Kamniški OBČAN
Št. 1
Zahteva za revizijo Izdaje gradbenega dovoljenja za pozidavo K-6 Utok
Se malograjska soseska spet maje?
Kot smo že poročali, je nekdanji občinski svet na svoji 38. seji 30, septembra lani soglasno sprejel obvezno razlago 12. člena odloka o zazidalnem načrtu K-6 Utok. Po tej razlagi sta kot enakovredni dejavnosti na tem območju mogoči tudi stanovanjska ter vzgojno-varstvena dejavnost.
Na tej podlagi je upravna enota Kamnik 26. oktobra 1998 na zahtevo /II inženiring i/ Ljubljane izdala enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov BI, B2, Cl, C2 in E.
10. decembra 1998 je skupina občanov (Maks Lavrinc, dipl. iur, Stojan llergouth, dipl. in/.. Igor l'odhrc/.iiik, dipl. inž. in Cene Grčar, dipl. iur.) na inspektorat Republike Slovenije za okolje in prostor naslovila vlogo za ukrepanje po nadzorstveni funkciji, da opravi revizijo celotnega upravnega postopka v zvezi z izdajo omenjenega gradbenega dovoljenja.
Skupina občanov svojo vlogo Utemeljuje z navedbo, da odlok 0 zazidalnem načrtu K-6 Utok ne predvideva stanovanjske gradnje, izvleček iz /N. ki je sestavni del gradbenega dovoljenja pa dopušča tudi stanovanjsko gradnjo. Navajajo tudi. da je bil po njihovem mnenju postopek legaliziranja stanovanjske gradnje na tem območju nezakonit, ker da tako županova razlaga 12. člena odloka (objavljena v lir. L RS št. 22/98), kot neobjavljena obvezna razlaga istega člena od občinskega sveta (30. 9. I')9X) ne moreta bili pravna podlaga za popolno vsebinsko izničenje odloka.
Dodajajo se. da je bilo enotno gradbeno dovoljenje izdano za zgradnjo objektov BI, B2, Cl, C2 in E navzlic dejstvu, da se pridobljeno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj z dne 22. 10. 1998 nanaša le na objekt BI.
Odprtje novega mostu v Mostah
Starodavna vas Moste pri Komendi je pred koncem leta t'.t'JS poslala bogatejša /,a nov most ce/, reko PšatO.   Točneje, V sredo, Z\.
decembra popoldne, ga te na kon cu lepe slovesnosti odprl prvi mož Ministrstva za promet In zveze Republike Slovenije mag. Anton Rergatier.
Slovi'siuisti so se Udeležili m na njej govorili predstavniki podjetij in ustanov, ki so bile poviv.nnc z gradnjo novega mostu in pri nji j tudi imele odločilno liesedo: poleg
drugih ludi kamniški Župan An ton Smolnikar; spregovoril pa je ludi koincitdski župan TomaŽ Prolec. Do besede pa ni prišel predsednik luni ukinjene K S Moste \nlnii Sponko. ccpru\ so stari most podrli v času. ko je ta kra jevna skupnost se obstajala 112. avgusta WH) in kmalu /atom zaceli graditi novega, Spenko pa le imel pri načrtovanih gradbenih delih, pa tudi pri pridobitvi po-
Nadaljevanje na 2. strani
V zvezi s to zadevo smo za njihova mnenja zaprosili nekatere ljudi, ki so sodelovali v postopku priprave obvezne razlage odloka, izdaje gradbenega dovoljenja in vloge za revizijo upravnega postopka v tej zadevi
Miha Novak, dipl. ek., načelnik Upravne enote Kamnik
nam je med drugim povedal, da so Ministrstvu za okolje in prostor na njegovo zahtevo 29. decembra poslali že vso potrebno dokumentacijo oziroma upravni spis. Podpisniki vloge so po izjavi Mihe Novaka nasprotovali predvsem lemu. da na lem območju po zazidalnem načrtu stanovanjska gradnja' ni mogoča. »< v prav je izdelovalec zazidalnega načrta dal pozitivno mnenje glede stanovanjske gradnje in prav tako objavljena županova razlaga, smo bili mnenja, da tako razlago lahko da le tiso ki je odlok sprejel. Zato smo II. septembra 1998 od občinskega sveta zahtevali nedvoumno pojasnilo, če 12. člen odloka dopušča tudi stanovanjsko gradnjo, 30. septembra pa je občinski svet sprejel obvezno razlago lega člena, v kalen je i/reeno navedeno, da je poleg dejavnosti,
naštetih v 5. Členu odloka mogoča tudi stanovanjska dejavnost. Mnenja smo, da. če je kdo spremenil prvotno vsebino odloka, je bil to občinski svel ki pa je za to pristojen. Mi smo delali povsem v skladu s lem odlokom in njegovo obvezno razlago, (dede soglasja
Nadaljevanje na 3. strani
Podiranje stoletnega železnega mostu - dogodek meseca
4. januarja so delavci
podjetja /ur hi kol podi/
vajaki podjetja SCT i/ Ljubljane začeli s podira njem 107 let starega železnega mostu čez Kamniško Bistrico v Kamniku. V začetku imajo največ dela tudi delavci komunalnega podjetja. Lleklro Ljubljana in Telekoma, ki morajo začasno na jekleni nosilec premestiti vse komunalne vikIc kot vodovod, električne in telefonske kable in drugo.
Ce ne bo kakih posebnih zapletov, bO novi 14 m si
roki zelezobetonski most s tremi voznimi pasovi in pločnikom zgrajen do konca marca letos.
Podiranje le kamniške znamenitosti (po sklepu kranjskega /a voda za varslvo naravne in kulturne dediščine Kranj moraju te le/no konstrukcijo shraniti na /a
to določenem mestu) je v javnosti /budilo veliko zanimanje.
Zato so se na županovi novinarski konferenci 6 januarja kar sredi po-dirajocega mostu /brali novinarji IVS (Tine (iol<.1.1 Radia Slovenija (Matjaž
Brojan). Dnevnika (Anita Voš-njakl. Gorenjskega glasa (Andrej Zalar) in tudi avtor te slike ter dopisnik Kamniškega občana (Franc Svetel j).
F. S.
Leto XXXVIII
Kamnik, 18. januarja 1999
V novoletno okrajni dvorani OŠ 27. julij se je ravnateljica te srde Majda Žlebnik vsem zahvalila za pomoč, se posebej županu Tonetu Smolnikarju. „ .
S. MI.JM
Praznovanje v šoli z roba mesta
Učenci in učitelji OŠ 27. julij Kamnik so s prisrčnimi vabili vsem donatorjem in strokovnim delavcem raznih institucij, ki sodelujejo s to šolo in jim na kakršenkoli način pomagajo pri njihovem odgovornem delu. napove dali obisk dedka Mraza. Kol /e mnogo lel doslej je bilo v pred-prazničnih dneh na robu mesta čutiti radost, veselje in prijateljstvo. S tolstih oken so vabile snežinke, snežaki, smrečice. V soli je nekaj dni prej slal koš. ki ga
Prva seja novega občinskega sveta
Po konstituiranju sklep o nakupu zemljišča
v torek, 22 decenftm, se- je na pr
vi seji sestalo vseli devetindvajset svetnikov novega občinskega sveta. Sejo je do potrditve mandata županu Tonetu Smomikaiju vodila n.usia rejša članica občinskega sveta Ivana Jerman.
Ivan Pristovnik. direktor občinske uprave, je na začetku seje prebral pisno čestitko novoizvoljenim občinskim svetnikom. Poslal jo je načelnik Upravne enote Kamnik Miha Novak. Novim svetnikom je zaželel uspešno delo dosedanji in. kot je dejal, prvi in zadnji predsednik občinskega sveta IgorPodbrcž-nik, ki je svetnik tudi v drugem mandatu.
Nadaljevanje na 3. strani
je dedek Mraz ob pomoči številnih sponzorjev pridno polnil. Otroci in učitelji pa so ustvarjali, lepili, barvali, se pogovarjali o velikih in malih željah in o tem, kaj pomeni nekoga imeti rad.
Osnovna šola 27. julija je prepoznavna in številni povabljeni so se 23. decembra radi udeležili pri-
reditve ob obisku dedka Mraza. Ob tej priložnosti pa so se jim učenci in učitelji zahvalili za vse dobro, jim pokazali, kaj vse so ustvarili z njihovo pomočjo in podporo in jim zaželeli srečo v novem letu.
Nadaljevanje na 9. strani
Naslednja številka Kamniškega občana bo Izšla v petek, 29. januarja. Članke odda/te najkasneje do četrtka, 21. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa najkasneje do torka, 26. januarja.
PRAZNIČNI KAMNIŠKI UTRIP
V predprazntčnth m prazničnih dneh te fe bUo prijetna sprehoditi po zasneženem in okrašenem Kamniku. Za to nas je obdarila tudi zima in ob praven} času pobelila s kar debelo snežno odejo. (titana Kamnik in njen Turistično-injormacijski center sla na Glavnem trgu od 19. do 31. decembra vsak dan od 10. da 20. ure pripravila boZlč-ilo-aimiletai sejem. Sterilni mimoidoči so se z zanimanjem ustavljali ob dobro založenih stojnicah. Se posebej oh stojnici DruStva podeželskih žena Tuhinjske doline, ki nas je vabila z dobrnliimi s teh kmetij. Prijazno so nam tuhinjske tenske ponudile slasten domači kruh iz kmečke peči, potice, flan-cate, piškote, domače žganje in druge domače dobmlc.Climice DruStva podeželskih žena Tuhinjske doline so se vse sejemske dni izmenjavale, lako da smo lahko poskusili različno pripravljene domače
Fanl Bodlaj in Mateja Klemen sta se sredi Glavnega trga v hudem mrazu ogreli ob zakurjenem Štedilniku, s tem pa tudi ustvarili SeprtstnejSe domače vzdušje in mimoidoči so kaj hitro razgrabili njune poslastice.
dobrote skrbnih tuhinjskih gospodinj.
Ves čas sejma so potekale zanimive praznične prireditve.
SAŠA MEJAC
SC^'0
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Zaradi preureditve prodajalne do 6. februarja Izkorletite Izjemno priložnosti
OBIAČIL thl OBSJTVE,
PRI NA KVTV VEL L O VV C4 P in Dr. KiARTEriS VA 2096 p0pVST!
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od a do 13- u'e_
Ob nakupu omejene količine vozil Seat
PODARIMO
obvezno avtomobilsko ZAVAROVANJE
PORSCHE
LJUB LJ ANA
SEAT center Trzin, Ljubljanska 3a, Trzin, tel.: 061/716-262
kwčna
NE ZAMUDITE VELIKE P0SEZ0NSKE RAZPRODAJE
tekstilne konfekcije za vso družino v modni hiši,
Medvedova l/a, ter
Tekstilnih izdelkov in zimskega
metrskega blaga v novi modi,
Ljubljanska c. 1/c,
ZA 30% OD 11. DO 23.
1.99
Odprtje novega mostu v Mostah
Nadaljevanje s 1. strani
trebnih soglasij znanja v Mostah, pomembno vlogo in dosti dela.
Minister Bergauer je poudaril zrelost odločitve, da sodobna avto-ivstna povezava med Vranskim in Šentjakobom ne bo prizadela lepote in enovitosti Tuhinjske doline, marveč so zanjo izbrali drugo možnost. Pri tem je prevladala zdrava pamet, kar je vsekakor zelo pohvalno pri Iskanju možnosti za takšne daljnosežne in velike načrte, čeprav bo mogoče zaradi tega treba ceh globlje seči v žep.
Župan Smolnikar je v skladu s svojim volilnim geslom omenil, da so novi most v Mostah kot tudi druga nova in preureditvena dela na cesti Vodice-Ločica plod le-
pega sodelovanja, prispevala pa naj bi tudi k zmanjšanju nesreč na omenjeni cestni žili.
Župan Drolec se je novega mostu čez Pšato razveselil kot pomembne pridobitve za novo ko-mendsko občino; zaželel pa st še druge - čimprejšnje ureditve kro-žišča v bližini gostilne »Pri Kralju*.
Most se bo dodobra vklopil v podobo vasi, ki se je z regulacijo reke Pšate do nekdanjega Erzarje-vega mlina in pritoka Tunjščice zelo polepšala, ko bo tudi še vse ostalo v njegovi okolici urejeno, kot je treba, načrtovalec mostu dipl. inž. Darko Derlink iz podjetja Gosta d. o. o. se je zelo potrudil, da je za novi most poiskal svojo najboljšo rešitev, pa tudi, da je »Naslednika* starega, častitljivega žele-
zobetonskega mostu čez Pšato včlenil v samo jedro vasi.
Novi most je dolg 20 metrov, stoji pa na osmih, 14,2 metra dolgih armirano-betonskih pilotih. Vozišče je široko sedem metrov, širina hodnikov za pešce pa znaša 1,85 metra. V most je vgrajenih 650 kubičnih metrov betona, 69 ton armature, gradili pa so ga 6200 ur. Mostno konstrukcijo je gradilo podjetje Ingrad iz Celja, cestni del pa Cestno podjetje Ljubljana. Vrednost vseh opravljenih del Je 56,4 milijona tolarjev. Naročnik je bila DA RS, d. d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, nadzor nad gradnjo in vse inženirske posle pa je opravljala DDC, d. o. o., Družba za državne ceste.
JOŽE PAVLIC
Doslej največji plinski priključek v kamniški stanovanjski soseski
Novoletni koncert v Komendi
Občina Komenda in Kulturno društvo Komenda, sla v soboto, 2. januarja, ob 19. url v Kulturnem domu v Komendi priredila prvi novoletni koncert, z naslovom V pozdrav novi občini. V skoraj polni dvorani so nastopili: Moški pevski zbor Komenda pod mladim zborovodjem Tomažem Kremžarjem, sopranistka Nuša Fujan iz Most ob spremljavi klaviaturi-sta Roberta Petka s Križu, harmonikar Marjan Rozman z Brega in citrar Martin Zlobko s Križa.
Moški pevski zbor Komenda Je zapel šest raznovrstnih pesmi od Blaža Potočnika Pridi, Gorenje do Sedem si rož Zorka Prelovca. Sopranistka Fujanova se je izkazala s priljubljenimi božičnimi pesmimi »zahodnega sveta« in bila s svojim zares lepim glasom In nastopom »zvezda večera«, kar Je potrdlh tudi ploskanje. Pri njej smo pogrešali le kakšno lepo slovensko pesem. Izkazala sta se ludi instrumentalista Rozman na harmoniki s polkami in valč-
ki ter Zlobko kot. obetaven mlad talent na cifrah z različnimi melodijami od ljudske Le enkrat bi Videl, v priredbi Ivana Kiferleta. do božične skladbe Božji nam je rojen sin Ivana Zupana (priredil Tomaž Plahutnik) In Cvetja v jeseni Urbana Kodra.
Sredi koncerta in ob koncu je spregovoril tutli komendski župan Tomaž Drolec. Občankam in občanom Komende ni samo zaželel srečnega, zdravega in uspešnega leta 1999. marveč, jih je tudi spodbudil k požlvljeni kulturni dejavnosti, za katero je kot mlad Komendčan sam žrtvoval veliko časa in moči. Da. bo za kulturo večje zanimanje v Komendi, je potrdilo ludi zares lepo število obiskovalcev, ki srno jih pogrešali pri dosedanjih kulturnih prireditvah v Kulturnem domu v Komendi.
