč ni izolirana.	BJ
Proti zamiku zaračunavanja nove turistične takse
LAŠKO - Občinski svet je na zadnji seji v drugem branju obravnaval in sprejel odlok o turistični in promocijski taksi, ki ga morajo občine v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma sprejeti do konca junija. Svetniki niso bili naklonjeni predlogu, da bi uveljavljanje zaračunavanja takse premaknili na začetek septembra.
Predlog glede višine turistične takse je ostal enak kot pri prvi obravnavi, kar pomeni, da bo taksa znašala 2 evra, skupaj s promocijsko takso, ki predstavlja 25 odstotkov takse, pa 2,5 evra. Enako kot pri prvem branju se je razvila živahna razprava. Ob tem je Andrej Flis, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v laški občini, povedal, da so od obeh zdravilišč, Thermane in Rimskih term, prejeli pisni predlog, da bi uveljavitev zaračunavanja takse po novem premaknili na 1. september. Kot argument so v zdraviliščih navedli, da že prodajajo pakete, naravnane na obstoječo, nižjo takso. Ta predlog ni naletel na odobravanje svetnikov.	RG
Spominski center 1991
VELENJE - Ob letošnjem dnevu državnosti, 25. junija, naj bi vrata odprl Spominski center 1991, ki bo opozarjal na dogajanje v Šaleški dolini v času osamosvojitvene vojne. Velenjska občina v teh dneh končuje urejanje prostorov, nato bodo ti dobili še vsebino.
Predsedstvo velenjskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in Odbor organizacije Sever sta v soglasju z Muzejem Velenje ter tamkajšnjo mestno občino že leta 2012 začela zbirati gradivo, in sicer fotografije, vojaške karte in zanimive predmete o dogodkih iz leta leta 1991. Spominski center, ki bo v nekdanjem Domu borcev in mladine, naj bi vrata za obiskovalce odprl že leta 2016, vendar se je zataknilo pri izvajanju javnega naročila. Vodja urada za razvoj in investicije na velenjski občinski upravi Alenka Rednjak je pojasnila, da je bilo za gradbena delo izbrano podjetje, ki je šlo v stečaj. Občina je morala izbrati novega izvajalca, poleg tega pa obnoviti še dotrajano streho stavbe. TS
Dve priznanji na mednarodnem ocenjevanju
PODČETRTEK - Hiša vin Emino je na mednarodnem ocenjevanju vin Decanter v Londonu prejela srebrno in bronasto priznanje za svoji vini.
Na svetovno največjem ocenjevanju vin Decanter v Londonu je podčetrtška Hiša vin Emino osvojila dve priznanji za svoji vini. S srebrom je bil odlikovan sauvignon 2017, bron je osvojila modra franki-
nja Eminent 2015. »Trudimo se, da bi bila kakovost naših vin vsako leto boljša. Načrtujemo, da bomo v kleti uvedli nove tehnologije in s tem zagotovili sodobno pridelavo vina. Vse moči usmerjamo v doseganje vedno boljših rezultatov na tekmovanjih in v izboljšanje poslovnih rezultatov,« je pojasnil vodja trženja v Hiši vin Emino Matija Jagrič. Hiša vin Emino letos praznuje
tudi tridesetletnico. Dolgoletno kletarjenje bodo obeležili konec junija in sredi julija z dvema posebnima dogodkoma. Najprej bodo na god sv. Eme pripravili brezplačno pogostitev z vinom in s prigrizki za vse Eme in njihove prijatelje. 13. julija bodo obiskovalci na Večeru mehurčkov preizkušali štiri različne penine ob poslušanju ritmov salse.
AH, foto: SHERPA
Hiša vin Emino letos praznuje trideset let.
10
KULTURA
»Všeč mi je gotovost, ki jo ima v sebi kamen«
Bojana Križanec in Eileen MacDonagh razstavljata kamnite skulpture v Špitalski kapeli
V Špitalski kapeli Celjanka Bojana Križanec in Irka Eileen MacDonagh razstavljata svoja dela z naslovom Taktilni dialog oziroma pogovor dveh umetnic v kamnu v različnih razsežnostih.
Irska umetnica Eileen MacDonagh prihaja iz zahodnega dela Irske, ki je bogat z neo-litskimi izkopaninami. Zanjo je bilo skoraj samoumevno, da se bo v prihodnosti kot umetnica ukvarjala s kamnom. Diplomirana kiparka Bojana Križanec jo je spoznala na simpoziju v Avstriji in skupaj sta že naredili nekaj projektov. Vsi objekti, ki so predstavljeni na celjski razstavi, so izdelani iz kamna, ki v današnjem času ni več običajen kiparski material, saj umetniki vedno pogosteje uporabljajo moderne medije. Eileenina dela temeljijo na principu svete geometrije, ki zajema vrsto oblik in teles, ki jih že stoletja uporabljajo v umetnosti in arhitekturi ter jih najdemo v naravi. »V mojem delu prepoznamo organske, amorfne oblike. Ker rada
raziskujem nasprotja, sem kombinirala dva različna kamna in ju zlepila. Svetel kamen je mehak, temen je njegovo nasprotje, trd. Obdelana kamna naredita popolno celoto,« je razložila v Rogatcu rojena umetnica.
Izdelovanje iz kamna je poseben izziv
Kaj je v kamnu tako magičnega, da si ga je izbrala Bojana za svoj material? »Mislim, da gotovost. Ko delam s kamnom, sem na prostem. Resda se okoli mene praši in je glasno in posledično nisem za sosede prijazna, zato delam na simpozijih ali na dvorišču kamnolomov. Ves dan sem v gibanju in lahko opazujem naravo. Kadar delam s kamnom, vem, kaj bo nastalo. Če delam z glino, ne morem biti tako prepričana. Lahko imam težave z žganjem in končni rezultat ni takšen, kot ga pričakujem. Skica je lahko drugačna od končnega izdelka. Kamen ima v sebi neko gotovost, je material, ki leži v Zemlji že mi-
Eileen MacDonagh (levo) in Bojana Križanec na odprtju razstave
lijone let in velik je izziv iz njega ustvariti nekaj novega.«
Posebnost celjske razstave, ki je na ogled še do petka, 22. junija, je, da se lahko obi-
skovalci dotikajo skulptur in tudi na ta način doživijo umetnost
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Topla noč zvabila meščane na ulice
Noč ima svojo moč. Tokrat je zvabila številne ljudi v slovenske muzeje in galerije, ki so sodelovali v vseslovenski akciji Poletna muzejska noč.
Največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij je letos potekala v 59 krajih
po Sloveniji. Sodelovalo je 71 ustanov z malo manj kot 400 dogodki. Tudi celjske ustanove so ponudile vodstva po zbirkah, odprtja razstav, delavnice za otroke in družine, predstavitve, projekcije, pogovore in koncerte. Namen Poletne muzejske noči je predstaviti
javnosti muzeje, galerije in druge ustanove, ki hranijo, ohranjajo in predstavljajo kulturno dediščino v Sloveniji. Kot je povedala glavna organizatorica Skupnost muzejev Slovenije, želijo ustanove ponovno dokazati, da so prostor, v katerih se lahko sproščeno in navdihu-
joče učimo, sproščamo in tudi zabavamo. V Celju je zavod Celeia muzejsko noč povezal z odprtjem Poletja v Celju, knežjem mestu in povabil na številne prireditve, ki bodo polnile poletno dogajanje v mestu.
BGO, foto: SHERPA
Odprtje festivala Poletje v Celju, knežjem mestu je letos ponovno sovpadlo z dogodkom Poletna muzejska noč. Po koncertu je precej obiskovalcev stopilo v celjske muzeje in galerije.
Skoraj 100 nastopajočih je z delčkom veličastnega glasbenega spektakla Carmina Burana odprlo letošnje kulturno poletje v Celju.
Prvonagrajeno delo Ex filcora, ki predstavlja Sušenje zelišč.
Ex filcore v znamenju zelišč
SOLČAVA - V Logarski dolini je bilo v soboto odprtje razstave del, ki so nastala v okviru letošnjega Ex filcora. Gre za prireditev, ki so jo pripravili na Solčavskem že drugo leto. Letos so udeleženci ustvarjali na temo zelišč.
Na Solčavskem se je polstenje, ki mu po domače pravijo »filcanje«, v zadnjem desetletju močno uveljavilo. Bilo je že skoraj povsem pozabljeno, dandanes pa je pri skoraj vsaki hiši na Solčavskem kdo, ki ga obvlada. To območje je namreč domovina avtohtone jezersko-solčavske ovce. »Polstenje je prastara tehnika izdelovanja blaga iz ovčje volne. Iz skrtačene volne ročno s pomočjo milnice izdelujemo različne stvari. To so lahko na primer uporabne stvari, kot so copati, oblačila ali torbice,« je povedala o koreninah Ex filcora Špela Orešnik iz solčavskega ateljeja Franc in Liza, ki je glavni organizator. »Zaželela sem si, da bi to dvignili še na višjo raven in izdelovali umetniške izdelke,« je
dodala Orešnikova. Tako so nastale prve slike in kipi Ex filcora.
Med deli, ki so nastala za Ex filcore 2018 na temo zelišč, so bila izbrana tri najboljša. Na 1. mesto se je uvrstilo delo Sušenje zelišč, ki je kombinacija več tehnik polstenja: to je mokrega in nuno polstenja ter suhega polstenja. Kot osnovni material je služila volna jezersko-solčavske ovce. Prvonagrajeno delo je ustvarila mojstrica polstenja Anja Musek iz Škofje Loke, ki je prejela v preteklosti za vse svoje izdelke certifikat Art & Craft - Slovenija. Na drugo mesto se je uvrstila Regratova lučka Jožice Germelj iz Luč ter na tretje mesto delo Sušenje cvetov na mreži, ki ga je ustvarila Urška Kužner iz Tabora v Savinjski dolini.
Razstava Ex filcora je v Hotelu Plesnik v Logarski dolini in je na ogled dva tedna. Nato jo bodo preselili v dvorano v Solčavi.
BRANE JERANKO Foto: FRANCI MAGER
KULTURA
11
Skriti fotokapital mesta postavljen na ogled
Zgodovinski arhiv Celje nadaljuje serijo razstav Fotograf - trenutek - zgodovina. Tokrat je ob robu obeleževanja Mednarodnega arhivskega dne na Krekovem trgu v Celju predstavil razstavo nekdanjega sodelavca našega medija Milan Božič: Celje skozi objektiv novinarja.
Milan Božič se je leta 1954 zaposlil kot novinar pri novonastalem Radiu Celje. Naslednjih 28 let je bil zaposlen pri Radiu Celje in Novem tedniku. Sodi torej med pionirje našega radia, njegov odgovorni urednik je bil skupaj 17 let. Zgodovinski arhiv Celje hrani približno 15 tisoč njegovih fotografij. Skrbnik fototeke dr. Bojan Himmelreich je pripravil izbor posnetkov, ki jih je Božič naredil na terenu. »Ker je pisal tudi za Novi tednik, je na novinarskih poteh ovekovečil dogodke, osebe, kraje, pokrajino, mesta. Iz množice številnih posnetkov smo jih izbrali nekaj in te smo predstavili na Krekovem trgu.«
Pomen njegove zapuščine, ki jo je v osemdesetih leti zapustil Zgodovin-
Na panojih v Celju so razstavljene fotografije Milana Božiča, nekdanjega sodelavca naše medijske hiše
skemu arhivu Celje, je, da prikazuje življenje takšno, kot je bilo v obdobju od petdesetih do osemdesetih let, in je nadaljevanje Pelikanovih fotografskih zapisov Celja in okolice. »Fotografije prikazujejo raznolikost tedanjega dogajanja in duh časa. Vidimo ljudi za šivalnimi stroji, vidimo množice posameznikov, od anonimnih ljudi do predsednika Jugoslavije. Posnel je namreč tudi Tita v Celju. Gre za utrip življenja v Celju in okolici, vse od Zgodnjesavinjske doline do Kozjanskega.«
V arhivu sistematično že daljše obdobje digitalizirajo zbirko negativov Milana Božiča in ta razstava je mogoča zgolj zaradi nove tehnologije. »Zbirka je bila mrtev kapital, ki smo ga z novo tehnologijo predstavili ljudem. Negativi bi s časoma propadli, tako smo jih zdaj digitalizirali in za večno ohranili.«
Na Krekovem trgu v Celju je postavljenih 18 panojev z 20 fotografijami, ki bodo na ogled do konca tega meseca.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Fotografije Milana Božiča prikazujejo raznolikost dogajanja v prejšnjem stoletju.
Ustvarjajo tri desetletja
Likovna sekcija Polzela, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva, letos praznuje trideset let. Obletnico je obeležila v Novem kloštru v petek zvečer z razstavo likovnih del, ki so pred dnevi nastala na drugi likovni koloniji na dvorišču te srednjeveške graščine. Slike so na ogled na gradu Komenda v središču Polzele.
Polzelska likovna sekcija je pred tridesetimi leti nastala na pobudo
nekdanjega predsednika krajevne skupnosti Stanka Novaka. V vseh teh letih se je razvijala in rasla. Če je v začetku v njej delovalo le nekaj ljubiteljskih likovnikov, danes združuje kar 60 članov iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline. Njihovi tradicionalni likovni projekti so spomladanska razstava Žena, mati, jesenska likovna kolonija prijateljstva na Gori Oljki in nedavna likovna kolonija v Novem kloštru. Letos je na njej sode-
lovalo več kot 40 ustvarjalcev, ki so ustvarjali na temo evropskega leta kulturne dediščine in Cankarjevega leta. Odprtje razstave je v Novem kloštru postreglo z bogatim spremljevalnim programom, ki so ga članom likovne sekcije pomagala pripraviti različna domača društva. Ustvarjalce je s svojim obiskom počastil akademski slikar in grafik Rudolf Španzel, ki je otroštvo preživel v Zabukovici pri Žalcu.
ŠO
V vili Košenina na ogled Perkova dela
Ob 150-letnici trga Vransko in 185-letnici rojstva slikarja Antona Perka so v petek zvečer v vili Košenina na Vranskem odprli razstavo o tem znanem slovenskem rojaku. Anton Perko, ki se je rodil v graščini Podgrad v bližini Vranskega, je bil slikar na dunajskem dvoru cesarja Franca Jožefa, upravitelj dvorca Hradčani v Pragi in Lokruma pri Dubrovniku ter mornariški častnik.
Pobudnik razstave je upokojen sodnik Slavko Ko-šenina, ki se je rodil in otroštvo preživel v vili Ko-šenina, nekdanji stari lovski gostilni. Kasneje je bila v lasti Kiva Vransko, po stečaju jo je kupil Rus Igor
Sidorov in jo obnovil. Košenina in Sidorov sta se odločila, da jo v prenovljeni podobi pokažeta javnosti in jo obenem povežeta z rojakom, slikarjem Antonom Perkom. Velik del njegove slikarske zapuščine hranijo v Dubrovniku, kjer so pred nekaj leti pripravili razstavo, izdali katalog in o njem posneli film. Na tokratni razstavi v vili Košenina so na ogled Perkova dela iz različnih slovenskih zbirk. Pokrajinski muzej Celje hrani štiri njegova dela, nekaj jih je tudi v umetniškem kabinetu Primoža Premzla iz Maribora in v zasebni zbirki na Vranskem.
ŠO
Zbornik v počastitev jubileja
Člane polzelske likovne sekcije je s svojim obiskom počastil akademski slikar in grafik Rudolf Španzel, ki je otroštvo preživel v Zabukovici pri Žalcu.
Letošnje praznovanje 110-letni-ce javnega glasbenega šolstva v Celju je glasbena šola zastavila v več delih. Že v začetku leta je bila v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled manjša pregledna razstava o razvoju celjskega glasbenega šolstva. Ta je zdaj postavljena v glasbeni šoli. Pred dnevi je šola v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje izdala še zbornik z naslovom 110 za lepši svet.
Glasbeno šolo v Celju, ki sooblikuje kulturno dogajanje v mestu in okolici, obiskuje 760 učencev v vseh programih, ki jih ponuja šola, tudi v nadstandardnih (džez, bas kitara, elektronske klaviature in plesna pripravnica). Vsako leto mora pripraviti sprejemne preizkuse, saj je vpis omejen. Na srednji stopnji ima šola vsako leto 90 do sto dijakov, ki ob tem obiskujejo umetniško gimnazijo glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju ali katero drugo srednjo šolo. Srednješolsko glasbeno izobraževanje ima letos jubilejnih 25 let.
Glasbena šola ne deluje le v Celju, ampak tudi v Štorah in Vojniku, medtem ko ministrstvo za izobraževanje ni dalo soglasja za želen oddelek na Dobrni. Tudi s predvideno prenovo mansarde za zdaj ne bo nič, je na predstavitvi zbornika povedal ravnatelj Simon Mlakar, ki bo to delo opravljal še naslednjih pet let. Šola, ki bi najbolj potrebovala orkestralno učilnico, bi s prenovo pridobila 200 kvadratnih metrov površin. »Objavili smo dva razpisa, a se je pojavil samo en ponudnik za izvedbo del in postavil previsoko ceno, zato z občino iščemo drugo rešitev. Ena od možnosti so tudi prostori v Celjskem domu.«
Bogata vsebina
V tokratnem vsebinsko bogatem in lepo izdelanem zborniku je šola s pomočjo knjižnice predstavila pretekli razvoj s poudarkom na zadnjih
110 SVET
110 LET JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V CELJU
V zborniku ob 110-letnici javnega glasbenega šolstva v Celju je prvič objavljen del pogovora z goslarjem Jožetom Kan-tušerjem, ki je glasbeno šolo obiskoval pred drugo svetovno vojno, ko je sodila še h Glasbeni matici v Celju.
desetih letih. Namestnica ravnatelja glasbene šole Metka Lipovšek, ki je usklajevala delo uredniškega odbora, je povedala, da so v njem predstavili razvoj šole, vse oddelke z učiteljskim zborom in ostalimi zaposlenimi, prejemnike Gerbičevih priznanj, sedem orkestrov, od katerih nekateri prav tako slavijo jubilej, in otroški pevski zbor. Njihove skladbe so izdali na zgoščenki, ki je priložena zborniku. V njem so tudi največji uspehi tekmovalcev zadnjih desetih let. Na koncu so tudi izjave mladih o tem, kako doživljajo šolo, in izbor fotografij. Knjižnica je sodelovala pri zasnovi in lekturi zbornika in v celoti prispevala poglavje o prvem stoletju delovanja šole ter o ravnateljih, je dodala Alenka Hren Medved, vodja izposoje in domoznanstva v OKC.
Oktobra bo šola proslavila 25-le-tnico srednješolskega glasbenega izobraževanja, osrednja slovesnost ob letošnji 110-letnici pa bo novembra.
TC
12
NAŠA TEMA
Kanček dolgočasja
otrokom ne bo škodil
Na Celjskem številne možnosti organiziranega preživljanja počitnic - Če so otroci sami doma, jih pred neumnostmi obvarujejo obveznosti
Besede Marka Juhanta, da naj bodo počitnice namenjene počitku, saj niso »uči-tnice«, poznajo že skoraj vsi starši. A kljub temu se tik pred koncem šole marsikatera družina znajde v zadregi, kako poskrbeti, da bodo otroci varni, siti in primerno zaposleni tudi v tistem času, ko so starši v službi. Za nekoliko starejše otroke, ki so zaradi daljšega počitniškega spanca sami doma ponavadi osem ur, Juhant svetuje: »Za približno uro in pol zadolžitev naj poskrbijo starši. Za preostali čas naj si načrt dejavnosti naredijo otroci. Del dneva naj bo namenjen dolgčasu. Ta je izredno dober motivator,« poudarja specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Za dobro počutje otrok, ki so sami doma, je pomembno, da ima dan neko strukturo, pravi dolgoletni ravnatelj Mladinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani, avtor knjig in mož, ki učiteljem in staršem predava o vzgoji otrok in mladostnikov. Svetuje, naj počitnikarjem v delu dneva naložimo nekaj opravil za skupno gospodinjstvo, za pomoč staršem, bratom in sestram ali starim staršem. »Takoj ko bodo dobili nalogo, bodo imeli manj prostega časa. To je zelo preprosta, a učinkovita poteza, zaradi katere otrokom ni dolgčas in zaradi
katere ne počnejo neumnosti. Zavedanje o tem, da jih čaka določena obveznost, jim je v pomoč, da bodo nalogo res opravili, hkrati pa jim narekuje tempo časa, ko so v stanovanju ali hiši sami.«
Brisanje prahu, pospravljanje oblačil, pripravljanje malice ... Vse to torej starši lahko pričakujemo od otrok brez slabe vesti?
Absolutno. In zalivanje rož, temeljito sesanje preproge ... Zvečer lahko starši otrokom na primer pokažejo, kako se s peno očisti prevleka stola. Prihodnji dan naj otroci očistijo ostalih pet prevlek. Ali naj olupijo krompir in ga dajo kuhat, preden se domov vrnejo starši. To je že precejšnja pomoč. Ko starši stopijo skozi vrata, naj otroci pomagajo pripraviti obrok do konca, pomagajo naj ga postreči in naj nato sodelujejo pri pospravljanju. Obveznosti izjemno pomagajo, da dan ne gre v prazno, biti pa morajo raznolike.
Tako, da bodo sami izbrali oblačila, si pripravili obrok, poskrbeli za opravila, bodo krepili tudi samostojnost, odgovornost, kajne?
Obstajajo tudi otroci, stari deset let ali več, ki so lačni pri polnem hladilniku. In sicer
zato, ker jim nihče ne nareže kruha. Takšni otroci pač morajo dobiti izkušnjo, da jim kdaj kruli v želodcu. Potrebujejo tudi kratek komentar staršev, da jim ti rečejo »kruh si pa nareži«. Otroci se zagotovo ne bodo urezali, najbrž so se že kdaj prej. Otroci z dežele ne znajo uporabljati le noža, ampak pri tej starosti najbrž še sekiro in to na varen način.
Radi poudarite, naj opravila sami izberejo tudi otroci.
Drži. Lahko si izberejo, kaj bi delali ali kako bi se igrali, pri čemer ni dobro, da bi si izbirali, kako bi se ves čas zabavali. Zabavo moramo starši precej močno nadzirati. Razlika med igro in zabavo je, da pri zabavi čas mineva, vendar se otrok ob tem ne nauči nič uporabnega. Med igro pa se otroci naučijo veliko, krepijo medsebojne vezi, dobivajo nove socialne izkušnje, znajdejo se v novih razmerah. Povežejo stvari, za katere do takrat niso vedeli, da so povezane.
Kako lahko starši, ko smo v službi, primerno spremljamo, kaj se dogaja doma?
Od tega, da nas starše skrbi, otroci nimajo nič. Nadzor je pomemben, če želimo zagotoviti, da otrok nekaj pripravi. Tisti, ki bodo med počitnicami sami doma, imajo večinoma že telefon. Namesto da starši otro-
ke kličejo in vznemirjajo, naj jim otroci po opravljenem delu pošljejo fotografijo. Tako bodo starši pomirjeni, da otrok vendarle počne to, kar so se dogovorili. Tudi če je le pol narejenega, otrok dela v tej smeri.
V času počitnic otroke na počitnice pogosto sprejmejo stari starši. Pozdravljate to, da gredo otroci k njim, da se družijo, si krajšajo čas, si pomagajo?
Odvisno je, kdo komu pomaga. Če otroci pomagajo babicam in dedkom, je to veliko bolje, kot če stari starši skrbijo za to, da vnukom ni dolgčas. Če postajata babica in dedek nekakšen »Gardaland«, to ni v redu. Potem otroci tudi od staršev sčasoma pričakujejo, da bodo neprestano skrbeli za zabavo. Ker tega starši ne počnejo, si otroci želijo drugo zabavo, ki jo omogoča sodobna tehnologija. Če zmorejo pomagati starim staršem, naj le opravijo kakšno delo. Z njimi naj sodelujejo, se pogovarjajo, se vključijo v njihov nekoliko počasnejši ritem. To je izjemna izkušnja zanje.
Je prav, da jih same pošljemo v knjižnico, muzej ali morda le v slaščičarno na sladoled?
Če smo jih naučili, kako se vesti v prometu, potem vsekakor. Sicer je med počitnicami najbolje, da se skrb obrne. To pomeni, da naj otroci poskrbijo za starše. Mama lahko otroku pove, katero knjigo si želi, otrok pa naj se odpravi po njo. Otrok bo šel raje po knjigo za mamo kot zase. Nekateri ne marajo brati, ker jim starši določamo, kaj morajo brati.
Med organizatorji počitniških dejavnosti na Celjskem so osnovne šole, zveze prijateljev mladine, knjižnice, različna društva. Nekaterim
Celje: namesto spanja vsako jutro v varstvo Šaleška dolina: varstvo tokrat prvič
Celjska I. osnovna šola je pred štirimi leti s pomočjo Mestne občine Celje prvič organizirala počitniško varstvo za otroke od prvega do petega razreda. Izkazalo se je, da je med starši veliko zanimanja zanj. Zato ga je šola pripravila tudi letos in računa, da se bo v dveh mesecih v njem zvrstilo skoraj dvesto otrok, podobno kot lani. Zadnji dan za prijave je bil sicer v ponedeljek, a morebitne zamudnike bo šola kljub temu še sprejela, pravi vodja počitniškega varstva in učiteljica v I. OŠ Celje Alenka Laptoš. Nekateri starši namreč še ne vedo točno, kako bo z njihovim dopustom.
Staršem se je šola prilagodila tudi glede časa, v katerem je na voljo za varstvo otrok, saj ga mnogi potrebujejo v času, ko so v službi, zato lahko otroke pripeljejo že ob 6. uri in jih odpeljejo najkasneje do 16.30. Da je tovrstno varstvo dobrodošla rešitev za mnoge tako iz celjske občine kot iz drugih krajev, se je pokazalo že v minulih letih, ko so otroke vozili celo iz
Kamnika. Letos bodo prihajali iz Hoč, Zagorja in številnih okoliških občin. Zanje je dnevna cena višja kot za otroke iz celjske občine, in sicer 12 evrov (9 za celjske otroke zaradi sofinanciranja občine). V ceno so vključeni trije obroki, prevozi, zavarovanje otrok, ves material, s katerim delajo ...
Otroci so razdeljeni v mešane skupine, ki so po besedah
lagodijo vse aktivnosti. Otroci se predvsem veliko gibljejo, saj imajo različne pohode, da spoznavajo bližnjo in daljno okolico. Letos lahko za doplačilo sodelujejo tudi v šoli plezanja plezalnega odseka PD Celje - Matica. Šola ima namreč novo športno dvorano s sodobno plezalno steno.
Dejavnosti vodijo pedagoški delavci, to so učitelji šole, sicer pa so izvajalci brezpo-
»Otroci v povprečju preživijo v varstvu štiri do pet tednov, nekateri tudi osem, kar se mi zdi zelo veliko,« pravi Alenka Laptoš.
V Mestni občini Velenje so se povezali s šoštanjsko občino in za otroke od prvega do petega razreda letos prvič pripravili organizirano počitniško varstvo. Celodnevno varstvo za otroke iz omenjenih dveh občin bo vse delovni dni v času poletnih počitnic v Vili Rožle, prva dva tedna v avgustu pa v Mladinskem centru Velenje. Za varstvo bodo skrbeli Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje (MZPM), tamkajšnja športna zveza in mladinski center. Cena za tedensko varstvo s prehrano bo znašala 20 evrov na otroka.
Laptoševe le formalni okvir. »Namen je, da se družijo glede na dejavnosti, da se povežejo in spletajo prijateljstva. Če že ne morejo zjutraj dlje spati, kar je bil v naših časih tudi čar počitnic, je prav, da jim omogočimo vsaj druženje.«
Ves dan so na voljo različne dejavnosti, del jih pripravijo že pedagoški vodje, ki se povežejo z zunanjimi izvajalci, ostalo je v domeni tistih, ki vodijo skupine. Ponavadi izberejo temo tedna in tej pri-
selni ljudje, prijavljeni na zavodu zaposlovanje, ki jih napoti v šolo. »Načeloma imajo pedagoško izobrazbo,« pravi Laptoševa, »a ker je takšnih premalo, se odločimo med tistimi, pri katerih v pogovoru ugotovimo, da znajo delati z otroki in da jih to veseli.«
TC
»Delovna doba se podaljšuje in precej mladih družin ima poleti težave, kam z otroki, ki so stari od šest do deset let. Starši jih težko pustijo same doma. Vsako poletje doslej smo sodelavci MZPM že izvajali Otroški živžav v Sončnem parku oziroma v Vili Rožle in že takrat ugotavljali, da si mnogi starši želijo, da bi varstvo še podaljšali,« je povedala sekretarka MZPM Bojana Špegel. Povedala je, da bo varstvo otrok na voljo od 2. julija do 31. avgusta od 7. do 16. ure. Prvi teden počitnic bo zveza organizirala že tradicionalne dnevne tabore na Golteh.
Ker želijo, da bi se otroci med počitniškim varstvom
V Mladinskem centru Celje bodo pripravili otroške ustvarjalne delavnice od 26. do 29. junija in od 27. do 31. avgusta od 10. do 13. ure. Vstop je prost, prijave sprejemajo na e-naslov: programski@ mc-celje.si. Delavnica Lego robotike in programiranja bo v času od 9. do 13. julija in od 16. do 20. julija med 9. in 13. uro. Cena enodnevne delavnice je 30 evrov, tridnevne 80 in petdnevne 120 evrov.
Tudi določene kozjanske in ob-t soteljske občine za otroke pripravljajo poletne dejavnosti invečurna varstva. II. osnovna šola Rogaška Slatina bo otrokom nudila brezplačno varstvo,
dobro počutili, so število tistih, ki jih bodo sprejeli v enem tednu, omejili na 25. Po besedah Špeglove se za vpis v varstvo najbolj zanimajo starši otrok, ki so končali prvi ali drugi razred osnovne šole. Največ staršev si otroke želi v
J"
EV
sJŠte."'
varstvo vključiti
Obsotelje in Kozjansko:
od taborov do delavnic
če bo prijavljenih več kot pet otrok. Poleg tega bodo v šoli med poletjem izvedli določene dejavnosti znotraj projekta Zdrav življenjski slog in s tem razbremenili starše, babice in dedke. Tudi Knjižnica Rogaška Slatina pripravlja delavnice za otroke. »V začetku julija bomo začeli dvotedenske brezplačne klasične delavnice in jih izvajali vsako sredo v Knjižnici Rogaška Slatina. Enake delavnice bomo izvedli tudi v podružnični knjižnici v Rogatcu. Pripravljamo
zno-vrstne pohode, obiskali bomo konjeniški klub in se zapeljali z vlakcem,« je pojasnila sodelavka tega javnega zavoda Kaja Humski. V Kozjem bodo organizirali poletne tabore, na katerih se bodo otroci pomerili v tenisu, nogometu, košarki, pa tudi v likovni umetnosti in šahu. Tudi v Šmarju pri Jelšah bodo organizirali dva tabora za otroke. V juliju bodo pripravili angleški tabor, na katerem bodo otroci urili svoje jezikovne sposobnosti, in v avgustu športni tabor.	AH
NAŠA TEMA
13
Če bi lahko sami izbrali, bi bilo precej drugače. Če bi si 14-letno dekle izbralo knjigo z naslovom Prvič, ki govori točno o tistem, na kar bralci zdaj najbrž mislijo, bi jo zagotovo pospremili mamini komentarji, zakaj jo takšna tema že zanima. To knjigo sem svetoval najstnici, ki ni želela s starši na dopust, češ da so dolgočasni. Nato je knjigo prebrala še njena mama in našli sta temo za pogovor.
Kaj naj imamo v mislih, ko je otrok dovolj zrel, da bi šel med počitnicami na potep po svetu?
Otrok se mora znati varno obnašati v prometu, znati se mora pogovarjati s tujci. Za potovanje mora narediti načrt o tem, kje se bo ustavljal, kje bo jedel, kje bo skrbel za higieno, kje koga pozna. Znati mora ravnati z denarjem, s karticami. Če gre na pot s kolesom ali peš, mora imeti dovolj kondicije. Ni najbolje, če gre otrok na potep sam, njegova družba je zelo pomembna. Če zaupamo ostalim otrokom, nam bo lažje pri srcu. Vsekakor moramo starši svojega otroka vzgojiti in usposobiti tako, da bodo drugi starši rekli: »Krasno, da gre vaš otrok zraven, zdaj smo pomirjeni.«
Smo pri malo večjih podvigih otrok bolj zaskrbljeni zaradi občutka, da je svet danes bolj nevaren kot pred leti, ko smo bili mlajši sami?
Starši morajo otroka res pripraviti na nekoliko več okoliščin kot nekoč. Če je svet v resnici nevarnejši, ne vem. Že leta krožijo govorice o kraji otrok v nakupovalnih središčih, a se vedno izkaže, da to ni res. Bojimo se spolnih pokvarjencev. Vendar je takšnih ljudi, ki so res nevarni, v populaciji približno tri promile. Bolj verjetno je,
Marko Juhant poudarja, da zaradi dolgčasa otrok ne nastanejo vedno lumparije, ampak so otroci zaradi njega bolj ustvarjalni. »Otroci so bili celo šolsko leto močno obremenjeni, niso imeli pravega počitka. Zato je dolgčas zanje razkošje. Naj se med poletnimi počitnicami ustavijo in se ga užijejo.«
da bo naš otrok na takšnega človeka naletel ob prihodu ali odhodu iz šole kot med počitnicami. Vsekakor pa moramo otroke naučiti, s kom se lahko pogovarjajo, s kom so lahko v stiku, kdo jih lahko pelje in kdo ne.