Koncert je z lepo, vendar včasih preveč razvlečeno besedo, povezoval izkušeni 'Tone Ftlčar.
JOŽE PAVLIC
Namesto 300 ton premoga jih bo grel 500kWplinski kotel
Požar v Lipljah v Tuhinjski dolini
Konec novembra so stanovalci stanovanjskih ali tudi imenovanih Titanovih blokov na Steletovi ulici št. II do 21 v Kamniku slavnostno pognali novo skupno kotlovnico, ki pa jo bo odslej namesto premoga napajal zemeljski plin.
novega gospodarja, kamniški SKG, ki je prevzel investitorstvo. V dobrih treh tednih po izdelavi dokumentacije in izbiri izvajalca je v dvodelnem 500kw mikroprocesorsko vodenem kotlu zažard plinski plamen in pognal toplo vo-
Z odprtja nove plinske kotlovnice na Steletovi 15.
Direktor Adriaplina Alberto Cervetti in župan Tone Smolnikar sta ob tej priložnosti podcrtala pomen te doslej največje naložbe v skupno plinsko kurilno napravo v neki kamniški stanovanjski soseski za Čistejši zrak, ki ga bodo odslej zlasti v zimskem Času dihali stanovalci tega območja. Stanovalci na ćelu s kurilnim odborom, ki ga vodi Marjeta Bukov-šek. so bili tega dogodka še posebej veseli, ker so jim nekateri dopovedovali, da plina na tem območju še najmanj dve leti ne bo. Tako pa jim je zdaj v sodelovanju z Adriaplinom uspelo doseCi. da so potegnili plinski vod od glavnega voda ob Ljubljanski cesti in se takoj lotili prenove zastarele kotlovnice na premog v sodobno plinsko toplarno. Treba je povedati, da jih plinski priključek ni stal niti tolarja, ker ga je v višini 1.7 milijona financiral Adra-plin. Takoj ko so 15. junija zbrali soglasje vseh 103 lastnikov stanovanj, je dejala Bukovškova, so se v kurilnem odboru odloćno lotili priprav, pred tem pa so izbrali
do po stanovanjih.
Naložba v kotel in drugo opremo je znašala okrog 12 milijonov SIT s tem, da so stanovalci prispevali od 50.000 do 180.000 SIT, glede na velikost stanovanja.
Kot smo slišali ob odprtju od inž. Toneta Zupana (Adriaplin), je v sistem vgrajena najmodernejša regulacijska tehnika. Navzlic temu pa v zaCetku prihaja do nekaterih razlik pri dovajanju toplote v posamezne bloke. Zato je Marjeta Bukovšck po/vata vse stanovalce, naj spremljajo dogajanje v omrežju in sproti opozarjajo kurilni odbor na napake.
Zanimalo nas je tudi, kako bodo stroške toplotne energije ugotavljali pri posameznih uporabnikih. Kot nam je povedal inž. Tone Zupan, bodo ključ za porazdelitev stroškov na posamezne bloke določali na podlagi ugotovljene porabljene energije prek toplotnih števcev v vsakem bloku. V tem sorazmerju bodo razdelili stroške proizvedene toplote v skupni kotlovnici. Stroške, ki bodo pripadli posameznemu bloku.
OB BOŽIČU IN NOVEM LETU STE NAM, DRAGI BRALCI IN POSLOVNI PARTNERJI, POSLALI VELIKO ČESTITK. ZA VAŠE IZRAZE DOBRIH ZEUA, TAKO OSEBNE KOT PISNE, SE NAJISKRENEJE ZAHVALJUJEMO. VERJEMITE, DA NAM JE OB VASI MORALNI PODPORI KAR LAŽJE DELATI KAMNIŠKI OBČAN.
Izdajatelj Bistrica d.o.o. Kamnik
Kamniški občan -1 stanovitclj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o., Kamnik, Ljubljanska .V a. direktorica Saša Mcjač. dipl. ekon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PO in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). teL/fax: 831-31L Žiro račun: Bistrica, d. o. o.. 50140-603-5.1X72. Rokopisov in fotografij ne vraćamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d. d. Ljubljana.
pa bodo razdelili na uporabnike na podlagi velikosti stanovanjske površine.
Na koncu naj dodamo še pripombo enega od stanovalcev, ki je dejal, da so doslej porabili za premog in kurjaCa v eni sezoni okrog 8,5 milijona SIT, torej približno dve tretjini naložbe v novo kotlovnico. Zdaj računajo na manjši strošek, čeprav pravi, da ni treba hvaliti dneva pred večerom. Seveda pa je čistejši zrak tudi nekaj vreden... Prav gotovo pa bodo izkušnje stanovalcev na Steletovi dobrodošle za številne stanovalce v kamniških blokih, ki se se niso odločili za priključek na najčistejši vir toplotne energije.
(fs)
V ponedeljek, 28. decembra, okrog štirih zjutraj je na podstrešju stanovanjske hiše v Lipljah 3 pri Koščevih ali pri Ajnž.ovc, kot pravijo po domače, zagorelo.
Pravijo, da je začelo goreti v bližini dimnika. Kmalu je bila vsa hiša v plamenih. Navzlic prizadevanjem tuhinjskih in drugih gasilcev je od pritlične, stare, iz kamna zidane hiše ostalo le zidov-je. 20-letni Tone, 19-letni Igor, 17-letni Brane in 12-letna Simona, štirje Koščevi, ki so živeli v hiši, so sredi zime ostali brez strehe nad glavo.
Ko so jih na starega leta dan obiskali župan Smolnikar, načelnik oddelka za gospodarstvo Lojze Kolar, načelnik Civilne zaščite Vlado Šerbcl in predsednik tuhinjske KS Marjan Drolc, so s pomočjo sosedov in prijateljev urejali zasilno prebivališče na gospodar-
Zadnji sneg spet omogočil smuko na Veliki planini
Velikoplaninska smučišča so pripravljena
Kot nam Je 12. januarja povedal Hudi Meršak, v. d. direktor družbe Velika planina - zaklad narave, je na Veliki planini zapadlo okrog pol metra noyega snega. Vsa smučišča sproti urejajo s leptalcl. Vozijo tudi vse žičnici1 Ini hal ka in sedežnicaj ter vlečnice v Tihi dolini, razen vlečnice na Zeleni rob. Zanjo nimajo sredstev za potrebno zamenjavo transportno vlečne vrvi.
Na vseh drugih vlečnicah so obnovili varnostne linije, prepleskali sedeže na sedežnlci in očistili vse proge. Precej dela jim je, povzročalo tudi novembrsko neurje, ki je na smučišča naplavilo okrog 20 m:l kamenja.
PO Meršakovih besedah so na Veliki planini urejene tudi tekaške in sankaške proge in proge za bord. To sezono bodo pripravili tudi več zabavno rekreativnih tekmovanj in v sodelovanju z Golf klubom Arhore-tum nameravajo v začetku marca prirediti tekmovanje v golfu na SDe-g"-
Za prehrano obiskovalcev vellkoplanlnsklh smučišč je poskrbljeno v gostišču na Štmnovcu z enolončnico, ob sobotah in nedeljah pa ponudijo tudi pečenega odojka. S toplimi jedili pa postrežejo tudi v gostišču na Zelenem robu.
In še nekaj cen vozovnic. Celodnevna smučarska vozovnica velja 2500 SIT, otroška 1800 SIT, poldnevna (od 8. do 13. ali od 12. do 16. ure) pa 1600, oziroma 1300 SIT I^ovratna vozovnica z nihalko velja 900 SIT otroška pa 700 SIT.
Nihalka vozi v zimski sezoni vsako polno uro. od ponedeljka do četrtka od 8. do 17. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa do 18. ure.
V prihodnji številki preberite drugi del pogovora z Rudijem Meršakom o aktualnih vprašanjih gosjmdarjenja z občinskim premoženjem na Veliki planini!
F. S.
KOLEGU VVZ
ANTONA MEDVEDA KAMNIK
RAZPISUJE
prosta delovna mesta:
2 vzgojiteljic predšolskih otrok
Pogoj: v skladu z Zakonom o vrtcih
2 pomočnic vzgojiteljic predšolskih otrok
Pogoj: v skladu z Zakonom o vrtcih
1 kuharice
Pogoj: v skladu z Zakonom o vrtcih
NASTOP DELA: ob odprtju vrtca v Šmartnern ROK ZA PRIJAVO: 8 dni od dneva razpisa
Prošnje z dokazili o končani izobrazbi pošljite na UPRAVO VVZ ANTONA MEDVEDA KAMNIK, Novi trg 26b.
skem poslopju. »Strmškov Janez, Kropivnikovi, Prcpadnikov, Resni-kov in drugi nam največ pomagajo«, je dejal Brane, ki dela na kmetiji, »Drolc je poskrbel za električni priključek, pa tudi kamniški Rdeči križ nam je že pomagal z oblačili. Center za socialno delo pa nam je obljubil denarno pomoč.«
Predstavniki občine so jim izročili nekaj priboljškov za novoletne praznike in obljubili, da bo občina po svojih močeh pomagala, tla si bodo čimprej uredili dve sobi za zasilno prebivanje. Tako bodo poskrbeli za clcktroinstalacij-ski material in tople pode. Seve-
da pa je treba že zdaj misliti na trajno rešitev. Zato bodo na občini poskrbeli za ustrezen gradbeni načrt, na podlagi katerega bi čimprej pridobili gradbeno dovoljenje.
Zato, da bi to zamisel čimprej uresničili, bo treba zbrati tudi denarna sredstva in materialne prispevke, denimo v obliki lesa in podobno. Zato se je ob tem obisku porodila ideja, da bi občina, krajevna skupnost Tuhinj in Kamniški občan pripravili skupno akcijo za zbiranje pomoči. Najprej pa bodo morali razrešiti nekatere zadeve okrog skrbništva.
F. S.
Na pogorišču v Lipljah.
Komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja
OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK
vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organe lokalnih skupnosti, da predlagajo kandidate za občinska priznanja.
Priznanja občine Kamnik so:
- naziv častni občan občine Kamnik
- zlato priznanje občine Kamnik
- srebrno priznanje občine Kamnik
- bronasto priznanje občine Kamnik
- spominsko priznanje občine Kamnik
Naziv častni občan občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan.
Zlato priznanje občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Kamnik,
Srebmo priznanje občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Bronasto priznanje občine Kamnik sc podeljuje podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ler društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Spominsko priznanje občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik.
Pisne predloge sprejema komisija za volil ve. imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja občinskega sveta občine Kamnik, Glavni trg 24. do vključno 3. 2. 1999 in morajo vsebovati:
- osebne podatke predlaganega kandidata (ime, priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda....
- /a katero priznanje se predlaga in kratko utemeljitev,
- obrazložitev predloga,
- ime in naslov predlagatelja
Zahteva za revizijo izdaje gradbenega dovoljenja za pozidavo K-6 Utok
Se malograjska soseska spet maje?
Nadaljevanje s I. strani
ZVKI) Kranj pa moram reči, da smo upoštevali dopolnitev projekta v skladu / zahtevo ZVNKI), predvsem je šlo za /nižanje viši-
no »soglasje« samo za objekt BI. gradbeno dovoljenje je pa izdano za celotni kompleks, zato gradbeno dovoljenje nima potrebnih soglasij. Zato smo se obrnili na In-
Vjami nastajajoče malograjske soseske so te dni spet zaropotali stroji gradbenika Z.ur-bija. Lotili se bodo Se stoječega gasilskega hrama in verjetno tudi stavbe nekdanje uto-kove konfekcije.
ne objektov. To pa velja za vse objekte. Moram pa poudariti, da ni v naši pristojnosti presoja, kakšna rešitev bi bila na tem območju najboljša. Upravna enota mora ravnati v skladu z zakonodajo, tako dfZavno kot občinsko,« je še dejal Miha Novak.
Tone Smolnikar, župan občine Kamnik
Začuden sem, da je med podpisniki zahteve za revizijo postopka izdaje gradbenega dovoljenja tudi Igor Pod brezni k, bivši predsednik občinskega sveta, ki je soglasno sprejel obvezno razlago 12. člena odloka o zazidalnem načrtu K-6 Utoh, po kateri je mogoča tudi stanovanjska gradnja. To niti ni v skladu z izjavo njegovih strankarskih kolegov na omenjeni seji občinskega sveta. Se bolj pa me čudi, da sedaj to počnejo skupaj s poslancem Maksom Lavrincem, kol prvopodpisanim na vlogi, ki so jo vložili štiri dni po drugem krogu županskih voliicv. Ali
se ne zavedajo, da s tem nastopajo tudi proti možnosti gradnje ot-roskovarslvcnih prostorov za najmanj 120 otrok v tej soseski?
Maks Lavrinc, poslance Državnega zbora, podpisnik vloge
Najprej glede soglasja ZVNKD Kranj. Nekdo je na načrl v merilu 1:100 (in tO samo pri objektu lil s štirimi etažami) napisal koto +15, lOm + - I m, kot je možno odstopanje. Zavod jc to potrdil, čeprav višina v načrtu (1 X,6 cm), pove, da gre za objekt visok 18.6 metra. Zavod jc dal omeiije
špektoral republike Slovenije za okolje in prostor z vlogo za revizijo postopka, ker samo v reviziji sc vse zadeve prečistijo in bodo tudi na to naleteli (mislim na čudno »soglasje« kranjskega zavoda).
Mene ves čas moti to, da se prostor, ki jc izjemnega pomena, uklanja kapitalističnemu pohlepu, uklonilo sc jc tudi lokalno vodstvo in upravna enota. Namreč profit, ki ga bodo tile gospodje potegnili iz lega, bo oslal njim, problemi pa bodo ostali občini. Že sedaj jc mnogo otrok izven vrtcev, nimamo ene šole, ki bi imela pogoje za 9-letno šolanje, ni urejen promet, niti ena stvar, ki bi morala biti v nekem urejenem kraju urejena, ni urejena. Sedaj pa skozi stranska vrata pripelješ nekaj sto ljudi v to okolje
Pri dajanju mnenja o možnosti stanovanjske gradnje je počepnila celo fakulteta. Če bodo tU stanovanja, spodaj pa trgovine, je odveč misliti, da bodo ljudje iz lega »Cvtija« hodili po nakupe v stari del mesta. 0 leni je prepričan celo profi. (iabi ijelčič. Zalo sem prepričan, da je treba k stvari pristopili bolj resno. Je občina lisla .ki je stvar zapeljala z lokacijsko informacijo. Pravijo, da bo tudi vrtec. Ja, bo če ga bo občina financirala, drugi bodo pa pokasirali profil. Tako negospodarno se o (cm prostoru ne moremo pogovarjati
Se to, da je dama, ki jc kriva, da smo na spomeniku evropske kategorije dobili privatno lastnino, (gradbeno dovoljenje je namreč izdala takratnemu najemniku pro-
stora), mislim na gostilno pod Malim gradom, podpisana tudi pod izpodbijanim gradbenim dovoljenjem. Če bo v reviziji ugotovljeno, da je bilo gradbeno dovoljenje pravno nekorektno izdano in bo odpravljeno, bom zahteval odgovornost gospe, ki je dovoljenje izdala in odgovornost načelnika Upravne enote. Slednjega sem po telefonu večkrat opozoril na možnosti nekorektnega ravnanja pri izdaji gradbenega dovoljenja. Ker gre tu za velika denarna sredstva, jc ta grda senca, ki pade na ljudi, ki so v to zadevo vključeni, lahko toliko večja. To pa potem ni več stvar samo disciplinskega ali upravnega postopka, pač pa kazenski postopek. Zalo bom storil vse, da sc zgodba ne ponovi. Če smo eno si ran Malega gradu te nekam zapeljali, ne smemo še druge strani.«
FRANC SVETEIJ
Vi sprašujete, župan odgovarja! f*
Številni Kamnlčani spraduje-jo. aH bo končno izpolnjena obljuba, dam v letu 1998, da bo Mali grad odprl za oblskovakie?
Sanacijska dela na Malem gradu - še v letošnjem letu ga bodo odprli javnosti
Spomeniško varstvene akcije
na Malem gradu so ločene na dve vrsti del in sicer na nrhoolo-ško-restavratorska dela na kapeli Sv. Miglja ter na sanacijo grajskega obzidja In grajskega pobočja.
/uradi izredno zahtevnih del in tudi težkega dostopa, zahtevata obe področji strokovne In doliro premišljeni' postopke, o katerih se pogosto ne morejo /,e dinili niti največji strokovnjaki, kar seje odražalo tudi v spomeniških akcijah na Malem gradu. Dileme so se pokazale predvsem pri izdelavi slalične sanacije ka pele. lope in obzidja, kar seje odražalo na zelo različnih variantnih rešitvah (kar štiri vari aute, kar je za nekaj času zavrlo delal. Kljub vsemu pa je bilo v preteklih letih \eliko storjenemu, seveda v okviru razpoložljivih
sredstev občine in Ministrstva za kulturo.
Potresni sunki so v lanskem letu povzročili nekatere nove poškodbe (povečale so se obstoječe razpoke v zidovih in obokih v kapeli, nove razpoke so se pojavile na oste-nju južnega okna. nekatera rebra pa so celo delno odsUjplla). Zato je bilo treba ponovno preveriti in korigirati kompletno statiko z. novim obstoječim Stanjem, povezati vezi lope s kapelo In v celoti sanirali ju gozuhodni vogal kapele, ki jc glavni vzrok vseh nastalih poškodb. Spremembo del smo morali uskladili tudi z Ministrstvom za kulturo, korigirati pogodbo m sredstva
preusmerili iz obnove fasade in ostrešja v dodatno sanacijo temeljev kapele in izvedbo novih horizontal nlh vezi. Zaradi Izdelave novih načrtov In prihajajoče zime, del nismo mogli realizirati. HigiKlba z izvajalcem je bila že podpisana, zato bomo lahko z deli začeli takoj, ko bodo vremenske razmere in tempera ture tO dovoljevale
Menimo, da bomo kapelo lahko odprti za javnost v letošnem letu. Notranjost sicer še ni v celoti re-sluvrirunu. vendar jo lahko že sedaj s ponosom pokažemo tudi zahtevnim obiskovalcem. Lopa pred
kapek). ki Je bila glavni krivec, da si kapele ni bilo mogoče ogledati, ni več ovira, j robu bosa nirati še stopnice, uredili okoli 00 in primemo zavarovali itlrzid je na južni strani, ki ga bomo morali sidratl In v celoti obnoviti ločena sanacije obzidja in zaščita Parmove ulice zaradi k rušenja pobočja ca 20.tHKl.0lHl SIT). Tudi stražnemu stolpu bo potretmo doM-ili vsebino. Novega vlagatelja bomo poskusili pridobiti z Javnim razpisom.
Poleg zelo visokih stroškov sanacije Malega gradu in lastniških zapletov pa lahko dodal ne težave pričakujemo tudi zaradi denaclonallzacijskega zahtevka pobočja Malega gradu.
TON h SMOLNIKAR župan
Novoletni sprejem pri županu
Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je pred novim letom. 21. decembra, sprejel vodstvene in druge pomembne delavce z. vseli področij javnega življenja. Na sprejem so bili povabljeni tudi vsi dosedanji predstavniki občine, izvršnega svela in drugih vodstvenih organov družbenega in političnega življenja.
\ kratkem nagovoru je župan spomnil na opravljene naloge v preteklem obdobju, orisal linjukluuliiej še naloge sedanjosti in seveda raz-
mišljal tudi o trenutnih prerivanjih \ naši vsakdanji praksi. Vsem prisotnim je zaželel veliko osebne sreče in zadovoljstva.
Polemičen jiogovor med udeleženci, vseh je bilo med 10 in 50, je bil zelo živahen in ustvarjalen. Ob čaši rajnega je tekla beseda o marsikaterem zanimivem vprašanju.
Srečanje se je kar nekoliko zavleklo in je bilo zelo prijetno.
stani: simšk"
Svoje štiriletno delo je končal tudi občinski nadzorni odbor
Oranje ledine pri spremljanju porabe občinskega tolarja
Zupan Tone Smolnikar med nagovorom udeležencem srečanja v restavraciji Mlakar na Duplici
Z uvedbo nove lokalne samouprave so v občinah začeli delovali tudi nadzorni odbori Njihova pristojnost je opravljati nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzorovati namembnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finačno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Občinski svet je sedemčlanski nadzorni odbor imenoval 19. 4. 1995. O delu tega pomembnega organa občine (poleg njega sta namreč organa občine Se občinski svet in lupan) smo se pogovarjali z njegovim predsednikom dipl. pravnikom Janezom Jegličem.
V nazornem odboru so poleg mene sodelovali Se podpredsednik Zvone Cvek in člani Matevž Košir, Pavlina Mlzori-Ob-lak Miro Petek (do 2. 7. 97K Srečko Re-pansek tod 2. 7. 97), Marija Reba, Jote Tomelj in tajnik Majda Bobnar.
Vseh sej. posebejpoudarjam sklepčnih, smo imeli 47. sprejeli pa smo 25 končnih porodi, ki so zajela okrog 30 nadzori minili strank. Občinskemu svela smo poročali 0 svojem delu vsaka telo od 1995 da 1997. IgtOS pa je nadzorni odbor dat se dodatno poročilo in pojasnilo občinskemu svem o zaključnem računu m premoženjski bilanci občine Kamnik za leto 1997.
Do kakšnih najpomembnejših ugoto-vltev je vaš odbor prišel pri svojem delu?
NaSe delo je potekalo na podlagi splošnih aktov občine in sc posebej na podlagi zakonodaje s področja javnih financ. V odboru smo imeli dva ekonomista, lahko rečem eksperta s področja financ, k i sla na pomembne zadere s področja te zakonodaje Se psehij opozarjata. Ker je za lokalnu samoupravo tO nov organ, smo res na lem področju orali ledina. Odbor sam se je moral uveljavili s svojim delom in s
svojo odgovornostjo.
Na podlagi kakšnih meril ali čigavih pobud In predlogov ste se lotevali pregleda poslovanja posameznih proračunskih porabnikov?
Največ predlogov so dali sretnik i in tUr panal, nekaj pobud pa smo dohiti tudi od občanov. Seveda smo vsak predlog dobro pretehtali, preden smo se lotili nadzora. Zato nismo upoštevali vsake pobude. Predvsem smn bili pozorni do predlogov, ki so se nanašali na večje porabnike proračunskega denarja.
Kako so »nadzorovane stranke« sprejele odločitev nadzornega odbora o pregledu poslovanja?
Tisti uporabnik, ki ji' bil izbran za nadzorovano stranko, je prejel sklep 0 opran nadzora, kaj mora predložiluiadzornemu odboni in časovni rok, v kalercm bo opravljen pregled. Moram reči, da so skoraj vse nadzorovane stranke sodelovale s po-oblaSčencem nadzornega odbora, lje v začetku je prišlo do nekaj nerazumevanja, ker so nekateri menili, da gre za neko staro finančno inspekciju, (e govorimo o konkretnih primeriti, potem hi omenil sama športno zvezo, ki je bila eden najmočnejših uporabnikov proracunsk ili sredslev in kije imela najbolj razvejen« dejavnost. Zato je bilo včasih preglednost nad njihova delavnostjo težko doseči. Končno pa nam ie uspelo tudi le razmere dO neke mere razjasnili.
Zupan je na novinarski konferenci dejal, da občina ni imela vpogleda v celotno poslovanje športne zveze, zlasti glede gospodarjenja s SporUio dvorano. Kaj pravile na to?
Dejstvo je. da sme nadzorni odbor slediti samo denarju, ki gre iz občinskega proračuna. Ker pa se pri športni zvezi ste-
Janez Jeglič, predsednik nadzornega odbora občine Kamnik med pogovorom za bralce Kamniškega občana
ka denar iz več dcjuvasli. kot denimo iz najema. Irenerstva in podobno, je seveda ta denar med seboj pomešan. Ce smo mi hoteli sledili proračunske lolarje. smo avtomatično videli ludi tolarje, ki so prihajali iz drugih dejavnosti. Tega pa se seveda mi nismo smeli dotikali, ne r pozitivnem in ne v negativnem smislu, namreč ali je bil ta denar prav porabljen ali ne.
Vendar gre tu vendarle za gospodarjenje z objekti ki so občinska lasi
Kes je. toda prebral bom kar ugotovitev nadzomegfl odbora: Ravnanje organov športne zveze v zvezi z investicijo v bistro v športni dvorani ni v celoti sprejemljivo z vidika usklajenosti s pooblastili, ki jih n imajo določena z akti športne zveze Predsedstvo jc s sklenitvijo pogodbe o izgradnji bistroja prekoračilo pooblastila. Takšno ravnanje jim jc sicer skupščina SZ s sprejetjem zaključnega računa za leto 1995 pokrila, čeprav jc tudi ugotovila, da gre za prekoračitev pooblastil In še. smo ugotovili, da morajo organi športne zveze, ker razpolagajo z javnim premoženjem,
upoštevali, da so tudi prtlioilki. ki Jih označujejo kot lastna sredstva, posledica razpolaganja z javnim prvmozenjiin. za katero bi morali bolj skrbeli, kol so to delali doslej.
Alije nadzorni odbor obravnaval Se kak podoben primer?
Morda hi omenil še Veliko planino -zaklad narave, katerega pogled smo končali konec letošnjega oktobra. I končno poročilo smo med drugim zapisali, da nekateri občinski vodilni ljudje, ki imajo funkcije v skupščini ali v nadzornem svetu I etika planina - zaklad narave d. o. o. sicer vsebinsko povsem primerno in odgovorno vodijo projekt pove un . I eliko planino - zaklad narave d. o. o., kur je hva-kvredno, vendar isli ljudje premalo formaliziralo svoja dejanja, povezana z uporabo lokalnih jamih sredstev, kar pa nemim-bili hvakvredno. To pa marsikdaj dobiva negativno konotacijo in omogoča politično proigravanje. Spruštijem se, zakaj se vna/mj ne načrtuje tista, kar se kasneje težko veri-
ficira oziroma povzroča težave oh sprejemanju zaključnih računov občinskega proračuna.
Menimo, da bi morali biti sk lepi občinskega sveta v lakih primerih bistveno konkretnejši Recimo, zapis o pok rivanju tistega deta izgube, ki niposledicu slabega poslovanja družbe, brez kakršnekoli kvantifikacije in pravzaprav brez časovne omejitve, je tako rekoč popolnoma neustrezen sklep.
Ili lahko povedali kakšen odme\ so imela vaša poročila o pregledih poslovanja proračunskih uporabnikov v občinskem sveta in pri samih uporabnikih ter v občinski upravi
Ko sem sodeloval na občinskih vr/u/i, sem imel večkrat občutek, daje to, za svetnike dokaj strokovna lematika, da se razen listih svetnikov iz široke, kol sta denimo. Hiuilsilimircr. Capuder in morda še Meršak in Perčič, drugi svetniki, kot kaže, niso poglabljali v naša poročila in so se nekako izogibali debati, da ne bi »usekali mimo«, kot rečemo.
O zaključnem računu lanskega proračuna pa je bilo v sveta kar precej razprave. Zlasti svetnik tVindschnurer je pogosto opozarjal, da se ni vse razčiščeno, da prihodki in odhodki »stritejo« za nekaj desetin rmitjonov In podobno?
Res je, vendar smo v nadzornem Odboru le stvari razčistili. Natprej moram reci, da ni res. kol je v Kamniškem občanu trdil M. Windsehnurer. da smo mnenje od bora sprejeli na nesklepčni seji. Mi smo
ugotovili, da se te stvari ne dajo pokriti, ker se koncem leta (31. decembra) finance ne zapro in se na novo ne odpro I. januarja naslednje leto. I o se prenaša. Moram pa reči, da ni šlo za nobeno kakršnokoli okoriščanje s tem denarjem. Ce bi mi to ugotovili, smo dolžni sprožiti ustrezne postopke Na to nas zavezuje tudi zakon o kazenskem postopku in naš poslovnik. Sicer pa bi kazensko odgovarjal jaz kot predsednik nadzornega odbora.
Kako pa ste konkretno razdelili delo ur kako je deloval odbor na sejah?
Za vsak nadzor smo določili dva pooblaščenca, ki sta pripravila predlog ugotovitev in predlogov. Naše seje pa so trajale tudi po tri ure. Vendar je bilo treba opru-viti še nešteto ur pri pregledih na terenu in pripravi gradiva doma. Vendar za to ni nihče dobil nobenega nadomestila, samo skromno sejnino.
Zato hi se vsem članom nadzornega odltoru in tajniku za ves trud in izkazano strokovnost iskreno zahvalil.
KakSna je na podlagi dosedanjUi izkušenj pot naprej in kaj čaka novi nadzorni odbor?
Mislim, da bi bilo treba imeti v nadzornem odboru tudi v bodoče vsaj enega do dva ekonomista. Morda hi bilo prav, če hi bil še kak finančnik, računovodja in podobno.
Nadzorni odbor se bo moral vključiti tudi v spremljanje delitve sedanjega občinskega premoženja ob delitveni bilanci med kamniška in komendsko občino. Seveda pa je treba najprej temeljito pripraviti popis občinskega premoženja.
Caka še vprašanje pregleda gospodarjenja v Komunalnem podjetju, kije eden izmed največjih porabnikov proračunskih sredstev. Tudi v to ho tn-ba prej ali slej ugrizniti.
FRANC SVI TUJ
Prva seja novega občinskega sveta
Nadaljevanje s I. strani
Predsednica občinske volilne komisije Nina Kodra Balantič je podala kratko poročilo o poteku in rezultatih volitev članov občinskega sveta in župana.
Na predlog Ivana Pristovnika so svetniki dnevni red. ki je predvideval konstituiranje občinskega sveta z imenovanjem mandatne komisije in komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja razširil z. dodatno točko, obravnavo predloga sklepa o nakupu stavbnega zemljišča. Potem ko so svetniki na predlog začasne mandatne komisije potrdili mandate članom občinskega sveta in županu, je predsedujoča Ivana Jerman čestitala županu Tonetu Smolnikarju in mu obesila okrog vratu svečano župansko insignijo.
Zupan Smolnikar se jc zahvalil za vse čestitke in še posebej izrekel zahvalo volilcem. Poudaril je, da računa na uspešno sodelovanje vseh svetnikov, saj sam župan ne more narediti kaj dosti. Na predlog skupin svetnikov je občinski svet imenoval komisijo za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja m priznanja, ki jo teSUvljajO predsednik f.retjor Koncilja (LDS) in člani Anton Hočevar in Dušan Jesenik (SLS), Janez Krt (SKD), Janez kepan-šek (SDS), Tatjana Rot Djalil (ZLSD) in Marjan Sehnabl (Desus.)