Če je prav, da del dneva starši otroku načrtujemo, je past v tem, če bi želeli njegov čas razporejati do minute, kajne?
Gre za odvisnost od programov, za pričakovanje, da bodo otroku vse pripravili drugi. Otrok morda res sodeluje, a če rezultata ni, pogosto reče, da je bil program slab. Ko se otroci sami organizirajo, napredujejo sami ob sebi, razvijajo se v sebe. Spreminjajo tudi svoje odnose. Nekateri so vodilni in bodo opravljali tako vlogo v življenju. To bodo tisti, ki bodo voz potegnili naprej. Kako naj otrok ve, kaj želi početi v življenju, če ima vse načrtovano in tega, kar želi, ni počel še nikoli. Med počitnicami naj otroci opravijo opravila, za katera ni bilo nikoli
da ob gledanju različnih zaslonov ne bo minilo pol dneva?
Če otrok načrtuje, kaj bo naredil, starši vidijo, kaj je opravil, kaj je nastalo. Težava je, če otrok ne ustvari nič svojega, ampak le to, kar so od njega zahtevali starši. Potem lahko ti prihodnji dan rečejo: »Če se svojih načrtov ne držiš, dobiš naše.« Vedo namreč, da je otrok čas namesto za uresničitev svojih idej porabil za »visenje« na raznih omrežjih. Med počitnicami, ko so otroci prosti, se seveda povezujejo tudi s pomočjo pametnih naprav. Bistveno boljši stiki so osebni. Starši naj otroke spodbujajo, naj si obujejo športne copate, peš ali s kolesom obiščejo prijatelje ali sošolce. Naj naredijo »selfie« in naj nato staršem povedo, kako so preživeli dan. Tako bo tehnologija vendarle uporabna tudi za vzgojo. Če bodo starši prejeli »selfie« otroka, ki lupi krompir, ne bodo najbrž prav nič žalostni.
Ste eden redkih, ki ste jasno in glasno že večkrat opozorili, da počitnic otroci nikakor ne bi smeli imeti za šolsko delo. Kaj pa tabori za učenje tujih jezikov, športni in planinski tabori ter podobno?
Če bodo otroci obiskovali programe, naj bodo starši pozorni, da ti od šole odstopajo v tolikšni meri, da bodo otroke pritegnili. Da staršem otrok za to, da bi obiskali program, ne bo treba buditi in jih dodatno motivirati. Če otroci programa ne doživljajo kot šolo,
»Ko so otroci sami doma, se izkaže, da zmorejo več, kot od njih pričakujemo starši. Le priložnosti nimajo, da bi to uresničili. Zato niti nimajo volje. Med odraščanjem ves čas poslušajo besede ne, to ni zate, to je nevarno in podobno.«
časa in možnosti. Če fanta zanima, kako je narejeno kolo, naj poišče nasvet na Youtu-bu in na primer zamenja določen ležaj ter ugotovi, kako deluje celoten mehanizem.
Ko ste ravno omenili Youtube - kadar otroci tam najdejo uporaben nasvet, je to krasno. Kako naj jih odvrnemo od tega,
TINA STRMČNIK
potem ima njihova udeležba smisel. Drugače je to le podaljševanje šole, le da so učitelji drugi. Potem hvala lepa za takšne počitnice. Te naj bodo čas, ko bi otroci morali biti prosti šolskega dela, ne pa seveda tudi vsega ostalega dela.
TINA STRMČNIK, foto: Osebni arhiv
OB ROBU
Za nekatere predolge, za druge prekratke
Se spomnite neštetih otroških pričakovanj, kaj vse je mogoče početi v približno dveh mesecih počitnic? Zame proti koncu osnovne šole ni bilo lepšega, kot da sem načrtovala in sanjarila o tem, kaj vse bom doživela. Teden pri stari mami v mestu, teden pri teti v planinah, teden pri botri in njeni hčeri na podeželju in seveda tisto, kar sem si najbolj želela - čas, ki sem ga s starši in z bratom preživela na morju.
Kako je bilo v prvih razredih osnovne šole, se ne spomnim. Zagotovo sta starša imela manj skrbi, saj so bili stari starši blizu, v pokoju in pri močeh. Danes so delovne dobe vedno daljše in babice ter dedki delajo dlje. Malo je takšnih, ki lahko več tednov posvetijo vnukom. Najbrž je danes šibkejša tudi povezanost znotraj razširjenih družin. Manj sorodnikov je pripravljenih za kakšen teden k sebi domov povabiti še nečaka, nečakinjo. Zato so počitniške dejavnosti in razna organizirana varstva, ki jih na Celjskem ni malo, zagotovo dobrodošli.
Smo pa danes starši še pred enim izzivom. Ob poplavi dejavnosti, ki so otrokom ponujene celo šolsko leto, morda težko dojamemo, da z organiziranjem sleherne minute otrokovega dneva ni dobro pretiravati še vse počitniške dni. Ko otroci izpolnijo svoje dolžnosti, naj bo njihov čas rezerviran za sladko brezdelje. Za to, da z bosimi nogami plešejo po travi, da iz kolesarnic privlečejo vse svoje rolke, skiroje in kolesa, da v domišljiji prijateljev z ulice oživijo vitezi in kraljične. Da z igrišča v len poleten večer odmeva skakajoča žoga, da hišice, skrite v češnjah, dobijo stanovalce. Tako bo še naslednja desetletja veljalo - če se bodo staršem počitnice zaradi iskanja varstva zdele še tako dolge, bodo za otroke zagotovo prekratke.
dejavnostim se lahko otroci pridružijo brezplačno, ponekod bodo starši morali plačati določen prispevek. Foto: Arhiv NT (GrupA, SHERPA)
zadnji teden julija, sicer pa je nekaj otrok v varstvo prijavljenih tudi za druge termine. »Največ prijav smo prejeli prvi dan vpisa. To je bil pokazatelj, da so starši možnost varstva potrebovali in težko čakali,« je povedala sogovornica. Starši bodo posameznega otroka lahko v počitniško varstvo vključili za dva počitniška tedna.
Če bodo ostala prosta mesta, bodo organizatorji verjetno lahko še kakšen dodaten teden varstva omogočili otrokom, ki bodo to potrebovali.
■S* V
Tudi brezplačne ustvarjalnice
MZPM bo v Sončnem parku (če bo vreme slabo, v Vili Rožle) med poletnimi počitnicami izvajala tudi počitniške dejavnosti za otroke, ki si želijo nekaj ur družbe. Gre za brezplačne ustvarjalnice, ki jih lahko otroci obiščejo vsak delavnik julija in avgusta med 9. in 12. uro. Takrat jih bo v senco dreves vabila še knjižnica na prostem, za dejavnosti na igrišču ob omenjeni vili bodo skrbeli animatorji. Po besedah Bojane Špegel ta program otroci iz Šaleške doline že dobro poznajo. »Otroke, ki bodo vključeni v počitniško varstvo, bomo delno vključevali tudi v te dejavnosti.
Športna zveza bo vsak teden poskrbela za enega športnega vaditelja, tako da bodo otroci dopoldne lahko uporabljali tudi površine za odbojko, odbojko na mivki, namizni tenis in kotalkališče. Hodili bomo še na kratke sprehode, obiskali nas bodo zanimivi ljudje, mi bomo obiskali različna društva, letni kino, program bomo prilagajali vremenu in temu, koliko otrok bo prisotnih.«
Pestro bo tudi v Mladinskem centru Velenje, ki bo med 9. in 13 julijem pripravil Indikamp, omogočal pa bo tudi krajše brezplačne počitniške programe. Športna zveza Velenje bo v štirih poletnih tednih pripravila štiri športne tabore.
Pestro tudi v Šmartnem
V Šmartnem ob Paki bo za počitniške delavnice z varstvom za otroke, stare od pet do deset let, prvi teden julija in zadnji teden avgusta poskrbel tamkajšnji mladinski center. Otroci se bodo na delavnicah lahko preizkusili v različnih dejavnostih. Ustvarjali bodo iz različnih materialov, šli na krajši izlet z ogledom kraja ali kakšne zanimivosti, si ogledali film, se ukvarjali s športom, peli, plesali in počeli še veliko drugih zanimivih stvari. Starši bodo za teden delavnic, ki vključujejo štiri obroke, odšteli 50 evrov, medtem ko cena posamezne dnevne delavnice z varstvom znaša 15 evrov. TS
Šentjur: pekli bodo tudi
I v v ■
slascice
Mladinski center Šentjur bo v času poletnih počitnic za otroke višjih razredov osnovne šole organiziral brezplačno varstvo. Na voljo bodo imeli različne družabne igre, ustvarjalne in gledališke delavnice, igre brez meja, ob petkih se bodo preizkušali še v peki slaščic. Do konca junija zbirajo tudi prijave za poletni tabor na Prevorju, ki bo v začetku julija. Na tridnevnem taboru, ki je namenjen mladim od 12 do 15 let, se bodo zabavali ob različnih družabnih in timskih igrah, spoznavali občino Šentjur ter se naučili tudi kakšno zvijačo, kako postati bolj samozavesten, sproščen in prepričan vase. Raziskovali bodo Prevorje, iskali Guzejev zaklad, se zabavali na igrah brez meja, odkrivali dediščino občine, imeli večer ob ognju, piknik s penicami in še mnogo drugih zanimivih aktivnosti in dogodivščin.
Med 9. in 11. julijem bo v Šentjurju oratorij. Slovenski misijonar Friderik Irenej Baraga, ki je svoje poslanstvo uresničeval med Indijanci, je letošnji glavni junak oratorija in s svojo zgodbo bo navduševal mlade in njihove animatorje za veselo krščansko življenje, za ustvarjalnost in pošteno udeležbo v družbi.
BGO
v
Žalec: ustvarjalno in aktivno
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo počitniško varstvo v dveh enotedenskih terminih zagotovil otrokom, starim od štiri do dvanajst let. Prvi se bo začel 23. julija in drugi 6. avgusta. Otrokom, vključenim v celodnevno varstvo, ki bo trajalo med 7.30 in 15.30, bodo zagotovljeni trije obroki - zajtrk, malica in kosilo - ter družabno-turistični program. Z animatorji se bodo igrali in ustvarjali, se odpravili na potep, spoznavali naravo in turistične zanimivosti. V času opoldanske vročine se bodo »skrili« v hladne prostore Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer se bodo zamotili z različnimi aktivnostmi. Tudi v primeru dežja se bodo zjutraj zbrali v ekomuzeju, kjer bo program prilagojen razmeram. Cena dnevnega varstva z vključeno animacijo, materialom za ustvarjalnice, vstopninami in avtobusnim prevozom ter s hrano bo znašala deset evrov na otroka. Za vsakega drugega otroka iz družine bo znašala devet evrov na dan	ŠO
Oratoriji po vsej regiji
Preživljanju počitnic so namenjeni tudi oratoriji. Vodijo jih animatorji, med katerimi so predvsem posebej usposobljeni srednješolci in študenti.
Letos so poletni oratoriji v znamenju misijonarja Friderika Barage, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci. V okviru oratorijev pripravljajo različne delavnice, kateheze, petje, izlet ... V celjski mestnih župnijah bodo oratoriji od 25. junija do konca avgusta. Od 25. do 29. junija bo oratorij tudi v velenjski Župniji sv. Martina. Počitniške oratorije pripravljajo tudi v nekaterih manjših župnijah našega območja (obsežen seznam je objavljen na http://www.oratorij.net/datumi). BJ
14
KRONIKA
Primer Gabrovec iz bolnišnice na sodišče
Tudi o sklepu razpisne komisije, ki si ga predsednica komisije narobe razlaga ...
Branko Gabrovec z odvetnico Aljo Inkret Koštrun dokazuje, da naj bi bil iz izbora za direktorja bolnice izločen nezakonito. Drugi Gabrovčev odvetnik je Igor Inkret.
Na Delovnem sodišču v Celju je bila v torek obravnava tožbe Branka Gabrovca zoper Splošno bolnišnico Celje. Gabrovec toži celjsko bolnišnico, ker meni, da je bil sklep komisije sveta zavoda bolnišnice, ki ga je iz izbora za direktorja izločila, nezakonit. Naj spomnimo, da je svet zavoda bolnišnice nato za direktorico imenoval mag. Margareto Guček Zakošek, ki bolnišnico zdaj tudi vodi.
Domnevno sporen naj bi bil predvsem dokument, ki naj bi ga komisiji predložila predsednica razpisne komisije sveta zavoda bolnišnice Barbara Tiselj. Ta je v zapisniku celo napisala, da gre za pravno mnenje Ministrstva RS za zdravje o tem,
da Gabrovec razpisnim pogojem ne ustreza.
Tisljeva je ta teden tudi pričala na sodišču. V pričanju je tokrat zanikala, da gre za pravno mnenje, češ da se je očitno zmotila in »da bi bilo prav, če bi takrat zapisala, da gre za stališče ministrstva za zdravje«. Tega, kot je dejala na sodišču, je pridobila kar telefonsko od pravnice z ministrstva. »Ker sem se kot predsednica razpisane komisije želela prepričati, ali menim pravilno, da Gabro-vec pogojem za direktorja ne ustreza,« je dejala sodnici Idi Dimec. Razlog za to, da Gabrovec po njenem mnenju ni ustrezal za direktorja, je tudi pomanjkanje delovnih vodstvenih izkušenj. Ko jo je Gabrovčev odvetnik Igor Inkret vprašal, ali ve, kakšne
konkretne naloge je Gabrovec kot vodilni v karate društvu in zvezi opravljal, je odgovorila, da ne.
»Kaj je delo?«
Nato se je zapletlo pri besedni zvezi »vodstvene delovne izkušnje«. Tisljeva namreč meni, da vodenje društva in karate zveze (ki ju je neformalno vodil Gabrovec) ni enako vodenju bolnišnice. Čeprav naj bi Gabrovec v preteklosti kandidiral za direktorja ZD Celje in Psihiatrične bolnišnice Vojnik, kjer ga zaradi popolnoma enakih razpisnih pogojev iz izbora niso izločili. Sodnica Dimčeva je zato med drugim od Tisljeve zahtevala jasen odgovor, ali zanjo veljajo kot delovne vodstvene izkušnje samo tisti primeri, kjer imajo kandidati sklenjeno po-
godbo o zaposlitvi. Točnega odgovora ni dobila.
Kaj pomeni sklep?
Drugi zaplet je sledil pri razlagi sklepa na drugem sestanku razpisne komisije, ki je svetu zavoda predlagala, naj odloča o tem, ali je Gabrovec ustrezen kandidat ali ne. Drugi sklep istega sestanka je Ti-sljeva razlagala, da se nanaša na mnenje razpisne komisije, naj svet zavoda izloči Gabrov-ca kot neustreznega kandidata. Ko jo je sodnica vprašala, če je komisija svetu predlagala, o čem naj ta odloči in tudi kako, je podrobno branje enega od sklepov pokazalo, da je komisija pravzaprav odločila, naj svet izloči Gabrovca samo iz sveta zavoda, da ne bi kot član glasoval sam zase. A se je Gabrovec izločil sam.
Naj spomnimo, da ga je razpisna komisija iz kandidature nato na tretjem sestanku izločila in to tik pred tem, ko naj bi predstavil svoj program. Zanimivo je tudi, da je bilo prvo vprašanje, ki ga je sodnica postavila Tislje-vi, od kdaj je zaposlena na Ministrstvu RS za zdravje. Tam so jo namreč zaposlili
1. maja, torej po imenovanju nove direktorice celjske bolnišnice. Ta je bila aktivna v stranki SMC, enako kot Tisljeva in zdravstvena ministrica. Čeprav se o tem na sodišču ne govori, se neuradno že od imenovanja novega vodstva govori, da je v ozadju politika.
SŠol
Spet o umoru pred trgovskim središčem
Na Višjem sodišču v Celju bo jutri (v petek) javna seja v primeru pritožbe odvetnika Matjaža Šalovena, ki zastopa Zvoneta Laubiča. Tega so lani decembra na kar 26 let obsodili zaradi umora partnerke pred pred Citycentrom 1. aprila 2016.
Višji sodniki bodo morali zdaj presojati, ali je pritožba upravičena ali ne. Odvetnik obtoženega meni, da ni šlo za grozovit in zahrbten umor, ampak
kvečjemu za uboj. Posledično bi to pomenilo, da bi bila tudi kazen lahko nižja. Šaloven predlaga celo razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje, v pritožbi navaja tudi, da naj bi bil obtoženi v času umora neprišteven oziroma bistveno zmanjšano prišteven in ne le »zmanjšano prišteven«, kot je na sodišču dejala ena od izvedenk. Naj spomnimo, da je Laubičeva partnerka po njegovem napadu izkrvavela na
pločniku zaradi poškodb z nožem po vratu, prsnem košu in trebuhu. Umor naj bi videl tudi njun mladoletni otrok, ki je čakal v osebnem vozilu. Razlog za to, da je tožilstvo Laubiču očitalo umor na grozovit način, je kar 24 vbodov z nožem, ki naj bi ji jih zadal. Laubič je po umoru odpeljal s kraja dogodka s sinom v vozilu, nato se je predal policiji predal.
SŠol
Tomaž Ročnik. Foto: SHERPA
Bo sodba kmalu?
Ta teden se na Okrožnem sodišču v Celju nadaljuje sojenje nekdanjemu večinskemu lastniku in nadzorniku Klasja Tomažu Ročniku ter nekdanji direktorici Klasja Dragici Veršič. Sojenje je v zaključni fazi.
Čeprav je bilo mogoče pričakovati sodbo, se to ta teden več kot očitno še ne bo zgodilo. Zaključni govori v obsežni zadevi niso kratki. Tožilka Mojca Petan Žura je v svojem govoru predlagala tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, v torek je zaključne besede v postopku imel odvetnik Veršičeve Zdenko Cujnik, včeraj še Ročnikov odvetnik Stanislav Rozenstein. Tožilstvo obtoženima očita domnevno sporne posle prodaje premoženja, pri katerih naj bi prišlo do oškodovanja Klasja v višini več kot 11,5 milijona evrov. Na drugi strani naj bi se obtožena in družbe Millcom, SGP Kograd-Igem Dravograd in Igem s tem finančno okoristili. Oba obtoženega od vsega začetka krivde ne priznata.	SŠol
Podjetniki spet tarče goljufov
Slovenska podjetja so v teh dneh ponovno tarča spletnih goljufov. Skupno kaznivim dejanjem je, da računovodje različnih družb ali javnih zavodov prejmejo elektronsko sporočilo neznanega storilca, ki se jim predstavi kot njihov direktor. V elektronskem sporočilu je računovodjem naročeno, naj določen znesek (običajno gre za več tisoč evrov) nakažejo na transak-cijske račune neznanih bank.
Pri tem storilci, ki se predstavijo kot vodje ali direktorji »napadene« družbe ali zavoda, posredujejo številko računa in podatke o banki v tujini. V enem primeru so računovodjo družbe tudi uspeli prepričati, da je denar dejansko nakaza-
la na naveden TRR, vendar so potem po hitrem posredovanju banke uspeli plačilo preklicati. Policija zato opozarja, naj bodo v podjetjih pozorni na pošiljatelje sporočila. Če se izpišeta ime in priimek pošiljatelja, še ni nujno, da je elektronsko sporočilo originalno. Pozornost je treba posvetiti elektronskemu naslovu, s katerega dobijo takšno nenavadno e--pošto. Preverijo naj torej, če je naslov pravi in če sporočilo prihaja z legitimne domene. Ob vsakem najmanjšem dvomu v verodostojnost sporočila je treba to preveriti pri pošiljatelju.
Ne gre sicer za sofisticirane napade (kot je vdor v strežnik podjetja). Tokrat so kriminalci podatke o elektronskih na-
slovih direktorjev in računovodstev najverjetneje pridobili na spletnih straneh podjetij, elektronski naslov pošiljatelja pa je tudi dokaj enostavno ponarediti. Trenutna analiza podatkov kaže, da napad izvira iz Nigerije, šlo naj bi za transakcijske račune v Turčiji in Angliji. Domnevamo lahko, da gre za bančne račune fizičnih oseb v lasti t. i. denarnih mul, ki nakazan znesek takoj dvignejo in po neki drugi denarni poti, ponavadi z nakazilom preko plačilnega sistema Western Union, nakažejo naprej goljufom. Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo sledenja denarnim transakcijam, se na ta način sled za denarjem hitro izgubi.
SŠol
Ko žuram, ne furam
Ta teden se je začela vseslovenska akcija Ko žuram, ne furam. Gre za projekt ministrstva za zdravje, ki je oblikovalo tudi stran Slovenija piha 00 na Facebooku. Z njo želi mlade opozoriti na varno in previdno vožnjo po zabavi.
Ob koncu šolskega leta se namreč zgodi največ prometnih nesreč, v katerih so udeleženi mladi, ki so pod vplivom alkohola. Ministrstvo jih zato želi opomniti, naj ne sedajo za volan opiti, ampak naj poskrbijo za varen prevoz z zabave domov. Na Facebookovi strani bodo zato oblikovalci skupine mlade spraševali, kam se bodo poleti odpravili na zabave in prireditve, kako se bodo zabavali in kako bodo poskrbeli za varno vožnjo. Akcija bo trajala do 18. julija, zadnji dan bodo deset mladih, ki bodo sodelovali v projektu, obdarili s čisto novimi zvočniki JBL. Po podatkih Agencije za varnost prometa so lani največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili vozniki med 25. in 34. letom. Prav tako so vozniki iz iste starostne skupine povzročili največ nesreč s smrtnim izidom.
Ste podpisali tudi vi?
Celjski policisti preverjajo okoliščine zbiranja denarja po domovih. V teh dneh naj bi namreč dve ženski po domovih zbirali denar za celjsko varno hišo. Ljudem ob obisku ponujata v podpis pogodbe, s katerimi se ljudje zavežejo, da bodo vsak mesec varni hiši nakazali pet evrov.
Na primer so se že odzvali v vodstvu varne hiše Celje, kjer ljudi opozarjajo, da Društvo regionalna varna hiša Celje denarja nikoli ne zbira na takšen način in da denar, če so ljudje podpisovali kakršne koli pogodbe, ni namenjen celjski varni hiši niti nobeni varni hiši, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio.
Kradel in dvignil denar
Policisti iščejo neznanca, ki je z dvigom denarja z ukradene kartice lastnici povzročil škodo.
V soboto je neznan moški občanki v Celju - v enem od trgovskih središč - iz nakupovalnega vozička ukradel torbico. V njej je lastnica imela dokumente, gotovino in bančne kartice. Kmalu po tatvini je kradljivec s kartico na enem od bankomatov tudi dvignil nekaj denarja.
Hudo poškodovan motorist
Na Frankolovem se je v ponedeljek okoli poldneva zgodila huda prometna nesreča.
34-letni motorist se je med vožnjo umikal traktoristu, ki mu je pri zavijanju na stransko cesto zaprl pot. Motorist je skušal trčenje preprečiti tako, da je zapeljal na travnik, pri čemer je padel in se hudo poškodoval.
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE
15
x Novim tednikom in Radiem Celje
v Budvo
Skupinska slika s tistimi, ki so se odločili, da bodo obiskali tudi Albanijo.

S poslušalci Radia Celje in z bralci Novega tednika smo s turistično agencijo Relax letos obiskali Črno goro, natančneje Budvo. Črnogorske zapovedi »tudi čez dan počivaj, da boš ponoči lahko spal« nismo upoštevali, saj smo poskrbeli za številne zabavne prigode podnevi in zvečer. S Slovenske plaže smo lahko občudovali nenaseljen otrok Sveti Nikola s prelepimi plažami, ki se ga je prijelo ime Hawaii. Prav tako nas je očaral Sveti Stefan, ki se uvršča med najbolj znamenite hotelske stavbe na svetu. Obiskali smo narodni park Lovčen, Cetinje, se podali v Albanijo, si ogledali Skadar, eno najstarejših mest Albanije z bogato zgodovino, ter uživali v čudoviti Kruji.
SB
Več fotografij na www.radiocelje.com in na Facebookovi strani Novega tednika in Radia Celje
Podaj črva.
S*
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Eko sklad subvencija
tudi letos
SUBVENCIJA 2015
Eko sklad
Slovenski okoljski javni sklad
Qi Fl A DEjE j J A
шаЗШш
Morda ste med tistimi, ki so zamudili razpis sklada za leto 2017. Tudi letos je Eko sklad na svoji spletni strani predstavil nov javni poziv za prijavo na razpis za subvencijo energetskih naložb občanov.
Vsem, ki želite letos investirati v večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, priporočamo, da nas pravočasno pokličete, da vam bomo poslali ustrezno ponudbo in pomagali urediti dokumentacijo.
Ustrezna ponudba je namreč obvezna priloga vloge za pridobitev subvencije. Pravočasno od-
dana vloga pomeni večjo verjetnost pridobitve subvencije. V našem kolektivu smo že pripravljeni na nove izzive, zato ne odlašajte z oddajo povpraševanja. Za vsa vaša vprašanja v zvezi z naložbo za večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, v zvezi z možnostmi ogleda lokacije in pripravo ponudbe smo dosegljivi na naslovu: Gradbena trgovina G7, d. o. o., Spodnje Stranice 16, Stranice, telefon: 03 576 23 77 ali 051 612 666, e-pošta: tomaz.gorsek@trgovina-g7.si.
V trgovini vam nudimo tudi kredit do 36 mesecev.
Kdo je upravičen do subvencije?
Vlagatelj (upravičena fizična oseba, ki odda vlogo) bo upravičen do subvencije Eko sklada v primeru, da bodo opravljena naslednja dela:
•	vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi,
•	vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso,
•	vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe,
•	priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi,
•	vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi,
•	vgradnja energetsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi,
•	toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe,
•	toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi,
•	celotna obnova starejše stanovanjske stavbe.
Sodeluje lahko vsaka fizična oseba, ki je investitor in:
•	lastnik nepremičnine, stanovanjske stavbe ali stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet javnega poziva,
•	ožji družinski član lastnika,
•	najemnik stanovanjske stavbe ali stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi s pisnim dovoljenjem lastnika.
•	Pozor! Naložba ne sme biti opravljena pred oddajo vloge. Vlogo s prilogami je treba oddati pred izvedbo del. V nasprotnem primeru vlagatelj ni upravičen do nepovratne finančne spodbude.
Postopek oddaje vloge
1	Pred izvedbo naložbe vlagatelj vloži vlogo.
2	Eko sklad pregleda in obravnava vlogo.
3	V primeru nepopolne vloge Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi (vlagatelj mora dopolniti vlogo v 15 dneh od vročitve poziva).
4	V primeru popolne vloge Eko sklad vlagatelju izda odločbo in pogodbo.
5	Vlagatelj podpisano pogodbo obvezno vrne Eko skladu v 15 dneh od vročitve!
6	Vlagatelj Eko skladu predloži zaključno dokumentacijo.
7	V primeru nepopolne končne dokumentacije Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge za izplačilo.
8	V primeru popolne končne dokumentacije nakaže sklad nepovratna sredstva v 30 dneh od prejema zahtevka.
BRdS?
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. tel 03 4256100
Teharska cesta 24,	fax 03 4256124
e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
3000 Celje
PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
pri UREGitV! grobov, DELO BREZPLRCRO
■ it. . V, • 'i .
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Deset pametnih vprašanj, ki jih morate postaviti na razgovoru
Na trgu, kjer vlada huda konkurenca, je zadnje, kar si želite, da bi ostali neopaženi. Kljub vsemu kandidati, ki iščejo zaposlitev, neprestano delajo isto napako, ne da bi sploh pomislili, da počnejo kaj narobe.
Najverjetneje so tako zasedeni, da se nimajo časa dobro pripraviti na razgovor in si zapisati nekaj vprašanj o zaposlitvi, s katerimi bi očarali sogovornika. Ne glede na to, ali je kandidatu med intervjujem vse jasno, ne bo naredil dobrega vtisa, če po predstavitvi ne bo pokazal dodatnega zanimanja za službo. Postavljanje slabih vprašanj je še hujše od tega, da jih nimate, zato si preberite spodnji zapis in preverite, kako lahko navdušite prihodnjega delodajalca.
1.	Zakaj ste se pridružili podjetju?
Vprašanje je enostavno, a tudi izredno zapleteno. Če se odgovor navezuje na bonitete na področju dopusta in glede bolniških odsotnosti, lahko sklepate, da se pod površjem ne skriva nič lepega. A če sogovornik opeva razvoj kreativnosti in integritete znamke, obstaja velika verjetnost, da je to prava služba za vas.
2.	Kako vaša vloga vpliva na vizijo podjetja?
Delovne naloge posameznika so pomembne, a še bolj ključne postanejo, če prispevajo k razvoju podjetja in podpirajo postavljeno vizijo. Z odgovorom boste tudi lažje razumeli delovanje organizacije in način, kako gleda na svoje zaposlene.
3.	Kako bi opisali svojega najboljšega zaposlenega?
Z odgovorom boste prišli do informacij, kako podjetje spoštuje uspehe zaposlenih, kaj je tisto, kar ceni, in kateri vedenjski vzorci so vzor drugim delavcem.
4.	Kaj pričakujete, da bo zaposleni na razpisanem delovnem mestu dosegel v dveh ali treh mesecih?
Poizvejte, kaj se od vas pričakuje in ali boste uspeli izpolniti želje delodajalca. Na ta način boste v primeru, da vas bodo izbrali, imeli predstavo o tem, kaj morate storiti, da bodo z vami zadovoljni.
5.	Ali vas kaj moti pri meni?
S tem vprašanjem boste razčistili morebitne dvome, ki jih ima delodajalec do vas, in to še preden se boste poslovili in odšli iz
prostora. Zavedajte se, da slabega vtisa ne morete popraviti, ko enkrat odkorakate iz pisarne.
6. Katerih napak se na razpisanem delovnem mestu ne dopušča?
Najverjetneje želite izvedeti, ali imate možnost, da bi na delovnem mestu ostali dlje časa ali boste kmalu postali le eden tistih, ki je bil nekoč zaposlen v organizaciji. Glede na odgovor boste sprevideli, katere so tiste lastnosti, ki motijo delodajalca, in jih povezali s svojimi izkušnjami.
7.	Kje so možnosti za rast in napredovanje?
Na ta način boste dobili boljši vpogled v
strukturo podjetja in možnosti za napredovanje po vertikalni lestvici. Se boste v tej organizaciji lahko razvijali v skladu s svojimi pričakovanji? Ali ponujajo dodatna izobraževanja in delavnice za tiste, ki si to želijo?
8.	Če bi imeli še eno priložnost za intervju z menoj in bi pri tem vedeli toliko o meni, kot veste zdaj, kaj bi me vprašali?
To vprašanje je lahko rahlo potuhnjeno, saj z njim kradoma prepoznate sogovornikove skrite signale. Ali se kar naenkrat počuti neprijetno, se smeji?
9.	Kaj so vprašali drugi kandidati, česar se jaz nisem spomnil?
Na ta način druge kandidate postavite v povprečje in sebe v nadrejen položaj, saj s tem izrazite sklep, da vsi izražajo enaka vprašanja. Hkrati pokažete svojo samozavest.
10.	Kateri so naslednji koraki v zaposlitvenem procesu?
Če te informacije še niso delili z vami, je pametno, da se o njej pozanimate, saj si boste tako lažje predstavljali nadaljnje korake in boste vedeli, kdaj lahko pričakujete drugi krog razgovorov ali konkretno ponudbo za službo.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
NE PREZRITE
Ne spreglejte: Na razgovoru lahko delodajalci postavljajo vprašanja, ki vas spravijo v zadrego. Kako ravnati, če vam zastavijo takšna vprašanja?