Občinski svet jc nato sprejel sklep 0 začasnem financiranju javne porabe v občini Kamnik v letu 1999, po katerem se sme do sprejetja občinskega proračuna za letos mesečno porabiti ena dvanajstina realiziranih odhodkov za leto 1998. Občina Kamnik pa bo od I. januarja v celoti zagotavljala sredstva za plače, splošne materialne stroške in amortizacijo javnega zavoda Muzej Kamnik, ki jih je doslej zagotavljala država. Zupan Smolnika rje namreč z ministrom za kulturo Jožefom Školčem pred dnevi že podpisal ustrezno pogodbo v znesku 30 milijonov tolarjev.
Predlog župana, naj bi občina odkupila od Stola nezazidano stavbno zemljišče na Duplici v izmeri 3587 m', na katerem je predvidena gradnja stanovanj in objektov komunalne infrastrukture, je med svetniki naletel na določene pomisleke, predvsem I vidika, da je ponujena cena previsoka. Občina naj bi namreč za zemljišče plačala skoraj 31 milijonov Sff ali 8.600 SIT za m?. To pa je po mnenju nekaterih za zemljišče, ki ga zaradi talne vode ne bi bilo moč podkletiti, previsoka cena Vendar je kasneje v razpravi prevladalo mnenje, da bi s tem zemljiščem nekako poračunali dolg ki ga ima Stol do občine iz naslova neplačanega prispevka za uporabo stavbnega zemljišča. Ta nakup pa seveda ne bi smel biti presedan za druga podjetja, namreč da bi dolgove do občine poravnavali kar v materialni obliki. Svetniki so po razpravi le sklenili, da občina navedeno zemljišče kupi
FRANC SVETEIJ
4 18. januarja 1999
PO NAŠIH KRAJIH
Kamniški OBČAN
Na kr
Blagoslovitev konj in božični koncert na Križu
Kri - dar življenja
2, 3. in 4. februarja bo letošnja prva krvodajalska akcija, ki jo organizira Območno združenje Rdečega Križa. Odvzem krvi bo na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Šlajmerjeva ul. 6.
Za krvodajalce je organiziran prevoz s posebnimi avtobusi po naslednjem razporedu:
torek, 2. feb. 1999
ob 6.00 - Avtobusna postaja (AP) Kamnik, z vmesnimi postanki do Šmarce
9.00 - AP Češnjice (Tuh. dolina) z vmesnimi postanki do Šmarce
11.00 - AP Kamnik. z vmesnimi postanki do Duplice, mto ustavi se na Križu, v Mostah in Komendi
sreda, 3. feb. 1999
ob 6.00 - AP Kamnik, s postanki do Šmarce
8.00 - AP Kamnik, s postanki do Šmarce
9.00 - Srednješolski center Rudolfa Maistra (le za srednješolce)
10.00 - AP Kamnik, s postanki do Šmarce
II.(K) - Srednješolski center Rudolfa Maistra (samo za srednješolce)
četrtek, 4. februarja 1999
ob 6.00 - AP Kamnik s postanki do Šmarce
9.00 - AP Orna - Pri Logarju z vmesnimi postanki do Ncvelj, nato nadaljuje vožnjo v Tunjicc in Kamnik, z vmesnimi postanki do Šmarce
11.00 - AP Kamnik s postanki do Duplice, nato pelje na Križ. v Moste in Komendo
Vse krvodajalce bodo avtobusi po odvzemu krvi odpeljali nazaj do izhodiščne postaje.
Rdeči križ vljudno vabi vse zdrave krajane, da se te človekoljubne akcije udeležijo v čim večjem številu.
STANE SIMŠIČ
Luč miru
devetič na Kamniškem
V minulem decembru nas je kar pošteno zeblo. Tudi na predzadnjo nedeljo je bilo tako. Toda neprijazno vreme ni odvrnilo kamniških skavtinj in skavtov od poti v Ljubljano. Že pred sedmo uro zjutraj so se zbrali na avtobusni postaji in se odpravili po Luč miru iz Betlehema.
Izpod meglenega neba so se vr-tinčile snežinke, ko so si utirali pot k prenovljeni cerkvi sv. Jožeta na Poljanah. Sem jc okoli osme zjutraj prispela Luč miru, ki jo je iz votline Kristusovega rojstva prinesla na Dunaj devetletna deklica Hana. Čast jo jc doletela, ker se je v minulem letu izkazala z dobroto in pomočjo bližnjemu. Z lXinaja so skavti LuC miru raznesli v večino evropskih držav, tudi v Slovenijo. Slovenskim skavtom so pomagali tudi taborniki. Že v soboto zvečer je luč prispela v Maribor, kjer so ji mladi pripravili veličasten sprejem in živi obroč okoli mariborske stolnice. V Mariboru je luč prenočila in zgodaj zjutraj z vlakom Slovenskih železnic, ki so vključene v mednarodno akcijo, prispela v Ljubljano in popoldne še v Koper.
V predbožičnem času jc bilo v Sloveniji razdeljenih nekaj več kot 100.000 lučk. ixl tega so jih kamniški skavti razdelili okoli 1.300. Seveda ljudje Luč miru širijo tudi na
neformalne načine, ki niso zajeti v objavljene številke.
V sporočilu, ki je spremljalo letošnjo akcijo, jc bilo zapisano: »Srce je kraj upanja. Srce je kraj zaupanja. Prisluhnimo besedi, ki daje življenje, in vse bomo videli v novi luči.«
V letošnjo akcijo se je vključilo tudi podjetje PAX iz Kamnika, ki jc s svečarstvom Štele izdelalo lepo oblikovano in varno lučko.
I). B.
Volčič Bernard z lučko miru pred plakatom, ki poudarja »upanje« kot vodilno misel akcije v letu /998.
SCT, d.d., Ljubljana
obvešča, da bo zaradi gradnje novega mostu popolna zapora Maistrove ulice v Kamniku na področju mostu čez Kamniško Bistrico.
Zapora bo v času od 2. 1. 1999 do 31. 3. 1999.
Prosimo za razumevanje.
Križ. je v dnevih med božičem in novim letom doživel kar dve lepi slovesnosti: na god sv. Štefana (njegov kip je v južnem, stranskem oltarju podružnične cerkve sv. Pavla) in državnega praznika dneva samostojnosti, 26. decembra dopoldne, blagoslovitev konj. 29. decembra pa večer božičnih pesmi in napevov McPZ Šentviški zvon iz Šentvida pri Lukovici.
Konje, tokrat jih je bilo petindvajset, je blagoslovil komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic.
gosiovitve konj Ivan Hlade.
Kmetje in kmetice so blagoslovljeno sol doma potrosili med krmo domačim živalim, da bi bile zd ravc.
Skoraj nič manj slovesno in božično ni bilo na Križu le dva dni pozneje, ko jc v njihovi cerkvi ob 19. uri pel MePZ Šentviški zvon, ki je lani že gostoval v suhadol-ski cerkvi. Zbor letos praznuje desetletnico delovanja, vodi pa ga izkušeni dirigent Karel leskovec, ki se lahko pohvali z lepimi us-
Blagoslovltev konj na Križu
Obred je spremljalo okrog petsto obiskovalcev, ki sc nismo ustrašili mraza. Pel jc Mešani cerkveni pevski zbor P. P. Glavar Komenda.
Številne udeležence slovesnosti, ki se jc je udeležil tudi komendski župan Tomaž Drolec s soprogo Viko in več občinskimi svetniki ter svetnicami (Katja fabernik jc prišla celo v gorenjski narodni noši), je pozdravil tudi domači cerkveni ključar in pobudnik bla-
pehi kot glasbeni pedagog na Glasben) šoli Domžale in zborovodja.
McPZ Šentviški zvon jc na Križu nastopil z izbranim programom domačih in tujih božičnih pesmi in napevov.
Obiskovalci smo doživeli zares lep božični večer, škoda je le. da nas je bilo razmeroma malo. Potem pa (ožimo, kako kultura in kulturno življenje ugašata!
JOŽE PAVLIC
Božiček, pevska skupina Ragle in silvestrovanje na vasi
Suhadolc so v zadnji polovici decembra doživele troje dogodkov, ki so Sc tesneje povezali in duhovno obogatili domačine, hkrati pa jim tudi polepšali dni pred začetkom leta 1999.
Najprej je najmlajše prebivalce vasi (do sedmega leta starosti) 19. decembra obiskal Božiček. Bila je to njegova prva pot »iz, pravljične dežele« v to vas. pripeljal pa sc je s konjem in na saneh. Obdaril je kar sto otrok in nc samo predšolskih, saj je srce v pričakovanju darila močneje bilo tudi tistim, ki obiskujejo prve razrede osnovne sole in bi zelo žalostni odšli brez njega domov. Božičku so pri razdeljevanju daril pomagali palčki. Ob njegovem prihodu se je sredi vasi zbralo zelo veliko vaščanov.
Že naslednji dan popoldne je v podružnični cerkvi sv. Klcmna gostovala pevska skupina osmih deklet Ragle iz Trebnjega. Pela jc ljudske adventne in božične pesmi ter kolednice, uprizorila pa jc tudi stari predbožični običaj Marijo
nosijo. Pred njihovim nastopom jc domačin .lože Pavlic govoril o duhovnem pomenu tega običaja, praznovanja božiča in kolcdova-nja v Komendi, kjer so bile do srede prejšnjega stoletja zelo znane in so se mogoče celo najdlje na Slovenskem ohranile tako imenovane stavnice - darovanje sveč (voska) za cerkvene polrebc. Običaj bi kazalo obuditi, kot bodo skušali v Suhadoiah na Antonovo nedeljo, 17. januarja, po maši z licitacijo krač pred cerkvijo.
Ragle so navdušile z zares ubranim petjem, zlasti pa z lepim nastopom, ki ga človek nc bi pričakoval od tako mladih deklet.
Precej Suhadolčanov jc tudi letos pričakalo novo leto sredi vasi ob bogato obloženih mizah z dobrotami suhadolske kuhinje in kleli ter ognju, ki je prijetno grel, da nc bi preveč zeblo v noge. Za to so poskrbeli tudi domači glasbeni talenti, ki so igrali plesno glasbo.
JOŽE PAVLIC
Žrebanje naročnikov Adriaplina
V torek, 5. januarja, so sc v studiu Televizije Impulz zbrali predstavniki občin Kamnik (Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor). Rogaška Slatina (župan Branko Kidrič) in Ptuj (Stanislav Napast, načelnik oddelka za okolje in prostor), da bi s sodelovanjem predstavnikov Adriaplina, In-grid Bakše in inž. Lojzeta Babica izžrebali iz vsake občine po enega naročnika, ki bo v letu 1999 brezplačno uporabljal zemeljski plin.
Mala Sara Ogrincc je iz treh steklenih posod med 269 kamniškimi individualnimi naročniki dobave zemeljskega plina po dveh poskusih, koje biki izžrebana številka višja od 269, potegnila številko 90, pod katero je v seznamu naročnikov zapisan Pavel Klemen iz Kovinarske 7 v Kamniku.
Kot nam je takoj po obvestilu o žrebanju povedala njegova žena.
od začetka letošnje kurilne sezone, ko so dobili plinski priključek, ogrevajo trisobno stanovanje v seststanovanjskem bloku. Za ogrevanje prek 5 radiatorjev in sanitarne vode so v decembru porabili od 9 do 10 m1 plina na dan, kar pomeni okrog 300 m' plina na mesec. Zato so se srečnega dogodka zelo razveselili, saj jim bo kar olajšal stroške letnega družinskega proračuna.
Inž. Lojze Babic, Tehnični direktor Adriaplina, je ob tej priložnosti dejal, da so lani v Kamniku položili 14 novih km plinskih vodov in da sedaj skupaj z večjimi skupinskimi porabniki zemeljski plin uporablja 282 naročnikov, letos bodo položili se preostali del plinskega omrežja v skupini dolžini 19 km in sicer v središču Kamnika, na Perovcm in v Smarti, kar bo omogočilo priključitev prek 500 novih porabnikov plina.
Spomenik sprave v Nevljah
V nedeljo, 6. decembra 1998, ob 10. uri so pred župnijsko cerkvijo v Nevljah blagoslovili spominsko ploščo vsem žrtvam druge svetovne vojne iz krajev župnije Ncvljc nc glede na to, na kateri strani so umrli. Spominsko sv. mašo za vse žrtve vojne in blagoslovitev spomenika jc vodil kanonik g. Vinko Prestor, v kratkem kulturnem programu pa so sodelovali pevci cerkvenega zbora iz Ncvelj in deklamatorka ga. Tina Romšak.
Glavni pobudnik postavitve omenjene spominske plošče je bil g. Maksimiljan Šimenc z Vrh polja, ki je vložil veliko truda, da je pridobil soglasje svojcev žrtev, katerih imena so vpisana (le za tri žrtve mu od svojcev ni uspelo dobiti soglasja). V svojem nagovoru je med drugim poudaril, da ga misel na postavitev skupnega spomenika spremlja žc dolgo časa. Veliko na spominski plošči napisanih oseb je dobro poznal in ve, da si niso bili sovražni med seboj, se sprti ne, žal pa jih jc usoda med vojno vihro postavila na različno stran. Zato jc prav, da se njihova imena napišejo na isto ploščo in tako skupaj pričajo sedanjim generacijam, zlasti pa mladim o nesmiselnosti vojnega divjanja.
Spominsko ploščo iz črnega marmorja je izdelal Andrej Bur-gar iz Mengša, postavitev spome-
Spravna opomin
spominska ploSča v Nevljah - spomin in sedanjim generacijam.
nika pa so s prostovoljnimi prispevki pokrili nekateri svojci žrtev, ostali krajani in nekateri podjetniki. z.;i kar sc jim organizatorji postavitve spomenika prav lepo zahvaljujejo, S postavitvijo tega spomenika sprave se Ncvljc uvrščajo med tiste redke kraje v naši občini, ki imajo na skupnem spomeniku vse padle v drugi svetovni vojni in tako dokazujejo, da so se tudi Se živeči pripravljeni spraviti med seboj, pa čeprav je to, zlasti za starejšo generacijo, ki je bila priča tedanjim dogodkom, še vedno zelo boleče.
DAMJAN IIANČIČ
Ustanovljeno je Društvo veteranov vojne za Slovenijo
Pripravljalni odbor za ustanovitev združenja veteranov vojne za Slovenijo jc v začetku novembri sklical ustanovni zlmr, ki so sega udeležili člani, udeleženci medvojnih aktivnosti na Kamniškem.
/veza na drztnnl ravni je organi zirana v trinajstjili pokrajinah. Ka mnik pa spada \ ljubljansko pokra
jim. Predsednik slovenskega združenja je g. Srečko Lisjak, v ljubljanski pokrajini pa to dolžnost opravlja g. Bojati Končan. Seveda gre pri organiziranosti za načela dela druste\. ■\kli\ iHisti 86 Izvajajo na prostovoljni osnovi, predvsem tiste na nujni/, njih ravneh. Pri pripravah na ustanovitev smo pomoč iskali na Občini Kamnik ter na Izpostavi za obrambo Kamnik. Tajnik občine Ivan Prl-stovnik nam jo je obljubil, enako tudi vodja Izpostave za obrambo Miha Unutar in sodelavci, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. (ibmočno združenji' \eteratmv združuje chine iz občine Kamnika in Komende, tire za domoljubno, nepolitično, neprolil no in nevladno organizacijo, ki ima v svojih vrstah udeležence priprav na vojno ter aktivne v vojni za Slovenijo 1 času od 17. maju 1990 do 2ti. oktobra leta 1991.
Članstvo v društvu je proatovolj no. ne pomeni pa avtomatične pridobitve statusa vojnega veterana /m '/zakonu v vojnih veteranih.
NajpomembnejŠe naloge društva
šo: sprejem članstva, skrli za invalide ter svojce padlih v vojni, nuđenje strokovne pomoči svojim članom pri pridobili Statusa vojnega veterana po zakonu. pritkililvanje pisnega In drugega gradiva o pripravah in vojni, seznanjanje javnosti z znanimi in do zdaj neznanimi dogodki ter vlogami posameznikov v njej. organizacija ter udeležba na svečenoslih oli ohlotni-oah dogodkov v vojni, sodčku a njo s sorodnimi organizacijami, predlaganje ter podelitev priznanj, organizacija interesnih dejSVOSti članstva. Udeleženci ustanovnega zbora so
potrdili osnovni' akte. ki so nujni za normalno delo organizacije ter Izvolili svoje vodstvo. Predsedstvu urga nizncije jc izvoljeno za dobo štirih let, \ njem jia so: .lutiez lieukovic. .lan ko lllugšič, Zdenka Kluncnik. Marjan Križnik. Janez Volkar, Prane Onierz.it. .lože \rko. Zvone Cvek, Marjan 1'oljnnsek, Demilrij 1'crčic. Borut Ulčar, Orem Koncilja, Marjan Schnahl. Tone Muvrin in Anton Ka iliinc.
Zn predsednika organizacije je bil Izvoljen Janko lllugšic za namestnika pa Janez lieukovic. Naloge sekre laike Imi opravljala Zdenka hlaucnik. Nadzorni odbor bo vodil Janez I trlo gnr ter člana Pavel Zaviti in Pilo .letnimi. V častnem razsodišču, ki bo
presojah upravičenost vlog za članstvo, so Jože \rko kol predsednik ter člana Borut ličar in Marjan Poljan Sek.
Stalni omogoča I udi odbOTO in ko misije, glede na potrebe in voljo članstva. Stalili posebej omenja sekcijo Manevrske strukture narodne zaSČl-te.
Pobudniki in ustanovitelji v svoje vrste vabimo vse, ki ste izkazali svoj
patriotski odnos do osamosvajanja Slovenije v letih 1990 in 1991 in bili pripravljeni zanj prispevati svoj delež. Skupaj smo dolžni ohranili spo min na dogodke in jih primerno ovrednotiti ter ceniti. Polntihtiki ustnim vitve društva veteranov nismo imeli v mislili velikih besed in hvale, tem več le spoštovanje ter odnosu do vseh In vsakogar, ki je \ osamosvojitvenih naporih sodelovat. Vabimo vas. da sina nt pridružile!
Svojo voljo in interes lahko izrazile s tem da na Izpostavi za obratit lio Kamnik. Maistrova 1H lavtoliiisna
postaja) izpolnite pristopno izjavo.
plačate članarino ter priložile osebno fotografijo. Predsedstvo združenja
im vašo vhgo obravnavalo ter vam iz
dalo člansko izkaznico. PREDSEDSTVO OZ VVS KAMNIK JANKO BLAGŠIČ
V Kamniku na Steletovi cesti prodamo takoj vseljivo, komfortno, novo triinpolsobno stanovanje v izmeri 85,90 m' po ceni 171.541,50 SIT/m2 (cr prodamo ali oddamo v najem tudi več poslovnih prostorov za pisarniško ali drugo dejavnost.
V Kamniku, Pot 27. julija 3, prodamo takoj vseljivo novo garsonjero v izmeri 37,95 m' po ceni 178.261,00 SI I /m .
Informacije v prostorih SKG, d.d., Kamnik ali po telefonu 81 1-067.
Pianistka Eva Bohte
Zdi se mi, da človek brez glasbe ne obstaja
»Če živiš v hiši, kjer vsak dan poslušaš glasbo, potem se ti zdi, da človek brez nje ne Obstaja,« pravi mlada pianistka Kva Bohte, ki je po svojih nastopih znana tudi med Kamni-Cani. Prav pred kratkim, v decembru prejšnjega leta, le zaključila podiplomski študij klavirja z dvema klavirskima recitaloma V Baslu, kjer se je šolala n:t Musik Akadcmic dcr Stadt Basel. Zdaj svojo pot še nadaljnje v tem kraju, saj bo od januar ja 1999 začela delati kot korepetitor klarinetnega razreda prof. Irancoisa Bcndc na isti akadem
Ze s Šestimi leti se je začela učiti klavir na Nižji glasbeni šoli pri mami prof. Martini Golob Bolite, lako je končala šest razredov. Srednjo glasbeno šolo je obiskovala v Ljub* Ijani pri prof. Andreju Jarcu, študij klavirja pa je nadaljevala na Akademiji za glasbo. Studij je z odliko končala leta 1996 v razredu priznane pianistke Dubravke Tomšič Sre-botnjak. Za seboj ima lepo število javnih nastopov - solističnih in tudi z orkestri. Kol dijakinja in študentka pa se je udeleževala različnih tekmovanj in prejemala visoke nagrade. I.ela 1985 je bila na tekmovanju učencev in študentov glasbe republike Slovenije druga, leta 1987 tretja. 1989. leta pa prva. Na zveznem tekmovanju mladih glasbenikov Jugoslavije leta 1989 v Sarajevu in na republiškem slovenskem tekmovanju komornih skupin je bila druga in leta 1995 na tekmovanju mladih glas
benikov čel rta.
Kakšna je torej pot h glasbi?
Moja družina je pretežno glasbena. Mama je pianistka in brat je že pred menoj igral klavir. Tudi on1 je velik ljubitelj glasbe, predvsem narodne Tako je glasba postala tlel mo-"je vzgoje. Vendar pa je potreben tudi talent. Najbrž je tudi ta v druži-ni, saj smo pretežno vsi glasbeniki. Dom sem sc zitčela učiti klavirja že pri pelih letih. Na to Obdobje imam zelo lepe Spomine, ker me je učila mama. Moram reči, da je zelo do ber pedagog m da mi je dala zelo dobro osnovo za mojo nadaljnjo glasbeno pot. Pri njej sem končala nižjo glasbeno šolo. Igrala pa sem tudi prečno flavto, obiskovala plesne tečaje, učila sem sc tujih jezikov, ukvarjala sem se tudi s športom, Gic
torej /a kompleksen razvoj, saj je fizični tlel dobro dopolnilo intelektualnemu razvoju. Srednjo glasbeno so lo sem končala v treh letih, vsesko-
zi pa sem Sc javno solistično nastopala.
Udeleževala sem sc tudi različnih tekmovanj. Kako pa vas je pot zanesla v tujino?
Leta 1995 sem opravila sprejemni izpit za podiplomski študij klavirja na Musik Akadcmic dcr Stadt Bascl. Imela sem srečo: v svoj razred me je sprejel priznani avstrijski pianist Rudolf Buchbinder. Že prej pa sem si zelo želela študirati v tujini. Naši glasbeniki sc takoj po diplomi na akademiji zaposlijo, kar je velika obremenitev, ki ne dopušča dovolj ča-_____    sa za izpopolnjevanje. I     "      Vendar pa je študij v lu-lini zelo drag. Jaz sem dobila štipendijo Ministrstva za kulturo, plačali pa so mi tudi šolnino.
Kakšni pa so nadaljnji službeni obeti?
Ponudili so mi, da bom korepetitorka klarinetnega razreda m tudi pevskega razreda pri prof. Kttrtu VVidmcrju. To je zame res enkratna priložnost. Videla bom. kako se bodo stvari razvile. Rada bi se na prej obdržala stik s solo, poskušala pa se bom (udi koncertno udeleže vati. Zdi sc mi, da si mora glasbenik ves čas širiti
obzorje tudi tako. da spoznava različne ljudi, ko koncertna po različnih odrih in v različnih kulturnih okoljih. Kakšna jc primerjava med študijem pri nas in v tujini?
Cilasba je povsod glasba. Ko sem pred sedmimi leti šla na akademijo, sem bila seveda mlajša in zalo nisem imela posebno velikih ciljev - le zaključili Studij. Imela pa sem srečo, da sem lahko študirala pri Odlični pianistki Dubravki Tomšič Srcbolnjak. To jc bila dobra priložnost - študirati pri osebnosti, ki z. glasbo zares živi in veliko koncertira. Pri njej jc prevladovalo trdo delo. disciplina, resnost, kar jc zelo pomembno za vsako delo. lako sem ob Študiju vadila (udi do sedem, osem ur na dan. Študij na akademiji v Baslu pa jc zelo raznolik, tudi zato,-ker je akademija zelo dobra. Predava veliko zelo priznanih profesorjev. Študij jc veliko bolj sproščen kot pri nas.
Kako pa je s stiki z drugimi študenti in tamkajšnjimi ljudmi? '
Sodelovanje s Studenti, ki izhajajo z. vseli koncev sveta, je zanimivo. Zato je ludi zelo pomembno znanje tujih jezikov. Prvo leto je bilo malo težje, sedaj pa jc že boljše, ker sem sc prilagodila okolju. V vsaki deželi je mentaliteta ljudi nekoliko drugač na. Švicarji imajo veliko sorodnih pogledov kot Slovenci. So bolj z.adiza-ni, če pa jim ugajaš, so zelo prijemi in zvesti prijatelji,
Najbrž se glasba prepleta tako v vašem poklicnem kot zasebnem življenju.
(rlasba je zame hkrati hobi in tlelo lo le bil tudi moj življenjski cilj. Cilasba jc pripomogla tudi k mojemu
osebnostnemu razvoju. Zaradi irje sem spoznala veliko ljudi, s katerimi sodelujem. Ob glasbi sc tudi sproščam.
Kako se počutite na odru?
Ko igram v sobi, nisem tako dobra kol na odru Na odru sem z veseljem. Tremo imam le mesec dni pred nastopom, kei vem. da bom
mogla veliko vatliti. Strah me je na
matična knjižnica kamnik
PRAVLJIČNE URICE NA POTUJOČI KNJIŽNICI
ponedeljek, 1. februar, ob 17.30 v Osnovni soli Šmartno
Četrtek, 4. februar, ob 1H. uri v šoli Tunjice
petek, 5. februar, ob 17. uri na Krivčevem, v Mi Gozd
sreda, 10. februar, ob 16. uri v soli Sela
ponedeljek, 15. februar, ob lk. uri v kulturnem domu Laze
torek, 16. februar, ob 17.15 v soli Motnik
Pravljičarka Jana PogOtar bo otrokom povedala pravljico frijatellt,
avtorja llclmerja Heineja, ki jo je prevedel in upesnil Ione Pavček.
Cena pravljične ure: 200,00 SIT
Otroci naj s seboj prinesejo copate!
Pridite, da nam bo lepo!
mreč zaradi forme. Vendar človek po toliko letih že ve kaj je treba narediti. Ko grem na oder, sem zato zelo sproščena. Všeč mi je tudi, če lahko vidim publiko. Rada imam to, da se lahko še srečam s kom iz publike in da ta ni daleč od mene.
Kaj pa sicer radi počnete?
Na prvem mestu jc glasba. Glasba - lo sem jaz. Ratla imam tudi šport, zanimam sc tudi za druga kulturna področja: kiparstvo, slikarstvo, film, gledališče, ples. jezike. Všeč so mi potovanja in spoznavanje drugih kultur. S tem si človek pridobiva notranje bogastvo, kar lahko izrazim tudi v glasbi. Po delu potrebujem namreč tudi dober in konstruktiven počitek.
Česa pa ne marate?
Črnogledosti ljudi. Tega pa res ne maram. Težko gledam ljudi, ki obupajo nad življenjem. Takšnim jc tudi težko pomagali. Najbolj grozno je, če ljudje ne najdejo svoje izpolnitve, stvari, ki jih navdajajo z veseljem in za katere bi bili pripravljeni storiti tudi kaj več.
Kaj potem najbolj cenite pri ljudeh?
Najrajši imam kreativne in živahne ljudi. Všeč mi jc, če sc znajo čca razveselili. Ce nekdo pokaže, veselje, se je zanj vredno potrudili in sc osebno zavzeli.
BRKDA PODBREŽNIK VIJKMIR
Nepozaben spomin na umetnika in prijatelja
Akademika Primoža Ramovša ni več med nami
Bilo je teden dni pred božičnimi prazniki, ko nas je dosegla vest, da je gospod P Ramovš omahnil na cesti in se hudo poškodoval Od tistega trenutka dalje smo iz dneva v dan upali, da poškodbe niso tako usodne, a to upanje je bila tolažba pred najhujšim - izgubo velikega človeka in prijatelja.
Božič je bil zanj vedno velik verski In osebni praznik. Koliko ur je leto za letom v tistih dneh preživel za orglami in s svojim igranjem, ki se Je tako lepo vklapljalo v trenutek časa, lepšal božično razpoloženje.
Zadnji božič pa so bile njegove misli že onkraj zemeljskega. Po dobrih treh lednih po usodnem padcu je tiho odšel v svet lepote in miru, v tisti snet, v katerega je tako zvesto In vdano veroval.
Obuditi želim nekaj spominov na človeka in jirijatelja. ki je med drugimi zaznamoval tudi mojo življenjsko pot, za kar sem mu zelo hvaležna. Ob neki priložnosti je naša mama gospodu Ramovšu zaupala, da si želim oditi iz Stranj v Ljubljano. To mojo veliko zeljo je gospod Ratiuivs vzel zelo zares, .leseni leta 1952 sem tako po njegovi zaslugi prišla v Ljubljano, v povsem BOVO
Gibranova zrna modrosti v kamniški Veroniki
Gledališka skupina SŠKM pod vodstvom mentorice prof. Maije Kodru se k- 11. decembra po polletnem premoru spet predstavila kamniškemu občinstvu, tokrat s poetičnim večerom Gibranova zrna modrosti.
Ob občuteni interperetaciji Gibranovih razmišljanj in prijetni glasbi smo lahko začutili, kako pomembno je biti Človek, ta vse in ta nic. ta kralj stvarstva in pekla sebi in drugim, to končno in neskončno bilje, ta letna in luč hkrati. Njegovo sporočilo jc očitno: ljubezen, dobrota, oilpuScanje. sočutje m blagost so za srečno Življenje prav tako potrebni, kol so za naSe telo potrebne življenjske prvine kruh. voda, luč, zrak...
Množica obiskovalcev je ponovno potrdila veliko zanimanje Kamničanov za podobne ktillurnc dogodke. KATJA DOUNAR
Deset »naj« s področja likovne umetnosti
■ Po izboru akademskega slikarja in likovnega kritika Dušana Lipovca
1. Najbolj kvalitetna slikarska razstava: Jože lisnikar. slikarska predstavitev ob slikarjevi sedemdesetletnici, ZKO Kamnik, razstavišče Veronika
2. Najbolj odmeven in kvaliteten likovni tlogotlek: likovno srečanje kolonija »Stilna 98«, ZKO Kamnik, razstava v Veroniki, glavni sponzor Nova ljubljanska ban ka
3. Najbolj odmevna likovna razstavil: Dušan Lipovec in Dušan Sterle: »Kamnik & Kamnik« - slike, ZKO Kamnik, razstavišče Veronika, pokrovitelj Nova LB, podružnica Kamnik
4. Najbolj strokovno dognana razstava: Žlahtni purgar ji kamniški - najprcniož.ncjši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja, Kulturni center Kamnik - grad Zaprite, kustos Zora lorkar, kvalitetna celostna podoba razstave arh. Marjan Kocjan
5. Najbolj inovativen in provokativna! likovni dogodek: slikarska razslava in muliiiitncI niski projekt lomaza Schlcgla »Gledalci
II«. razstavišče Veronika.