@ MojeDelo.com
Komisionar (m/ž) v skladišču M Tehnike Novo Celje (Celje)
Pri svojem delu boste pripravljali blago (gradbeni material, belo tehniko) na podlagi delovne dokumentacije, kontrolirali in odpremljali komisione, opravljali količinske in kakovostne prevzeme ter izdaje blaga, izvajali skladiščni transport - vožnjo z viličarjem, vodili predpisane evidence, pripravljali in vzdrževali delovno okolje in delovna sredstva ... Mer-cator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Komercialist za posle s fizičnimi in pravnimi osebami (m/ž) (Ljubljana, Celje)
Pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, delovne izkušnje v bančništvu in poznavanje sistema Hibis, izkušnje pri delu z gotovino, poznavanje poslovanja gospodarskih družb in računovodskih izkazov pomeni prednost (vendar ni pogoj), pričakujemo tudi dobro računalniško pismenost in poznavanje računalniških orodij MS Office, odlično pisno in ustno izražanje v slovenskem jeziku. Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Administrator (m/ž) (Celje)
Obvezno je odlično znanje nemškega jezika (govorno in pisno), zaželene so predhodne izkušnje pri administrativnem delu. Pro monting, d. o. o., Stanetova ulica 29, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Poslovni referent (m/ž)
(Celje)
Obvezno je odlično znanje nemškega jezika (govorno in pisno), zaželene so predhodne izkušnje na podobnem delovnem mestu. Pro monting, d. o. o., Stanetova ulica 29, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com
Voznik taksija (m/ž) Celje
(Celje)
Dela in naloge: profesionalen in odgovoren pristop do dela, potnikov in vozil, komunikativnost in potrpežljivost pri delu z ljudmi. CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Študentsko delo na
bencinskem servisu (m/ž)
(Celje, Kozina, Mestinje)
Priprava in ponudba gastro asor-timenta, v trgovini svetovanje pri prodaji izdelkov in storitev, delo na
blagajni, pomoč v avtopralnici. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 6. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com
Prodajalec na bencinskem servisu (m/ž) (Celje)
Delo obsega pripravo in ponudbo gastro asortimenta, v trgovini svetovanje pri prodaji izdelkov in storitev, delo na blagajni, pomoč v avtopralnici. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 24. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni strokovni sodelavec za kadre in obračun plač (m/ž) (Žalec)
Posamezne naloge: izvajanje ukrepov za obvladovanje salda ur in dopusta, priprava in končni pregled vhodnih podatkov za obračun plač, izvedba obračuna plač v skladu z veljavno zakonodajo ... Novem car interior design, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 23. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Disponent - organizator transporta v mednarodnem prometu (m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo V. ali višjo stopnjo izobrazbe (logistika, ekonomija in podobno), vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju transporta in logistike, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika ... Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbira-
mo do 12. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Računovodja (m/ž) (Žalec)
Vaše zadolžitve bodo obsegale knjiženje računovodske dokumentacije v glavno knjigo in v pomožne računovodske evidence, vodenje registra osnovnih sredstev, materialno poslovanje ... Avtokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 7. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja marketinga (m/ž)
(Slovenska Bistrica)
Opis glavnih del in nalog: razvijanje strategije trženja za nove in obstoječe proizvode, načrtovanje in izvedba ter spremljanje realizacije marketinških strategij, razvoj in implementacija strategije blagovne znamke ... Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 10. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sestavljalec plovil -
elektrotehnik (mehatronik)
(m/ž) (Slovenska Bistrica)
Opis glavnih del in nalog: pripravljanje, sestavljanje električnih in elektronskih komponent plovila Quadrofoil po načrtih, vgradnja in montaža elektronskih sklopov v plovila, skrb za skladiščenje in vzdrževanje zalog sestavnih elementov ter preverjanje njihove ustreznosti .... Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 10. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sestavljalec plovil - strojni tehnik (mehatronik) (m/ž) (Slovenska Bistrica)
Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri - področje strojništva, me-hatronike, avtomehanike ali elektrotehnike, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, prednost bodo imeli kandidati monterji . Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 10. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojni projektant (m/ž) (Šentjur)
Zelo uspešno in hitro rastoče podjetje s področja avtomatizacije in robotizacije vabi v svoj mlad kolektiv kandidata z izkušnjami na področju konstruiranja. Če želite biti del njihove zgodbe, vas vabimo k prijavi. Trenkwalder, d. o. o., Leskoškova cesta 9e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sodelavec v proizvodnji in skladišču (m/ž) (Laško (Spodnja Rečica 77))
Opis dela: posluževanje delovnih strojev in naprav, kontrola izdelkov po navodilih, tehtanje in transpor-tiranje surovin / izdelkov, pakiranje izdelkov, vožnja viličarja, skrb za čisto delovno okolje, ostala dela po navodilu nadrejenega . Saint--Gobain Gradbeni izdelki, d. o. o., Cvetkova ulica 1, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
V soboto 27. mali maraton državnosti
Progi dolgi 10 in 21 kilometrov
Tradicionalni tek v počastitev dneva državnosti bo v soboto, 23. junija. Organizator je Društvo maratoncev in pohodnikov Celje. Predsednik društva Odon Simonič je poudaril, da je imel s sodelavci celoten projekt pripravljen že pred štirinajstimi dnevi.
Priprave so se začele zgodaj. Utečeni ekipi je nekoliko lažje, saj je štartno in ciljno prizorišče enako že petnajst let. »Sprva je bil tek v počastitev dneva državnosti na štadionu Atletskega društva Kladivar. Nato smo maraton za nekaj let preselili v celjsko mestno jedro. Zaradi nujnosti številnih zapor smo se pred petnajstimi leti prestavili na mestno obrobje. Pred dvorano Zlatorog imamo
Odon Simonič
odlične pogoje za izvedbo,« je povedal Simonič. Tek na deset kilometrov šteje za šta-jersko-koroški pokal. »Naše društvo sodeluje na tem tekmovanju od začetka. Vanj je vključenih 21 tekov,« je dodal Simonič.
V izogib vročini
Proga je za vse enaka, za mali maraton jo je treba preteči dvakrat. »Udeleženci bodo tekli po obvoznici proti Novi vasi, nato bodo zavili proti Šmartinskemu jezeru. Tekli bodo ob čolnarni in po pretečenem enem kilometru se bodo obrnili ter se po isti progi vrnili k dvorani. Morali smo zagotoviti precej dovoljenj za zapore cest, poskrbeli smo za varnost udeležencev,« pravi Simonič. In
dodaja: »Včasih je bil štart v popoldanskem času in imeli smo težave z vremenom. Ali je bila temperatura zraka previsoka ali so nas ovirale plohe in celo nevihte. Zato smo se odločili za štart v dopoldanskih urah. Lani je bilo vreme zelo toplo, a smo vse skupaj zaključili zgodaj, že pred dvanajsto uro. Ponovno bo štart ob deveti uri. Ko bomo čakali tekmovalce, da se vrnejo v cilj, bomo izvedli otroške teke.«
S čipi ni težav
Pred sedmimi leti so uvedli čipe. Sprva so jih imeli tekači na copatah, zdaj jih nosijo na štartni številki, ki je pripeta na majico. Ročne meritve so jim povzročale nemalo težav, zdaj so stvari
urejene. »Ob prihodu tekmovalca v cilj je vse jasno in razvidno. Pričakujemo 150 tekačev. Približno sto se jih ponavadi prijavi za desetkilometrsko progo, za dvakrat daljšo pa od 30 do 50. Za mali maraton podeljujemo najboljšim denarne in praktične nagrade. Tokrat bo tekače zabaval didžej,« je zaključil Simonič, ki že pogleduje proti prvi soboti v septembru, saj je celjsko društvo s Športno-rekreativ-nim društvom Celjski sejem soorganizator ultramarato-na od Celja do Logarske doline. Vse informacije o tekih lahko najdete na naslovu www.drustvo-maratoncev--celje.si.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Pripeljite otroke, ne bo vam (jim) žal
Pomemben del prireditve so otroški teki
Anica Živko je s tekom povezana, odkar pomni. Teku je posvetila velik del življenja. Zdaj je trenerka pri Atletskem društvu Kla-divar, obenem vodi Tekaško šolo Živko. Njen trenerski cilj je: pripraviti atleta ali atletinjo za nastop na olimpijskih igrah. Njenemu trenerju je to v večjem delu uspelo. Anica je namreč izpolnila olimpijsko normo v maratonu, nastop pa ji je preprečila poškodba.
Rada poudari, da ji skoraj 30 let tekmovalnih nastopov ni doslej pustilo trajnejših posledic, saj je znala prisluhniti svojemu telesu in še danes rada teče v svoji rekreativni skupini. Sodelovanja z Društvom maratoncev in pohodnikov Celje se takole spominja: »Začetek je bil
spontan. Leta 2000 sem imela olimpijsko normo, ki pa mi ni nič koristila, saj sem staknila poškodbo. Nisem vedela, kaj bi počela. Spoznala sem člane društva in otroški tek. Že 19. leto smo skupaj.«
Okoli Zlatoroga
Organizatorji so pozorno opazovali, kaj se da izboljšati, nadgraditi. »Časa ne merimo, vsi prejmejo medaljo. Vsi so zmagovalci. Najhitrejši po skupinah prejmejo pokal. Sodelujejo tudi najmlajši, očetje jih imajo še v vozičkih. Starostne kategorije so manj kot sedem let, nato do devet, do enajst, do trinajst in do petnajst let. Imamo praznik za otroke. Starši jih spodbujajo, obenem se morda odločijo, da se bodo naslednje leto udeleži-
Anica Živko in njeni tekaški otroci
li teka na deset kilometrov,« pravi Živkova. Proga za otroški tek je povsem preprosta: teči morajo okoli dvorane Zlatorog (sobota, 10.30). »Najmlajši tečejo en krog, ki je dolg približno 350 metrov. Malo starejši pretečejo dva kroga, tisti, ki se že malce spogledujejo z atletskimi
tekmovanji, pa tri kroge. Za vse je poskrbljeno. Teki so za otroke brezplačni. Naj imajo svoj tek,« poudarja naložbo v prihodnost Živkova. Ve, da si otroci želijo hitrega gibanja. Ob koncu šolskega leta je mini maraton kot naročen zanje. »Pred tekom dobijo štartne številke. Zato
naj starši poskrbijo za pravočasen prihod. Najbolje je, da pridejo pred deveto uro in spremljajo štart pravih, odraslih tekačev in se poistovetijo z njimi. Marsikateri otrok je po otroškem teku ostal v atletiki. Dobili bodo tudi majico. Z nami bo znova Spidi, ki nas spremlja od začetka.
Popolni v drugem tednu priprav
Otroke na svojstven način ogreje pred tekom. Če je bilo kdaj vreme zelo vroče, so le promocijsko tekli, kolikor so pač želeli,« je zaključila Anica Živko, ki si želi predvsem, da bi otroci uživali. Časa za merjenje časa je še dovolj.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celjski nogometaši imajo za sabo devet dni priprav na novo tekmovalno sezono, ki se bo s 1. krogom državnega prvenstva začela v soboto, 21. julija. Žreb parov bo danes (19.00) na Brdu pri Kranju. Nogometna zveza Slovenije je sporočila, da bosta v prihodnjih treh sezonah ligaške tekme prenašali TV Slovenija in Planet TV.
Celjani so se za začetek pomerili na medsebojni tekmi. Padlo je sedem golov. V soboto jih čaka prva uradna pripravljalna tekma, in sicer s celjskim Šampionom. Mestni obračun bo zaprt za javnost.
Pet prihodov, trije odhodi
Celjski zasedbi so se v preteklih dneh pridružili Žan Zaletel, Žan Flis, Gal Zorko, Lan Štravs in Jakob Novak, ki so s celjskim prvoligašem sklenili triletne pogodbe. S tem je moštvo dokončno oblikovano, kar je nedvomno velik plus. »Vsekakor je dobro, da se ekipa ne spreminja veliko. Težko je nekaj narediti v kratkem obdobju, zato smo tudi mi želeli, da to okostje, ki je pokazalo skozi sezono svojo kakovost, ostane skupaj. Fantje so dokazali, da se lahko kosajo z vsemi ekipami. V preteklih dneh in tednih smo to še nadgradi-
Dušan Kosič je bil v prejšnji sezoni nekajkrat židane volje, ob koncu pa so ga zaradi neizpolnitve tihih, internih ciljev prevevali mešani občutki.
li in pripeljali konkurenco. Slednja nam je manjkala tudi zaradi poškodb in ozkega igralskega kadra. Želeli smo si kakovostno konkurenco na vseh igralnih mestih,« je
dejal trener Dušan Kosič. Trenutno po posebnem programu trenirata Luka Kerin in Deni Štraus, ki sta po poškodbi v zadnjem obdobju rehabilitacije.
Obljubljajo
maksimalen
pristop
»Moramo igrati dober nogomet, da gledalci dobijo nekaj od nas. Ne smejo ostati ravnodušni. V večjem delu pretekle sezone nam je to uspevalo, kar so spoštovale tudi druge ekipe. Jasno je, da pot ne gre le navzgor. Obljubljamo maksimalen pristop in da se za napakami, ki so sestavni del igre, ne bomo skrivali. Celje mora imeti svojo pot, tudi če se vmes zgodi kakšen neuspeh. Treba je vztrajati, nič ne gre čez noč,« je o željah za prihodnost spregovoril Kosič. Časa za pripravo na novo sezono je
dovolj. Ekipe, ki bodo igrale v »Evropi«, bodo morale pohiteti, hitreje načrtovati formo, medtem ko se lahko Celjani v pozitivnem vzdušju v miru pripravljajo na domače prvenstvo. »Pomembno je, da se ekipa hitro stabilizira. S petimi novinci moramo zdaj trdo trenirati in se pripraviti na začetek. Prestopni rok bo pokazal, kaj se še lahko zgodi, kajti kar nekaj naših fantov je zanimivih za druge klube. V primeru odhoda katerega od igralcev bomo, jasno, iskali nadomestilo. Najpomembneje je, da imamo trenutno vse pod nadzorom,« je še dejal Kosič.
MITJA KNEZ Foto: KLEMEN PERAS
ŠPORT
19
Prenovljen letni bazen razveselil
plavalce Miting na Reki - Veterani odlični na DP - Goršič spet prvi skočil v celjski bazen
V nedeljo so se mladi tekmovalci Plavalnega kluba Neptun Celje skupaj s strokovnim vodstvom in starši otrok odpravili na tekmo na Reko. V središče Kvarnerja so se - kot je že v navadi -odpeljali z dvonadstropnim avtobusom. V njem jih je bilo kar 80. 35 plavalcev druge in tretje ekipe Neptuna je osvojilo 20 medalj.
Še eno odličje pa je v ek-shibicijski tekmi mešanih štafet dodala ekipa otrok in staršev. Na 4x50 metrov prosto so bili najboljši Staša Jezovšek Špiljar, Jon Koče-var, Anja Šuplika in David Kočevar. Za nagrado so dobili pršut.
S trmo naprej
Bučno navijanje staršev je še podžgalo strastni naboj pri mladih plavalcih, nad katerimi sta bdela trenerja Franc Božiček in Robert Kekec. Neptun je zbral kar 16.000 točk in osvojil drugo mesto. Po vrnitvi je sledil prelomen dan za celjske plavalce. V ponedeljek so zaplavali v letnem bazenu. Predsednik PK Neptun Mitja Ručigaj je dejal: »Zaradi obsežne prenove smo se na Letno kopališče Celje letos preselili kakšen teden kasneje. A pričakal nas je prenovljen, posodobljen in kar je najpomembneje, ogrevan bazen. Težko je opisati zadovoljstvo vseh plavalcev, trenerjev in staršev, saj so nas pričakali
Najboljši na Reki: štafeta 4x50 prosto mix 1. mesto (Jon Kočevar, Gaja Plevnik Ivanuša, Hanna Naya Hušič in Julijan Pevec), Filip Bratina 1. na 100 prosto in delfin, 3. na 50 prosto in delfin, Jakob Brodej 1. na 50 delfin, Julijan Pevec 1. na 50 hrbtno, 2. na 50 prosto, delfin in prsno, Arne Kovačič 2. na 50 in 100 delfin, Izabela Pakiž Rumpf 1. na 50 hrbtno, 2. na 100 prsno, Laura Knez 2. na 100 prosto, 3. na 50 prosto, Vid Čujež 3. na 50 prsno, Hanna Naya Hušič 3. na 50 prsno, Gaja Plevnik Ivanuša 3. na 50 delfin, Pia Krajinović 3. na 50 prosto.
Mladi tekmovalci Plavalnega kluba Neptun Celje s pokalom za drugo mesto na mitingu na Reki
popolnoma prenovljena bazenska školjka, osem novih štartnih blokov, zastavice za hrbtni slog in obnovljene vse ploščadi okoli bazena. In najpomembneje: voda je ogreta na 26 stopinj Celzija. Končno nas ne bo več zeblo. Za obsežno prenovo se upravljavcu, družbi ZPO Celje, in Mestni občini Celje zahvaljujemo, da sta prisluhnila našim dolgoletnim željam in na bazenu uredila ogrevanje. To pomeni, da bomo lahko trenirali tudi ob hladni fronti, odlični pogoji pa so s tem zagotovljeni tudi za vse ostale, ki obiskujejo ta priljubljen športni objekt. Ba-
zen sicer ni naš, a smo k tej obsežni prenovi in posodobitvi z našimi željami in prošnjami veliko pripomogli.« Ručigaj je dodal: »Upam da nas trma nikoli ne bo zapustila. Gremo naprej, gremo v še bolj modro obdobje!«
Po 61 letih spet Janez
Veterani Plavalnega kluba Neptun Celje so nastopili v Kranju na odprtem prvenstvu Slovenije. Janez Goršič je bil nepremagljiv, osvojil je štiri zlate medalje. Jože Tanko se je v Celje vrnil z dvema zlatima medaljama in eno srebrno, Julija Košak pa
z eno srebrno in dvema bronastima medaljama. Vsi tri-
je bodo septembra nastopili na evropskem veteranskem prvenstvu v Kranju. Goršič pa seveda ne bi bil Goršič, če ne bi poskrbel za »dodano vrednost«. Tako kot leta 1957 je znova prvi skočil v »novi« celjski bazen. 72-letni mladenič bo na slavnostni otvoritvi prenovljenega kompleksa razkril zgodbo, kako je bilo pred 61 leti, ko je pred zbrano množico, v kateri so bili predvsem takratni velja-
ki, kot navihani, enajstletni nadebudni plavalec (kasneje tudi vaterpolist, rokome-taš ...) krstil vodo celjskega bazena. »Ko sem zdaj skočil v kristalno čisto vodo, me prvič po šestdesetih letih ni zazeblo. Vselej, ko so napolnili bazen, je bila voda čista, a ledeno mrzla,« nam je za zaupal Goršič.
DEAN ŠUSTER Foto: PK NEPTUN ALJA STANONIK
Elegantni skok Janeza Goršiča, ki je vodo celjskega bazena »krstil« že leta 1957.
Najboljši v Veszpremu tam tudi ostal
Čeprav je slovenska rokometna reprezentanca prejšnji teden s 26:22 zmagala v Vespremu, je ne bo na svetovnem prvenstvu na Danskem in v Nemčiji, razen če je ne bo rešil »wild card«, za kar pa je zelo malo možnosti. Usoden je bil prvi kvalifikacijski obračun z Madžarsko v Kopru.
V naši izbrani vrsti je bil ob Blatnem jezeru najbolj učinkovit Borut Mačkovšek s šestimi goli. Zaradi odličnih letošnjih predstav je bilo jasno, da ne bo ostal v Zlatorogu. Najboljši igralec celjske ekipe v minuli sezoni bo okrepil madžarskega podprvaka Veszprem, ki naj bi bil drugi najbogatejši klub v Evropi za Pariz Saint-Ger-mainom. Tudi ta je pokazal zelo veliko zanimanje za »Mačkove« usluge, a ni bil pripravljen plačati zahtevane odškodnine. Očitno je dovolj globoko segel v žep Veszprem. Mačkovšku to zaradi bližine Celja še najbolj ustreza. V mesto ob Savinji se je vrnil z vozilom novega
kluba (na fotografiji je v avtu Celja Pivovarne Laško njegova izbranka Lana).
Celjski klub ostaja v zgornjem delu elitnega evropskega tekmovanja, v skupini A ali B lige prvakov. Žreb skupin bo 29. junija. Rokometa-ši Gorenja bodo tekmovali v pokalu Evropske rokometne zveze. Odločitev je v Gla-sgowu sprejel izvršni odbor EHF. Velenjčani so sodili med tiste klube, ki si nastopa
Častitljiv jubilej obeležil tudi Maribor
v ligi prvakov niso priigrali v prvenstvu, a so oddali prijavo za nastopanje. Evropska zveza je namreč imela za popolnitev lige šest prostih mest. Klube je ocenjevala na podlagi osmih kriterijev. Športni direktor Gorenja Janez Gams je priznal, da so v Velenju razočarani, po drugi strani pa so pričakovali takšno odločitev.
DŠ
Foto: GrupA
V soboto je bil v Šmar-tnem ob Paki pravi športni praznik. Domači nogometni klub je v okviru praznovanja 90-letnice nogometa v Šmartnem ob Paki pripravil slavnostno sejo, na kateri so se spomnili zgodovine kluba, predstavili sedanjost in pogledali tudi v prihodnost nogometa v kraju.
Ob tej priložnosti so se organizatorji zahvalili zaslužnim nogometnim delavcem in vsem, ki pomagajo razvoju nogometa. Plaketo je za pomoč pri delovanju kluba dobila Občina Šmartno ob Paki, priznanja za dolgoletno pomoč in delo v klubu sta prejela Ivan Povše in posthumno Vojko Petek, dobitniki zahval pa so: Bojan Rakun, Peter Irman, Ludvik Golob, Ivan Napret, Ferdinand Krbavac, Vlado Dobnik, Robi Doler, Jože Pokleka, Drago Pusovnik, Nataša Zabukovnik, Matjaž Podgoršek, Bojan Prašnikar, Nerka Tajnšek, Srečko Ber-var, Jože Veršnik, Osnovna šola bratov Letonja, podjetji BSH Hišni aparati Nazarje
in MPT, Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Nogometni kamp Martinko. Sledila je tekma med Šmarčani in štirinajstkratnimi državnimi prvaki Mariborčani (0:10). V
soboto (10.30) se bosta pomerili mladinski ekipi NK Šmartno 1928 in NK Šampi-on Celje.
DŠ
Foto: NK ŠMARTNO
Začetni udarec je pred tekmo dveh vijoličastih ekip izvedla domačinka, slovenska reprezentantka Lara Prašnikar, ki nogomet igra v Nemčiji. Lara je hči Bojana Prašnikarja, najbolj znanega nogometnega imena iz Šmartnega ob Paki.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
z 11. julijem 2018 se spremeni delovni čas pogodbene pošte 3326 Topolšica.
Delovni čas pogodbene pošte 3326 Topolšica:
www.posta.si
ponedeljek, sreda, petek:
8.00 -14.00,
torek, četrtek:
8.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00,
sobota:
zaprto.
Z 11. julijem 2018 se spremeni delovni čas pogodbene pošte 3256 Bistrica ob Sotli.
Delovni čas pogodbene pošte 3256 Bistrica ob Sotli:
ponedeljek:
8.00 - 10.30 in 11.00 - 16.00,
torek, četrtek:
8.00 - 10.30 in 11.00 - 14.30,
sreda:
11.00 -18.00,
petek:
8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.30,
sobota:
zaprto.
Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta.
Veselimo se vašega obiska.
VQ7 Pošta Slovenije
V tclu Evropske kulturne dediščine valiiia
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE & DVOR VELIKI TABOR
-(Muzeji Hrvatskog zagorja)
хл otvoritev skupni: razstave
UERONIKH DESENIŠKH
V SmVENSKO HRVAŠKEM
SPOMINU
V SREDO, Z7. JUNIJA 2018, DB IB. URI
v Stari iiroljji na .Muzejskem iri>u ( v Celju.
Samo na otvoritvi bo na ogled listina, datirana 24. avgusta 1426, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije in v kateri je Veronika poimensko omenjena. Do konca razstave, 17. to. 2018, bo razstavljen ročno izpisan faksimüe listine, izdelan z dovoljenjem Arhiva Republike Slovenije.
OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA
VZDRŽEVALEC KANALIZACIJE, ČISTILNIH NAPRAV IN ČRPALIŠČ
Vodovod-kanalizacija javno podjetje, d. o. o.,
Lava 2a, 3000 Celje,
razpisuje eno prosto delovno mesto vzdrževalec kanalizacije, Čistilnih naprav in CrpališC. zanj
lahko kandidirajo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: dokončana poklicna šola IV. stopnje gradbene, strojne, elektro smeri, naziv poklica: zidar, ključavničar, instalater, monter, električar, izpit B-kategorije, znanje slovenskega jezika, uporaba osebnega računalnika. Opis del: obratovanje čistilnih naprav, obratovanje črpališč, vzdrževanje kanalizacije in prevezava na omrežje, vodenje evidenc,
opravljanje drugih del v okviru poklica. Zaželene veščine: poznavanje gradbenih opravil in materialov. Zaželene so delovne izkušnje s področja izvajanja vzdrževalnih del na kanalizaciji. Posebne zahteve delodajalca: Delodajalec bo pri kandidatih, kijih bo povabil, preveril strokovna znanja ali sposobnosti z naslednjih področij:
vzdrževalna dela na kanalizaciji, zidarska dela. Iz prijave mora biti razvidno, kako kandidat izpolnjuje obvezne pogoje in s čim to dokazuje ter kaj obvladuje od zaželenih veščin, kratek življenjepis in tudi druga znanja, veščine ter delovne izkušnje, ki jih je pridobil. Rok za prijavo kandidatov: do vključno 26.6. 2018 s pripisom »Razpis DM«. Celoten oglas za prosto delovno mesto je objavljen na spletnih strani podjetja (www.vo-ka-celje.si) in Zavoda
RS za zaposlovanje. Izrazi, zapisani v tej objavi v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni nevtralno za ženske in moške.

VOZILA
PRODAM
TOYOTA yaris, letnik 2006, prevoženih 127.000 km, sem prva lastnica, prodam. Telefon 041689-748. 089
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana.
STROJI
PRODAM
zvečer.
987
KUPIM
PRODAM
ODDAM
NOVIGRAD. Oddam mobilno hišico. Prosti termini: od 30.6. do 21.7. in od 16.8. do 31.9.2018. Telefon 041 641-940.
9 50
V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.	959
ODDAM
MLADINSKO posteljo bele barve, z velikim predalom, ki se izvleče, in jogijem, lepo ohranjeno, velikost 190 x 90 cm, oddam. Telefon 492-8136.
975
PRODAM
TRAKTORSKO prikolico kiper, 200 x 100 X 35 cm, kosilnico Alka, v delovnem stanju, greben 80 cm in motor Acme zaMuto prodam. Telefon 070 612-705,
TRAKTORSKO kosilnico Sip britev 165 prodam. Telefon 041 807-853. 988 HIDRAVLIČNI dvig za Sip Spider 350 ter čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor Universal ali Zetor prodam. Telefon 041 999-910.	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p PUJSE, težke od 100 do 130 kg, mesni tip, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 942 BURSKE kozliče, živa teža 2,70 EUR/kg, prodam. Telefon 041 649-414. Š23
ШШШ
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 031 562-809.	P
jasnovidnost BIOIERAPQE
DEL hiše s svojim vhodom, 35 m2, v Ljubiji - Kolovrat, 1 km od Mozirja, prodam. Cena: 21.000 EUR. Telefon 070 777281. p PISARNO v Celju, 30 m2, vpisano v ZK, zaradi selitve zelo ugodno prodamo. Cena 15.990 EUR. Več informacij po telefonu 070 499-499.	p
5.400 m2 gradbenega zemljišča v središču Dobrne prodam za gradnjo stavb po želji. Telefon 00385 31632-504. n
PRAŠIČE, težke 20 do 40 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, in 90-kilo-gramskega prašiča prodam. Telefon 031 503-370.	980
TRI zajklje, pasme ovnač in okrasnega
zajčka prodam. Telefon 031 826-782.
995
PAŠNO telico ciko, brejo 8 mesecev, staro 2 leti, ekološko, prodam. Cena 1.100 EUR. Telefon 041 783-082. 997 BIKCA rjave (sive) pasme, starega 10 dni, iz proste reje BVD, prodam. Telefon 031 275-348.	996
KUPIM
HTM
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
HOMEC, Nova Cerkev. 8.000 m2 kmetijskega zemljišča v ravnini prodam. Telefon 00385 31632-504. HIŠKO, lahko za vikend, 140 m2 stanovanjske površine, približno 1 ha zemlje, takoj vseljivo, prodam. Telefon 031 277-528.	986
HIŠO in vikend prodam v Savinjski dolini.
Telefon 041 689-748 .	9 8 9
RELACIJA Štore-Svetina. Prodam novejšo hišo, 56 m2, na parceli 830 m2, za 56.000 EUR. Možna menjava za stanovanje, zaželeno pritličje. Telefon 031 265-855.	984
STANOVANJE
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj+ DDV. Telefon 041 653286.	š 031
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
Podjetje z več kot 65-letno tradicijo zaradi začasno povečanega obsega dela zaposli delavca / delavko na delovnem mestu
Elektromonter
(več delavcev)
IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri zaželeno 2 leti delovnih izkušenj veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško)
Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 6 mesecev. Kandidati morajo k prijavi predložiti:
vlogo s kratkim življenjepisom kopijo zadnjega šolskega spričevala pregled dosedanjih zaposlitev
Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 6. 7. 2018 na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o.. Lava 6a, 3000 Celje.
DEBELE jalove krave kupim. Nujno. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. P BIKCA simentalca in teličko mesne pasme kupim. Telefon 041 725-055. š 028
OSTALO
PRODAM
JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele susex, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Prodajamo tudi dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme. Telefon (03)700-1446.
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^»
041420111*041954216
Aida d.o.o.. Prekopa 3, Vransko
GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Celju, Pucova ulica 1, oddam v najem. 190 EUR + 70 EUR obratovalnih stroškov + 500 EUR varščine. Telefon 040 579679,070 810-371.	961
novi tednik
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje, saj samota ubija. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 5824-611,030 252-407.	992
|PONUDBE|
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
HIDROFOR, skoraj nov, poceni prodam.
Telefon 040 259-082. 953 AVTOMOBILSKO prikolico, A-testirano, ugodno prodam za 250 EUR. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 939-595.
983
KUPIM
BUKOVINO na štoru ali ob kamionski cesti kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506958.	915
TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Kupim obračalnik na dve vreteni. Telefon (03) 5772-960. 965 NOTRANJE strojne omete izvajamo ugodno in kakovostno. Andantino, d. 0. 0., Murska ulica 89, Murska Sobota, telefon 041 756 150. 11. junija približno ob 19. uri smo blizu križišča Pepelno-Jezerce izgubili zadnjo stranico prikolice Amigo. Najditelju ponujamo nagrado. Telefon 041 699-279.	979
Vas zakaj
nas zato.
Iščemo odgovore na
Vsak ponedeljek
vprašanja poslušalcev.
ob 12.15.
Rastemo.
Pridi z nami in postani Nomago voznica/voznik!
Pridruži se nam na voznik.nomago.si
NOMAGO
INFORMACIJE
21
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
V SPOMIN
Zapustil nas je prejemnik zlatega vojniškega grba v letu 2001
FRANC ZEME
iz Vojnika
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Občina Vojnik
Poroke
Celje
Poročili so se: Nina GAJ-ŠEK iz Celja in Raul ACOSTA GUZMAN iz Mehike.
Šentjur
Poročila sta se: Miša MA-RINČEK in Robi RIBEŽL, oba iz Levca.
Žalec
Poročili so se: Beata VE-BER iz Griž in Zlatko JA-NIĆIJEVIĆ iz Štor, Tadeja ČAKŠ in Matej LUBEJ, oba iz Voduc.
Laško
Poročili so se: Vesna SIRK in Gregor KOČEVAR, oba iz Košnice pri Celju, Maja TRATNIK in Miha KAUČIČ, oba iz Ljubljane, Marina RECEK in Dalibor JURIĆ, oba iz Spodnje Rečice pri Laškem, Maruša ŽAGAR in Miran KAJIČ, oba iz Retij nad Trbovljami, Nataša JANŽEK in Dejan KERNER, oba iz Celja, Liljana KOMAR iz Poljan in Bojan URANJEK iz Ponikve pri Žalcu, Romana GOLEŽ iz Rakovca in Gregor ADAMIČ
УУЛГЛ7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
M - KOT MUZEJ
5-dnevne Poletne počitniške vragolije
Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje.
26. -30. junij 2018 (prijave do 21. 6.)
Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! Več o programu in prijavah na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
Le delo in trpljenje bila tvoje sta življenje, pri nas ostali so praznina in velika bolečina ter tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega ata, starega ata, tasta, brata in strica
IVANA RAZBORŠKA
iz Strmce 79 (6. 6. 1943 - 11. 6. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom in prijateljem, ki ste z nami delili bolečino in žalost. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter v spomin darovane svete maše. Najlepša hvala gospodom župnikom Roku Metličar-ju, Klemnu Jagru in Petru Marčunu. Iskrena hvala govornikoma Matjažu Piklu in Andreju Mavriju za ganljive besede slovesa. Hvala pevcem, trobentaču,
vsem »knapom« in podjetju Profagus. Srčna hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi, ki te imamo radi.
iz Ivence, Barbara LIPUŠ s Proseniškega in Richard Howard Potter NEWMAN iz Londona, Karina MEDVED iz Ljubljane in Marko BREGAR iz Košnice pri Celju, Maja ZUPAN iz Celja in Jakob IS-TENIČ iz Radeč.
Velenje
Poročili so se: Jelena VESELINOVIĆ iz Srbije in Nikola VIDMAJER iz Velenja, Monika BOROVNIK in Aleš OBREZA, oba iz Velenja, Tina STEGNAR in Jurij MARJANOVIČ, oba iz Šoštanja.
Smrti
Celje
Umrli so: Srečko LEVAK iz Žalca, 58 let, Marija ILO-VŠEK iz Kokarij, 88 let, Ivana DOBRAJC iz Celja, 86 let, Miroslav VAJDIČ iz Celja, 88 let, Peter ŠVENT iz Klanca, 52 let, Stanko OPREŠNIK iz Celja, 65 let, Vida CIZEJ
iz Zagrada, 87 let, Marija CARIČ iz Celja, 84 let, Ivan RAZBORŠEK iz Strmce, 75 let, Danilo OREŠNIK iz Sa-vine, 87 let, Franc TRATNIK iz Celja, 86 let, Ana Marija LAVRIČ iz Celja, 78 let, Jože LES iz Medloga, 68 let.