6. Najbolj kvaliteten in zanimiv likovni prvenec: razstava grafik Studenta likovnega oddelka Peda-goške fakultete v Ljubljani Andreja Schlcgla. kavarana VcTonika
7. Najboljši javni spomenik: doprsni kip - spomenik dr. Juriju Ka-rolu Starovasniku ob 250-lclnici njegovega rojstva, avtor skulplrile: akademski kipai Stojan Batič,
vznožje Malega gradu
8. Najbolj zanimiva arhitekturna študija: Bojan in Tomaž Schlcgl, projekt za izgradjo novega mostu čez Kamniško Bistrico
9. Publikacija, ki je med drugim največ doprinesla o vedenju o likovni umetnosti na Kamniškem: Kamniški zbornik XIV. izdala Občina Kamnik, urednica Manila Humar. oblikovanje Dušan Sterle
10. Najbolj (tudi likovno-cslel-sko) sporen arhitekturni projekt: Študija za izgradnjo tipsko blokovsko spalnega in trgovsko poslovnega naselja na najbolj občutljivem in kvalitetnem urbanem prostoru pod Malim gradom na področju nekdanjega Utoka v Kamniku
okolje in nov svet. Gospod Ramovš je imel velik občutek za človeka, prijatelja v stiski.
Nepozaben je spomin na majhen, pa vendar velik dogodek iz časov, ko Je bil božič še delovni dan, praznovanje božičnih praznikov pa omejeno na cerkev in dom. Bilo je leta 1953 ali 1954, ko nam je gospod Ramovš kot upravnik - bibliotekar svojim sodelavcem, na za druge neopaznem mestu, v svoji delovni sobi za božič pripravil božično drevesce. To je bilo za nas vse prijetno presenečenje. Takšna dejanja so bila lastna samo nJemu.
Moje prvo srečanje z. gOtpodOM P Ramovšem sega v tisti povojni čas, ko Je prof. arh. Jože Plečnik v Stranjah obnavljal cerkev, katere notranjost je bila za časa nemške okupacije povsem razdejana. Go-spoda Ramovša je v Stranje, v naš dom pripidjal dr. Emllljan Cevc, čigar zasluga je, da se je arhitekt J. Plečnik odloČil in izdelal načrte za obnovo le cerkve 'lesno sodt k nanje in prijateljstvo se je razvilo tudi med gosprklom Ramovšem in tedanjim župnikom patrom Martinom Pireom, kl je vse svoje moči žrtvoval v prizadevanje, da so se naerli arhitekta Plečnika dosledno izvajali in izvedli. j'a stranjska cerkev je tako postala pravi biser med sakralnimi deli arhitekta Jožeta Plečnika.
Potem ko so v cerkvi v Stranjah postavili tudi nove orgle, je bil gospod Ramovš dolga leta stalni gost za temi orglami ob najrazličnejših slovesnostih in tudi dogodkih žalosti, ko je iz orgel izvabljal zvoke, ki so nam lajšali bolečino. Zaščitniku le cerkve sv. Benediktu je v petdesetih letih posvetil skladbo za zbor in orgle z naslovom Sv. Benedikt - podoba naša.
IJospod Ramovš Je bil velik ljubitelj hribov in zelo rad Je zahajal tudi v Kamniške Alpe, kjer si Je v lepoti In tišini narave nabiral novih idej In močj za svoje umetniško ustvarjanje In najrazličnejše dejavnosti. Okoli leta 850 tm šla tudi jaz z njim in njegovimi prijatelji v
kamniške planine. Pod njegovim skrbnim vodstvom smo se po nekaj dneh planinarjenja po mogočnih vrhovih Kamniških Alp polni novih doživetij srečno vrnili v dolino Kamniške Bistrice. Tudi na vrh Triglava sem se v petdesetih letih povzpela v njegovi družbi in z njegovimi prijatelji.
Mnogo lepih sfX)mlnov me veže na tista leta, ko smo skupaj z gospodom Ramovšem obiskovali koncerte. Njegov vpliv Je bil v tem pogledu velik: ostril nam Je okus In smisel za sprejemanje in doživljanje lepote glasbe.
V dneh pričakovanja in upanja na dobre vesti o gospodu Ramovšu sem v okviru abonmaja v Cankarjevem domu poslušala mogočno, a redko izvajano Alpsko simfonijo Richurdu Slraussa. Kakšno naključje, kakšna simbolika!
Zeb živo se spominjam dneva, ko sem gospoda Ramovša lani avgusta obiskala v bolnlšnkj. Bil je Marijin praznik in na Brezjah so potekale sbvesnostl. Ko mi je
0 tem dogodku, ki ga je spremljal po televiziji v bolniški sobi, pripovedoval, so se mu orosile
001 In dejal je: 'Kako rad bi bil danes doma In Igral na orgle.* Na zanj tako velik prazmk Je bib njegovo domoložje in želja po igranju še toliko večja.
Zadnji, nepozabni večer smo diržlvell lani 14. novembra ob njegovi .Vl-letnicl orglanja v uršulin-ski cerkvi v Ljubljani. Po slovesni maši je sedel za orgle in 15 minut improviziral na temo Te Deum. Posredoval nam Je vzvišena občutja, ki so segla globoko v srce. S temi. nJemu lastnimi improvizacijami Je veličastno zaključil sbvesnl dogodek, posvečen nJemu In njegovemu Jubileju v čast In zahvab.
To Je spomin na delček dejavnosti in človečnosti gospoda Ramovša, ki nam je zapustil neizbrisne sledi.
ANGELCA TVRN&EK
Bogdan Potnik razstavlja v Veroniki
Kamniški slikar Bogdan Potnik razstavlja del svojega bogatega likovnega opusa, ki mu je osnova predvsem risba In akvarel, čeprav se občasno ukvarja tudi z. drugimi likovnimi tehnikami, denimo z reliefi In grafikami
PtJtBliĐVC temeljno izrazilo Je risba, predvsem so lo portreti In figuralni motivi. V neštevllnlh bežnih skicah in risbah nam je Potnik, kot mojster krokija, ohranil \xtrtretne podobe svojih življenjskih sopotnikov in so dobnikov. znanih In manj znanih osehosti, stanovskih kolegov, prijateljev, znancev ali povsem anonimnih »ljudi s ceste*. Skozi porlretne risbe se kaže slikarjeva estetska realistična opredelitev, okolje, v katerem živi In dela ter njihovi vzorniki, med katerimi sam navaja realistično usmerjene slovenske risarske mojstre, kot so bili Hinko Smrekur, Biržidar Jakae. Eb Justin ali Nikolaj Pirnat.
Bogdan Ihlnik. po izobrazbi strojni Inženir, seje že od mladosti rad ukvarjal z risanjem in slikanjem. Z družimjem z drugimi likovniki, predvsem na ex teVfOfih in v likovnih kolonijah, se mu je ostril likovni izraz, ki ga je dtntolnjeval z učenjem In iz/Hipellijevanjem pri jMikllenih slikarjih, saj je med drugim obiskoval tudi znano Sovretovo slikarsko šolo. kar ni ostalo brez odmeva v njegovem delu.
Bogdan Potnik je najbolj znan po svojih akvarelih, v katerih marljivo upodablja vtise, ki mu jih ponujajo slovenske jMikrajine in vedute ter ljudje, ki tu živijo. .Še posebno mu je ljub Kamnik z bližnjo okolico, kjer navadno dominira Mali grad In Kamniške planine v ozadju. Kot slikarski kronist Je ohranil v svojih slikah marsikatero arldtekturno In krajinsko značilnost, ki je žal ni več In je po slikarjevi zaslugi vsaj slikarsko dokumentirana. Tako je v zadnjem akvareienem ciklusu ohranil In dokumentu al vrsto pogledov, ki so se odprli ob />odrtju nekdanje lovane I tok /md Malim gradom in ki bodo s takšnimi ali drugačnimi novogradnjami zopet za vedno spremenjeni
Akvarel je najbolj subtilna In Intimna slikarska tehnika. Zahteva spre-c.ifični U'hničnl prisUip. nekakšno ^mojstrstvo v lahkotnosti*, ki uvršča akvarel med morda najtežje obvladljive slikarske postopke.
Bogdan Potnik je z dolgoletnimi izkušnjami tzbrusil svoj spoznavni ak-varelni slog Njegove akvarele lahko opredelimo kot realistične, vanje pu vnaša močne osebne barvne In včasih tudi ekspresivne poudarke. V svoji tradicionalni maniri je dosegel solidno, včasih kar perfekcbnlstlčno obvladovanje ak varela. DUŠA N LIPOVEC
KNJIGOVODSKI SERVIS
* vodimo poslovne knjige za podjetja in s.p.
* izdelamo letno poročilo in davćno napoved
* organiziramo vodenje poslovanja na vašem računalniku (trgovina, gostin., proiz., DDV)
PS AGENT ±o.o. Kamnik - tel. 1)41 691-360
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Gumbi za občinske davke in milijoni iz Zakladove vreče
Minili so bučni in pokajoči prazniki in te smo stopili, kol pravijo, v predzadnje leto lega tisočletja. Da pa ne bomo prehitro pozabili občinskih volitev, nas na svete Tri kralje z dreves in izložbenih oken Se vedno veselo pozdravljajo nekateri županski kandidati.
Z naSimi muzikanti Poljanski v Športni dvorani in Nageljnem na Glavnem trgu ter s Številnimi raketami in drugimi pokalicami smo se tudi Kamničani veselo poslovili od starega leta. Celo Temni Valček se je obut v lakaste Škornje in si nadel jahalne hlače, tirolski suknjič in
klobuk. »Da se bo vedelo, da tudi gremo Kamničani v Evropo.«
Da res gremo v Evropo, kaže tudi, da smo verjetno edini v Evropi, ki plačujemo ekološko takso za zemeljski plin kot »najčistejši vir energije«. Kolikšna je Sele potem ekološka taksa za drva in odpadne surovine, staro plastiko in drugo Saro, ki jo veselo kurijo v nekaterih propadajočih fabrikah, se je priduSal Rajtguzen. Vsekakor lepa spodbuda za nove naročnike plinskih priključkov...
Medtem ko so z novim letom v Evropi uvedli kol skupno plačilno sredstvo evro, pa kaže, da bomo pri nas kmalu uvedli naturalno menjavo. * Razpadajoči Stol bo svo-
je komunalne davščine do občine plačal z nekaj j      t ari (kar drage) zemlje,
j| j zdaj pa v neki drugi fa-
^*^ga_B kriki že Štejejo kttofe, ki jih bodo namesto dolžnih tolarčkov odšteli občini. Tako lahko pričakujemo, da bodo občinski uradniki z županom na čelu kmalu prejemali plačo v knojih...
Stare kamniške mehčane bo nekaj mesecev spet treslo, zavonjali pa bodo spet opojne bencinske hlape, ker so te dni jekleni vozički zaradi podrtja starega žele-Slgg^H    znega mostu preusmerili noje pot preko Sutne. H9||_l    /'" sP°min na dobre sla-H^^H    re čase. ki si jih nekateri ■ShbV    tako želijo, da bi sc povrnili...
Temni lalček na Silvestrovo VH: »Ajurikamo« v Evropo.
T/ro smo že pri starem £\dohrem železnem mo-
Občani, ne nasedajte »mladim ekologom«!
Prenekatere izmed vas so ponovno spravili v slabo voljo »MIjADI EKOLOGI*, ki so na nekaterih območjih naSe občine spet organizirali akcijo zbiranja starega papirja. Z dokaj uglednimi obvestili so občane seznanili, kdaj bodo pobirali papir, zato je tudi marsikdo verjel, da Imajo resne namene in da bodo akcijo dobro izpeljali. V zadnjih dneh pa Je nekaj ogorčenih občanov klicalo na Občino Kamnik, ker »mladih ekologov« ni bilo od- nikoder, papir, ki je nekaj dni čakal ob cesti na odvoz, pa je bil razmočen In popolnoma neuporaben.
Vi tak način '.ose »mladi ekologi« Ze nekajkrat ponorce-vali iz občanov.
Svetujemo vam, da obvestil, ki vam jih v nabiralniku pustijo »mladi ekologi«, ne.upoAtevate In ne nasedate njihovim neresnim namenom, ki se kažejo tudi s tem, da na obvestilih ne navedejo niti svojega naslova niti telefonske Številke.
OBČINA KAMNIK
slu, so se ondan ob slavnostnem začetku njegovega podiranja ob Bistrici občinski in drugi krajevni možje prepirali, kdo bo lahko odpeljal staro železno ograjo. Pa je debato presekal župan Tonti: »Nič ne bo iz tega, samo tega se nam Se manjka, ali ni dovolj, da se že državni poslanci prepirajo o ograjah...«
Tfar solzne oči smo imeli, ko smo Sli JlY narazen, zahval ni bilo ne konca ne kraja, je bilo slišati po kosilu, ki ga je župan na Veliki planini jeseni pripravil za vse udeležence poletnega »izrednega dogodka« na vetikoplaninski gondoli, koje tri desetine turistov, ki so hoteli na slavje Marije Snežne, ves dan binglja-lo nad zemljo. No, solze se Se niso dobra osuSile, ko je od advokata ptiromalo pisemce, v katerem piSe, da ho moral Zaklad narave vsakemu, ki mu je bila v nasprotju z ustavo za nekaj časa odvzela svoboda, odšteti reči in piSi po pel mili-jončkov slovenskih tolarjev. Menijo namreč, da za Zakladlo ne bo problem... Za pel milijonov pa grem tudi jaz hing-Ijat, ludi en teden če je treba, je to pismo komentiral Rajtguzen.
Sicer pa hoda Zaklad narave kmalu zapustiti vsi funkcionarji. Pravijo, da je tisti, ki Se vztraja, bedaček. To seveda leti tudi na enoletnega vede Sefa, ki lemu prttrjujt saj služi itsum, ki si zaslužijo enak naziv, tada ludi on se bo naveličal...
F> poročilih nacionalnega radia od 13. januarja od 1.1. ure dalje Kamnik ni več rojstni kraj pesnika in generala Rudolfa Maistra, pač pa je ta postal Zavrh. Vsa čast in slava Štajerskemu dopisniku za to veleumno ugotovitev. V Kamniku pa za zdaj Se ne homo iskali novega občinskega praznika, da homo pač vsemu navkljub v počastitev letošnje 125-lelnice rojstva našega rojaka, upajmo, vsaj pobelili fasado njegove rojstne hise na Sumi...