Žalec
Umrli so: Janez BEVC iz Kasaz, 79 let, Marija POD-BREGAR iz Črnega Vrha, 85 let, Ivan FALE iz Pariželj, 108 let, Rudi JAKOP iz Žalca, 58 let.
Laško
Umrli so: Pavla BABNIK iz Rimskih Toplic. 93 let, Milan ČEPELNIK iz Šentruperta pri Laškem, 71 let, Frančiška ŠEŠKO iz Širja, 75 let, Sonja SENICA iz Laškega, 65 let, Milan LOGAR iz Globokega, 69 let.
Velenje
Umrla sta: Jerica AŽMAN iz Šmartnega ob Paki, 94 let, Anita ŠTIH iz Šoštanja, 45 let.
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
Skupaj bilo nam je prelepo, vendar srečo našo skalilo tvoje prezgodnje je slovo. Slovo za nas bilo je najhujše zlo,
kajti spoznali smo, da tebe, predraga mami, več nazaj ne bo.
V SPOMIN
14. junija je minilo pet let, kar si nas mnogo prezgodaj zapustila, draga mama in partnerka
DANICA VIDEČ
(9. 5. 1966 - 14. 6. 2013)
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, po-stojite ob njenem prezgodnjem grobu in ji prižigate svečke. Vsi tvoji

Težka je bila tvoja življenjska pot. Veliko si delal, veliko trpel, vendar plemenito srce si imel. Huda bolezen nam vzela te je, a spominov nate vzeti nam ne more nihče!
V SPOMIN
Minilo je osem let, kar te ni več med nami, predragi
MILAN VIDEČ
iz Šentruperta nad Laškim (6. 9. 1939 - 6. 7. 2010)
Vsem, ki se ga spomnite, mu prižigate sveče in se poklonite njegovemu spominu, iskrena hvala.
Vsi tvoji
Za dobroto tvojih pridnih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.
V SPOMIN
MIRKO KNEZ
iz Laziš 28, Dobje (4. 7. 1938 - 7. 3. 2017)
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje se je naučiti živeti brez njega.
Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njegovi domači
«•»••■■■■■■•■■■■■■■•■■««•i
6	novi tednik
Ime in priimek:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra П za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika:
n
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 21. junij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 22. junij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	THE CHAINSMOKERS &
DREW LOVE - SOMEBODY (5)
2.	PHARRELL WILLIAMS X CAMILA CABELLO - SANGRIA WINE (3)
3.	LOST FREQUENCIES & ZONDERLING - CRAZY (3)
4.	LENNY KRAVITZ - LOW (2)
5.	ZOOKEEPERS - DRUNK ON YOU(6)
6.	CELINE DION - ASHES (4)
7.	TRAIN FEAT. CAM AND
TRAVIE MCCOY - CALL ME SIR (1)
8.	FELIX JAEHN FT. MARC E. BASSY & GUCCI MANE - COOL (4)
9.	BACKSTREET BOYS - DON'T
GO BREAKING MY HEART (2)
10.	MANIC STREET PREACHERS -HOLD ME LIKE A HEAVEN (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	SIDDHARTA - MEDREVESA (3)
2.	MANOUCHE - NAJBOLJŠI PAR (5)
3.	NIPKE - POPOLN LAJF (5)
4.	GUŠTI - MILIJONI TRENUTKOV (1)
5.	ANIKA - KO SE PREBUJA DAN (6)
6.	NINA - POZITIVA	(4)
7.	KINGSTON - MAGIČNA (1)
8.	TRKAJ - MIGI	(3)
9.	VIVIANA - ZA KRATEK ČAS (2)
10.	ALEX - IMELA BI LE TEBE (2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
5 SECONDS OF SUMMER -YOUNGBLOOD
JESS GLYNNE - I'LL BE THERE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ŠANK ROCK - NAJINA PESEM SHEBY - NIKOL PREJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 23. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 24. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 26. junij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 27. junij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
novi tednik
VMIAO г илжој/
90,6 95J 95,9 100,3
radio celie
vMm 1 №№j!
mislim veuKe LJUBezNi
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
Kino
CINEPLE
Spored od 21. 6. do 27. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Deadpool 2 - akcijski, fantazijski
od četrtka do srede: 18.10, 21.00 Jurski svet: Padlo kraljestvo -akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.45, 21.15 Jurski svet: Padlo kraljestvo -akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.20 ponedeljek: 15.00, 20.20 Klub zadovoljnih žensk - komedija
od četrtka do srede: 16.40 Legenda o konkubini - drama, fantazija, misterija od četrtka do srede: 18.50 Ljubiti Pabla - biografski, drama
od četrtka do srede: 21.20 Moj lažni mož - komedija, romantični
petek, sobota, nedelja: 22.10 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh.
četrtek, petek, torek, sreda: 16.20, 18.30
sobota, nedelja, ponedeljek: 13.50, 16.20, 18.30 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh., 3D četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 15.30, 17.30 ponedeljek: 17.30 Oceanovih 8 - akcijski, komedija
četrtek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.00
petek: 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 sobota, nedelja: 14.30, 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Odbita šola - komedija od četrtka do srede: 16.10, 19.50 Podedovano zlo - grozljivka, triler
od četrtka do srede: 18.20, 20.50 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina sobota, nedelja, ponedeljek: 15.30
Z ljubeznijo, Simon - drama od četrtka do srede: 17.40, 20.30 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh. sobota, nedelja, ponedeljek: 14.00, 15.50
ČETRTEK
20.00 Grace Jones - glasbeni
dokumentarec
PETEK
19.00 Z ljubeznijo, Simon - komična romantična drama 21.00 Grace Jones - glasbeni dokumentarni SOBOTA
19.00 Klub zadovoljnih žensk
- komedija
21.00 Z ljubeznijo, Simon - komična romantična drama NEDELJA
19.00 Z ljubeznijo, Simon - komična romantična drama 21.00 Stalinova smrt - komedija
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Neverjetni 2 - animirana pustolovščina, sinh., 3D 20.00 Grace Jones - glasbeni dokumentarec
20.30 Odbita šola - komedija 20.45 Podedovano zlo - grozljivka SOBOTA
18.00 Neverjetni 2 - animirana pustolovščina, sinh. 18.30 Grace Jones - glasbeni dokumentarec
20.30 Podedovano zlo - grozljivka
22.45 Odbita šola - komedija NEDELJA
16.00 Neverjetni 2 - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.30 Odbita šola - komedija 19.00 Grace Jones - glasbeni dokumentarec 20.45 Knjigarna - drama
PONEDELJEK
17.30 Jurski svet: Padlo kraljestvo - ZF-akcija, 3D 20.00 Z ljubeznijo, Simon - romantična komična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 21. 6.
19.30 Glasbena šola Velenje Urban Meža
kitarski koncert
PETEK, 22. 6.
19.00 Dom kulture Svoboda Griže
Odprtje likovne razstave
19.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje
Nitke življenja
razstava likovnih del diplomirane kiparke Nadje Osojnik
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Okus po želodcu
odprtje narodopisne razstave del društva Gal; razstave likovnih in literarnih del osnovnošolcev; razstave del vezilj
19.00 Galerija F-bunker Velenje Ksenija Mikor
odprtje fotografske razstave
19.30 SLG Celje_
Ödön von Horvath: Kazimir in Karolina
izven abonmaja, spomladanski gledališki trojček
21.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje
Zakaj te ni (SLO/BIH/ SRB) - Balkan Dance project, vol. 3
plesna predstava
SOBOTA, 23. 6.
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Jože Vodlan
odprtje slikarske razstave
20.00 Grad Podsreda_
Likovna dela kolonije ArtEKO
odprtje slikarske razstave
20.30 Pri izviru Davjek, Bistrica ob Sotli
Kresna noč v Davjeku
večer šansonov z Vito Mavrič & Jaka Pucihar kvartetom
NEDELJA, 24. 6.
15.00 Socka pri Novi Cerkvi
Socka poje, pleše in igra
tradicionalna prireditev ljudske glasbe in plesov; v primeru dežja bo prireditev prestavljena na naslednjo nedeljo
DOGODKI MED21.6. in 28.6.2018
PETEK, KNJIŽNICA DOBRNA 22. junij, Izdelajmo nakit iz flmo mase ob 17.uri Delavnica za otroke. Prijave na 03 426 17 80
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 27. junij, Mišek Miško in Belamiška ob 10. uri Glasbena pravljica s Tadejo Škerl
Poletje v Celju
ČETRTEK, 21. 6.
10.07 Mestno središče in U4
Reduce, Reuse, Recycle, Save the Future 6
večmedijski avtorski projekt Andreje Džakušič
17.00 Socio - Večgeneracijski center Celje
Celjani Celjanom: Starci
pripovedovanje zgodb in skupinska delavnica odpiranja spominov v izvedbi Hane Vodeb; primerno za vse, vstop prost
17.00 Plesni forum Celje
Na krilih plesa
zaključni nastop skupin Plesnega foruma Celje; skupine: Murenčki, Čebelice in Sovice (od 3 do 6 let)
18.00 Mestna plaža Celje V deželi glasbe in domišljije: Gusarska zabava
izvaja: maliBU; primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost
18.00 Drevesna hiška v Mestnem gozdu
Festival prisluhi v Mestnem gozdu 2018; Zrak in les
predstavitev udeležencev pesniške delavnice s celjskim pesnikom Kristianom Koželjem; vstop prost
19.00 Galerija Nika Ignjatiča
Tipne slike 21 umetnikov
odprtje razstave slik ustvarjenih na Srednji trgovski šoli v Mariboru, smer aranžerski tehnik
19.00 Plesni forum Celje_
Na krilih plesa
zaključni nastop skupin Plesnega foruma Celje; skupine: Packa, Pika, Frka in Forum (od 7 do 14 let)
17.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini
110 let Zarje v Šentvidu
nastopajoči: Dramska skupina Zarja, Mešani pevski zbor Zarja in Ansambel Smeh
SREDA, 27. 6.
19.15 Cerkev sv. Jožefa Celje Harald Oberlechner
citrarski koncert letošnjega gostujočega profesorja na seminarju
20.30 Velenjski grad
Kdor gleda ljudi skozi mačje oči
koncert Svetlane Makarovič z gosti
NAP OVEDNIK
23
SOBOTA, 23. 6.
10.00 Hotel Evropa_
Evropin otroški vrtiljak
animacija za otroke; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
10.00 Mestno središče Celje Društvo Mešani pevski zbor Orfej Celje, sledi Mešani pevski zbor C eleia
v primeru slabega vremena koncerta odpadeta
11.00 Galerija Volk Celje
20. poletni slikarski extempore Celjske poletne vedute 2018
odprtje razstave
11.00 do 19.OO Stari pad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem času
11.30 Krčma TamKoUčiri
20. poletni slikarski extempore Celjske poletne vedute 2018
podelitev priznanj z razglasitvijo najboljaih; vstop prost
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
glasbeni gost v živo; vstop prostl v primerusVabega vremena odpade
20.30 Vodni stolp_
Try! John Mayer Tribute
koncert, zmes roka, bluza in popa
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Skupina Earth Shock
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
20.00 Branibor club Celje_
Brade: Boštjan Gorenc -Pižama, Perica Jerković in Klemen Bergant
zabavna mešanica skečev in stand upa
20.30 Vodni stolp_
BRO, Mate Btndat a.k°a.
ko nctri
21.00 Park za Gimnazijo Celje -Centet
GCC letni kino
Dej mi no! komedija, vstop prost
PETEK, 22. 6.
13.00 Glavni trg_
Cityband 2018
zaključek glasbenega natečaja za neuveljavljene glasbene skupine ter koncert skupine Dan D; vstop prost
13.45 Glavni trg
Zaključek akcije Naj maturantka in naj maturant Novega tednika in Radia Celje vstop prost
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Dijaki in dijakinje GCC programa umetniška gimnazija, likovna smer odprtje razstave
20.00 Hotel Естора_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
glasbeni gost v živo; vstop prost:, v primeru slabega vremena odpade
21.00 Start grad Celje_
Večer filmske glasbe
otvoritveni koncert festivala Celjski grad v izvedbi Policijskega orkestrain Raiven
22.00 Branibor club Celje_
Uroš Perić kvartet
koncert
NEDELJA, 24. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia- mesto po d mestom
javno vodstvo po razstavi
18.30 Drevesna hiška v Mestnem gozdu
Festival prisluhi v Mestnem gozdu 201 8: Zrak in ies
koncert klasične glaebe: Luka Železnik, flavta, Matej Hnas, violma in ÄrpAd BalAzsPiri, fagot; vstop prost
SRčDA,27t 6.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Glasbenapravljicas Tadeto Škert
za otroke od 5. do 8. leta; vstop prost
18.00 Pokrajineki muzej Celje Veronika Deseniška v slovensko-hrvaškem spominu
odprtje razstave
20.00 Mestni trg Šentjur
Prireditev ob dnevu državnosti s koncertom Poletna noč
Pihalni orkester Šentjur s pevci Vokal BK Studia ter odprtje razstave Franjo Malgaj ob 100-letnici zaključka I. svetovne vojne
Ostale prireditve
ČETRTEK, 21. 6.
17.00 Velenjska plaža
Otroško ustvarjalno druženje na plaži
ustvarjalne delavnice za otroke z Admiro Robin
18.00 Pod Šaleškim gradom
O kresi se dan obesi
v družbi vilenjaka Šalčka pozdrav prihodu poletja
Prireditve ob dnevu državnosti
ČETRTEK, 21r ti.
18.00 Na trgu vasi Lipa Term Olintia Podčetrtek
Prortava ob dnevu državnosti
kulturni program učencev in rlavnosrni govornik žnpan občine Podretrtek Poter Misja
19.30 (Glavni trg Celje_
Osrednja elovesnost ob dnevu državno ati
v primeru slabega vremena v Narodnem domu
19.30 Pri lipi samostojnosti Velenje
Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti
program učencev in unitaleev centra ea vzgojo, izobraževanje in usposabljanje; v primeru slabega vremena v Domu kulture Valenjt
PETEK, 22. 6.
19.00 Dom II. slovenskega dabora Žalec
Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti
SOBOTA, 23. 6.
17.00 Poligon Kinološkega
društva Rečica ob Savinji
Proslava ob dnevu državnosti in veteransko srečanje
NEDELJA, 24. 6.
10.00 Prireditven prostor pod cerkvijo v Vinski Gori Proslava ob dnevu državnosti in praznovanje 80 let čebelarskega društva
18.30 Dom sv. Jožefa Celje
Kresovanje in praznik domovine
maša za domovino, kresovanje, Ansambel Murni
19.00 Kulturna dvorana Vitanje
Proslava ob državnem in občinskem prazniku s kulturnim programom
19.00 do 20.30 Celjski dom
Uvodni info o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti
informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga
РСТВД 22.6i
16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje
Praznik KS Trnovlje
ossednja slovesnost s podelitvijo priznanj KS in tradicionalnim srečanjem starejših občanov
18.00 Ploščad na Ulici V.
prekomorske brigade Celje
Ob kresu se dan obesi
prireditev folklorne skupine Mestne četrti Slavko Šlander Celje z gosti; vstop prost; v primeru slabega vremena na II. OŠ Celje
21.00 Velenjsko jezero Kresna noč
SOBOTA, 23. 6.
10.00 Velenjska plaža
Pljusk na Velenjski plaži
15.00 do 19.00 Ribnik Vrbje
Kreativne delavnice, športne igre ...
19.00 Ramna, Slivniško jezero Kresna noč 2018
tradicionalna turistična prireditev, animacija za otroke, prihod povodnega
19.30 Krstnikov dom Vinska Gora
Predstavitev mladih glasbenikov Vinske Gore
20.00 Tržnica pri fontani piva v Žalcu
Neuveljavljeni na odru
nastop skupine Band Radio Jam
20.00 Kavčnikova domačija,
Zavodnje nad Šoštanjem Kresni večer
obujanje običajev kresne
20.00 Velenjska plaža
Šank rock in Klinični testiranci
koncert
21.00 Kolodvor Gastro pub Žalec Kukčevi večeri
nastop skupine Šansonet
potujoča ulična predstava Trške zgodbe, festival zelišč, tržnica izdelkov domačih obrti, razglasitev trških pravic in koncert
NEDELJA, 24. 6.
7.00 Bistrica ob Sotli, pred občinsko stavbo
Ob prazniku občine Bistrica ob Sotli - Petrov sejem
raznolika sejemska ponudba in pestro dogajanje
10.00 Velenjska plaža
Beach food festival
ponudba kulinarike na stojnicah
17.00 Velenjska plaža
Klapa Kampanel in Veški dečki
koncert
TOREK, 26. 6.
9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Leto evropske kulturne dediščine: Kultura z roko vi roki z naravo
delavnica izdelovanja strippovz Nežo Gajšek
SREDA, 27. 6.
10.00 Velenjska plaža
35. evropsko srečanj e motoristov Gold wing Slovenija
18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši
pravljična ura
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@ Celje1970-1979; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Celjska kulturnica: razstava Obrazi Alme Karlin, likovna dela z istoimenske likovno-literarne delavnice za mlade ustvarjalce celjskih osnovnih šol; do 4. 7.
AQ galerija: razstava Uroša Abrama Samoumevnosti; do 10. 7.; fotografska razstava Foto klu-
ba Štore Steel If you don't ride, you don't know; do 31. 12.
Špitalska kapela: kiparska razstava Taktilni dielog umetnic Bojane Kdižanec m Elleen MacDonagh; do 22. 6.
Avla Doma sv. .Jožefa Celje: slikarska razstava Jurija Godca Barvne melodijr; do 3r. 7.
Osrednja knjižnica Celje: razstava nagrajenih raziskovalnih nalogprojekta Mladi za Celje 2018 na državnem srečanju mladih raziekovalcev v Murski Soboti; do 15. 6.
Galerija ./Železarskega muzeja Štore: fotorjrafska razstava Normana Gabitzscha Na robu realnosti; do 19. 6.
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave aotošrafij Vinka Skaleta Kotenine; do 11. 9.
Galerija Velenje: 6. državna tematska raz stava JSKD Velika črta; do 28. 7.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
.pavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benj ami rta Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur': Muzej Južne želetnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka prt Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdravili ški turizem
Muzej novejoe zgo dovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač:
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvo rec Sürnoh Kuhaeca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanin e in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
9.00 do 21.00 Središče Mozirja 700 let trških pravic
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Zmagovalca
skuter in električno rolkol
22. junija ob 13.45 na Glavnem trgu v Celju
FRMOBIL c,tC7c
AVTOCENTER	''
novi tedniki radio celje
		Tednikove zgodbe	
Št. 25 / Leto 73 / Celje, 21. junij 2018
Nepozabna etapa s ciljem na Starem gradu „ ^
Foto: SHERPA
Kuharski chef delil svoje Kajakaški praznik na Špici Pridelava zelenjave in
znanje str. 28	str. 35 vzgoja rib hkrati str. 44
26
INTERVJU
»Brez iskrenega pogovora
ni pravilne diagnoze
«

Ginekologinja Unita Zupanc. Pristen odnos z bolnicami je zanjo svet
Skromna, nasmejana in zelo strokovna. Do ginekologije ima izjemen odnos. Ne mine dan, da se ne bi na tem področju, v katerega je kot ginekologinja zaljubljena, izobraževala. Bolnice jo opisujejo kot prijazno, profesionalno in z velikim čutom za sočloveka. Kako jo cenijo, kaže to, da ji je Večer na podlagi glasovanja bolnic podelil naziv štajerska ginekologinja leta 2018.
Pravi, da je bilo priznanje zanjo nepričakovano, še posebej, ker je na Štajerskem ogromno ginekologinj in ginekologov. »Hvaležna sem vsem bolnicam, ki so oddale svoj glas zame. Takšnega odziva resnično nisem pričakovala. Bi se pa najprej rada zahvalila svojima medicinskima sestrama Megi Centrih in Inge Kobe, ki sta v moji ambulanti nepo-g r e -šljivi,« pravi Uni-ta Zu-
LS
panc, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, iz Zdravstvenega doma Celje.
V pogovoru z njo je mogoče čutiti, da je zanjo pristen in zaupen odnos z bolnicami svet in da je svojemu delu izjemno predana. Njeni sodelavci pravijo, da je deloholik in da je ginekološka ambulanta njen drugi dom. Priznanje štajerska ginekologinja leta 2018 je zanjo tudi izraz zaupanja bolnic, kar je po njenem mnenju ključnega pomena v odnosu med zdravnikom in bolnikom. »Resnično se zelo trudim, da sem odprta in dostopna ženskam, ki me potrebujejo. Da sem zanje vedno tu, še posebej, ko so v težavah. Zato se me je to priznanje še toliko bolj dotaknilo.«
Ginekologija je dokaj posebno področje zdravstva. Ne govori se ravno veliko o tem, ko se govori o slovenskem zdravstvu.
Ginekologija je le en del dela v ambulanti. Druga, še kako pomembna plat tega dela
del mojega poslanstva v ambulanti. Da jih poslušam, jim svetujem. In ta del mi je všeč, ker je ta stik iskren, pristen.
Je dovolj časa v sodobnem zdravstvenem sistemu za takšen psihološki stik z bolniki?
Moram reči, da včasih delam cele dneve. Delam v zdravstvenem domu v Celju, tudi v Podčetrtku in Žalcu. Nisem zasebnica. Včasih pride k meni na dan tudi 75 bolnic. Če bi štela vse bolnice, jih imam približno 5.400. Po mojem mnenju je časa za pristen stik, za pogovore v ambulanti na splošno premalo. Ampak četudi bi radi, da bi bil čas za vsako bolnico daljši, enostavno ne moremo tega doseči. Moja osebna izbira je, da nekaterim ženskam, ki se odprejo, posvetim malo več časa, če čutim, da potrebujejo pogovor. Tudi v času nosečnosti na primer, ker takrat potrebujejo tudi več nasvetov.
»Ginekologija je le en del dela v ambulanti. Druga, še kako pomembna plat tega dela je stik z žensko. Ravno ta poseben odnos z njo. Gre namreč za intimne zadeve. Morate vedeti, da včasih pridejo ženske na pogovor, po nasvet, če ga potrebujejo, ne le samo na pregled. Morda potrebujejo psihološko podporo, ker se znajdejo v neki situaciji, ko ne vedo, kaj bi naredile.
Na primer v partnerskem odnosu. Tudi to je del mojega poslanstva v ambulanti. Da jih poslušam, jim svetujem.«
je stik z bolnico. Ravno ta poseben odnos z njo. Gre namreč za intimne zadeve. Morate vedeti, da včasih pridejo žen-
Iske na pogovor, po nasvet, če ga potrebujejo, ne le samo na pregled. Morda potrebujejo psihološko podporo, ker se znajdejo v neki situaciji, ko ne vedo, kaj bi naredile. V partnerskem odnosu na primer. Tudi to je
Prej ste omenili, da vam bolnice zaupajo tudi o težavah v partnerskih odnosih. Vem, da ste zavezani k molčečnosti, ampak ali je tega veliko?
Lahko potrdim, da je to zelo pogosta tema pogovorov v ambulanti. Ginekologi velikokrat izvemo tudi o nasilju v družini.
Kaj storite takrat?
Vedno se odzovem, kot se kot zdravnica moram. A morate vedeti, da mora tudi človek, ki je zdravnik, ginekolog, v takšnih primerih biti izjemno pozoren, da ne stori napake, da ne svetuje napačno. To so občutljive zadeve. Torej da ne stori nečesa, s čimer bi lahko ogrozil življenje bolnice, ko se ta vrne v domače okolje. Svetujem jim, kako ravnati, povežem jih z ustreznimi ustanovami. Kot zdravnica nikakor ne morem odločati, ali bo ženska ostala z nasilnim partnerjem ali ne. Vendar se trudim pomagati.
Pridejo kdaj te ženske nazaj in vam povedo, da so hvaležne, ker ste jim pomagali?
Da, seveda. Med bolnicami imam ženske, ki so odšle v varno hišo, kjer so bivale tudi

INTERVJU
27
po leto dni. Nato so iz varne hiše odšle, si postavile življenje na noge in našle službo, saj so bile v preteklosti odvisne od partnerjev. Povedo mi, da imajo končno svoje življenje urejeno, da so pravočasno in pravilno poskrbele zase in za svoje otroke. In da imajo končno osnovne potrebščine za vsakdanje življenje.
Vas te zgodbe kot zdravnico prizadenejo?
Da. Zelo. Priznam, da včasih ne vem, kaj bi naredila. Ni lahko. Imam sicer stike s centri za socialno delo, toda pogrešam še več takšnih stikov, da bi kot družba bolj pomagali ženskam, ki pridejo v ginekološke ambulante in zaupajo težke izkušnje. Lahko žensko napotim naprej ali nasilje prijavim, toda vprašanje je, kaj bo z njo v prihodnosti. Vse se namreč potem social-
Ljudje smo povsod enaki. So pa pogoji dela res drugačni. Želim še enkrat poudariti, da je ključen odnos med zdravnikom in bolnikom. Če je dober, bolniki zdravniku sledijo. Prišli bodo k istemu zdravniku, ne glede na to, ali ta dela v Mariboru, Celju ali Ljubljani. Takšnih bolnic, ki se k meni vozijo iz oddaljenih krajev, imam ogromno. Poudarila bi tudi, da ima na področju ginekologije celjski zdravstveni dom zelo dobro opremo in pogoje dela. Opravljamo lahko sodobne ginekološke preiskave, tudi pregled nuhalne svetline, Nifty teste, ultrazvočne preiskave, biopsije. Delala sem tudi drugje in lahko povem, da je celjski zdravstveni dom sodobno opremljen in da je delo tu na zelo visoki ravni.
»Stiske žensk me tudi prizadenejo. Imam sicer stike s centri za socialno delo, toda pogrešam še več takšnih stikov, da bi kot družba bolj pomagali ženskam, ki pridejo v ginekološke ambulante in zaupajo težke izkušnje zaradi nasilja.«
nim delavcem in delavkam ne zaupajo vedno. Ker v teh primerih na koncu pogosto ugotovim, da so ginekološke težave pravzaprav zadnje, zaradi katerih je neka bolnica prišla k meni. Pogrešam še bolj povezano mrežo pomoči, ki bi tem ženskam, ki so v ogromni stiski, pomagala.
Se javnost sploh zaveda, da je to področje zdravstva tako občutljivo? K zdravnikom pridejo ljudje velikokrat res le zaradi stiske, ne toliko zaradi zdravstvenih težav. Sploh poznamo dovolj delo zdravnikov?
Morda ljudje dela zdravnikov ne poznajo tako zelo dobro. Tudi zato ne, ker morda o tem ne razmišljajo. Prvi del je res pregled, toda drugi del je pogovor, pri katerem izveš o bolniku več. Ne le o tem, ali je v stiski, ampak tudi o tem, ali ima morda še druge bolezni, ki samo vplivajo ali so vzrok ginekoloških težav, če govoriva o področju ginekologije. Morda ima bolnica druge kronične bolezni, celo psihološke težave, ki vplivajo na razvoj ginekoloških težav in na trenutno počutje. To vse je pomembno. Brez iskrenega pogovora z njo ne moreš priti do pravilne diagnoze.
Zdi se, da ste ena tistih v slovenskem zdravstvu, ki na bolnika gledajo celostno. Se vam zdi, da takšnega pogleda v slovenskem zdravstvu manjka?
Ne bi se rada opredeljevala do tega. Lahko govorim zgolj iz svojih izkušenj. Preden sem prišla v Celje, sem devet let delala kot splošna zdravnica v Beogradu. Ko sem končala specializacijo, tam namreč ni bilo takoj pogojev, da bi se zaposlila kot ginekologinja. Morda mi je ta del zdravstva, celosten pogled na bolnika, ostal iz tistega obdobja. Se pravi, če pride k meni bolnica, ki ji izostaja menstruacija, je zame pomembno, da na njene težave poskušam pogledati globlje. Torej s pogovorom ugotoviva, ali morda jemlje druga zdravila ali je v stresu ali ima druge kronične težave. Zakaj? Ker so to lahko podatki, ki jih moram kot ginekologinja upoštevati pri iskanju odgovorov, zakaj ji izo-staja menstruacija. To je samo en primer, kjer je za težavo lahko razlog tudi v njeni stiski. Iskanje teh odgovorov pomeni, da skupaj z njo najdeva pravi vzrok težav in tudi način, kako ji lahko najboljše pomagam. Brez tega ne gre.
Je razlika med delom v Beogradu in Celju?
Enkrat ste dejali, da je položaj žensk na Balkanu slabši. Se to pozna potem tudi pri njihovem zdravju?
S tem sem želela povedati, da je veliko žensk na Balkanu dobesedno odvisnih od svojih partnerjev. Nimajo vedno takšnih pravic do izražanja svojega mnenja, kot jih imajo ženske tukaj. Zato je njihov položaj zaskrbljujoč. So brez denarja, ne morejo kar tako zapustiti partnerjev, da bi samostojno zaživele. Veliko je takšnih, ki v takšnih razmerjih trpijo zaradi poniževanja in tudi fizičnega nasilja. Posledično se to pozna tudi pri njihovem zdravstvenem stanju.
Veliko potujete po svetu, kjer se udeležujete mednarodnih strokovnih kongresov s področja ginekologije. Kako je drugje? V Sloveniji je zdravstvo zdaj ena največjih tarč kritik.
Zdravstvo v Sloveniji ima svoje težave predvsem na finančnem področju, a kot ginekologinja tega ne morem komentirati, ker zadeve podrobno ne poznam in nisem strokovnjakinja s področja ekonomije. Bi pa omenila, da je dobra stvar zdravstva pri nas, da bolnik ne
kajti dobra preventiva pomeni pravočasno ukrepanje, manj bolezni, manj zdravljenja.
Pravite, da imamo danes zdravstveni sistem, ki vseeno ukrepa pravočasno.
Da. Česa pa nimamo? Nimamo zadovoljstva. Današnje bolezni so bolezni novega obdobja, hitrega načina življenja. Debelost je na primer takšna. Veliko bolnic pride k meni s težavami zaradi inkontinence, potem ugotovimo, da imajo preveliko težo. Debelost je velika težava. Ne samo zaradi ginekoloških težav, ki se posledično pojavijo, ampak tudi zato, ker je debelost dejavnik tveganja za razvoj ostalih zdravstvenih težav. Nenazadnje je tudi porod težji, če ima ženska prekomerno težo. Država pa ima dobro preventivo. Poglejte projekta Dora in Zora, ki sta namenjena pravočasnemu odkrivanju in preprečevanju raka dojk in materničnega vratu.
Včasih takšnih programov ni bilo. Sistem na eni strani kritiziramo, medtem ko se ne zavedamo, da s takšnimi projekti skrbi za naše zdravje, vsi se na te programe ne odzovejo. Kljub temu da lahko rešijo življenje.
Preventivo imamo, ti programi so res dobro organizirani. Ampak današnje življenje je takšno, da nimamo nikoli časa. Nezdravo živimo, smo pod stresom. Čeprav moram povedati, da večina žensk skrbi za svoje telo. Še vedno obstajajo določene, ki na preglede na prihajajo, češ »nič mi ni, nič me ne boli, dobro se počutim, zakaj bi hodila h ginekologinji«. Mislim, da bi morali v Sloveniji o zdravstveni preventivi več govoriti že v šolah. Da bi mladim že takrat pojasnili, zakaj morajo na preventivne zdravniške preglede in zakaj je to dolgoročno zanje dobro, kajti vsi starši tega otrokom ne pojasnijo. To je osnova, ki bi jo morali bolj poudariti že v šolah, ne samo v ambulantah ali takrat, ko je že prepozno.
Ko pridejo dekleta k vam, imate občutek, da se doma s starši dovolj pogovarjajo o tem, kako pomembni so ginekološki pregledi? Se pogovarjajo o ženskem telesu nasploh?
Nekatera dekleta so o teh stvareh dobro poučena, nekatera ne. Imela sem primer, ko je k meni prišlo mlado dekle, v 24. tednu nosečnosti. Takrat je težko pomagati, ker je to že visoka nosečnost. Želim povedati, da so
»Moški pridejo tudi v ambulanto, ko je njihova partnerka noseča. Spremljajo ultrazvočno preiskavo. Potem jih zanima, kakšna preiskava je to in kaj vse vidijo. Predvsem, ko vidijo rokice, nogice otroka in rečejo >glej, to se premika<, so presenečeni. Res so zelo simpatični pri tem.«
glede na to, kolikokrat pride k zdravniku v javnem zdravstvu, dobi obravnavo brezplačno. Ko se pogovarjam z ginekologi in drugimi zdravniki iz tujine, mi povedo, da je veliko določenih storitev pri njih plačljivih, medtem ko so taiste storitve pri nas brezplačne. Iz tega stališča mislim, da je slovensko zdravstvo še vedno dobro. Seveda so težave, tudi s čakalnimi dobami, tega ne morem zanikati. Treba je tudi vedeti, da je zdravstveno osebje res obremenjeno. Vsak zdravnik bi si želel imeti manj bolnikov, ker bi to prineslo možnost, da bi jim lahko posvetil več časa. Toda pogoji zaenkrat niso takšni. Smo v času, ki zahteva, da moramo dati vsi vse od sebe, da bi te stvari uredili. Predvsem na področju preventive,
pogovori o tem doma pomembni. A je spet vprašanje, koliko so starši z otrokom povezani, koliko lahko na primer mama glede na svoj odnos do zdravja nauči svojo hčer o pomenu pravočasnih pregledov. Zdaj se govori veliko o splavu. Znano je, da se ženske, starejše od 16 let, same odločijo za splav. Ne glede na ideologijo ima vsaka ženska pravico izbire. Zakaj bi se odločila za otroka, če ne more zanj materialno in fizično poskrbeti? Včasih so splave opravljali na klasičen oziroma inštrumentalen način, danes s tabletami. Torej se danes s tem manj poškoduje sluznica in posledično ne pride do težav pri drugi zanositvi. Zdi se mi prav, da se ženska odloči, ali bo imela otroka ali ne.
»Zame je vedno najlepše presenečenje, ko slišim utrip otrokovega srca. Ker je to novo življenje.«
Ideoloških razprav o splavu je veliko. Predvsem v politiki in nestrokovni javnosti. Vi imate strokovno znanje in veste, kakšne hude zgodbe vam ženske zaupajo v ambulanti. Vas potem takšne razprave »za ali proti« kdaj motijo?
Najsrečnejši je otrok, ki ima starše. Nisem psihiater, da bi lahko o tem presojala, ampak če ima otrok samo mlado mamico, ki ni zmožna vzdrževati niti sebe, ki ni srečna, ali se kdo vpraša, kaj se bo s takšnim otrokom dogajalo? To je travma zanjo in tudi za otroka. Ne želim se opredeljevati, sem ginekologinja, ki spremlja potek nosečnosti. Mislim, da je splav ena od rešitev, ni pa seveda najboljša. Bolnica ima pravico do odločitve, ali bo rodila ali ne.
Se je pa na drugi strani skozi leta pojavil fenomen, da ženske rojevajo v kasnejših letih ...
... da, imam kar veliko takšnih bolnic, ki se za prvega otroka odločajo kasneje. V vseh primerih se mi to ne zdi prav. Starejše ženske so pogosto, ko rodijo, pri vzgoji otroka napete, bolj v stresu, ni takšne sproščenosti. Na to vplivajo psihološki in fizični dejavniki. Ne glede na vse, vsak otrok si zasluži lepo otroštvo.
Se pravi, najidealnejša leta za nosečnost so ...
... od 25. do 35. leta.
Ves intervju je bil namenjen ženskam. Kaj pa moški? Pridejo v vašo ambulanto?
(nasmeh) Včasih pridejo pred ambulanto. Tam čakajo ali partnerko pripeljejo, nato se jim mudi dalje, v službo ali le »preparkirati vozilo«. Pridejo seveda tudi v ambulanto, ko je partnerka noseča. Spremljajo ultrazvočno preiskavo. Potem jih zanima, kakšna preiskava je to in kaj vse vidijo. Predvsem, ko vidijo rokice, nogice otroka in rečejo »glej, to se premika«, so presenečeni. Res so zelo simpatični pri tem.
Kateri del nosečnosti je vam najlepši, ko spremljate ta del življenja ženske?
Zame je vedno najlepše presenečenje, ko slišim utrip otrokovega srca. Ker je to novo življenje. In ko vem, da je s plodom vse dobro.
Se boste ustavili na tej točki kariere? Veliko se izobražujete .
... ker se zavedam, kako pomembno je biti v stiku z razvojem ginekologije. Pričakujem primariat v Beogradu, imam sicer dvojno licenco za opravljanje dela. V Srbiji in tukaj v Sloveniji. Pišem tudi članke za strokovne revije. Kmalu bom odšla tudi na mednarodni kongres, saj me zelo zanima področje perinatologije. Na kongresu bo tudi Kypros Nicolaides, največji svetovni strokovnjak na področju nuhalne svetline. Ampak zaenkrat je moje poslanstvo ginekologija v Zdravstvenem domu Celje, ker me bolnice tukaj potrebujejo.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA
28
REPORTAŽA
Rezultati kuhanja Michelinovega chefa Ivana Bombierija (Foto: arhiv SŠGT)
Ivan Bombieri v akciji, levo je dijak Marko Vidič, ki ni imel posebne treme, ko je bilo treba pomagati mednarodnemu kuharskemu mojstru.
Kuharski chef delil svoje znanje
Ivan Bombieri učil dijake Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ter kuharje iz različnih restavracij
Brez kuharske oprave izgleda kot povsem običajen smrtnik. A ko stopi za štedilnik in se loti priprave katere od svojih kulinaričnih specialitet, zbuja spoštovanje ne le med dijaki, ampak tudi med kuharskimi kolegi. Mednarodno priznan Michelinov chef Ivan Bombieri iz italijanske restavracije La Taverna je bil pred tednom gost v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Dopoldne je svoje znanje delil z dijaki in popoldne še s kuharskimi mojstri iz različnih koncev Slovenije.
V Slovenijo ni prišel prvič, me, da so bili na delavnici zelo
saj je sodeloval že na Gourmet Cupu v Ljubljani v začetku leta, kjer se je spoprijateljil s slovenskim kuharskim mojstrom Janezom Bratovžem. In tako je prišlo tudi do obiska v Celju. »Rad učim otroke, bodoče mojstre tega posla. Veseli
zagnani. So mladi in imajo še dovolj čas, da napredujejo,« je ocenil njihovo znanje in prizadevnost. Sam je delal v zelo različnih restavracijah, od povsem običajnih do takšnih s tremi Michelinovimi zvezdicami. »Povsod sem se česa naučil, da
sem napredoval,« pravi Ivan, ki večino svojega časa namenja svojemu delu, kar je po njegovem mnenju davek za to, da je posameznik lahko uspešen. »Nimam prostega časa, če ga imam, se skušam naspati in oditi v fitnes, da ne omagam, ker je pomembno, da človek ostane zdrav telesno in umsko.« Na vprašanje, ali je tudi sam doživel podobne zgodbe, kakršne je o ozadju kuharskega posla v svojih knjigah opisoval Anthony Bourdain, je odgovoril, da je mogoče nekoč bilo tako, a da je zdaj drugače.
Novosti so vedno dobrodošle
Pripravil je tri različne jedi, od predjedi iz tatarskega bifte-ka v kombinaciji s svežimi šparglji, ki jo ponuja tudi njegova restavracija, do raviolov s polento in filejem romba z limoninim prahom. Nekaj sestavin je vzel iz tradicionalne hrane svojega okolja, na primer polento, in jih povezal v nove kombinacije jedi in okusov. Dijaki so lahko pomagali rezati meso in šparglje ter pripravljati testo za raviole. Za Tatjano Terbovc, dijakinjo
tretjega letnika programa Ga-stronomsko-turistični tehnik, je bilo sodelovanje zanimivo, saj meni, da je vsak kuhar malo drugačen in se je mogoče od vsakega kaj novega naučiti. Marko Vidič iz četrtega letnika je pokazal veliko zanimanja za nova znanja, saj je pridno sodeloval tudi na popoldanski delavnici. »Nekaj je bilo novih stvari, nekaj pa takšnih, ki se jih učimo v šoli, a tokrat so bile še na malo višji ravni,« je povedal Marko, ki svojo prihodnost vidi v kuhinji.
Da so bili za sodelovanje izbrani dijaki, ki želijo nekaj več, je povedal njihov učitelj praktičnega pouka Srečko Lešek. »Tudi za nas učitelje je to zanimivo in koristno, saj vidimo drugačen način dela, drugačne tehnike. Gre za visoko kulinariko, o kateri za tekmovanja učimo tudi pri nas. Zato me ne bi presenetilo, če bi kdo od dijakov pristal v kakšni podobni restavraciji, kot je La Taverna. Smisel mojega učenja je v tem, da nas dijaki in študenti presežejo, mi pa jim pri tem pomagamo.« Sicer pa iz celjske šole izhajajo številni znani slovenski kuharji, ki jih v šoli večkrat gostijo, zato da dijakom pokažejo kaj novega.
Ves čas se je treba učiti
Eden takšnih je Marko Pavčnik, lastnik restavracije Pavus na laškem gradu. Na delavnico je prišel, ker meni, da je za delo v restavraciji, kot je njegova, nujno učenje, če hoče biti v stiku s svetom. »To je hkrati tudi zabavno,« je dodal. So kakšne modne smernice, ki jim skuša slediti? »Dobra hrana in postrežba v primernem
Tako je treba oblikovati raviole! (Foto: arhiv SŠGT)
okolju sta glavni usmeritvi. Sicer pa so pomembne kakovostne surovine, po možnosti v navezavi s kmetijami. Sam se ukvarjam še z divjo hrano, to je s tistim, kar naberemo v naravi.« Prepričan je, da imamo tudi pri nas kuharje svetovnega kova, četudi niso zajeti v Mi-chelinovo ocenjevanje.
Da mora šola čim bolj slediti novostim, da lahko vzgaja mlade, ki bodo nekoč vrhunski delavci v gostinstvu in turizmu, se zaveda ravnatelj Iztok Le-skovar. »Imamo bogato verigo delodajalcev po celi Sloveniji in ti imajo znance po celem svetu. Na srečo so pripravljeni to znanje deliti z drugimi, tako kot Ivan Bombieri. Za nas je pomembno, da v okviru projekta Erasmus plus ne hodimo le v tujino nabirat novih znanj, ampak da tudi znanje iz tujine pripeljemo v Slovenijo. To koristi ne le dijakom, ampak tudi našim učiteljem in delodajalcem, ki želijo novih znanj, da lahko razvajajo svoje goste.«
Delodajalci šoli tudi pomagajo pri posodabljanju izobraževanja. V okviru omenjenega projekta Erasmus plus je šola lani s Hišo kulinarike Jezeršek, z Janezom Bratožem in Andrejem Regorškom oblikovala nov modul z imenom Koordinacija gastronomskih storitev. Gre za povezovanje znanj, ki so pomembna pri nekom, ki zna opazovati dogajanje v restavraciji in se pravočasno odzvati ter zmanjšati količine zavržene hrane in odpadkov, pri tem pa poskrbeti tudi za zadovoljstvo gosta. Nove smernice torej, ki jim celjska šola za gostinstvo in turizem ves čas sledi.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
-v___
Ravnatelj Iztok Leskovar (levo) in kuharski mojster Marko Pavčnik
Tudi učitelj praktičnega pouka Srečko Lešek (desno) se na delavnicah pri mednarodnih mojstrih nauči kaj novega.
T *
Nedokončana denacionalizacija zavira razvoj občine
Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Vinkom Debelakom
Gospodarstvo v občini Prebold je v zadnjih letih predvsem po zaslugi Odela in nekaterih drugih manjših podjetij med uspešnejšimi v Spodnji Savinjski dolini. Občina si prizadeva zagotavljati ustrezne osnovne pogoje za njihovo delovanje. Trenutno pripravlja prostorsko dokumentacijo za širitev Odelovega parkirišča, kmalu bo obnovila prometno obremenjeno krožišče v Dolenji vasi, zaradi vedno več mladih družin bo neizogibna tudi dozidava osnovne šole.
Ob vseh teh sladkih težavah, ki jih prinaša uspešno gospodarstvo, se Preboldča-ni še vedno ukvarjajo tudi z nedokončano denacionalizacijo, ki posledično prinaša vrsto nevšečnosti, nenazadnje tudi kupe pepela, ki jih eden od občanov odlaga na najetih zemljiščih.
Katere so tiste največje težave, ki jih lokalni skupnosti prinašajo v nekaterih primerih še vedno nedokončani denacionalizacijski procesi?
Nedopustno je, da denacionalizacija zaradi sporov med lastniki po vseh teh letih v nekaterih primerih še vedno ni končana. Na drugi strani so težava tudi nekateri novi lastniki, ki nimajo dovolj denarja, da bi nekoč mogočne zgradbe obnovili. Nekaj nepremičnin v središču Prebolda - med
drugim tudi nekdanji Cener-jev hotel - je zaradi tega v zelo slabem stanju. Občina načrtuje, da bi jih odkupila in v njih uredila stanovanja ter morda tja celo preselila občinsko upravo. Zgodba zase so nepremičnine, ki so bile vrnjene Paulinom. Upamo, da bodo čimprej dobili zakonitega skrbnika, s katerim bo lahko občina sodelovala. Predlagali bomo, da bi vzeli v najem vse njihove površine, ki bi jih nato sami oddajali v najem kmetovalcem in tako nadzorovali njihovo rabo.
Verjetno imate v mislih tudi vsa tista zemljišča, ki jih ima v najemu eden od domačinov, ki se ukvarja z ekološkim kmetijstvom, in na njih posipava pepel? Bi se na ta način lahko rešili težav s pepelom?
Da, tako je. Prepričani smo, da so tako velike količine pepela, ki jih najemnik zemljišč dobiva v celjski furnirnici Merkscha in jih na debelo posipava po kmetijskih zemljiščih, škodljive. Ne razumemo, kako so lahko pristojne inšpekcije, razen kmetijske, ki se o tem še ni izrekla, presodile, da ne gre za sporno dejavnost. Študija gozdarskega inštituta razkriva, da naj bi bili med sestavinami pepela, ki najbolj vplivajo na okolje, tudi svinec, kadmij, cink in arzen. Če bi bilo tega pepela malo, nič ne rečem, a v takšnih veli-
da bomo mnenja pristojnih ustanov dobili do konca tega meseca in da bomo odlok o spremembah sprejeli še jeseni. S spremembami občinskega prostorskega načrta bomo nenazadnje uredili tudi dovozne poti do industrijske cone in s tem razbremenili cesto skozi Dolenjo vas tovornih vozil.
Napovedujete tudi preureditev križišča v Dolenji vasi, ki je prometno zelo obremenjeno. Kdaj lahko pričakujemo začetek del?
Križišče državne ceste Latkova vas-Trbovlje in lokalne ceste, ki vodi k poslovni coni, bo po novem krožišče. Z direkcijo za infrastrukturo pripravljamo sporazum o soinvestitor-stvu. Graditi bodo začeli še letos in končali prihodnje leto. Naložba bo skupaj vredna skoraj štiristo tisoč evrov. Pločnike in razsvetljavo bo financirala občina, preostalo direkcija.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Župan Vinko Debelak se zaenkrat še ni odločil, ali bo ponovno kandidiral na jesenskih lokalnih volitvah. Pravi, da mu, kljub temu da občino vodi že vse od ustanovitve leta 1998, novih nalog zagotovo ne bi zmanjkalo.
kih količinah je zagotovo škodljiv. Tega ne bomo dopustili in si bomo po svojih najboljših močeh še naprej prizadevali, da se najemniku prepove takšno početje. Dopise bomo še enkrat poslali vsem pristojnim službam in agencijam.
Eden od aktualnih projektov, s katerimi se trenutno ukvarja občinska uprava, je sprejetje sprememb občin-
skega prostorskega načrta, s katerimi boste zagotovili dodatne površine za gradnjo parkirišča ob Odelu. Kako daleč ste?
Zaposleni v tamkajšnji industrijski coni na območju nekdanje tekstilne tovarne zaradi premajhnega parkirišča parkirajo, kjer je prostor, in s tem motijo nekatere tamkajšnje prebivalce. Računamo,
Posebno priznanje
pogumni
petnajstletnici
Občina Prebold občinski praznik praznuje vsako zadnjo soboto v juniju. Slavnostno sejo, ki jo pripravi ob tej priložnosti, združi s slovesnostjo ob dnevu državnosti. Letošnja bo v petek zvečer pod šotorom PGD Sv. Lovrenc.
Občinska uprava se bo s posebnim priznanjem poklonila Titi Magister za prisebno ravnanje ob nenadni bolezni voznika šolskega kombija v Marija Reki. Petnajstletnica je prisebno poklicala center za obveščanje in mu sporočila vse potrebne podatke. Sama je odprla vrata šolskega kombija in poskrbela za ostale otroke v vozilu. Nezavestnega voznika je prestavila v položaj za oživljanje in po navodilih operaterja izvajala masažo srca.
Srebrni grb občine bo prejel Ivan Žličar za delo na družbenem področju, medtem ko bosta bronasti grb dobila Manja Holobar za delo na področju kulture, gasilstva in planinstva in Bernard Tratnik za delo na področju športa, kulture in aktivno delo v Krajevnem odboru Marija Reke. Priznanje občine bodo prejeli Stane Cigler za delo v društvu modelarjev, Ivan Pilko za delo na področju gasilstva, kulture in planinstva, Martina Au-breht za delo na področju kulture, Reški slavčki ob desetletnici delovanja, Glasbena šola Rista Savina Žalec ob šestdesetletnici delovanja in PGD Sv. Lovrenc ob stoletnici delovanja.
ŠO
У UNIFOREST
JA , Ш
Јиквевг
шша
	VK •/ HP vW'ii
1 ^bij	
•	reže s krožno žago
•	mazanje ni potrebno
•	ostanek po rezanju se lahko porabi za nadaljnjo predelavo
•	enostavno vzdrževanje z nizkimi stroški
051 647 716 | prodajalna@uniforest.si
www.uniforest.si
Z nami v višine
r
FE ROKOV
BUILDING. LIFTING SOLUTIONS
FEROKOV d.o.o.
Latkova vas 236, 3312 Prebold
www.ferokov.com,info@ferokov.com, 03 703 83 52
REZALNO CEPILNI STROJ
TITAN 40/20 PREMIUM
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
V nedeljo dopoldne je bilo v planinskem domu, kjer je do leta 1972 delovala podružnična osnovna šola, srečanje nekdanjih tamkajšnjih učencev in učiteljev. (Foto: Ivan Lipičnik)
Od kolesarjenja do etnoloških iger
Pod Reško planino veselo živimo letos že 22. leto zapored - Prvič s stand up večerom
Marija Reko na prvi pogled zaznamujejo strma pobočja, vijugaste ceste in samotne kmetije. A ko približno 250 prebivalcev tega hribovitega dela preboldske občine, ki meji na trboveljsko in taborsko stran, stopi skupaj, se izkaže, da so Ma-rijarečani še kako povezani. Ena njihovih najbolj znanih prireditev kljub nekoliko skromnejšemu glasbenemu programu še vedno ostaja tridnevni etnološko-glas-beno-športni dogodek Pod Reško planino veselo živimo, ki so ga pretekli konec tedna v nekoliko osveženi
obliki pripravili že 22. leto zapored.
Pomemben povezovalni člen Marijarečanov je že od nekdaj kultura. Prepevali so ob delu na hribovskih travnikih in poljih, ličkanju koruze, praznikih in na številnih »ofiranjih« po domačijah. Ker je bilo nekaj teh pesmi značilnih le za območje pod Reško planino, so na pobudo znane citrarke Cite Galič in glasbenika Kondija Kosa v 90. letih prejšnjega stoletja z namenom ohranitve ljudskega glasbenega izročila začeli delovati Ljudski pevci iz Marija Reke. To so bili
obenem prvi zametki kulturnega društva, ki ga danes vodi predsednica Damjana Breznikar. Znotraj njega delujejo dramska in etnološka sekcija, narodnozabavni ansambel Reški trio in Reški slavčki, ki od leta 2008 nadaljujejo delo Ljudskih pevcev. V sodelovanju s člani tamkajšnjega športnega društva vsako leto v času občinskega praznika pripravijo prireditev Pod Reško planino veselo živimo. Nič drugače ni bilo letos, ko so spet dokazali, da znajo stopiti skupaj in poživiti življenje v tem delu preboldske občine.
IN0X DIMNIKI PO NAROČILU
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
www.merzelj.si
KAPLJA VAS 46, PREBOLD
031 713974 * 03 70531 86
POTREBUJETE NOV DIMNIK? POTEM SMO PRAVI NASLOV ZA VAS.
Smo družinsko podjetje z več kot 40-letno tradicijo izdelovanja kleparskih izdelkov. Naša osnovna proizvodna dejavnost je izdelava nerjavečih dimnikov in priključkov za peči. Poleg osnovnega proizvodnega programa po naročilu naših strank izdelujemo tudi ostale izdelke iz nerjaveče pločevine. Nudimo tudi storitve za obdelavo nerjaveče pločevine: kroženje, krivljenje, razrez, varjenje, robljenje ...
Vsi naši proizvodi nosijo Zlati znak slovenska kakovost, tako enoslojni (sanacijski dimniki) kot sistemski dimniki (troslo-jni-postavljeni ob fasadi) so certificirani pri ZAG Ljubljana in nosijo oznako CE ter so primerni za vse kurilne naprave. Vsi enoslojni dimniški elementi standardnih dimenzij so na zalogi, troslojne komponente pa izdelamo po naročilu in tudi zanje je dobavni rok zelo kratek.
Da se ne boste preveč ubadali z vprašanjem, kje dobiti kvaliteten dimnik, posodo za pepel, podstavek za nagrobne sveče, smetišnico za pepel, lopatico po naročilu in druge izdelke iz nerjaveče pločevine, nas pokličite na telefonsko številko 03/ 70531-86 ali nam pišite na merzelj@siol.net in z veseljem vam bomo odgovorili na vaša vprašanja ter se potrudili, da skupaj najdemo za vas najprimernejši in najugodnejši izdelek ali storitev. Veselimo se tudi vašega obiska na sedežu našega podjetja Kaplja vas 46, 3312 Prebold.
Kolektiv kleparstva Merzelj
Ljudski pevci Reški slavčki, ki od leta 2008 nadaljujejo delo Ljudskih pevcev, bodo ob desetletnici delovanja prejeli priznanje občine. V soboto so nastopili v glasbenem delu programa.
Do doma s kolesom
Prvi del tridnevne prireditve je že tradicionalno športno obarvan. Največ zaslug zanj ima zagotovo športno društvo s predsednikom Bernardom Tratnikom na čelu. V petek popoldne je bil na športnem igrišču v Marija Reki troboj društev. V nogometu in kmečkih igrah se že tradicionalno pomerijo domačini, svetniki Občine Prebold in vsako leto druga skupina. Praviloma jo sestavi društvo, ki v določenem letu praznuje obletnico. Le-
tos so to bili člani PGD Sveti Lovrenc, ki obeležujejo stoletnico delovanja. Najbolje so se odrezali Marijarečani, sledili so svetniki in gasilci.
V soboto dopoldne so na svoj račun prišli še kolesarji. Kolesarska preizkušnja v okviru akcije Slovenija kolesari že tradicionalno postreže s 3,5-kilometrskim kolesarskim vzponom od Kranjčevega mlina do planinskega doma v Marija Reki. Letos se ga je udeležilo 15 kolesarjev, ki so premagali 236 metrov višinske razlike.
Za preostali del dogajanja poskrbi Kulturno društvo
Marija Reka. Z etnološkimi igrami, ki so zadnjih nekaj let stalnica prireditve, so v soboto popoldne obujali spomin na prijetna kmečka opravila nekoč. V simboličnem tekmovalnem duhu so se pomerile štiri ekipe, dve domači in dve gostujoči. Preizkusile so se v potiskanju velikih bal čez ovire, iskanju storžev koruze v senu in njihovemu luščenju ter ročnem žaganju. Najbolje so se odrezali člani domače ekipe, ki so za nagrado prejeli polpen-zion v tamkajšnjem planinskem domu. Z edinstvenim spominom na prireditev so
VELTRAG, elektroinštalacije, storitve in trgovina, d. o. o. Matke 41,3312 Prebold
Podružnica Latkova vas 223,3312 Prebold
Telefon: 03 703 12 60 Fax: 03 703 12 66 GSM: 041 624 282 e-pošta: info@veltrag.si www.veltrag.si
elektroinštalacije in strelovodi
popravila in vzdrževanje elektroinštalacij
meritve elektroinštalacij, strelovodov in zasilne razsvetljave
delo na višini z avtodvigalom 18 m
izkopi
kanalizacijski in elektro priključki
vzdrževanje javne razsvetljave
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Ena izmed iger je bila v soboto popoldne tudi potiskanje velikih bal Prireditev Pod Reško planino veselo živimo je svoj čas vključevala V glasbenem delu programa je med drugim nastopila vokalna skupina čez ovire.	bogat glasbeni program, ki pa se je v zadnjih letih nekoliko izpel. Plavice iz sosednjih Trbovelj.
bili nagrajeni tudi ostali člani vseh sodelujočih ekip.
Nekoč bogat festivalski del
Na sobotni prireditvi Pod Reško planino veselo živimo letos ni manjkalo niti smeha. Za dobro voljo so poskrbeli stand up komiki Dušan To-mić Dule, Marko Žerjal in Matic Iskra, ki svoje kilometre nabirajo v ljubljanskem klubu smeha 10ka. Stand up večer je bil dobrodošel uvod v glasbeni večer z žensko vokalno skupino Plavice iz Trbovelj, z ljudskimi pevci
Reškimi slavčki in z ansamblom Reški trio ter obenem nekoliko skromnejše nadaljevanje nekoč živahnega glasbenega dogajanja. Prireditev Pod Reško planino veselo živimo je svoj čas vključevala med drugim predizbor za Zlato harmoniko Ljubečne in Festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Nekoč priljubljeno glasbeno dogajanje se je v zadnjih letih nekoliko izpelo, kulturno društvo pa je zato poskrbelo za format dogajanja, ki je bliže današnjemu času. Člani društva namreč
opažajo, da sploh mlajših narodnozabavnih ansamblov ne zanima več nastopanje na festivalih, saj se promovirajo in predstavljajo s pomočjo Youtuba.
Za piko na i je bilo v nedeljo dopoldne v planinskem domu, kjer je do leta 1972 delovala podružnična osnovna šola, še srečanje nekdanjih tamkajšnjih učencev in učiteljev. Zbralo se je skoraj petdeset učencev, ki so z dvema učiteljema obujali spomine v svoji nekdanji učilnici.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv organizatorja
Z etnološkimi igrami, ki so zadnjih nekaj let stalnica prireditve, so v soboto popoldne obujali spomin na prijetna kmečka opravila nekoč.
SERVIS IN POPRAVILA
viličarjev, osebnih vozil in traktorjev
Skoraj petdeset učencev je spomine na šolske dni obujalo v nekdanji učilnici. Prijeten program so pripravili šolarji. (Foto: Ivan Lipičnik)
Veselo pri čebelnjaku
Čebelarsko društvo Prebold vsako leto v počastitev občinskega praznika pripravi dan odprtih vrat društvenega čebelnjaka pri Aninem domu v središču Prebolda. Člani društva so tudi letos obiskovalcem predstavili svoje delo, orodje, izdelke in apiterapijo. V čebelnjaku namreč urejajo apikomoro, ki bo obiskovalcem omogočala vdihovanje zraka iz panjev.
Društveni čebelnjak, ki stoji v neposredni bližini tamkajšnjega župnišča, so namenu predali v času občinskega praznika leta 2006. Ima posebno vlogo pri promociji čebelarstva, pridobivanju novih članov v vrste čebelarjev in njihovem pogostejšem druženju. Obenem je prizorišče predavanj in predstavitev vloge čebel v naravi tako za občane kot šolsko mladino.
Preboldski čebelarji so društvo ustanovili leta 1952. Njegov prvi predsednik je bil učitelj Anton Valenčak iz Dolenje vasi. Danes v društvu, ki ga vodi predsednik Brane Valenčak, sodeluje 23 tamkajšnjih čebelarjev, ki imajo skupaj 250 panjev. Njihova glavna aktivnost še vedno ostaja skrb za ohranitev slovenske čebele, ki jo poznamo pod raznimi imeni, kot so kranjska sivka, kranjica, sivka ali preprosto kar čebela. Udeležujejo se številnih predavanj na temo čebelarjenja in sodelujejo na kmečki tržnici. V okviru praznika občine vsako leto pripravijo dan odprtih vrat, ki je bil letos posvečen svetovnemu dnevu čebel.
ŠO
SREČKO STEPISNIK S.fi, Latkova vas 56a, 3312 Prebold, eko.stepisnik@gmail.com, 051339 225
Člani društva so v soboto obiskovalcem predstavili svoje delo, orodje, izdelke in apiterapijo. (Foto: Brane Valenčak)
Ko bodo ceste urejene, se bomo lahko turistično razvijali
Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Občine Vitanje Mirkom Polutnikom
Občina Vitanje je ena manjših slovenskih občin, v kateri živi približno 2.300 prebivalcev. A kljub temu da je majhna in se zaradi tega težko primerja z večjimi občinami, ima po besedah župana Mirka Polutnika majhnost več prednosti kot slabosti.
Katere projekte bi lahko izpostavili v času do letošnjega občinskega praznika?
Ne želim se hvaliti, a dejstva kažejo svoje. V mojem obdobju smo veliko naredili za Vitanje in vesel sem vsakega majhnega uspeha. Velikih projektov žal ne moremo imeti, ker imamo premajhen proračun. Letos sem ponosen, da smo se z državo uspeli dogovoriti in bomo uredili vse dovozne ceste v kraj. Niso še končane, a bodo do konca leta. Dovoz iz Vojnika proti Vitanju bomo končali septembra, na tej cesti bo ostalo še neurejenih približno 900 metrov. Dovozna cesta iz Zreč proti Vitanju bo urejena do konca mesca. Preplastili smo del ceste iz Vitanja proti Doliču. Vsi
dovozi bodo urejeni, kar je predpogoj, če se želimo turistično razvijati.
Koliko imate v občini turističnih priložnosti?
Imamo. Za cerkveni turizem lahko ponudimo obnovljene cerkve, za malo drugačen turizem pa Center Noordung. Združujemo se z Destinacijo Rogla-Po-horje, kajti samo združeni se lahko odpiramo proti Evropi. Ker Vitanje nikoli ni bilo turistično razvito, je do nekega večjega uspeha še trnova pot. Naša neokrnjena narava vabi turiste. Stavimo na družinski turizem in pohodnike.
Če je majhnost občine pogosto slabost, je verjetno tudi kdaj prednost?
Prednost je naše lepo okolje in ker smo tako majhni ter se med sabo poznamo, se lažje lotevamo drobnih zadev.
Kakšni so vaši načrti?
Veliki, a vse se konča pri denarju. Naš proračun je velik samo dva milijona evrov, od tega 70 odstotkov porabimo za plače, vrtec in socialo, 30 odstotkov damo v razvojne programe. Na
Župan Mirko Polutnik
prednostni listi so občinske ceste in vodooskrba, ko bomo to rešili, bomo zma-
Občinska priznanja
Na osrednji proslavi ob državnem in občinskem prazniku, ki bo v nedeljo ob 19. uri v kulturnem domu v Vitanju, bodo podelili občinska priznanja ljudem, ki so s svojim delom zaznamovali življenje v občini. Zlati grb bodo podelili enemu najboljših goslarjev Pavlu Skazi, ki je prepoznan tudi v evropskem merilu. Krajevna organizacija Rdečega križa, ki letos praznuje 60 let delovanja, bo prejela srebrni grb Občine Vitanje. Prejemniki pisnih priznanj pa so: Angela Lušenc, Andraž Pogorevc, Boštjan Ošlak, Nadja Korošec in Dean Wastian.
BGO, foto: arhiv NT (SHERPA)
metal slabo luč na Vitanje. Kako imate z novim vodstvom urejene zadeve?
Ksevt je dejansko zažiral občinski proračun in nam delal velike preglavice. Še vedno ni vse rešeno. Ponosen sem, da smo uredili precej zadev v zvezi s Ksevtom. Z novim vodstvom imamo zgledne odnose, iščemo skupne projekte. Vesel sem, da je država prisko-
čila občini na pomoč, ker sami te težave ne bi zmogli rešiti. Zdaj šestino sredstev pokriva občina, to so obratovalni stroški, saj je to naš kulturni dom. Plače in program financira ministrstvo za gospodarstvo. V zavodu vidim velike priložnosti in upam, da bo zgodba šla v pravo smer.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
govalci. Imamo še 20 kilometrov neasfaltiranih cest, ki jih bo treba urediti. Ker je naša občina polna razpršenih zaselkov, imamo visoke stroške omrežnine, kar upam, da bomo v do-glednem času uredili.
Koliko ste uspešni na evropskih in državnih razpisih?
S pomočjo razpisov smo dobili polnilnico za električna vozila, Infomat, obnovili smo telovadnico in devet vodnjakov, ki jih želimo tudi turistično predstaviti.
Nekdanji Ksevt, ki se zdaj imenuje Center No-rdoong, je v preteklosti
Redne dejavnosti, ki jih opravlja družba:
*	oskrba s pitno vodo
*	vzdrževanje pokopališča in pogrebne storitve
*	odvajanje ter čiščenje odpadnih voda
*	vzdrževanje javnih površin
*	vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti
*	gradbeništvo
Vsem občankam in občanom Občine Vitanje ob občinskem prazniku iskreno čestitamo!
KOMUNALA VITANJE, javno podjetje, d. o. o.
Grajski trg 6, 3205 Vitanje
tel.: 03 752 50 60
www.komunala-vitanje.si
info: komunalavitanje@gmail.com
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Na razstavi Steklo na Celjskem od 18. stoletja dalje, ki je na ogled v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje, je velika stena pokrita s povečano grafiko iz leta 1840, kjer so prikazani steklarski objekti v Rakovcu. Pomanjšana grafika Rakovca je pribita tudi na steno učilnice stare šole.