Ojagrih že nekaj časa nisem zapisal nobene. Zato naj bo za novo leto tale, ki pa je navzlic lemu, da je jagerska, resnična. Ko so se zadnjic pred novim letom jagri po končani jagi srečali ob dobri kapljici, je eden starejših kolegov potegnil iz žepa znamenito modro tabletko, viagro imenovano. To namreč ni tabletka za oralno cepljenje lisic proti steklini, ki jih jagri večkrat polagajo za vabo lisicam, pač pa pravijo, da deluje približno tako kot nekoč Španska muha. »Si jo že preizkusil,« je zanimalo lovske tovariše. »Ne, Se nisem, ker late ni za domačo uporabo,«je sledil odgovor. Seveda so si vsi želeli pogledati to čudo čisto od blizu. Zato jim je ponosni lastnik milostno dovolil, da jo je vsak v lovski družbi samo enkrat obliznil. Da bomo vsaj vedeli, če res kaj pomaga, so menili. O svojih izkušnjah pa si bodo verjetno pripovedovali na naslednji jagi...
KrKtofov Pepe II.
Po volitvah - spoštovati volilne izide
12). odbor za podjetništvo in turizem I 12). odbor za varovanje okolja 4 12). komisija za vkige in pritožbo 4 12). komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 4 121. funkcija podžupanu !). 9.
Od seštevka vseh teh točk. to le 99 loč k, pripade zmagovalcem. I.DS-u. za 34,1 točk funkcij, driigoiivršeenemii SUS-u za 24,2 točke. SKD svet nI kom za 17 točk. č-etrloiivršeeneinii SLS za 13,7 točk funkcij. ZLSD 8,8 točk in DeSuS-u 3,4 točke.
Razumljivo, da hi bila vsakršna drugačna razporeditev funkdi v nasprotju z voljo ljudi na volitvah. Vsak politik, ki da kaj na svojo Čast. lin Spoštoval rezultate volitev in se lin zavzemal za pošteno porazdelitev, pri kateri se običajno naj-poniembnijše funkcije, kot je npr. podziipatiska. dodeli ljudem iz. najuspešnejših strank, ki zaslo-
Ko 80 volitve končane in znani volilni rezultati, se po občinah kmalu začne pravi delovni vrvež, v katerem se novoizvoljeni občinski svetniki dogovarjajo za mesta v komisijah ali odborih...
Porazdelitev posameznih funkcij poteka na podlagi volilnih rezultatov. Tisti stranki oz. tistemu, ki so mu ljudje dali več glasov, praviloma dobi na voljo pomembnejše funkcije, npr. tudi podžupansko oz. več. teh funkcij, tisti z manj glasen i seveda ustrezno manj. Porazdelitev poteka na osnovi izdelanih kriterijev, ki v točkah odražajo vrednost posamezne funkcije.
Za takšna merila so se dogovorili predstavni ki izvoljenih strank tudi letos. Za mesti predsednika oz. podpredsednika Iločke v oklepajih! ko misije ali odbora so določili naslednjo vrednost v točkah: komisija za volitve in imenovanja. -predsednik 6 točk, podpredsednik 13), nadzorni odbor - S 14), statularno-pravna komisija ti 13). odbor za prostor in komunalno ureditev S 12). odbor za proračun 5 12), odbor za kmetijstvo in gozdarstvo 4 12), odbor za. družbene dejavnosti ,r>
palo največ volivcev.
Volivci prav gotovo pričakujejo, da se ho za vse zgoraj navedene demokratične rešitve še prav po seboj zavzel varuh teh pravic, nas župan, ki po novem sloji tudi na čelu občinskega svela.
MILAN WINI)S( HNUHER
O Kamniku - novosti na internetu
Uporabnikov interneta je vsak dan več, po zadnjih podatkih v Sloveniji že več kot 150.000 rednih in vsaj dvakrat toliko občasnih. Po drugi strani si v Kamniku želimo, da bi naSe območje čim bolj uspevalo tako gospodarno in kulturna kot ludi turistično. Internet nam je pri tem lahko kar precej v pomoč, i e ga bomo le pravilno in pravočasno izkoristili.
V začetku lanskega leta smo lahko ugotavljali, daje inlernelsku ponudba o naSem mestu in okolici zelo skromna, da pa ji- res trmastim obiskovalcem svetovnega omrežja takrat le uspehi naju tukaj bolj ali manj skromnih podatkov o Kamniku in življenju v naSi občini, /.daj jc leh podatkov že kar nekaj več, pa ludi lažje jih je najti.
Med novejšimi prispevki je stran Velika planina avtorja Bojana Rebolja (najdemo jo na naslovu http:llwww2.ar-nes.sil-ssljruma.li in Se na dveh tujih strežnikih). Turisti lahko v slovenščini in v angleščini dobijo nekaj osnovnih podatkov o tej naSi, vse leto zanimivi planini. Stran ima tudi nekaj slik in povezave na druge zanimive inlernelske prispevke.
Najnovejši in doslej najobsežnejši ter v marsikaterem pogledu najpopolnejši prikaz Kamnika in njegove okolici- so sirani avtorja Boštjana Burgerja (htlp:\\ www. hurger. sil Kamnik IKamnik.html). Po krajši predstavitvi mesta na dveh pod-straneh se lahko tudi s pomočjo priročne interaktivne skice mesta sprehodimo po zgodovinskih in turističnih zanimivostih Kamnika. V devetih sklopih si lahko ogledamo železniško postajo Kamnik mesto, grad Zaprice in Smoletov gradič, frančiškanski samostan in Sutensko cerkev s posnetki iz notranjosti. Zale, Mali grad, mestne hiSe in Se kaj, avtor pa obljublja prikaz Se nekaterih zanimivih delov Kamnika in okolice. Ze zdaj si lahko ogledamo tudi predstavitev vodnih slapov v severni okolici Kamnika: Kamniška Bistrica, KopiSča, Ogrlica/Or-
lica in Korošaski slapovi. Vse sirani so izredno bogato opremljene z res zanimivimi fotografijami. Avtor sirani stalno dopoljuje, pred kratkim jc dodal nekaj podatkov o kamniških gostiščih. Besedila vseh predstavitev so po izbiri v slovenščini ali angleSCini.
Novosti so tudi na področju predstavitve kamniških likovnikov. Avtor domačih strani Iztok ČebaSek predstavlja kamniška slikarja DuSana Lipovca (httpll lmemben.xoom.comilztokldusanllpo-vec.htm) in Tomaža Schlcgla (hllp:il memhers.\iiiim.coinilztoklMcKish.htm). Oba prispevka sla bogato opremljena s slikami, zalo sc. ker sla na oddaljenih in obremenjenih ameriških strežnikih, nekoliko počasneje nalagala. Vendar to ne moti preveč. Sicer pa n lanski razstavi slik Tomaža Schlcgla govori Se prispevek na naslovu http:llwww.infarmatika.netl gledalcll.
Aktualne so tudi sirani Matične knjižnice Kamnik (hltp:!lwww.kum.sik.siD, kjer nas urednica sirani Maja Šinkovec Rajh sproti seznanja z novimi knjigami o Kamniku in iz Kamnika, objavljen je
program prireditev v Matični knjižnici, najdete pa ludi tekoče vzdrževano pod-slran. Kamnik na internetu, kjer vam avtor sestavka, ki ga berete, omogoča enostavno povezavo, brez nadlcžniva tipkanja naslovov, z vsemi poznanimi zanimivimi stranmi, ki sc nanašajo na naSe območji:
tnternetsko ponudbo so lani obogatili ludi kamniški športniki, iako si lahka ogledamo sklop sirani Kovalnega
kluba Kamnik (http:liwww.kiss.uni-lj.sik4bf023Hlpkk.html) in kluba za letenje z jadralnimi padali 1'olcl (http:ll www.drustvo-polet.stl).
Za konec tega pregleda pa Se kratka UgOtOiitev. Vse predstavljene lanske novosti, razen lislili na straneh Matične knjižice, so plod ljubiteljskega ustvarjanja posameznikov. Dostikrat je vanje vlo-len ogromen trud in tudi precej osebnega denarja. Nu straneh, ki so nastale po službeni dolžnosti (in za prav lak denar), pa novosti ni opaziti, nasprotno,
nekaterih struni, kot na primer Kamnik v naročju planin, zdaj ni več najti.
BRANKO NOVAK
mili i* v- .-ili/i
mpuh
i .iiiiidl JC niCttO   . pcttTO in '.-nuni' p pi ■ ■ cM.,    . ,
Njegove !■ nI".m.- in -■-.-■"i ■■•!.■!. ■■ matncnitosti, let • Ur •■ mestno jedro mu dajejo prijetno domacnoit,
Kot metto je bi) omenjen f.t leta 1229 Za tedanje ; -t .■ m-1 - jc bi) 1 '-.i i i-i f dJ to v njem
al> in prebivale mane plcinilke družine Na zgodovino mcita nas tpotruniajo ra/vabne Starega m Malega tcradii, ittro motno jedro j o/kimi iiltctcaiM *ter le mnogo /annnivin podrobno*«. /.■■»mi', .i je Icitenda o r,a< n uu trjrotieni Veroniki, na pol deklici in napol baci. Varovala naj bi -1 ■ >■ ..-.i!.. I nI v olcobi'i Malega gradil.
Danes jc Kamnik tudi turitfiflno »inimivo rncito. Puka /e-idovimkiti in kulturnih /iiarncniHiKti te
Htiglr '1 proti '< > ■ t 11j- * o I .ii-i ni i
•>, '** trn i« «e
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Po pravico v Strassbourg
Ni namen tega prispevka omenjati težave, s katerimi se politična stranka Zeleni Slovenije srečuje že drugo leto, to je vse od tedaj, ko je bil zrežiran poleg zakonitega sklica nadaljevanja kongresa 30. maja 1997 oh 17. uri (kateremu so prisostvovali vsi predstavniki slovenskih medijev) Se lažni sklic sklicatelja (V. (JoSnika) oh lf>. uri. Tega sploh ni bilo, kar je z izjavo potrdila tudi domnevna zapisničarka zapisnika, s priznanjem, daje tam sploh ni bilo m je zapisnik podpisala na prigovarjanje R. MerSaka. ne da bi vedela, kaj sploh podpisuje, predvsem pa zavedena, CeS saj ni nič pomembnega.
Na tem zrežiranem shodu je bil nezakonito imenovan za predsednika I. TomSe in od lega dne, to je od 30. maja 1997, državni organi niso storili prav ničesar, da bi odpravili to »dvojnost« Zelenih Slovenije. Izgovarjali so se, da gre za notranjo razcepljenost v stranki in naj se stvari uredijo znotraj stranke.* Kol že rečeno, ne želimo več omenjati vseh težav, s katerimi se srečujemo zaradi nezakonitega delovanja posameznikov (TomSe. GoSnik. Meršak) v stranki, a ker od tu izhaja izvirni greh, ga je bilo pač potrebno ponovno osvetlili. Kajti prav zaradi tega naša odločitev, da se Zeleni Slovenije - Občinski odbor Kamnik odpravimo po pravico v Strassbourg.
I pravni državi pristojni državni organ nima pravice reči: »NI mi jasno« (non liquet). Prav to pa seje zgodilo v naSem primeru pri kandidiranju za volitve v občinski svet. Občinski volilni komisiji v Kamniku je bila predložena tudi vzporedna lista kandidatov s stmni ilegalnega občinskega odbora Zelenih v Kamniku, ki je po podatkih Vrada za statistiko Republike Slovenije obstojal le nekaj dni na privatnem naslovu R. MerSaka (Unid za statistiko je bil zaveden z lažnim dokumentom), katere »predstavnica« liste je bila Majda BriSnik.
Tu nastopa ključna točka, zaradi katere smo se prisiljeni obrniti na sodiSče Evropske unije v Strassbourg. Občinska volilna komisija je kot prvostopenjski državni organ odločila napačno s tem, da je zavrnila obe kandidatni listi z razlogom, da za ugolovilev, katera lista je prava, ni pristojna. Zoper to odločbo smo vložili pritožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije. To pritožbo je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, »da v tako kratkem času, kije zakonsko postavljen <4H ur, op. p.), ni mogoče odločili o sporu, ker ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katera lisla je prava«. V bistvu je s tem Republika Slovenija po svojem Upravnem sodišču svojim državljanom odrekla pravno varstvo iz 23. člena Ustave in prekršila 2. člen ustave, ki pravi, da je Republika Slovenija pravna država.
Ker je Upravno sodiSče tako razsodilo, smo se z ustavno pritožbo obrnili na Ustavno sodišče Republike Slovenije Na ža-
lost je tudi Ustavno sodiSče v zadevi lokalnih volitev v Kamniku kršilo Ustavo in Zakon o lokalnih volitvah. Ravnalo je nedosledno, kajti v enakem primeru vlaganja vzporedne kandidature v Celju je že občinska volilna komisija odločila, da vzporedna kandidatna lista ne izpolnjuje pogojev in jo je zavrnila. Na pritožbo teh nelegalnih vlagateljev vzporedne kandidatne liste sta obe sodišči, lako Upravno kot Ustavno, potrdili odločitev občinske volilne komisije in zavrnili vloženo pravno sredstvo.
Vsi organi: Občinska volilna komisija. Upravno in Ustavno sodišče bi morali odložiti izvedbo volitev v Kamniku za toliko časa, da bi se resilo predhodno vprašanje, katera kandidatna lista je zakonita.
Pa se seveda lo ni zgodilo, zgodilo pa seje natanko lo, kar se v pravni državi ne sme zgoditi, to je, da pristojni državni organ nima pravice reči: »Ni mi jasno!« Ni bilo pravne, še manj pa drugačne volje odgovornih državnih organov, da bi razčistili, katera lista je prava, in pravo listo potrdili, krivo (vzporedno) pa zavrnili.
In kar je najtežje, tragično pri vsem tem je izgovarjanje vseh državnih organov po vrsti, da gre za notranje težave v politični stranki. Ni res!!! Lažno predstavljanje, protizakonilo razpolaganje z dokumentacijo, z žigi in z velikimi finančnimi sredstvi davkoplačevalcev, kijih je politična stranka dobila s strani države, lo seveda niso več samo »notranje« težave. To so dejanja nezakonitega delovanja posameznikov od 30. 5. /v°7 (TomSe, GoSnik, Meršak).
Zato gre kamniški občinski odbor Zeleni Slovenije po pravico na Evropsko sodišče za človekove pravice, kateremu predlagamo, da razsodi laka, da razveljavi odločbe Občinske volilne komisije. Upravnega sodišča In Ustavnega sodišča ter naloži, da Republika Slovenija razveljavi volitve za občinski svet občine Kamnik, ki so bile 22. II. I99H In jih ponovi, ko resi predhodno vprašanje o tem, katera Usta Zelenih Slovenije je prava.
Odločitev, kam po pravico, je soglasno sprejelo vodstvo Zelenih Slovenije - Občinskega odbora Kamnika. To je naša moralna dolžnost in ne le pravica do varstva osnovnih človekovih pravic, ki so opredeljene z Ustavo. Kajti 29 kandidatom je bila kršena z Ustavo zajamčena aktivna in pasivna volilna pravica. In če lega naša država ne more zagotovili, potem je gotovo Evropsko sodišče za človekove pravice pravi naslov zaradi nedelovanja našega pravosodnega sistema, ki omogoča ob slabem delu drugih državnih organov brezpravje in uveljavljanje »zakona ulice«.
Zeleni Slovenije - OO Kamnik Cankarjeva 3
Kje je osebna odgovornost?