Nekoč pomembna, zdaj osamljena lepotica
Vas Rakovec, kjer trenutno prebivata le dve osamljeni duši, enkrat na leto obiščejo vsi, ki so povezani z njeno bogato zgodovino
Ne vem, kdaj sem prvič slišala za vas Rakovec pod obronki Pohorja, a točno vem, kdaj sem jo prvič obiskala. Bil je vroč poletni dan in z družino smo se hladili na Pohorju. Da se nismo vračali domov po glavni cesti, smo krenili po stranskih poteh in našli tudi odcep za Rakovec. Cesta ni bila ravno vabljiva, a je bila ravno dovolj zanimiva, da nas je zapeljala do opuščene vasice. Ta je pustila pri meni izjemen pečat. Dolino z ostanki hiš napolnjujeta skrivnostna tišina in vonj po mogočni zgodovini. Vas na nadmorski višini 1050 metrov mi je z odkrivanjem svoje zgodovine dokazala, da se je tam nekoč vrtelo drugačno, veliko kolesje časa.
Ime Rakovec se je prvič pojavilo leta 1404 v urbarjih krško-selških gospodov. Konec 18. stoletja je bila posest Rakovec del posesti graščine Vitanje, ki je bila last krške škofije. Kmalu po ustanovitvi »glažute« leta 1783 je posest večkrat menjala lastnike, dokler je ni v začetku 19. stoletja odkupil graščak Rajmund Novak (Nowakh). Takrat je
steklarna doživela največji razcvet. Steklarsko naselje je obsegalo kar osemnajst stavb. V steklarni je bilo zaposlenih približno osemdeset delavcev in v naselju je živelo približno dvesto prebivalcev. Da bi otroci delavcev hodili v šolo, ki bi bila v bližini steklarne, je Novak leta 1837 ustanovil šolo in jo sam financiral. Takrat jo je obiskovalo 25 do 30 otrok.
Približno leta 1854 je steklarna v Rakovcu dosegla višek proizvodnje. Poleg tega je bila kakovost izdelkov prav tako na zelo visokem nivoju. Tedaj sta obratovali dve talilni peči, ki sta imeli vsaka osem talilnikov. Steklarna je imela v tej dobi neposredne trgovske zveze z italijanskimi mesti in je postala ena največjih na Štajerskem in v Sloveniji.
Novakov naslednik je steklarno prodal pekarskemu mojstru in veleposestniku Jožefu Matiji Wokaunu iz Celja, ki jo je leta 1874 zaprl zaradi konkurenčnih nižinskih steklarn. Tri leta po zaprtju je lastnik umrl in njegova vdova je posest prodala grofu Vincencu Thurnu iz Pliberka, ki je vas preure-
dil tako, da je služila lesni predelavi.
Za steklarno so prišli žage in mlini
Grof Thurn je posestvo, ki je že obsegalo šeststo hektarjev, razširil za tristo hektarjev. Zgradil je novo večjo žago, že obstoječe manjše je obnovil in zgradil hidroelektrarno za lastne potrebe, brusilnico stekla je preuredil v vilo za oddih. Zgradil je šeststanovanj-ski blok za delavce, obnovil kovačijo in postavil ledenico za naravni led. Tudi telefon so v Rakovcu imeli že davnega leta 1923. Ker so v preteklosti veliko gozda porabili za delovanje steklarne, je te uničene dele grof Thurn načrtno zasadil z iglavci. Nasploh imajo ljudje lepe spomine na koroškega grofa. Spominjajo se ga kot človeka, ki je vedno znal poskrbeti za svoje delavce. Otroci so ob božiču poleg sladkarij dobili tudi blago za obleko ali obutev. Zaposleni pri grofu niso plačevali stanovanj, vsaka družina je dobila nekaj zemlje za vrt in del travnika za košnjo sena. Tudi električna razsvetljava je bila brezplačna, grofovo ledenico so zaposleni lahko uporabljali za pokvarljive izdelke.
Pouk v »visoki« šoli
Po drugi svetovni vojni je zemljišče prešlo v družbeno last in je služilo le za predelavo lesa. Rakovec se je spremenil v pravo mravljišče gozdarjev. Zaradi obveznega odkupa lesa so mobilizirali več kot sto delavcev, ki so podrli ogromno dreves.
V nekdanji Thurnovi vili so po drugi svetovni vojni uredili osemletno osnovno šolo, ki je delovala do leta 1977. Tone Ošlak in njegova žena Nada sta bila med zadnjimi učitelji v tej šoli. »Leta 1971 sva prišla v to vas, saj so iskali učiteljski par in sva se iz doline preselila nekaj metrov višje. Tisto leto je bilo v šoli še malo več kot trideset otrok, ko sva odhajala, jih je bilo le sedem,
zato so šolo leto kasneje tudi zaprli.« In spomini? »Žena je bila veliko bolj navdušena nad to dolino, nad mirom in spokojnostjo. Še zdaj gre zelo rada sem gor. Sam sem malo pogrešal sonce v tej kotanji.« Veliko sonca je bilo v medso-sedskih odnosih. »Takrat nas je bilo že zelo malo prebivalcev te vasi. Ker smo bili drug od drugega zelo odvisni, smo imeli zelo lepe odnose. Ko je pozimi padel sneg, smo lahko na dolino pozabili. Poleg tega sem bil edini v vasi, ki sem imel avto, zato sem pogosto koga peljal k zdravniku ali po opravkih. Veste, življenje je tukaj teklo precej počasneje. Do nas so novice prišle kasneje. Takrat, ko smo zvedeli, da je nekdo od znanih ljudi umrl, so ga že pokopali,« se je pošalil Ošlak in v smehu dodal, da je bil učitelj v »visoki« šoli. A ne zaradi tega, ker bi učil predmete višje strokovnih šol, temveč ker je bila rakovška šola visoko v hribih.
Obnovitvena dela v Rakovcu
Ko v vasi zaprejo šolo ali vrtec, z njo umre tudi življenje. Ljudje so se zaradi boljših življenjskih razmer in lažjega zaslužka v industrijskih obratih začeli seliti v dolino. V vitanjski občini si prizadevajo, da vas oziroma stavbe, ki nosijo pomembno zgodovino, ne bi propadale. Najprej so naredili nov most in ograjo do šole, tudi okolica šole je dobila novo podobe. V notranjosti šole so že napeljali elektriko. Letos so obnovili streho, da so preprečili nadaljnje propadanje. »Za obnovo bi potrebovali 150 tisoč evrov, a smo že zdaj vanjo vložili 70 evrov. Narejen
imamo projekt, kako bo šola izgledala v prihodnosti, saj če se želimo turistično razvijati, moramo ponuditi še več. Želimo obnoviti učilnico, da bi prikazali, kakšni so bili nekoč prostori. Ker je bila na tem območju stara >glažuta<, bomo naredili tudi razstavo z rdečo nitjo steklarne. Znotraj šole bi radi uredili še večnamenski prostor, zgoraj bi uredili skupna ležišča,« je razložil
načrte vitanjski župan Mirko Polutnik.
Ko sem s sogovorniki odhajala iz Rakovca polna novih zgodovinskih spoznanj, se mi je potrdila prva domneva, da ostanki hiš, ki jih je mogoče videti, nosijo veliko močnih zgodb. Če jim ne bomo znali prisluhniti, bodo počasi zamrle.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Upokojeni učitelj Tone Ošlak pred šolo v Rakovcu
Kaj ima Tina Maze z Rakovcem?
Kulturno-turistično društvo Sveti Vid iz Hudinje nad Vitanjem bo letos spet organiziralo tradicionalno srečanje v Rakovcu, ki bo to nedeljo, 24. junija, ob 11. uri. Dogodek peš ali z avtomobili obiščejo nekdanji prebivalci, njihovi svojci, nekdanji učitelji in učenci, ki so obiskovali šolo v Rakovcu. Korenine v Rakovcu ima tudi najuspešnejša slovenska smučarka Tina Maze, saj je bil tam dom njene prababice Nanike Kovač. Kmalu po osamosvojitvi je Rakovec obiskal nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan in ko je zapuščal vas, so z njim šle tudi vse obljube.
34
ZA ZDRAVJE
Možganska kap: prepoznavanje simptomov lahko reši življenje
Manj primerov možganske kapi v veliki povezavi z osveščenostjo ljudi
»V Sloveniji doživi letno možgansko kap kar 4.400 ljudi, v celjski regiji šeststo. Smrtnost v tridesetih dneh od na stanka ishemične možganske kapi je od 8- do 12-odstotna,« pravi asist. mag. Marija Šoštarič Podlesnik, dr. med., specialistka ne-vrologije in
in
predstojnica Nevrološkega oddelka
IJ
Splošne bolnišnice Celje. Za vsako številko so zgodbe ljudi in njihovih svojcev. V razvitih državah se je število primerov možganske kapi znižalo. Vzrok? Visoka osveščenost ljudi o tem, kako prepoznati simptome kapi, in o tem, da je takrat pomembna resnično vsaka sekunda. Učinkovito zdravljenje je odvisno od časa, ki mine od trenutka možganske kapi do prihoda v urgentni center. Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je delovanje možganov moteno zaradi nezadostne oskrbe s krvjo. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki
To napoveduje možgansko kap
Za ljudi je najpomembnejše, da pravočasno prepoznajo prehodno pretočno motnjo (tranzitorno ishemično atako - TIA), ki nastane zaradi prehodne prekinitve
možganskega pretoka v določenem možganskem predelu. Zapora arterije, ki povzroči motnje možganskega pretoka, v kratkem času sama po sebi mine, zato je treba te znake pravočasno prepoznati, saj ravno to lahko bolniku reši življenje. Simptomi in znaki, ki se pojavijo, so enaki kot pri možganski kapi, le da zaradi kratkotrajne zapore trajajo do 24 ur, običajno pa 10 do 15 minut. Pomembno je, da prehodno pretočno
lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni. Pri manjši možganski kapi simptomi minejo v nekaj dneh ali tednih. Pri približno 20 odstotkih bolnikov je vzrok možganske kapi krvavitev v določenem delu možganov. Ishemična možganska kap nastane, ko prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro. Pri ishemični možganski kapi ugotovijo odmrtje tkiva zaradi ishemije, ki jo ponavadi povzroči zamašitev arterije zaradi tromboze ali embolije, pri znotrajmožganski krvavitvi pa zdravniki vidijo možganski hematom (kri, razlita v tkivo).	SŠol
Dejavniki tveganja za možgansko
■	arterijska hipertenzija ■ kaje
■	sladkorna bolezen ■ debel
■	srčno obolenje ■ preh
■	atrijska fibrilacija ■ simp Na pojav možganske kapi tomatsk vplivajo tudi starost, spol, dnih genetika, družinska anamneza _ orali in rasna pripadnost (temnopolti ljudi so na primer bolj ® prehod nagnjeni k možganski kapi). tve Г
tnja krvavi
motnjo prepoznamo, ker napoveduje možgansko kap, ki se lahko pojavi pozneje.
Čas za nujen obisk urgentne zdravstvene službe službe je, ko se pojavijo:
nenadna slepota na eno oko, motnje govora, šibkost desnih ali levih udov in motnje vidnega polja.
Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami
Celovita, multidisciplinarna obravnava za izboljšanje zgodnje pomoči otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam
Na Celjskem poteka od lanskega septembra projekt Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev. Sofinancirata ga Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada. Na razpis se je poleg mariborske prijavila tudi razvojna ambulanta iz Zdravstvenega doma Celje. Za obdobje 24 mesecev je kot pomembnega konzorcijskega partnerja vključila tudi Vrtec Anice Černejeve, povezala se je tudi s Centrom za socialno delo Celje in z nevladno organizacijo Center Sonček Celje.
Namen projekta je zagotoviti celostno, multidisciplinarno obravnavo otrok in podporo otrokovemu razvoju za izboljšanje kakovosti življenja družine otroka s posebnimi potrebami. Prav tako je namen spodbuditi čimprejšnje, učinkovito, hitrejše in bolj prilagodljivo nudenje celostne zgodnje pomoči otrokom, pri katerih je mogoče že v nosečnosti, v porodnišnici ali v vrtcu zaznati morebitna odstopanja na različnih področjih razvoja. V Sloveniji so se doslej vse oblike pomoči nanašale zgolj na otroka, ob tem se je pozabljalo na zmožnost otrokove družine, ki
je vezni člen med otrokom in različnimi strokovnjaki ter terapevti. Sodelovanje različnih strokovnih delavcev, ki obravnavajo otroke s posebnimi potrebami v okviru posameznega multidisciplinarnega tima, je pomembno predvsem pri obravnavi otroka na domu, saj je bilo to doslej redko izvajano. Nenazadnje je tudi cilj projekta, da imajo otroci in njihove družine na najrazličnejših koncih Slovenije enake možnosti.
Vsak otrok piše svojo lastno zgodbo in vsak potrebuje individualno obravnavo. Pri tem morajo družini pomagati strokovnjaki multidisciplinarnega tima, na osebni ravni pa mora družini pomagati psiholog.
Kot otroci s posebnimi potrebami so opredeljeni otroci z motnjo v gibalnem ali umskem razvoju, z okvaro vida ali sluha, z govorno-je-zikovno motnjo, s čustveno-vedenjskimi motnjami, z avtizmom in s specifičnimi učnimi težavami.
Starše, ki pri svojih otrocih prepoznavajo omenjene motnje, obveščamo, da se v primeru omenjenih težav lahko obrnejo na otrokovega osebnega pediatra, ki bo otroka napotil v razvojno ambulanto ali center za duševno zdravje v ZD Celje.
Zdravstveni dom Celje
Ti simptomi so opozorilni znaki, da se z možgani nekaj dogaja, čeprav se stanje v 24 urah izboljša!
Ravno ti znaki kažejo, da je do prehodne žariščne motnje krvavitve (tranzitorne ishemične atake) možganov, hrbtenjače ali očesne mrežnice. 17 odstotkov ljudi, ki so doživeli veliko možgansko kap, je takšne simptome predhodno imelo isti dan, 9 odstotkov en dan prej, skoraj polovica pa v tednu pred veliko možgansko kapjo.
sodom
'Lila" <l
enje
J
1 h
Asist. mag. Marija Šoštarič Podlesnik, dr. med., specialistka nevrologije in predstojnica Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, je imela pretekli teden v bolnišnici za javnost predavanje o možganski kapi. Ravno odzivnost ljudi na takšna predavanja bi v prihodnosti lahko pomenila upad tega zelo hudega obolenja, ki lahko vodi tudi v smrt ali težko invalidnost.
Pomembno je, da ljudje prepoznajo znake možganske kapi, če jih opazijo pri kom. Pri tem je pomembno, da jih čim hitreje pripeljejo v urgentni center ali pokličejo reševalce, saj imajo ti bolniki absolutno prednost. V eni uri jih praviloma oskrbijo s prvo pomočjo. Nato se nevrologi odločajo, kako bodo nadaljevali zdravljenje.
Ključno je, da ljudje v primeru suma, da gre za možgansko kap, ko pokličejo reševalno ekipo, povedo, katera zdravila bolnik jemlje. Če gre za bolnike, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, morajo svojci o tem nujno opozoriti zdravnika. Ta informacija je za zdravljenje možganske kapi izredno pomembna.
Petdeset odstotkov vseh primerov ishemične možganske kapi kljub vsej sodobni diagnostiki ostane nepojasnjene, pri starejših 30 odstotkov.
V Splošni bolnišnici Celje je vsak dan na voljo 24-urno dežurstvo nevrologov. To jo uvršča v vrh glede uspešne obravnave bolnikov z možgansko kapjo v primerjavi z ostalimi slovenskimi bolnišnicami.
Slovenski zdravniki svetujejo vsem prepoznavanje znakov možganske kapi tudi glede na besedo grom.
Govor (bolnik ne bo znal ponoviti stavka, ki ga izrečemo ali si ga ne bo zapomnil.) Roke (bolniku z akutno možgansko kapjo bo ena roka ob dvigu takoj omahnila). Obraz (bolnik z akutno možgansko kapjo ima pri nasmehu eno stran obraza povešeno.) Mudi se (v takih primerih je nujen takojšen klic na 112)
REPORTAŽA
35
vedbe krepko presegel tacensko tekmo. »Nimamo divje vode, vendar imamo srce in dušo. Ponovno smo Celju dokazali, da si zaslužimo kajakaški center z divjo vodo.«
Slovaški slalomski asi
Obiskovalci so lahko posameznega tekmovalca med vožnjo opazovali na vodi in istočasno na zaslonu, kjer so bile časovne primerjave. Desni breg sta krasila velika balona, za dodaten čar je skrbel uradni napovedovalec Bojan Makovec, poliglot, ki je preizkušal zmogljivost zvočnikov. Med 125 čolni iz 17 držav so poznavalci kajaka občudo-
vali štiri olimpijske prvake s Slovaške. Bratranca Peter in Ladislav Škantar sta v kanuju dvosedu v slalomu zmagala v Riu, brata Peter in Pavol Ho-chschorner pa sta trikratna olimpijska zmagovalca in šestkratna svetovna prvaka! Oba para sta po ukinitvi dvoj-cev v slalomu na OI, SP in EP presedlala na spust. Pavol je dejal: »S tretjim mestom sva zelo zadovoljna, kajti spusta še nisva dovolj trenirala. V Celju so sami prijazni ljudje, krasno sva se imela.« Tokrat je manjkal župan Bojan Šrot, ki je imel s Katarino Karlovšek najpomembnejši opravek.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Kajakaški praznik na Špici za športno Celje
»Nimamo divje vode, vendar imamo srce in dušo,« pravi Konda
Čudovit dogodek ob sotočju Savinje in Ložnice so omogočili krasno vreme, prizadevni prireditelji, lepo prizorišče, primerno vzdušje, ki so ga pripravili številni obiskovalci ... Zaključek svetovnega pokala v spustu se je razpletel po željah. Obiskal ga je tudi Britanec Albert Woods, ki že 24 let vodi evropsko kajakaško zvezo. Gledalci so pogrešali le evropskega prvaka v slalomu na divjih vodah Petra Kauzerja.
Spustaši prej končajo sezo- se dobro pripravili.« Drugi je
no v svetovnem pokalu kot slalomisti. Po dveh tekmah v Banja Luki so se v petek pomerili v klasičnem spustu v Hrastniku, v soboto pa v šprintu. Na Špici je bil med kajakaši najboljši Vid Debe-ljak: »Ne dojemam še povsem vsega. Zmaga doma je res nekaj najlepšega. Dolgo smo čakali med prvo kvalifikacijsko vožnjo in finalom, ampak smo
bil Nejc Žnidarčič. Naslov skupnega lanskega zmagovalca je ubranil Simon Oven: »Sezona je bila uspešna. Napadal sem, nisem vedel, ali mi bo uspelo ali ne, ampak je!« Anže Urankar je bil skupno drugi, De-beljak tretji. Med kanuisti je Blaž Cof v skupnem seštevku pokala zasedel drugo mesto: »Bilo je pestro do zadnjega trenutka. Počutil sem se do-
bro. Vmes sem izgubil pravo smer, nekaj me je premetavalo. Ampak tako je. Enkrat eden, drugič drugi. Malo mi je le žal zaradi skupnega seštevka.«
Duša(n) in srce
»Najboljšim tekmovalcem v spominu ostanejo zmage, upam, da jim bo tudi Celje. Mi se bomo čez čas spominjali, da smo bili nagrajeni z izredno lepim vremenom. Bilo nas je strah na podlagi izkušenj iz zadnjih dni, tednov. Čez dan je pihalo, zvečer pa niti malo. Opazoval sem oglasne panoje. Prav nič se niso premikali, čeprav so bili tik ob vodi. Pozno zvečer so bili ljudje ; v kratkih rokavih,« ; I je v uvodu dejal
predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda, na kratko šef Špice. »O uspešnosti organi zacije naj ne bi govoril. Da je bila odlična, pričajo številne zahvale in pohvale iz telefon skih sporočil. Seveda se ne moremo meriti z rokometni mi spektakli, toda Špico je, vštevši kvalifikacijske boje, obiskalo vsaj dva tisoč gledal cev.« Kondi so dejali tudi, da je glede
36
REPORTAŽA
Pričakovali spektakel, dobili
Imenitna 25. Dirka po Sloveniji in nepozabna etapa s ciljem na Starem gradu
Zadnji dnevi do začetka jubilejne slovenske pentlje so se vlekli in vlekli, napetost in pričakovanje sta rasla iz dneva v dan. Zlasti ob novicah, da takšne udeležbe s toliko zvezdniki s samega vrha svetovnega kolesarstva doslej še ni bilo. Prvi favorit med njimi je bil naš adut Primož Roglič. Naposled je prišel tudi ta dan. Štart je bil v Lendavi, dan kasneje je karavana že prispela v naše kraje. Pričakali smo jo na Pečici, pri spustu z njenih serpentin.
Ob čakanju na prve »spu- prometu. »Zapri, nikogar več
staše« sva se lahko s fotore-porterjem tudi naposlušala »woki-toki« pogovorov med policisti, ki so skrbeli za postavljanje mobilnih zapor v
ne spuščaj,« sva slišala. Torej prihajajo! Splačalo se je potruditi in priti na ogledno mesto nekaj debelih minut prej, da sva se naravnala in pripravi-
la na tistih nekaj sekund, ko kolesarji zdrvijo mimo tebe. Prvi stik s karavano je nekaj posebnega, čeprav še lepše, spektakularnejše podobe so na dirki šele sledile.
Vsi za Primoža!
Cilj druge etape v Rogaški Slatini je bil postavljen ob železniški postaji. V končnem šprintu glavnine je bil najhitrejši Dylan Groewenegen, član nizozemske ekipe Lotto
Jumbo, za katero tekmuje tudi naš as Primož Roglič. »To je bila še dirka po moji meri, zdaj prihajajo vzponi, tereni, pisani na kožo Primožu, ko bomo vsi delali zanj,« je povedal simpatičen Nizozemec in ob tem še pohvalil lepote Slovenije ter njene ljudi.
Gledalci so v Rogaški Slatini pripravili imenitno navijaško kuliso z zastavami, s transparenti in z bučnim navijanjem. Temu smo bili priča na štartu in cilju vseh etap in tudi ob progi dirke, kjer je kolesarje prav tako pozdravljala množica ljudi, veliko je bilo tudi mladih.
Na Celjskem smo najbolj nestrpno pričakovali tretjo etapo - od Slovenskih Konjic do knežjega mesta - s ciljem na Starem gradu, ki je bila pretežno speljana v naši regiji, delno še v Zasavju, na domačih terenih Primoža Rogliča. Navijaške slike od tam, še posebej iz njegovega Kisovca, so bile nepozabne, nič manj navdušujoč ni bil sprejem, ki so ga Primož in vsi ostali kolesarji doživeli tudi v zaključku etape, to je od Rimskih Toplic, mimo Laškega do Celja.
Po scenariju Agathe Christie
Naš najboljši kolesar se jim je oddolžil z odlično predsta-
f -
' ft'. '/■ i:
- v
■ ■■'TiK- g
Prvi kilometri na Celjskem: spust s serpentin Pečice
vo pri vzponu na Celjsko kočo iz smeri Jagoč, ko je proti vrhu diktiral silovit tempo in osvojil tudi gorski cilj ter modro majico vodilnega v razvrstitvi najboljših »hribolazcev«. Po vožnji mimo hotela je Primoža ujel drugi slovenski adut Matej Mohorič (Bahrain Me-rida), ki je vedel, da je spust s »Celjske« po pečovniški strani njegova velika priložnost. Uprizoril je komaj verjeten drzen vratolomni spust, zaradi katerega je množici ljudi,
zbrani na Starem gradu, ob gledanju prenosa na velikem zaslonu zastajal dih.
Te slike in podobe kolesarske karavane, ko je po spustu s Celjske koče dvakrat prečila Savinjo, čez polulski most in mimo mestnega parka še most v Čopovi ulici, ter po Ljubljanski cesti pridrvela v celjsko staro mestno jedro, so bile zares enkratne, nepozabne.
V zgodovino Dirke po Sloveniji se bo zagotovo zapisal
Gledalci so na velikem zaslonu napeto spremljali, ali bo slovenskemu kolesarju Mateju Mohoriču uspelo prvemu privoziti na cilj na Starem gradu po vratolomnem spustu in pobegu s Celjske koče.
Prvi skozi cilj na Starem gradu Kolumbijec Rigoberto Uran, drugi Južnoafričan Daryl Impey, v ozadju Primož Roglič
Bojan Šrot predaja kipec celjskega viteza zmagovalcu na Starem gradu Ri-
. TISK °
gobertu Uranu, lanskemu drugo-uvrščenemu v skupni razvrstitvi na Dirki po Franciji.
REPORTAŽA
37
se vec -
velespektakel
-MURSKA SOBOTA I 14.6.2016 MAR 10 DR - ROGAŠKA SLATINA I 15.6.
Telekom!:.
•j
■9 - Te! el-
Dylan Groewenegen (Lotto Jumbo) po šprintu glavnine prvi v cilju v Rogaški Slatini
tudi razburljiv finiš na Starem gradu, v katerem je Primož Roglič le za nekaj metrov, ko je že kazalo na njegovo zmago, zaostal za Kolumbijcem Rigobertom Uranom, hitrejši je bil tudi Južnoafričan Da-ryl Impey. »Zadovoljen sem s svojo predstavo, to je bila zame prva resnejša dirka po daljšem tekmovalnem premoru. Ob srčnem navijanju gledalcev v domačem Zasavju in povsod drugje sem imel kar kurjo kožo,« je svoje vtise na
cilju strnil naš šampion. Kljub temu da Rogliču ni uspelo zmagati, je bilo navdušenje gledalcev nepopisno, napet razplet dirke pa je bil takšen, kot bi si ga želeli na vseh najbolj uglednih tritedenskih dirkah na svetu - na giru, touru in vuelti.
»To je bil izjemen športni dogodek, kar je odlična promocija za naše mesto, Slovenijo in kolesarski šport,« je bil po dirki na Starem gradu navdušen celjski župan Bojan Šrot.
Volovljek kot Galibier
Tudi del četrte, kraljevske etape, in sicer od Ljubljane do Kamnika, je bil na Celjskem, saj so se kolesarji po vzponu na 1339 metrov visoko Pavličevo sedlo spustili v Logarsko dolino in nadaljevali proti Solčavi in Lučam. Povsem blizu naših krajev je tudi padla končna odločitev o zmagi na letošnji jubilejni Dirki po Sloveniji.
Kar mu ni uspelo prejšnji dan na Starem gradu, je Primož Roglič nadoknadil pri vzponu na Volovljek. Uprizoril je podoben neubranljiv napad kot na lanski kraljevski etapi Dirke po Franciji - pri vzponu na 2645 metrov visok gorski prelaz Galibier. Ob navdušenju množice je prvi prikolesaril v središče Kamnika in prvič na dirki oblekel tudi zeleno majico vodilnega v skupni razvrstitvi.
V znamenju »Rogle, go go«
Našemu šampionu je v zadnji etapi Dirke po Sloveniji, pri vožnji na čas od Trebnjega do Novega mesta, uspelo ne le ubraniti 33 sekund pred Rigobertom Uranom, ampak celo zmagati in prednost še povečati. Čeprav je bil nekoliko zaskrbljen zaradi poškodbe komolca, ki jo je staknil pri padcu na treningu pred začetkom domače
pentlje, je Roglič ponovno dokazal svoje mojstrstvo v disciplini, v kateri je aktualni svetovni podprvak z lanskega prvenstva v norveškem Bergnu.
Na cilju v Novem mestu je še enkrat oblekel zeleno majico za končno zmago na jubilejni Dirki po Sloveniji in ponovil uspeh iz leta 2015. Veliko slavje se je lahko začelo.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
38
IZ SVETA ZABAVE
Nova balada Modrijanov
Modrijani so med pripravami na jesensko Noč Modrijanov (oba večera letošnjega koncerta sta bila spet razprodana v približno dnevu) pripravili novo balado Toda jaz sem ti oprostil in zanjo posneli tudi videospot.
»Imenitno je, ko poslušalci vriskajo in so poskočni z nami, neprecenljivi so trenutki, ko se z nami >zagugajo< v
ritmih zasanjanih melodij. Pesem je na svoj trenutek čakala dvajset let. Hvala Ivanu Osetu, očetu bratov Oset, da smo lahko posneli pesem, ki bo zdaj mnogim lepšala večere,« so povedali Modrijani.
Gre za novo glasbeno sodelovanje, v katerem se Modrijanom kot vokalist pridruži mlad Celjan Sergije Lugovski. Zanj
so se Modrijani odločili, ker menijo, da mora glasbenik služiti pesmi in da je ta pesem res potrebovala njegov glas. Širši javnosti je Sergej manj znan, vendar že ima kar nekaj glasbenih kilometrov.
Besedilo in melodijo za pop skladbo je napisal Ivan Oset, priredba je delo Martina Štibernika. V njegovem studiu so pesem tudi posneli.
Klapa Semikanta in Gregor Ravnik z novo pesmijo
Klapa Semikanta predstavlja novo pesem. Posnela so je s talentiranim pevcem mlajše generacije Gregorjem Ravnikom, ki je s člani klape prvič zapel ob peti obletnici delovanja. Tam jih je slišal prekaljen obalni glasbenik in avtor
številnih uspešnic Marino Legovič in hitro je prišlo do ideje o glasbenem sodelovanju.
Nov projekt ima pomenljiv naslov To ni pesem. To je romantična ljubezenska balada, v kateri se prepletata čutni tenor in melodična vo-
kalna spremljava. Besedilo je napisal Leon Oblak, aranžma za pevce pa Davorin Lo-vrečič. Skladbo je posnel Jan Baruca.
Sicer pa tako fante iz kla-pe kot Gregorja v prihodnjih mesecih čakajo veliki projekti. Vsi se bodo namreč
od m
DODISLT
Jurski svet
»Rešiti je treba dinozavre pred bruhajočim vulkanom.« Brez omembe vredne napetosti. Brez »velikih trenutkov« pomembnih likov. Plehko približevanje vprašanjem Iztrebljevalca (Blade Runner). In veliko poceni sentimentalnosti, političnih korektnosti, ki ne pridejo do zaključka, nesmiselnih dialogov ali motivacij, preobilica zapletov ter brezposledično nanizanih »rešitev v zadnjem trenutku« ... in celo preobilica dinozavrov. Scenarij poslednjega filma serije Jurski park bolj kot karkoli drugega spominja na panični srednješolski esej proti kapitalizmu, in sicer z nejasno idejo, da je potrebno »osvobajanje nečesa«. Zakaj panični? Ker je prenatrpan in ne da dihati ne ljudem ne dinozavrom, kaj šele okoliščinam. Ves čas sem si predstavljal, da v tem filmu dinozavri simbolizirajo domišljijo v približevanju »dedlajna«; je film ljudi v stiski. Seveda, ves film bi lahko naredili le iz akcije reševanja dinozavrov iz vulkanskega otoka. Kot dokazuje Jurski park, tovrsten akcijski film potrebuje »ničelni zaplet«, da se lahko posveti jasnim likom in podrobnostim akcije. Posledica neupoštevanja pravila: tudi dinozavri so lahko dolgočasni, mar ne?
OCENA: 4 / 10
PETER ZUPANC
V KINO PRIHAJA
Odbita šola (Fack ju göchte 3)
Bliža se zaključni izpit v srednji šoli. »Učenci kaosa« učitelja Zekija očitno ne dojemajo resnosti okoliščin. Zeki mora uporabiti vse svoje moči, da jih nekako motivira ... Pomembno: tretji del nemške komedije o bivšem zaporniku / učitelju.
Z ljubeznijo, Simon (Love, Simon)
Simon ima skrivnost, ki jo že leta skriva pred družino in prijatelji. Je namreč gej. Anonimni »prijatelj« z interneta poskrbi, da se Simon sprijazni s svojo identiteto ... Pomembno: ameriška komična drama o odraščanju z Nickom Robinso-nom in Jennifer Garner.
udeležili dveh največjih glasbenih festivalov pri nas: Klapa Semikanta bo prvič nastopila na Melodijah morja in sonca, kjer se bo predstavila z novo avtorsko skladbo, Gregor bo ob koncu poletja prvič nastopil na Slovenski popevki.
Grace Jones (Grace Jones: Bloodlight and Bami)
Režiserka Sophie Fiennes je gradivo za dokumentarni film o divi Grace Jones sestavljala pet let. Ekipa pevke ne spremlja le med nastopi, ampak tudi v trenutkih družinskega življenja, na Jamajki in drugje ... Pomembno: v filmu slišite uspešnice, kot so Pull Up to the Bumper, Slave to the Rhythm, Love is a Drug ...
(PZ)
Vaš zakaj Лћ	naš zato.
Vsak ponedeljek	Iščemo
ob 12.15, Л	odgovore na
лШ	vprašanja
	poslušalcev.
05 4225 148 radic@nt-rc.si	Prešernova 19,3000 Celje
PISMA BRALCEV / MODRI TELEFON
39
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Kužki na vročem asfaltu
Pred dnevi, natančno v ponedeljek, 11. junija, sem šel po laški ulici v trgovino Spar in tam videl dve gospe, ki sta imeli na povodcih vsaka svojega ljubljenčka. Eden je bil pudeljček, drugi pekinezer. V trgovini sem se mudil približno 20 minut, potem sva šla s prijateljem v bife zunaj pred trgovino in se zadržala še približno 15 minut in opazovala ti dve gospe in njuna hišna ljubljenčka, kako sta bila nemirna, onidve pa sta ju mirili. Ni mi dalo miru, ko sem videl, da od asfalta kar žari od vročine. V senci je bilo 27 stopinj, to se pravi, da je bilo na soncu približno 40 stopinj, morda celo več. Šel sem do njiju in rekel: »Oprostite, poskusita si sezuti čevlje in stojta bosi na tem vročem asfaltu in bosta videli, zakaj sta vajina kužka nemirna. Uboga kužka nimata čevljev, ampak samo blazinice na nogah. Psa je zato treba sprehajati zjutraj ali po senčnih poteh.« Malo mrko sta me pogledali, nič nista rekli, ampak je pomagalo. Klepet se je končal in sta se razšli.
Ne vem, kako se lahko ljudje tako vedejo. Mislim, da nisem naredil nič narobe, vsaj za kužka ne. Sem ljubitelj domačih ljubljenčkov, saj imam dva. Eden je zelo velik, drugi majhen. Velik je star že 12 let, drugi ima dve leti. Imam dovolj izkušenj, kdaj je psu prijetno in kdaj ne. Imejte jih radi, če jih že imate.
NANDE JAKOPIČ Laško
Zahvale
Hvala vam, dobri ljudje
Naša muca je odšla od doma. Iskali smo jo in na naše veliko veselje našli v gozdu, v krošnji visokega drevesa. Muca si kljub našemu prigovarjanju in klicanju ni upala sama z drevesa. Za pomoč smo zaprosili gasilce, ki pa so našo pomoč zavrnili. Muco bi rešili za ceno štiristotih evrov.
Kljub razočaranju smo nato za pomoč zaprosili Društvo za pomoč mačkam - Mačja vila, ki je kontaktiralo Gorsko reševalno službo Celje. Gospod R. P. in gospa K. P. sta nam nesebično ponudila pomoč. Gospod R. Se je kljub deževnemu vremenu povzpel na drevo in rešil muco, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Prav tako gre zahvala tudi Društvu za pomoč mačkam
- Mačja vila, ki so nam bili pripravljeni pomagati.
Sreča je, da so med nami ljudje, ki rešujejo človeška življenja in jim je mar tudi za živali.
D. O.
Zahvala ob izidu knjige
Želel bi se zahvaliti vsem Frankolovčanom, sokrajanom in rojakom našega kraja ter drugim bralcem, ker ste tako lepo sprejeli knjigo Frankolo-vo skozi stoletja.
Zahvaljujem se župnijskim sodelavcem za čudovito pripravo predstavitve v Aletinem domu, vsem, ki ste prinašali dobrote za pogostitev, gospodu župniku Branku Cestniku za podporo, gospodu županu Branku Petretu za nakup knjig, ki bodo služile kot občinska protokolarna darila, gospodu Franciju Črepinšku in Žerdo-ner Francu za uglasbitev pesmi iz najine knjige z naslovom Kot opomin, da so jo lahko v izvedbi seksteta Lindek lepo odpeli na prireditvi, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda Janeza Kara za odpete pesmi avtorja Metoda Jakopa, ki so prav tako našle svoj prostor v knjigi, predvsem pa hvala našim prednikom, ki so nam zapustili tako lepo gospodarsko in kulturno zgodovino. Hvala vsem, ki mi voščite za opravljeno delo, hvala za iskrene stiske rok in druga voščila, ker ste se bralci tako lepo odzvali na knjigo, ki sem jo sestavljal dve desetletji, tudi s pomočjo gospe Marije Trobec. Moj trud je poplačan. Vabim vas k prijetnemu branju.
MATIJA ZALOŽNIK Višnja vas
Modri telefon
Neobičajno oglaševanje in dve noči glasbe
Krajani v mestni četrti Hu-dinja so bili v minulih dneh začudeni, ko so na vseh stebrih javne razsvetljave opazili plakate za prireditev 12. Avenija night fest (nekdanji Carraro fest). Spraševali so se, ali je takšen način oglaševanja dovoljen. Če ni dovoljen, ali so za to predvidene kakšne kazni? Zanimalo jih je tudi, kako je mogoče, da je lahko dogodek na prostem v bližini blokovskega naselja trajal dve noči do treh zjutraj. Kdo in na osnovi katerega predpisa izda tovrstno soglasje?
V službi za odnose z javnostmi v kabinetu župana Mestne občine Celje so v odgovoru zapisali:
»Stebri javne razsvetljave so v lasti Elektra Celje in organi-
zator je prejel soglasje podjetja. Oglaševalec mora za postavitev oglaševalskega objekta v skladu z 21. členom Odloka o oglaševanju v mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 56/08, 32/14) pridobiti tudi ustrezno dovoljenje v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo, ustrezno soglasje v skladu z veljavno prometno zakonodajo in dovoljenje pristojne občinske službe za komunalno gospodarstvo. Glede na to, da organizator prireditve ni pridobil predpisanih dovoljenj v skladu z 21. členom Odloka o oglaševanju v mestni občini Celje, so izpolnjeni pogoji za uvedbo inšpekcij skega in prekrškovnega postopka. V 51. členu odloka je za navedene kršitve predpisana globa v višini 1.400 evrov za pravno osebo ali podjetnika in 400 evrov za odgovorno osebo.«
Na drugi del vprašanja so v odgovoru zapisali, da Mestna občina Celje izda dovoljenje za zasedbo javne površine, medtem ko sta za dovoljenja, povezana z javnim redom in mirom, pristojni policija ali upravna enota. »Za javno prireditev 12. Avenija night fest 15. in 16. junija od 20. do 3. ure je bilo izdano dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom na podlagi 6. člena Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05), in na osnovi priloženega poročila o emisiji hrupa, ki ga je izdelala Kova (št. EK2018-180189). Dovoljenje se izda v skladu s 6. členom uredbe zaradi prekoračitve mejnih vrednosti, ki so določene v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10). Uredba določa tudi način in pogoje uporabe zvočnih naprav in druge ukrepe, ki jih morajo izpolnjevati organizatorji, da hrup ne presega kritičnih obremenitev okolja, določenih s to uredbo.
Dovoljenje izda občinska uprava Mestne občine Celje na podlagi 94. člena Zakona o varstvu okolja, pri čemer
je tudi eden od pogojev, da v času prireditve ne smejo biti presežene kritične vrednosti hrupa. Te so za III. območje 80 dBA za dan in večer, za noč pa 75 dBA. V skladu s šestim odstavkom 6. člena uredbe se lahko dovoljenje izda, če je iz poročila o emisiji hrupa v okolje razvidno, da bodo izpolnjene zahteve glede uporabe zvočnih naprav na prireditvi.«
Iz MOC tudi dodajajo, da gre za tradicionalno prireditev in da se lahko na podlagi 10. člena Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, dovoli čas prireditve, ki je ne glede na obdobje dneva daljši od osem ur.
TC
Ukrepanje Vo-ka Celje ob okvari vodovoda
V uredništvo naše medijske hiše smo prejeli vprašanje bralca, povezano z ukrepanjem podjetja Vo-ka Celje v primeru težav z vodovodno napeljavo.
Pred dnevi so krajani na robu Trnoveljske ceste kljub zelo vročemu vremenu opažali nekajmetrsko mokro območje na površju, in sicer med asfaltom in bankino. Ker se na obvestilo podjetju nihče več dni ni odzval, bralca pa je skrbela količina vode, ki očitno od nekod izvira in nekam odteka (nekdo bo to vodo najbrž tudi moral plačati), je čez čas ponovno poklical podjetje. Dežurni operater mu je ob tem potrdil, da so prijavo prejeli, in dejal, da nimajo delavcev in strojev, da bi lahko prišli zadevo sanirat. Čez nekaj dni je bralec v podjetju Vo-ka Celje ponovno preveril, kdaj bodo
prišli vsaj pogledat stanje, ki se je medtem še poslabšalo, saj je bilo mokro območje še enkrat večje kot pred tednom. A je ponovno prejel odgovor, da podjetje pač dela po svojih prioritetah, prav tako mu niso potrdili, da si bodo staje prišli vsaj ogledat.
V podjetju Vo-ka Celje so odgovorili, da jim je za nastalo situacijo zelo žal. Kot so zapisali, je dogodek, ki ga je bralec izpostavil, nastal zaradi spleta nesrečnih okoliščin. Na zelo majhnem območju sta bili namreč prijavljeni dve okvari. Iz podatkov, ki so jih pridobili, so napačno sklepali, da gre za eno okvaro. Ko je bila popravljena prva, je bilo ugotovljeno, da gre za dve različni okvari, hkrati je bila pri terenskem iskanju točnega mesta puščanja odkrita še tretja. Po ugotovitvi stanja so nemudoma uspeli odpraviti vse tri okvare.
Ob tem primeru so v podjetju Vo-ka Celje odgovorili še na nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili v našem uredništvu.
Kdo bo plačal škodo, ki je bila povzročena z nepravočasnim ukrepanjem?
»Škodo, ki nastane zaradi puščanja vode pri okvari vodovoda, plača oškodovancem javno podjetje Vodovod--kanalizacija. To velja tudi za odteklo vodo, saj vsi stroški, ki so posledica okvare javnega vodovoda, bremenijo upravljavca.«
Na vprašanje, po kakšnem kriteriju določajo prednostna območja za sanacijo tovrstnih situacij, so v podjetju Vo-ka odgovorili: »Kriterij za določanje prioritet pri popravilu okvar vodovoda so posledice, ki jih posamezna okvara povzroči. Prva
Opravičilo
V prejšnji številki Novega tednika smo v prispevku o koncu dobrodelne akcije Do polnega vozička brez mo-šnjička napačno zapisali priimek vodje korporativnega komuniciranja Tuš holdinga Anje Marjetič. Za napako se ji opravičujemo.
prioriteta je zaščita človeških življenj, kadar so ta ogrožena, nato sledita zaščita premoženja prebivalcev in zagotavljanje oskrbe s pitno vodo vsem našim uporabnikom. Okvare, ki imajo za posledico samo izgube vode iz vodovodnega sistema in ne ogrožajo zdravja ter varnosti prebivalcev ali ne ogrožajo njihovega premoženja, niso v prvi prioriteti.«
Na vprašanji o številu ekip, ki jih ima Vo-ka na terenu, in v kolikšnem času običajno sanirajo takšne poškodbe, so odgovorili, da sta za popravilo okvar na vodovodnem sistemu v povprečju aktivni dve ekipi, ki izvajata popravila v rednem delovnem času. Če je okvar več, oblikujejo dodatne ekipe. Izven rednega delovnega časa zagotavljajo dežurstvo, ki izvaja intervencije izven rednega delovnega časa. »Čas za sanacijo okvare je sicer različno dolg in nanj vpliva veliko dejavnikov. Poleg nujnosti popravila na čas do popravila vpliva tudi ugotavljanje točnega mesta puščanja, ki ni vedno nujno pod točko iztekanja vode na površino. V primeru prometnih površin je treba zagotoviti cestno zaporo. Velikokrat na območjih okvar potekajo tudi druge inštalacije, ki jih je treba zakoličiti, da bi preprečili poškodovanje inštalacij med izvajanjem gradbenih del.«
Kot so še navedli v Vo-ka Celje, je bilo lani popravljenih 131 okvar na vodovodnem omrežju in 174 okvar na vodovodnih priključkih. Letno se te številke bistveno ne spreminjajo.
RG
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili,l ahkopo kličeteš tevilkon aše-gaM odregat elefonaO 31/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja zaM odrit elefonl ahkom edpo nedelj-komin pe tkomz astavitet udipo t elefo-nu 42-25-158.
ODELO ZAPOSLUJE
Zaradi rasti podjetja ter pokrivanja letnih dopustov* v svoj kolektiv na lokaciji v Preboldu vabimo:
1.	DELAVCE V PROIZVODNJI
2.	DELAVCE V SKLADIŠČU
3.	POLNOLETNE DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO*
4»
Automotive Signal Lights
*Dijake in študente, ki z nami ostanejo
30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finančno
nagrado v višini 50 EUR neto.
Ustvarjajte z nami svetlo prihodnost na poti polni izzivov in se nam pridružite kot sodelavec v dinamičnem mednarodnem okolju priložnosti.
Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47
www.odelo.si
odfilo
40
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Žalec na stari Kaiserjevi suiti iz 1. polovice 19. stoletja
Skromen mož velikih dejanj: Hausenbichler
Žalec v 19. stoletju
Janez
(2)
Ш CINKARNA
Zastopa in prodaja
ALBUM S CELJSKEGA -SVETOVNA VOJNA 1914-1918
Viktor Lorger, dr. med.
Viktor Lorger, znamenit š mar ski zdravnik, se je rodil 12. novembra 1891 v Šmarju pri Jelšah. Gimnazijo je končal v Celju, študij medicine je nadaljeval v Gradcu. Že pred koncem študija se je moral kot vojak priključiti avstro-ogr-ski vojski v prvi svetovni vojni. Na začetku vojne se je uril v Avstriji, nato je odšel s svojim polkom čez Madžarsko in Slovaško na rusko fronto. Leta 1915 so ga ujeli Rusi in pristal je v ruskem ujetništvu v Sibiriji, in sicer v taborišču v Novo Nikolajewskem, od koder so ga leta 1916 premestili v Irkutsk. Ker je bil Viktor izobražen, je v vojski lahko pridobil čin oficirja, za nameček se je šolal za zdravnika, kar mu je omogočilo, da je v skromnih razmerah ujetništva izven urejenih zdravstvenih ustanov opravljal tudi zahtevnejše kirurške posege in pridobil veliko izkušenj. Po vojni je končal študij medicine in odprl zasebno zdravniško prakso v Šmarju pri Jelšah, kjer je deloval 45 let. Bil je cenjen zdravnik, ljudje so
mu zaupali in ga spoštovali. Za svoja prizadevanja je bil odlikovan z medaljo dela in z redom za zasluge za narod, zaradi velikih zaslug za slovensko zdravništvo ga je leta 1961 občni zbor SZD v Celju izvolil za častnega člana. Prispevala: Gusta Grobin Na portalu www.kamra. si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Info: 03 426-1736 (Srečko Maček)
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
www.cinkarna.si
za Slovenijo.
Na začetku 19. stoletja, potem ko so leta 1805 in 1809 Francozi šli tudi skozi Savinjsko dolino, je dežel-noknežji trg Žalec, ki je bil zastopan v deželnem zboru še pred ustavno dobo, spadal v okvir novocelj-skega okraja, ki je ležal v celjskem okrožju. Okraj z enim trgom - Žalcem - in s 23 občinami je imel svoj sedež pri gospoščini Novo Celje, ki je bila gospostvo s svobodnim deželskim sodiščem. Okraj je imel lastno župnijo, ki je spadala pod celjsko dekanijo, medtem ko je patronat in odvetništvo nad njo še vedno imelo gospostvo Stična na Kranjskem.
Žalec je imel v tistem času 85 hiš, v katerih je prebivalo 90 družin, skupno število žalskega prebivalstva je znašalo 451 ljudi, med njimi je bilo 246 žensk. Podložen je bil lastnemu magistratu, ki je imel podložnike v Spodnji Ložnici, Šempetru, trgu Žalec in Šeščah.
Za žalski trg so bile značilne trdno zidane enonad-stropne hiše, ki so imele v spodnjem delu oziroma v
pritličju trgovske, gostilniške, obrtne in še druge lokale, kar je bilo povezano z večjim številom ljudi v eni hiši. V tem obdobju so hiše zidali drugo poleg druge pravokotno na cesto. Stanovanjske hiše ob cesti so samo pročelje, ki obdaja oziroma zakriva tisto funkcijsko plat, ki je bila pomembna za širše zaledje. Za hišami se skrivajo tista gospodarska poslopja, ki pričajo, da so tudi Žalčani v preteklosti kot trški kmetovalci obdelovali zemljo med Savinjo in Ložnico.
Skozi Žalec, ki je bil četrt milje oddaljen od sedeža okrajne gospoščine Novo Celje in pol milje od poštne postaje Šempeter, je vodila dobro vzdrževana glavna komercialna cesta ali velika cesta z Dunaja v Trst. V trgu, skozi katerega je tekel potok Godomlja, je sredi 19. stoletja (leta 1843) stalo 90 hiš (malo več kot leta 1822). Občina ni imela gozdov, poglavitna sta bila živinoreja in poljedelstvo, šele na tretjem mestu je bila obrt. Med obrtniki so sloveli zlasti trije kovači in trije kolarji, ki naj
bi tako dobro opravljali svoje delo za tako imenovane pariške vozove, da naj bi bile kovaške sestavine pri večini voz, ki so vozili med Dunajem in Trstom, izdelane prav v Žalcu. V prvi polovici 19. stoletja je bila v Žalcu dobro zastopana tudi mesarska obrt, ki je bila pogosto povezana z gostilni-čarstvom. V trgu so v tistem času delovale tudi lončarske in mizarske delavnice ter če-vljarne, pekarne in tkalnice. Kot prvi industrijski obrat v Žalcu je leta 1842 začela delovati pivovarna Franca Žuže. Ob potoku Ložnica sta bila mlina, vsak je imel štiri mlinske kamne. Poljedelske površine so bile skromne. Pretežni proizvodi so bili žito, sočivje, zelje, repa, korenje, detelja in krompir kot nova rastlina, ki so jo začeli saditi v času Marije Terezije. Vinsko trto je sredi stoletja začelo zamenjevati sadjarstvo. Redili so precej goveje živine, svinj in perutnine ter tudi konj.
Se nadaljuje ...
KARMEN KREŽE Medobčinska splošna knjižnica Žalec
CLINIC
®
* 360 SL
TOTALNI HERBICID za zatiranje plevela
►
Clinic®360 SL ima dodano močilo, ki preprečuje odtekanje kapljic iz listov poškropljenih rastlin (manjša površinska napetost).
Dodatek močila mehča vodo, veže Ca2* in Mg2* ione (vodni kamen); tako ne pride do vezave dela glifosata na vodni kamen.
AGRO NASVETI	^
051 367 008 (Vili Kurnik)
031 504 512 (Nande Osojnik) ^k
П
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Nufarm Grow a better tomorrow.
PIKNIK KATRCE
41
Piknik Katrce že dvanajsto leto
Kot je že tradicija, se vsako leto srečamo z bralci Novega Tednika in s poslušalci Radia Celje na Pikniku Katrce v Vojniku - Plesa in smeha polno je bilo tudi preteklo nedeljo
navdušil
Najbolj slovenska zabava leta, kot smo jo poimenovali zaradi nastopa zabavnih in narodnozabavnih skupin ter posameznikov, je tudi letos trajala do poznih večernih ur. Za vsakega obiskovalca se je našlo kaj, kar ga je zabavalo. Najmlajši so poplesovali in skakali po plesišču, malo starejši so lahko plesne korake preizkusili tudi v praksi. Ni
manjkalo smeha in druženja ljudi dobre volje. Dogodek je že dvanajsto leto, kot je tradicija, vodila Klavdija Winder, voditeljica oddaje Katrca na Radiu Celje. Obiskovalci so se zabavali tudi ob metanju kocke, kjer je vsaka številka zadela, in se sladkali s torto velikanko. Za pester glasbeni program in zabavo so poskrbeli Skater, Žiga Deršek, Neža
Turnšek, Natalija Verboten, Zaka pa ne, Nataša Madjar, Vikend, Saša Lendero, Juhej, Vihar, Šepet, Klateži, Frajerke, Manca Špik, Tik Tak, Maja Oderlab in Power Band, Darja Gajšek, Domen Ku-mer, Eros ter ansambla Bratov Žerjav in Poskočni muzikanti.
AH
Foto: SHERPA
Ko Eva in Dejan združita moči, sta neustavljiva, kar lahko vsak delovni dan spremljate tudi v Jutranjem ritmu na Radiu Celje.
П'

42
BRALCI POROČEVALCI
Zapeli v katedrali sv. Štefana na Dunaju
Mešani komorni pevski zbor Celje letos obeležuje 35-letnico. Da bi pevcem obletnica ostala v nepozabnem spominu, smo se po temeljitem načrtovanju odločili, da bomo koncert izvedli na posebej znamenitem mestu, kjer je petje užitek za vsakega pravega zborovskega pevca.
V dunajski slovenski cerkvi je zbor sicer v preteklosti že gostoval, in sicer na povabilo Slovenskega pastoralnega centra, tokratno gostovanje pa smo želeli še
nadgraditi z nastopom v prelepi katedrali sv. Štefana. In uspelo nam je!
V petek, 1. junija, smo zgodaj krenili na pot. Ob prihodu nas je sprejel Lev Detela, od leta 1960 na Dunaju živeči slovenski pisatelj, pesnik, publicist in prevajalec, ki nas je pospremil do katedrale sv. Štefana. Tam nas je že čakala slovenska vodička Mojca Gaetz.
Po uvodnem opevanju v sosednji stavbi so nas po protokolu in do minute točno, kot znajo naši severni sosedje, pospremili v katedralo do glav-
nega oltarja. Takoj ko vstopiš v cerkev, te prevzame močan občutek svečanega, božjega in vsemogočnega, postaneš ponižen in majhen. Pred nastopom nas je zato nemalo sti-skalno v želodcu, vendar je po prvih taktih, ki so mogočno zadoneli, in aplavzu po prvi zapeti pesmi napetost pevcev popustila, tako da smo koncert do konca zapeli suvereno - kot znamo. Ker smo bili najavljeni, je bilo med poslušalci poleg turistov iz vseh vetrov kar nekaj na Dunaju živečih Slovencev, kar nam je bilo še
posebej v čast, zato nam bo ta koncert ostal res v lepem spominu.
Že drugič smo bivali v hotelu Korotan in ponovno smo bili zelo lepo sprejeti.
Drugačno
spoznavanje
mesta
V petek popoldne in celo soboto smo bili v najboljših možnih rokah. Gospa Mojca Gaetz, ki je tudi avtorica knjige Moj Dunaj, nas je vodila od ene do druge znamenitosti in nam predstavila Dunaj ne le
kot mesto glasbe, tradicije, umetnosti, visoke kulture ter dostojanstvene preteklosti, ampak tudi kot mesto, ki je od nekdaj bogatilo dušo vsem priseljenim Slovencem, ki so delovali na področju kulture, umetnosti in izobraževanja. Za razgled na nočni Dunaj je poskrbelo »veliko kolo«, najbolj prepoznaven znak Dunaja in simbol zabaviščnega parka. Tudi s kolesa se je slišala naša pesem in turisti so se prav zabavali ob tem.
V nedeljo zjutraj smo se poslovili od Korotana in se
odpravili na koncert v cerkev Slovenskega pastoralnega centra, ki deluje v okviru slovenske župnije na Dunaju. Tam je zbor s pesmimi sakralne vsebine obogatil sveto mašo, krajši koncert pa je imel tudi po njenem zaključku. Povabljeni smo bili na skupni piknik in druženje z župljani. Prisrčno srečanje se je odvijalo na čudovitem zelenem vrtu njihovega centra. G. Tratnjek, dušni pastir centra, je ubiral strune na svoji kitari in slovenska pesem je odmevala daleč po ulicah Dunaja.
Popoldne smo se od Dunaja poslovili in krenili proti domu. V treh dneh smo spoznali in slišali veliko novega in zanimivega o Dunaju, kar običajnim turistom verjetno ni dano. Spoznali smo mnogo zelo prijetnih in toplih ljudi, posebej tam živečih Slovencev, željnih slovenske besede in pesmi.
Zato je bilo gostovanje še toliko lepše in zanimivejše. In ravno takšna gostovanja s koncerti v tujini in z druženji so tisto, kar pevce najbolj poveže. Nobena vaja ni potem preveč naporna, nobena nedelja ni zaman in vsi smo bili mnenja, da se bomo še vrnili na »naš« Dunaj. 35. obletnico delovanja si bomo vsekakor dobro zapomnili.
Ob letošnji obletnici bomo zapeli tudi pred domačim občinstvom, in sicer v petek, 22. junija, ob 19.30 v Narodnem domu Celje.
JASNA DRGAJNER, predsednica MeKPZ Celje
Taborski tretješolci na ekskurziji
V četrtek, 17. maja, smo se odpeljali na ekskurzijo v Rogatec. Peljali smo se mimo Žalca, Celja, Dramelj, Šen-tjurija, Šmarja in nato prispeli v Rogatec. Tam smo si ogledali muzej na prostem.
Sledile so tri delavnice. Na prvi smo pekli »žulike«. Gospa nam je povedala, da je pred davnimi časi mama pri tedenski peki kruha dala najbolj pridnemu otroku malo kvašenega testa za njegovo »žuliko«. Moral pa se je dobro skriti in pečeno pojesti, da mu je niso sorojenci. Druga delavnica je bila pripravljena pri čebelar-
ju. Izdelali smo svečko. Tretja delavnica mi je bila najbolj všeč. Hodili smo s hoduljami. Ogledali smo si tudi, kako je izgledala hiša nekoč. Dekliška soba je imela vrata, ki so zelo škripala, da sta mama in oče vedela, kdaj gredo dekleta iz hiše. Imeli so vodnjak na čapljo. Vodnjak je bil globok sedem metrov. Nato smo šli v trgovinico s spominki. Kupila sem si punčko. Z avtobusom smo se odpeljali na Jelenov greben. Tam smo imeli kosilo. Dobili smo tudi sladoled.
S koruzo smo lahko hranili košute. Vito je košuti dal
sladoled za poskusit in mu je vzela celega. Zelo smo se smejali. Šli smo v trgovino s spominki. Kupila sem si uhane iz lesa - jagode. Nato smo peš šli v čokoladnico. Gospod nam je dal čokolado za poskusiti. Lahko si jo tudi kupil. Jaz si nisem nič kupila, ker mi je ostalo samo 50 centov. Odpravili smo se na avtobus. Dolgo smo se vozili do šole. Najprej smo odložili Vranščane. Do Tabora smo se zabavali. Zamudili smo eno minuto.
ZARJA PETOVIČ POLJANEC, 3.b POŠ Tabor
Uspeh je v sodelovanju
Projekt CELL (Cooperative Europe Looking for Learning) je del programa Erasmus+ in povezuje šole iz Španije, s Poljske in iz Slovenije v dejavnostih, ki temeljijo na sodelovalni metodi učenja, poučevanja, komuniciranja in življenja. Projekt bo trajal dve leti, vanj pa bodo vključeni učenci vseh razredov, učitelji, lokalna skupnost in zainteresirane ustanove. OŠ Dramlje v tako velikem mednarodnem projektu sodeluje drugič in je s šolo s Poljske v vlogi partnerske države, medtem ko je šola iz Španije glavna pobudnica in koordinatorka projekta.
Naše dejavnosti nimajo tematske rdeče niti, ampak so zasnovane tako, da je končni rezultat sestavljen iz prizadevanj in izdelkov posameznih šol in resnično zaživi šele v končni sestavljeni obliki. Tako so nastale sodelovalne pravljice, sodelovalni predstavitveni film in eksperiment, sodelovalna koreografija in gledališka igra ... Nekatere od teh dosežejo svoj vrhunec šele na kratkotrajnih izmenjavah učencev, kakršna je nedavno bila pri nas v Dramljah.
Med 24. in 30. majem smo tako gostili 14 tujih učencev in štiri učitelje spremljevalce. Španci prihajajo iz Oli-venze, manjšega kraja 20 kilometrov od portugalske meje, Poljaki pa iz glavnega mesta Varšave. Gostom smo
želeli pokazati lepote Slovenije, obenem pa speljati vse aktivnosti, načrtovane v tej dejavnosti. Tako so udeleženci statistične delavnice v mešanih skupinah obdelali podatke o telesnih sposobnostih učencev partnerskih šol, analiza slabosti pa je potem služila kot osnova za pripravo prve trim steze v lani zgrajenem športnem parku v Dramljah, kjer vse vključene vaje zahtevajo sodelovanje dveh ali več posameznikov. Na orientacijskem pohodu so mešane ekipe odkrivale kraj z zemljevidom, s kompasom in z reševanjem nalog, ki so od njih zahtevale znanje angleškega jezika, iznajdljivost in sodelovalni pristop. Na delavnici o izdelovanju logotipov so še teoretično spoznali proces, ki so ga jeseni prejšnje leto izvedli že v praksi. V Celju so se v mednarodnih skupinah reševali iz sobe pobega in v pustolovski igri po mestnem središču spoznavali knežje
mesto. Obiskali so Logarsko dolino in se povzpeli na Okrešelj. Vrhunec obiska je vsekakor predstavljala skupna kulturna prireditev, katere osrednja točka je bila skupna koreografija treh sodelujočih šol, na katero so se učenci pripravljali dobrega pol leta.
V nadaljevanju projekta CELL bosta sledila še obiska šol na Poljskem in v Španiji. Med mobilnostmi, ki so vsekakor najbolj vznemirljive aktivnosti v projektu, moramo izvesti še vrsto drugih dejavnosti: redno objavljanje in vzdrževanje skupnega digitalnega časopisa, priprave na skupno gledališko predstavo med obiskom na Poljskem, snemanje filma o digitalni zasvojenosti, priprava in izvedba tematskega tedna in oblikovanje skupnega eksperimenta, ki bo v celoti izveden na zadnji izmenjavi v Španiji. Dela nam vsekakor ne bo zmanjkalo!
MITJA LOGAR
BRALCI POROČEVALCI
43
Že petnajst let
Kako čas hitro teče ... Že petnajst let je minilo, odkar so strune prvič zazvenele skupaj v ubrani melodiji in odkar je dirigentka Petra Arlati Kovačič sprejela izziv in začela voditi Mali godalni orkester Glasbene šole Celje. 28. maja smo se v dvorani Celjskega doma sprehodili po poti spominov in nostalgije.
Mali godalni orkester Glasbe- petnajstletnice pripravil temat-ne šole Celje je ob praznovanju ske sklope koncerta, na kate-
rem so se izkazali glasbeniki z melodijami slovenskih zimzelenih popevk, italijanskih kan-con in evrovizijskih uspešnic, vstopili smo v svet Broadwaya, koncert pa ni minil niti brez nepozabnih bratov Avsenik.
V skladbah so se predstavili izvrstni mladi solisti, pevci Lara Kramer, Urh Feldin, Neža Zevnik, Maša Malgaj, Matic
Zakonjšek, Matic Dokler, Tilen Naraks, Živa Žohar, violinistka Nina Lilija Sotlar in čelist Bor Kračun Pižmoht ter solistka v zboru Amadea Begović. Malemu godalnemu orkestru so se na odru pridružili pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju, ki ga uspešno vodi Tomaž Mar-čič. Rdečo nit večera je ves čas
držal v rokah Jurij Martinčič, ki je z vsemi zbranimi delil zgodbo orkestra.
Leto 2018 se bo zagotovo usidralo v srca mnogim. Je leto jubilejev. V tem letu obeležujemo že 110 let javnega glasbenega šolstva v Celju, kar nas navdaja s hvaležnostjo, da glasbeno izobraževanja ostaja dostopno. Za Petro Arlati Kova-
čič pa je še posebej drugačno: petnajst let uspešnega delovanja orkestra, na reviji godalnih orkestrov odlična ocena strokovnega ocenjevalca, osvojeno prestižno Gerbičevo priznanje za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ... med vsem tem pa še mnogo drugih izjemnih spominov.	ML
Zgodba o prijateljstvu
Letošnji koncert je nastal v duhu prijateljstva, radosti, mladosti in ljubezni. Pisali, pravzaprav peli, smo pevci POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. Vsi cenimo naše vezi in vemo, da je tudi zaradi našega prijateljstva svet lepši, kar so nam potrdili tudi pevci MPZ Ponikva in pevke ŽPZ Savinjski cvet iz Goto-velj, naši gostje na koncertu. Ob ubranem petju je bilo slovo petošolcev še toliko težje, a z nami bo vedno ostala misel pesmi, s katero smo se poslovili: »Tale za spomin bo in srce.«.
Pevci OPZ Deteljica in Vandrovčki
Učenci ustvarili dva kratka filma
Maja je bilo v III. OŠ Celje zelo razburljivo, saj smo zaključek projekta Evropska vas popestrili z obiskom 24 gostov iz Nemčije, Grčije in s Švedske. Učitelji in učenci treh partnerskih šol iz omenjenih držav so se šest dni mudili v Celju v okviru mednarodne izmenjave projekta Erasmus+ z naslovom »Europa filmt Europa«.
V šoli smo jim pripravili topel sprejem in zanimiv program, ki je naše goste navdušil. Morebiten strah pred prihodom se je hitro razblinil, ko so učenci iz tujine spoznali svoje slovenske gostitelje in se prvo noč naselili v njihovih domovih. Naši starši in učenci so poskrbeli, da je bila izkušnja otrok, ki so večinoma prvič odšli na daljše potova-
nje brez staršev in so bivali pri tujih družinah, zabavna in prijetna, zato ne preseneča, da je ob slovesu pritekla marsikatera solza.
Projekt »Europa filmt Europa« se posveča temam socializacije, vključenosti in integracije ter vprašanjem soočanja in sprejemanja drugačnosti. V ta namen učenci vseh štirih sodelujočih šol razmišljajo o težavah, s katerimi se srečujejo tisti, ki jih prevladujoča družba označuje za drugačne in jim nemalokrat postavlja ovire, ki jim onemogočajo vstop in sprejetost v družbi. Svoje misli in možne rešitve predstavljajo s pomočjo filma na način, ki je razumljiv vsem gledalcem ne glede na starost, jezik ali druge soci-alno-kulturne okoliščine. V
času izmenjave v Celju sta nastala dva kratka filma, ki si ju bo mogoče kmalu ogledati.
Poleg obeh filmov smo z gostujočimi učenci izvedli tudi vrsto delavnic, med katerimi bi želeli omeniti likovno delavnico na temo Celjskih grofov, spretnostno delavnico, pri kateri so učenci izdelali lutko kurenta, ki so jo odnesli s sabo domov, ter delavnico socialnih in spoznavnih iger, ki je učence, ko se še niso poznali, zbližala in jim omogočila, da so lahko uspešno sodelovali in skupaj ustvarjali. Svoje kuharske spretnosti so nato preizkusili še na delavnici, ki je vključevala peko različnih potic, španskih vetrcev, sladkih nagrad za zveste bralce ter čokoladnih kroglic s kakavo-vim posipom.
Gostom iz tujine smo z veseljem razkazali tudi Celje in prestolnico, se sprehodili po naših ulicah »v družbi« Alme M. Karlin in Josipa Pelikana, se povzpeli na Stari grad ter se v Pokrajinskem muzeju Celje spustili med ostanke rimske Celeie in spoznali zgodovino Celjskih grofov.
S skupnimi močmi nam je uspelo izvesti odličen dogodek in uspešno srečanje partnerskih zavodov, za kar gre zahvala vsem sodelujočim učencem 4. in 5. razreda, njihovim staršem in sodelujočim sodelavcem. Iskrena hvala za vaš trud in prispevek k projektu, ki bo tudi naslednje šolsko leto popestril naše delo ter poskrbel za marsikatero novo izkušnjo. ALEKSANDER VERHOVŠEK, koordinator projekta
CINKARNA
www.cinkarna.si
Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
•t
Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi) ЖИК (Sphaerotheca humuli).
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
јМШШ
(Uncinula necator)
Pepelasta plesen jablan (Pfldosphaera leucotricha)
44
VRTNARIMO
i %*Шбк
Sistem akvaponike najboljše deluje, če je v prostoru 20 ali več stopinj, saj dovolj visoka temperatura zagotavlja aktivno delovanje bakterij. Gomboc je zato sistem postavil v pasivni solarni rastlinjak, ki zagotavlja najboljši izkoristek naravne svetlobe in temperature.
»Pri najboljših pogojih lahko rastline in zelišča rastejo tudi do štirikrat hitreje kot na vrtu.«
Pridelava zelenjave in vzgoja rib hkrati
Akvaponika kot pridelovalna panoga je nova priložnost
V sodobnem času je spet postala pomembna lastna pridelava hrane. Ker se predvsem mladi soočajo s kroničnim pomanjkanjem časa, pri čemer tudi nimajo koščka kakovostne zemlje, je eden od učinkovitih načinov samooskrbe akvaponika. Sistem je lahko tudi oblika urbanega vrta.
Marko Gomboc iz Zreč, diplomiran inženir ekološkega kmetijstva, je vzpostavil manjših sistem akvaponike kar na svojem vrtu. Že štiri leta se ljubiteljsko ukvarja z izpopolnjevanjem sistema, iz katerega redno uživa hrano, ki jo pridela. »Pri akvaponiki gre za naravni krog, ki se samoob-navlja in predstavlja kombinacijo gojenja rib ter rastlin hkrati, kar pomeni kombinacijo t. i. akvakulture in hidroponike. Sistem deluje tako, da bakterije v vodi predelujejo amoniak v nitrate, ki so hranila za vzgojo rastlin,« je panogo na kratko razložil Gomboc.
Hidroponika
Hidroponika predstavlja enega od sistemov znotraj
akvaponike. Gre za gojenje rastlin, zelišč, rož in podobnega v vodi, torej brez zemlje. Voda mora biti bogata s hranilnimi snovmi. Rastline so lahko zakoreninjene v substrate, ki nudijo zgolj oporo. Substrati so lahko gramoz, pesek, kamena volna ali ekspandirana glina. Rastline so ves čas namočene v vodi, kar predstavlja najboljše pogoje za rast. »V sistemu hidroponike odlično rastejo listnate rastline, kot so različne solate, radiči, špinače, kitajsko zelje in plodovke, kot so paprika, paradižnik, jagode in buče, vendar potrebujejo več hranil,« je pojasnil Gomboc. Dobro uspevajo tudi čebulnice, stročnice in korenovke. Sogovorec Marko Gomboc vzreja tudi čilije. V omenjenem sistem, pa se lahko hitro pojavijo visoki stroški, saj je potrebno redno dodajati hranila, ki spodbujajo rast rastlin.
Akva kultura
Akvakultura predstavlja drugi sestavni proces akva-
ponike. Uporabnik goji ribe -lahko tudi alge, rake in školjke - v umetnih okoljih. V sistemu akvaponike so ribe nepogrešljiv del, v večjem bazenu lahko gojimo veliko vrst rib, najpogosteje so to sladkovodne ribe, kot so krapi in somi. Če nam gojenje rib za prehrano ni primarna želja, svojo nalogo, sicer v sistemu akvaponike, odlično
opravijo tudi zlate ribice. »Manj primerne so postrvi, saj so ljubiteljice hladnejšega okolja, ki slabše vpliva na delovanje bakterij, ki pospešujejo rast rastlinja,« je pojasnil Gomboc. Gojenje rib in drugih vodnih organizmov potrebuje ogromno vode, saj jo je treba pogosto menjavati, kar lahko povzroči prevelike stroške.
Akvaponika
Sistem, ki združuje delovanje hidroponike in akvakulture, se imenuje
Ribam dnevno dodajamo le hrano. »Da dosežemo optimalno hranilnost vode za rast rastlinja, je priporočeno približno 20 rib na kvadratni meter rastne površine.«
akvaponika. »Prednost sistema je, da hranila za rast rastlin, zelišč in rož pridobimo iz ribjih iztrebkov. Ribe po prebavljeni ribji hrani v vodo izločijo odpadne produkte. V njih prevladuje amoniak, ki ga bakterije v vodi pretvorijo v nitrate, ki so ključno hranilo za rast rastlin. Ko voda, bogata s hranilnimi sredstvi, doseže rastline, te vodo očistijo in obenem, iz vode bogate s hranili, dobijo hranila za rast. Opisano predstavlja zaprt sistem, v katerem voda kroži med različnimi elementi. Največja prednost je, da se izognemo vsakršnemu gnojenju in zalivanju rastlin, zmanjšamo obremenitev okolja in obenem vzgojimo tudi ribe,« je še pojasnil Gomboc. Ker rastline ne rastejo v zemlji, kot klasično sadimo zelenjavo in zelišča, so manj dovzetne za škodljivce, čeprav se slednji lahko pojavijo. V tem primeru Gomboc svetuje, naj se odpravljanja zajedavcev lotimo z naravnimi pripravki, na primer iz koprive, da še vedno ohranimo ekološko pridelavo hrane. »Zanimivo je tudi, da vrtnine rastejo bistveno hitreje v akvaponič-nem sistemu. Pri najboljših pogojih lahko tudi do štirikrat hitreje kot na vrtu,« je dodal Gomboc. Vse, kar mora uporabnik akvaponike storiti, je, da vsakodnevno hrani ribe, analizira parametre vode ter občasno pregleda rastline in ribe, da niso prisotni škodljivci in bolezni.
Možnosti je veliko
»Dobro uspevajo tudi zelišča, ki za svojo rast potrebujejo več vode in vlage, kot so bazilika in meta, medtem ko ljubitelji suhega okolja, kot sta timijan in rožmarin, malo manj,« je iz izkušenj povedal Gomboc. Akvaponika omogoča tudi gojenje večjega števila rib na manjšem prostoru. »Gojimo lahko približno do deset kilogramov rib na tisoč litrov vode. Da dosežemo optimalno hranilnost vode za rast rastlinja, je priporočeno približno 20 rib na kvadratni meter rastne površine,« svetuje Gom-boc. Ker takšen način vzgoje rastlinja in rib ni razširjen v Sloveniji in Evropi, vidi Gomboc v ideji veliko možnost za uspešno poslovno idejo. Pri nas se le eno podjetje na Go-ričkem ukvarja s komercialno pridelavo hrane na akvapon-ski način. V tujini je že mogoče pridobiti certifikat Ekološko pridelano z akvaponsko pridelavo. Pri nas je za zdaj ekološka pridelava vezana zgolj na pridelavo v tleh, torej v prsti. Edina slabost, ki jo je izpostavil Gomboc, je draga začetna investicija. Vzpostavitev sistema, ki je sicer odvisna od zahtevnosti stranke, za domačo uporabo stane tristo evrov in več.
ANJA HOHLER Foto: GrupA
Več informacij je na voljo na http://www.aquabotani-ca.si.
Setveni koledar
Voda, ki vsebuje obilo hranil za rastline, priteče v gredo.
Čas za presajanje je do 28. junija ob 16. uri.

21. ČE		cvet do 9. ure, od 10. ure korenina
22. PE		korenina
23. SO		korenina do 15. ure, od 16. ure cvet
24. NE		
		cvet
25. PO		list
		
26. TO		list
		
27. SR		list do 15. ure, od 16. ure plod
Bakterije, ki amoniak pretvorijo v nitrate.
Vodo v obtok poganja vodna črpalka, ki ne porabi veliko električne energije.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
ŽIVALSKI SVET
45
Priložnosti za to, da so lahko otroci sedli na konja, v soboto ni manjkalo.
Poslikave in delavnice za otroke
Po desetih letih čas za spremembe
Konjeniški center Celje želi postati prostor preživljanja prostega časa družin z otroki
V Konjeniškem centru Celje so v soboto proslavili deseto obletnico. Na Lopati, kjer na štirih hektarjih površin deluje najsodobnejši tovrstni center v Sloveniji, so se tako ves dan zabavali otroci in odrasli. Dopoldne so pripravili otroško obarvan program, popoldne so nastopili člani akrobatske skupine Dunking Devils, zvečer je bil koncert priljubljenega dua BQL. Seveda je bilo mogoče tudi jezditi konje. Ker je desetletnica prelomnica, ob kateri človek pregleda dosedanje delo in zastavi načrte, je razmišljanje o vsem tem strnila direktorica centra Nika Bosio.
Družina Bosio je posest kupila predvsem zato, ker je bila hči Tajda navdušena nad konji in jih je trenirala za preskakovanje ovir. »Želeli smo imeti nekaj zase in smo nazadnje sklenili, da lahko naredimo malo večjo dvorano, kjer bi lahko prišli na svoj račun še drugi,« se spominja Nika Bosio. Zrasel je velik sodoben konjeniški center, ki je v minulem desetletju postal doma in v tujini prepoznaven po številnih uspešno izpeljanih konjeni-
Konjeniški center Celje je v soboto spet odprl svoja vrata, tokrat je slavil desetletnico.
ških tekmah. Do lani so tako v centru imeli več kot 40 tekmovanj za pokal Slovenije, od tega štiri državna prvenstva, in 19 tekmovanj za svetovni pokal ter tri za pokal narodov. »V povprečju smo pripravili vsaj šest tekem na
leto, kar je ogromno,« pravi sogovornica.
Cela vrsta tekmovanj
A časi od ustanovitve centra so se spremenili. »Ko smo začeli, je bilo obdobje
Dunkin devils v akciji (Foto:KCC)
Nika in Tajda Bosio
vzpona, vmes je prišlo do gospodarskega padca, kar se je odrazilo tudi pri naši dejavnosti. Ljudje si niso mogli več privoščiti malo dražje prostočasne dejavnosti. Zlasti za tekmovalce ta šport ni tako poceni. To se nam je začelo poznati pri zasedenosti naših zmogljivostih v hlevu. Smo pa v tem času pridobili tujega soorganiza-torja, ki nam je pomagal, da smo lahko prirejali mednarodna tekmovanja.« Želeli so, da bi tudi tekmovalcem v vzhodnemu delu Evrope omogočili napredek in da bi se lahko kosali s tistimi iz zahodne Evrope. Želeli so oblikovati svojo ligo. A za to ni bilo posluha v Mednarodni konjeniški zvezi, kjer imajo vpliv tiste države, kjer je ta šport močno razvit, kot sta Nemčija in Nizozemska ... »Soorganizator se je zato umaknil in brez njega nismo mogli več pripravljati tako velikih tekmovanj, saj so ta nedonosna, sponzorje je nemogoče dobiti in tudi slovenska konjeniška zveza ni nudila dovolj finančne
podpore,« povzema dogajanje Bosieva. To je pripeljalo do sklepa, da se s tekmovanji v prihodnjih letih v centru ne bodo več ukvarjali, ampak bodo več pozornosti namenili svoji osnovi dejavnosti.
Vrnitev k osnovam
To pomeni, da bodo vzdrževali obstoječe zmogljivosti, se trudili za čim boljšo zapolnjenost hlevov, kjer oskrbujejo tuje konje, in za dobre pogoje za treninge. Ob tem se usmerjajo v delo z mladimi, želijo, da jih obiskujejo družine z otroki, da bi ti v zeleni oazi blizu mesta spoznavali živali - od konj do koz, mačk in psov. Temu bodo prilagodili tudi uredi-
tev centra, da bo v prihodnje več površin za izpuste konjev in več prostora za igro otrok, za katere pripravljajo tudi rojstnodnevne zabave. Center ves čas ohranja tudi gostinsko dejavnost.
Mala šola jezdenja se je v tem času že izkazala za uspešno in jo bodo nadaljevali ter nadgradili s tečaji za tekmovanje v vodenem jezdenju na ponijih. »Otrokom nudimo možnost stika z živaljo, da se naučijo, kako ravnati z njo, da imajo odgovornost in obveznost. »Za tiste v najstniških letih je to zlasti pomembno, saj ugotavljamo, da tako veliko lažje preživijo ta leta,« pravi Nika Bosio, ki ugotavlja, da je sicer športnikov v tej starosti, ki bi tekmovali v preskakovanju ovir, vedno manj. »Velikokrat gre za kombinacijo stroškov in pomanjkanja časa. Če želiš bolj resno tekmovati, potrebuješ svojega konja, opremo. Konj mora imeti oskrbo, kar tudi stane, ob tem je treba še plačati treninge. Pomembna je tudi podpora staršev, ki morajo v vse to vložiti svoj čas, otroka spodbujati, spremljati njegov napredek in mu pomagati, če nastopi kriza,« našteva Nika Bosio, ki je hčeri Tajdi ves čas stala ob strani, zato je danes uspešna tekmovalka, ki bo letos sodelovala na Sredozemskih igrah. Ob tem je tudi zelo dobra učiteljica jezdenja in vodi tečaje v centru. Prednost teh tečajev je, da so posamični in da se lahko ljudje veliko hitreje naučijo vsega tistega, za kar drugje potrebujejo mesece.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Poziv prostovoljcem
Društvo proti mučenju živali Celje išče prostovoljce, ki bi bil pripravljen pomagati pri hranjenju brezdomnih muc v središču Celja. Hrano zagotavlja društvo, ki želi najti skrbne sodelavce, ljubitelje živali, ki bi pomagali pri vsakodnevni oskrbi živali. Vse informacije dobite na telefonski številki 070 792 865 (ga. Irena).
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Oven
РЧ Tehtni ca
Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Dež
Janez in njegov 18-letni sin sta bila velika lenuha. Nekega dne sta gledala televizijo. Oče je sedel v fotelju in rekel sinu: »Pojdi ven pogledat, meni se zdi, da dežuje.«
Sin je odgovoril: »Kaj bi hodil ven, raje pokličem psa, pa bova videla, če je moker.«
Pri verouku
Župnik vpraša Janezka:
»Kaj meniš, zakaj na slikah vidimo podobo Marije z Jezusom, Jožefa pa ne?«
Janezek: »Zato ker ju je on fotografiral.«
Film
Janezek vpraša očeta:
»Zakaj je napovedovalec na televiziji rekel, da film ob 22. uri ni primeren za otroke?«
Oče: »Ne vem, jaz grem spat, saj ga boš videl in mi boš jutri povedal.«
Gumb
Štefan obišče svojega prijatelja in vidi, kako si šiva gumb na plašču. Vpraša ga:
»Kako pa to, da si šivaš gumb, saj si vendar poročen?«
»A misliš, da poročenim moškim ne odpadajo gumbi?«
Neporočena Poročena
Ločena
Neporočen
Poročen
Ločen
Zgled
Trije pari so šli na skupno kosilo. Za mizo prva žena pravi možu:
»Mi lahko podaš sladkor, sladkorček?«
Druga sledi njenemu zgledu in reče možu:
»Mi lahko podaš med, medo?«
Da ne bi zaostajala, se oglasi še tretja:
»Podaj mi slanino, pra-sec!«
Napis
Pred šolo je bil na cesti napis z opozorilom:
»Pazite, da ne povozite otrok!«
Z otroško pisavo je bilo pod napisom pripisano:
»Počakajte raje na učitelje!«
Premalo nabojev
Jože besno pridivja v vaško gostilno s pištolo v roki in se zadere:
»Kdo je spal z mojo ženo?«
Iz kota se zasliši: »Nimaš toliko nabojev v pištoli.«
Hujše
Kaj je lahko hujšega od tega, da ti žena pobere ves denar in odide?
Da denar porabi in se vrne.
Voščilnice
Fant pride v papirnico in vpraša: »Ali imate voščilnice, na katerih piše Moji edini ljubezni?«
»Imamo.«
On hladnokrvno: »Dajte mi jih deset.«
Pozitivna energija
»Miha, s čim se vi ukvarjate?«
»Prodajam pozitivno energijo.«
»Torej ste neke vrste umetnik?«
Vse slikovne šale vir: splet
»Nekateri uporabljajo izraz >diler<, ampak mi je ta vaš bolj všeč, hvala.«
Loto
Sodnik vpraša Franca: »Po izjavah prič ste 1. aprila letos skupaj s prijateljem Jožetom cel dan pili in peli v gostilni, se veselili in pijačo plačevali vsem gostom. Je to res?«
»Je,« odgovori Franc.
»Po izjavah prič ste pred zaprtjem gostilne zagrabili stol in pretepli svojega prijatelja Jožeta. Zakaj ste to naredili?«
»Gospod sodnik,« je začel Franc, »zjutraj me je Jože poklical in mi povedal, da sem zadel na lotu. Šel sem v banko, dvignil ves denar in šel po Jožeta, da bi proslavila.«
»V redu, in zakaj ste ga potem na koncu pretepli?« vpraša sodnik.
»Saj bi ga že takoj, ampak sem se šele takrat spomnil, da sploh nisem vplačal lota.«
Druge ženske na Instagramu Jaz na Instagramu
Pred vami so izredno ustvarjalni dnevi, ne glede na to, da se lahko kot ovire na vašo pot postavijo blokade iz preteklosti. Točno boste vedeli, kaj želite, zato sprejmite tisto pomembno odločitev. Vaš vladar biva v znamenju vodnarja in prehaja v retrogradno gibanje, kar bo postavilo na vaše poti ovire in zamude, preteklost se bo z vso močjo vračala. Energija bo zračna, prehodna, naredite načrt, kako naprej.
Bik

Dvojčka
Rak
Lev
Z veseljem se boste lotili novih opravil, ne glede na to, da še starih zadev niste zaprli. Nekdo vas bo osvajal in se vam dobrikal, zato se bo življenje odvijalo v zelo slikoviti luči. Nikakor ne boste uspeli pozabiti preteklosti in priložnosti, ki ste jih pustili za seboj. Popravili boste vtis pri nekomu in se veselili druženja in klepeta. Na poslovnem področju je pred vami naporno obdobje.
Devica
Prepričani ste, da imate prav, ne glede na to, da ste v preteklosti naredili korak v napačno smer. Energija bo odlična za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na preteklost. Večje spremembe so na poti, zato temeljito razmislite, kam boste usmerili svojo energijo. Ob analizi partnerskega odnosa boste ugotavljali, da vam več zadev ne ustreza. Poslušajte glas srca in uporabite svoje izkušnje.
Vpliv planetov odlično deluje na vaše počutje, zato naredite iz vsega skupaj nekoliko več. Pokazalo se bo, da ste v preteklem obdobju ravnali prav, zato se boste veselili uspeha. Vaša vladarica v znamenju raka bo pomagala, da boste privlačni in očarljivi, kar vam bo v veliko oporo in pomoč na različnih področjih. V ljubezni se vam obeta res čisto nekaj posebnega, čaka vas lepo presenečenje.
škorpijon
Nepričakovan preobrat bo od vas zahteval,, da boste kos napornim podvigom, ki se vam kažejo kot ogledalo vaših preteklih odločitev. Venera, planet ljubezni biva v znamenju raka in vam stoji kot zaščita na vaši poti. Tudi pri denarju si boste zastavili pomemben cilj, ki bo dolgoročno deloval pozitivno. V ljubezni vas čaka prijetna sprememba, na katero niste računali. Naredili boste usoden korak.
Vaš živčni sistem bo občutljiv, zato lahko mimogrede naredite kakšno napako, ki jo boste v prihodnosti težje popravljali. Vzemite življenje takšno, kot je, pričakujte malo in dobili boste veliko več. Negotovo boste stopali naprej in se bali napačnih korakov. Vaš vladar je retrograden, soočiti se morate s preteklostjo in ziz-gubami, ki se ne smejo ponoviti. V ljubezni se vam kaže nekaj čisto novega, usodnega.
Veselili se boste dneva in se potrudili, da svoje obveznosti poravnate drugo za drugo. Ovire, ki so bile postavljene na vašo pot, bodo kot po čudežu izginile in veselili se boste uspeha. Poskrbite za veliko počitka, kajti vaša energija je lahko zelo nihajoča. Energijo boste usmerili v načrtovanje poslovnih aktivnosti. Dobili boste odlično priložnost, kjer boste lahko pokazali svoje sposobnosti.
Strel ec
Pred vami je dinamika dogodkov, na katere ne boste mogli vplivati. Življenje je polno nepredvidljivih zapletov, boste ugotavljali in se veselili sreče, ki vam jo prinaša na svojih krilih. Vaš vladar v znamenju škorpijona bo močno vplival na povišano energijo, zato jo usmerite v točno določen cilj, ki ga ne boste zgrešili. Pred vami je močan vpliv tujine.
Kozorog
Bodite sila varčni s svojim denarjem, saj lahko zaradi malenkosti zapadete v večje težave. V ljubezni se vam sicer nasmiha sreča, vendar bodite pogumni in povejte, kar čutite in kar si mislite. Veseli boste večje spremembe, na katero niste računali. Gostota planetov v vašem znamenju bo kot balzam za dušo in telo. Kaže se vam napredovanje, pričakujete lahko zelo lepo presenečenje.
Nehote boste dregnili v osje gnezdo in prav paziti morate, da ne povzročite še kakšne večje težave. Taktnost je tista, na katero se morate v tem času opreti z vsemi svojimi močmi. Saturn biva v vašem znamenju in vam zastavlja obilo preizkušenj. Svoje življenje morate v tem času postaviti na pravo mesto. Vse ostalo morate črtati in prečistiti negativnosti.
Vodnar
Kar nekaj problemov se je nakopičilo, nekaj jih še prihaja, vendar morate ohraniti trezno glavo in mirno kri. Nekdo vas bo zelo razočaral, vendar ste tudi za to krivi sami. Svoje sreče ne morete graditi na nesreči drugih, ste ugotovili že v preteklosti. Zaradi nekaj drznih korakov, ki so bili nagrajeni, boste dobro poplačani. Iz vsega skupaj boste dobili pomembno lekcijo, ki vam bo dala nov elan za vnaprej.
Ribi
Veselili se boste srečanja, ki vam bo povrnilo zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Ni vse tako, kot se vidi na prvi pogled, zato boste srečni in polni notranje topline in hrepenenja. Obrnili boste nov list v življenju, kar vam bo dalo novo energijo in nove razsežnosti. Nekdo vam bo dal v razmislek pomembno idejo, iz nje se lahko razvije veliko več, kot bi to v sanjah pričakovali.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
STANOVALEC STOLPNICE
"Pogoji uporabe*, ki si jih spisal, so zelo dolgi in preveč kompleksni, da bi jih naše stranke razumele. Odlično ...
rižamKe at
usanKe
ZADEBELJENI DEL ČESA
ETILNI ALKOHOL
iE
IVAN ČARGO
SLOVENSKI
KLUB LJUBITELJEV RASTLIN
NA DRUGI STRANI
NAPRAVA ZA RISANJE
HČERIN MOŽ
PREBIVALCI ATEN
SLOVENSKI IGRALEC ULAGA
20
ŽLAHTNI PLIN
PESNIK TORKAR
GL. MESTO
AZER-BAJDŽANA
EDWARD NORTON
IZDELOVALEC SODOV
JUHA IZ MESA IN ZELENJAVE
NEMŠKA INDUSTR. NORMA
PROVINCA V KANADI
KOBILJI MLADIČ ABELOV BRAT
Neverjetno, koliko jih
JAPONSKA JED
KDOR SE UKVARJA S TRANZITOM
SIBIRSKA REKA
VRATA V PLOTU NAFTA (ANG.)
ČUDAŠKI ČLOVEK
ENOTA ZA DELO
16
VRSTAVRBE NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK
HRVAŠKA
PEVKA JURKOVIĆ
GLAVNI JUNAK HOMERJEVE ODISEJE
KOS SUKANCA
PODOBNOST, SKLADNOST
OKLEPNO VOZILO
VRHNJE OBLAČILO
KISLA SOL OGLJIKOVE KISLINE
SREDNJEVEŠKA ZEMLJIŠKA KNJIGA
IZCEDEK IGLAVCEV
RUSKI BALETNIK (RUDOLF)
17
PISEC VESELOIGER SREDNJI DEL
ŠENOA AUGUST
IZ PLJUČ IZTISNJENI ZRAK NASAD (ZASTAR.)
OVRATNIŠKI DEL OBLEKE
LESENE STAVBE
SL. SOPRA-NISTKA (REZIKA)
KAMNIŠKO PODJETJE
REKA NA INDIJSKI PODCELINI
IGRALKA KOMLJANEC VITA MAVRIČ
MOČEN GLAS
NENADEN IZBRUH
UMETNIŠKI IZDELEK
SLED STOPAL
TALJIVA BELA KOVINA LEV KREFT
Povsod z vami
TIŠINA, MIR (EKSPR.)
ZDRAV KOT ...
VESEL IZRAZ OBRAZA
JAZ (LAT.)
15
SLAVNI IZUMITELJ PUPIN
TONE SVETINA SOSEDA KANADE
PREMAZ ZA LES ODPRTINA V STENI
LENNONOVA VDOVA (YOKO) LOV(POG
OLIVE THOMAS
NEJC ZAPLOTNIK ATOMSKA PEČ
25. IN 4.
ČRKA LIKALNIK (STAR.)
ZLATKO DEDIĆ AMERIŠKA IGRLKA TYLER
8
VODJA OKTOBRSKE REVOLUCIJE
STROJENA ŽIVALSKA KOŽA
12
SLOVENSKA IGRALKA LEVAR
IZDELOVALEC ORODJA
14
SUDOKU 314
		1	2			9		
			6	7				
5		7	9			1		
	3	5					7	
					8		6	
	1				4		3	
				1				5
7		4		2				
	2	9						3
SUDOKU 5
					7	1		
8		1			4	5		
4					9	2	6	
6	1	5	4				9	2
			6					
		9		5			4	
9	3			1				
	8			7				
						6	5	8
REŠITEV SUDOKU 313 REŠITEV SUDOKU 4
4	7	8	2	9	3	5	6	1
9	1	3	6	8	5	4	2	7
5	2	6	4	7	1	3	8	9
3	9	5	8	4	2	7	1	6
1	8	4	7	5	6	2	9	3
2	6	7	3	1	9	8	5	4
6	3	9	5	2	7	1	4	8
8	5	1	9	3	4	6	7	2
7	4	2	1	6	8	9	3	5
1	9	2	4	7	3	5	8	6
3	5	6	9	8	2	4	1	7
7	8	4	6	5	1	9	2	3
2	1	8	7	9	5	3	6	4
9	4	5	3	1	6	8	7	2
6	7	3	2	4	8	1	5	9
4	3	1	8	6	7	2	9	5
8	6	9	5	2	4	7	3	1
5	2	7	1	3	9	6	4	8
VENTIL
5
REKA V BiH
6
13
3
4
X
2
11
21
7
18
10
ENAKI ČRKI
9
19
OBER
novi tednik
vedno г iMmqj /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Ime:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
	IH СЛ
	O
	
	
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. junija.
Geslo iz številke 24: Kdo bo naj maturant Izid žrebanja
1.	nagrado, mesečna karta za 8 obiskov v Top-fitu, centru za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje, prejme: Radovan Potočnik iz Griž.
2.	in 3. nagrado, karto za enkratni obisk Top-fita, prejmeta: Vekoslav Zgoznik iz Celja in Marica Petrovič iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
48
RUMENA STRAN

Nabito z energijo
Tone Tiselj na svoji »dirki« po Sloveniji
fpisjte j'.'-
'V ■■ - Igk •____'«..i--"-/.-.-.":'•
Zapečatila sta zvezo
Po letih življenja »na koruzi« sta svojo zvezo zapečatila še uradno. V soboto sta se poročila Katarina Karlovšek in celjski župan Bojan Šrot. Za kraj usodnega dogodka sta izbrala domače mesto. Zvestobo sta si obljubila pred pričami in celjskim načelnikom upravne enote Damjanom Vrečkom, obred pa nadaljevala kar v svoji krajevni skupnosti, in sicer v cerkvi sv. Cecilije na Bregu, kjer je slovesnost vodil škof Stanislav Lipovšek. Druženje je bilo v gostišču Pri Kmetec v Zagradu.
Foto: SHERPA
Najokusnejši pršut doslej
Čeprav plavalni miting Sv. Vid na reški Kantridi ni bil jubilejni, temveč 31. po vrsti, so se organizatorji znova potrudili in izkazali. Že tako vroče moštvene boje so popestrili z »izrednimi« štafetami. V njih so bili vključeni po dva otroka in dva starša. Plavalni klub Neptun Celje je sestavil nekaj štafet, najuspešnejša pa je bila ta, ki jo vidite na fotografiji. Spodaj sta Staša Jezovšek Špiljar in Jon Kočevar, zgoraj pa David Kočevar in Anja Šuplika, mama Pie Krajino-vič. Ponosni so bili na svojo zmago, Staši in Jonu pa je zelo veliko pomenila prva nagrada, pršut. Zagotovo je bil za njiju najokusnejši doslej.
Foto: PK NEPTUN
Zvest spremljevalec mnogih najboljših kolesarjev na svetu, ki so se pojavili na letošnji jubilejni kolesarski Dirki po Sloveniji, je bil tudi Tone Tiselj, uspešen celjski rokometni trener. V Rogaško Slatino je pri-kolesaril v popolni športni opremi, na cilju na Starem gradu pa je kolesarje pričakal v kavbojkah. Na dan tretje etape je namreč karavano s kolesom že spremljal v Vojni-ku in Šentjurju. »Že približno deset let se ukvarjam s kolesarstvom. To me sprošča in temu se posvečam, ko imam več časa. S kolesom sem bil zraven tudi med kro-nometrom na Celjsko kočo. Kjerkoli sem delal po svetu, na Danskem, Madžarskem ali v Romuniji, lahko rečem, da imam zelo dobre izkušnje pri srečanjih s kolesarji. So zelo prijetni ljudje. Kolesarjenje je tudi najlepši in najboljši način spoznavanja narave, domačih in tujih mest ter krajev,« je svojo kolesarsko vnemo opisal Tone Tiselj, navdušen nad razburljivim finišem na Starem gradu in čudovito promocijo Slovenije, ki jo je s to kolesarsko dirko doživela naša država.
Foto: SHERPA
Prihod na oder
Skoraj 100 nastopajočih je z delčkom iz veličastnega glasbenega spektakla Carmina Burana odprlo letošnje kulturno poletje v Celju. Trije solisti, Jaka Mihelač (levo) Nina Dominko in Dejan Maksimilijan Vrbančič, so že z odločnim prihodom na oder namignili, da se bo tudi zaradi njihovega glasu treslo Celje. In res je bilo tako.
Foto: SHERPA
Sobota na Starem gradu je bila v znamenju odlične glasbe, dobre energije in enkratnega šova, ki so ga uprizorili člani zasedbe The Moonlighting Orchestra. Že deset dni pred dogodkom so bile vstopnice razpro-
dane, koncert pa je izpolnil vsa pričakovanja. Člani zasedbe so upravičili sloves »eksplozivnega« orkestra, ki je nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Oder je pokal od plesne navdušenosti in glasbene vznesenosti. Tri
ženske, tri zgodbe, en oder se je imenoval koncert, s katerim so se med drugim poklonili nedavno preminulemu ustanovitelju orkestra Albertu Zaveršniku.
Foto: MATJAŽ OČKO
Zgodovinska etapa tudi v ljudski muzej
V cilji areni druge etape slovenske pentlje se je znašel tudi Aleksander Jurko-vič -Nani Poljanec, kustos Ljudskega muzeja v Rogaški Slatini. Zgodovinskega trenutka, ko je zdraviliško mesto po letih organizacije štarta etape prvič pripravilo tudi cilj (kar je še zahtevnejše), seveda ni smel zamuditi. Prepričani smo, da bodo fotografije, navijaški rekviziti in ostalo zanimivo gradivo kmalu našli svoje mesto v muzeju, kjer Nani Poljanec skrbi za imenitne zbirke o zgodovini Rogaške Slatine.
Foto: SHERPA