Nekdo je nekoč napisal, rak rana slovenske oblasti je osebna odgovornost in res je. Predsednik vlade pred javnostjo mirno reče, da ni osebno praktično za nič odgovoren, pa ludi če mu opozicija Se lako dokazuje kriminal, goljufije in vse mogoče prevare, ki mu jih počne vlada. To slanje sc prenaša na vse stopnje oblasti, tako imamo palelo izvoljenega kadra od ministrov, poslancev, županov in svetnikov, ki praktično niso nič osebno odgovorni za svoje delo. Vse to vodi državo na rob propada. Temu v svetu skoraj ni primere, še bolj pa je žalostno,
da to stanje podpira večji del Javnosti, kiji očitno nt do tako imenovanih moralnih vrednot. Mislim, da je zadnji čas, da se na Slovenskem nekdo odločno zavzame za večjo osebno odgovornost izvoljenih in daje tokrat opozicija usklajeno in prepričljivo delovala in mnogi v prihodnje pričakujemo še podobne aktivnosti. To je trnova pot tislih, ki se izpostavljajo za plemenite stvari, ali kiit je dejal neki poslance, ljudstvo ho le spoznalo in ločilo zrno od plevela, samo vztrajali je treba.
Pri zadnjem dogajanju v državnem zboru smo bili deležni celo televizijskega prenosa, ki je z nekimi tehničnimi motnjami zadovoljivo deloval. Televizija pa je tudi tokrat pokazala svoj monopol in zadnji del razprave izključila. S takim odnosom pa se direktor RTV Janez Čudež bori za povišanje naročnine, kar je do mnogih gledalcev neupravičeno.
FRANC OPRAVS Oodič X2lb
Kamnik - moje nesrečno mesto
Da je lokalna oblast za Kamnik in Kanadčane ena večjih nesreč, ki jih je dolelala, jc sedaj več kol jasno. Popolna nesposobnost in nerazsodnost pa sla zaščitni znak tako občinskega svela kot župana. Poglejmo vsaj dva primeru, ki to dokazujeta.
Prvi je ravnanje vseh organov ob pritiskih ljubljanskega podjetja /IL kije sprva poceni odkupil zemljišče na območju zazidanega načrta K-6 UTOK, vedet, da lam ni predvidena stanovanjska gradnja, potem pa razglasil, da bo v starerm jedru Kamnika zgradil stanovanjsko-blokovsko naselje (po vzoru Zupančičeve jame v ljubljani!!!!). O tej problematiki jc v Občanu pisal ze kolega liergouth, zato naj opozorim le na najbolj sporne poteze lokalne oblasti.
Začelo seje z blamažo, ki si jo je privoščil župan. Kljub temu, da ima, kol pravi sam, tri »ljudske« diplome, je v Uradnem listu RS objavil »razlago« člena Odloka o zazidalnem načrtu, čeprav za razlage občinskih odlokov ni pristojen. Ker
je potem očitno le nekje izvedel, da je njegova »razlaga« nezakonita oz. nima pravnih učinkov, je sprejem obvezne razlage, kol je lo pravilno, predlagal občinskemu svetu. S sprejemom obvezne razlage naj hi svetniki določila zazidalnega načrta vsebinsko razširili tako, da bi bila stanovanjska gradnja dovoljena.
Na veliko presenečenje so svetniki soglasno sprejeli predlagano obvezno razlago - nekateri med njimi so dobesedno čez noč spremenili svoja stališča, vsi pa so bili seznanjeni z dejstvom, da jc sprejetje take obvezne razlage pravno gledano protiustavno dejanji: iako pomembna vsebinska sprememba veljavnega odloka hi namreč morala bili sprejela z novim odlokom, ki bi spremenil določila obstoječega odloku o zazidalnem načrtu; /e tako bi imeli občani, kol tO določala zakon in ustava, možnost sodelovali v postopku.
No, svetniki so seznanjeni resda bili. vendar lahko po razpravi, ki smo si jo lahko ogledali na lokalni TV Impulz, sklepamo, da nekateri sploh niso vedeli, za kaj gre, uli pa le svojih misli ne znajo izraziti v človeku razumljivem jeziku.
Vse lo pa še ni bilo dovolj - občinsk i mojstri so se odločili, da Obezne razlage sploh ne bodo objavili v Uradnem listu; to naj hi po njihovem mnenju ne bilo potrebno! Človek včasih res ne ve, zakaj pravzaprav plačujemo lo občinsko birokrucijo, ki očitno ne pozna nili zakonodaje niti temeljnih pravnih načel.
Upravna enota v Kamniku jc na zahtevo ZAl.-u izdala gradbeno dovoljenje sklicujoč sc na županovo »razlago«, ki je pravno nična, in na neobjavljeno obvezno razlago, ki jc pravno neobstoječa. Ker je v celotni zadevi prišlo do vedli kršitev ustavne pravice občanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter več postopkovnih napak. Upravna enota pa je pri izdaji upravnih odločb upoštevala protiustavne in neobstoječe pravne akte, jc v pripravi upravni spor z zahtevkom po razveljavitvi gradbenega dovoljenja, prav tako pa s postopanjem Upravne enote seznanjeno Ministrstvo za okolje in prostor oz. gradbeni inspektorat v okviru upravno-nadzorstvenefunkcije.
Občinski oblastniki /ta ne It: da sprejemajo protiustavne akte, ne objavljajo svojih splošnih aktov v Uradnem listu in odločajo o stvareh, za katere niso pristojni - zadnji primer začasnega odprtja Sutne kaže. da niso sposobni nili približno planirali razvoja mesta. Pri tem pa razmetavajo z denarjem, kol jih je volja.
Pred leti so se odločili, da bodo Stilno zaprli za promet; kmalu zatem so omogočili bajen posel podjetniku, ki je Stilno na novo »oblekel«. Obnovu Sutne je davkoplačevalce menda slala okrogel I milijon mark. Da ho potrebno v nekaj letih zgraditi nov most namesto starega železnega, smo vsi vedeli žc tedaj!
S šolskega centra R. Maistra
Janez Cvirn - zgodovinar novega vala slovenskega zgodovinopisja
V sredo, 25. II. 1988, je v okviru Sociološke delavnice na ŠCRM v Kamniku predaval prof. dr. Janez Cvirn, predstojnik zgodovinskega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani, na temo Alkohol in politika.
Predavanje je priložnost, da nekaj već zvemo o zgodovinarju Janezu Cvirnu in seveda nasploh o novem valu slovenskega zgodovinopisja.
Janez ( vini sc je rodil leta 1960 v Celju. l'o osnovni šoli in gimnaziji v Celju jc na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral   zgodovino in sociologijo.
zgodovino predava zgodovino Slovencev v obdobju 1768-1918.
Bil je eden izmed pobudnikov in prvi urednik novovalov-ske revije Zgodovina za vse, ki
Magistrira! jc Ida 1986 s temo Politična orientacija celjskega ncmštvn 1861-1907, v knjigi izide pod naslovom Boj za Celje, 1988. Doktoriral je leta I99J s temo Nemci v Celju (1861-1914). Leta 1997 jc izdal knjigo Trd-njavski trikotnik (politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem 1861-1914). Na Filozofski fakulteti rta oddelku za
Zaposlimo 2 kvalificirana mizarja z delovnimi izkušnjami.
Mizarstvo Golob, Rožično 1/d tel.:817-825, 816-320.
je usmerjena v historično an t Topologijo. Ukvarja sc z zgodovino vsakdanjega življenja, zgodovino od spodaj ali zgodovino malih ljudi.
Žc v osemdesetih letih sc med mlajšo generacijo naših zgodovinarjev začne pojavljati vprašanje male in velike teme. Male - velike teme zajemajo vprašanje odnosa med makro - in mikro zgodovino ali tudi odnos med posamičnim (posebnim) in občim (tipičnim). O tem se je razpravljalo te od razsvetljenstva naprej.
Mnoštvo posamičnega in zgodovinske menjave so v francoskem zgodovinopisju (analisli) skušali metodsko zajeti s koncepti »dolgega trajanja«, »strukture«, in »lolalilele«. V tem prizadevanju jc šlo dejansko za dolgo potovanje od strukturne
zgodovine, družbene zgodovine k antropološki, ki se ukvarja z mikroskopskim vsakdanom, izkustvi malih skupnosti rta določenem malem prostoru. Gre za mikrozgodovino, ki pod drobnogled postavlja vprašanje odnosa »struktura« »individuum« v zgodovini.
Šlo jc za spoznanje, da se raziskovanje nc more omejiti samo na makrozgodovino kot enostransko rekonstrukcijo povezanosti zgodovinskih struktur, niti samo na kulturne oblike in podobna reduciranja »razumevanja« subjektov zgodovine.
Mikrozgodovina se skuša osredotočili na preučevanje mi-kroravni, kar je vsekakor upravičeno, ker v vsaki družbi (sistemu) obstoje različne življenjske konfiguracije (dimenzije). Prav zaradi tega jc potrebno zgodovinsko strukturo predstaviti tako. da pri leni ne zanemarimo individualnega druž-bene ga prostora. I-ahko kombiniramo vsakodnevno življenje različnih slojev in skupin v neki vasi ali mestu (zgodovinskem prostoru) z analizo druz-benih in ekonomskih struktur, ki jih omejujejo (zamenjujejo), tudi določajo.
Gotovo je k današnjemu večplastnemu obravnavanju zgodovine pripomoglo tudi spoznanje, da je neko obdobje, kot tudi enkratni zgodovinski dogodki, predvsem množica možnosti, ki so realizirane v prostoru in času. /.tli sc, da vemo, da so akterji človeške drame vsi. naj gre za glavne igralce ali preproste Statiste, sposobni igrali vrsto vlog, ki jih določajo temeljne strukture, kot tudi vsakdanje življenje, ko gre za upodobitve ekonomskega, družbenega, političnega in trivialnega življenja, ali regionalnih (lokalnih) posebnosti.
Podobno vidijo oziroma rekonstruirajo zgodovino zgodovinarji novega vala slovenskega zgodovinopisja, ki na novo pišejo zgodovino, saj gre za drugačno pisanje o že znanem, prepisovanje žc prepisanega.
sploh pa uporabo metafore.
Pri novem valu gre torej za trivialne teme, ki v slovenskem zgodovinopisju morda zaradi njenega specifičnega nastanka pravzaprav niso »nič« novega. Vendar so bili ti dosežki dolgo časa zakriti. S temami človeškega življenja od spodaj so se ukvarjali Že zgodovinarji Ivan Vrhovnik, Ivan Vrhovcc, Alojz Potočnik, Josip Mal. da ne govorimo o »humoristih« tipa Jakob Alešovec oziroma Josip Suchy.
Pri novem valu gre za tip postmodernega zgodovinopisja, v ospredju so male teme. teme iz življenja, nastopajo mali veliki ljudje, seveda pa so velike teme v ozadju, ker so vezane na strukture, ideologije, programe (nacionalizem, revolucije, modernizacij;!).
Zgodovino od spodaj ali mikrozgodovino pri nas preučujejo: Janez Cvirn, Andrej Studen, Marko Štuhec, Zora Torkar itd.
S takih izhodišč jc v svojem predavanju predstavil dr. Janez Cvirn, alkohol kot malega velikega igralca v temi z naslovom Alkohol in politika. Alkohol poslane v zgodovinarjevi pripovedi glavni igralec, jc milje: jc hkrati objekt in subjekt, ki sploh omogočti interakcijo.
Subjcktivizacija vsega dobrega in slabega, kar se je dogajalo in dogaja, v slovenskem prošlom med Slovenci in Nemci v preteklosti; politični boj političnih strank med Slovenci včeraj, danes, jutri.
Univerzalnost alkohola v času in prostoru. Alkohol ob vsaki priliki, posebej ob smrti, rojstvu, izpitu, da ne govorimo ob politiki, predvsem ob volitvah, ki brez volilnega golaža m so mogoče. Navsezadnje brez alkohola ni popolnoma nič. Brez njega si ne moremo misliti uglednega politika, umetnika, literata, profesorja, uradnika, policaja, študenta, postopača, pijanca, meščana, malomcščana, podcžclnna
BOJAN ČAS
Začasni enosmerni promet skozi Sutno - Zarudi gradnje novega mostu preko Kamniške Bistrice so začasno (predvidoma do konca marca letos, za motorni promet odprli Sutensko ulico. V smeri od Glavnega trga do Šolske ulice lahko vozijo le osebni avtomobili in ostala vozila do (> ton nosilnosti. Na Sul-ni so s postavitvijo betonskih cvetličnih korit uredili tudi okrog 3(1 parkirnih mest, na katerih je dovoljeno ustaviti le za pol ure. Parkirne listke za 60 tolarjev pa bo moč kupiti pri komunalnem nadzorniku.
Srečanje z novim letom na Glavnem trgu - Kamniški božično novoletni sejem v organizaciji Občine in Turistično-injbrmacijskega centra je doživel svoj vrh z zelo dobro obiskanim silvestrovanjem sredi mesta, kjer je Številne obiskovalce zabavat ansambel Nagelj s Podokničarjem. Po županovi novoletni čestitki pa se je pokanju petard in raket opolnoči pridružil tudi občinski ognjemet z Malega gradu (Stari grad je bil namreč v gosti megli).. (fS)
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
- 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD
- 48 ur vaj Iz strojepisja____
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur) WINDOWS, WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur)
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom in studentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (SP), stroške izobraŽevanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavoev pri obrtnikih
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
No, sedaj pa so Sutno veselo odprli, omogočili so celo parkirne površine. Po kockah H valijo trume vor.il. po ploščah parkirajo tovornjaki - prej kot ho zgrajen novi most <ez Bistrico, ho I milijon mark na Sutni žc popokanih. zlomljenih in izpadlih. Pa ho spel In nov projekt. Na občini sc bo spet na veliko razpravljalo o »strategiji razvoja« in podobnih neumnostih, nekateri bodo s prodajanjem idejnih zasnov oz. megle dobro zaslužili, padale bodo provizije in dobre kupčije. Ob tem bodo verjetno občinski umotvori modro ugoloviili, da jc površina na Sutni že tako uničena, da jo je potrebno obnoviti. Potem bodo izvedli nekaj kvazi anket o odprtju Sutne, pri lem pa bodo za mnenje povprašali vse druge, razen stanovalcev Sutne.
Rezultat? Jasno. Sutno je treba odpreti zu promet - zjutraj je treba iz Tuhinja ja čimhilrcjc priti v »fabrika«. Najboljše bo, če za mnenje povprašajo Se nekaj Štajercev, ki se v Ljubljano vozijo skozi Kamnik. Ti bodo morda lahko predlagali Se kak -Sno bolj izvirno idejo o razvoju starega mestnega jedra. Recimo • vse hiše v Sutni v celoti podremo in po sredini Kamnika zgradimo sodobno sliripasovnico. Seveda - sodobna štiripasovnim, zraven, na območju bivšega UlOK-n, pa sodobno blokovsko naselic - tO J* lo. popolnoma ruzv(b)ilo slaro mestno jedro!
Razvoj mesta Kamnik je preveč resna zadeva, da hi jo lahko aiipali lokalnim politikom in nesposobni občinski upravi. Upam, da se bodo vsaj tokrat zganili predvsem arhitekti, gradbeniki, zgodovinarji in drugi strokovnjaki, kijih v Kamni-1 n m malo. in javno predstavili strokovne razvojne predloge.
Ravno vsesplošna apatija široke ob asistenci ne-Strok v je namreč bistveni razlog za stanje, v katerem seje ožje središče mesta Kamnik znašlo. Ce bomo razvoj mesta prepustili zgolj vsakokratni politični strukturi in birokratom, kmalu nc bo v,r kaj popravili ali razviti.
CENE GRČAR, dipl. na.
Kamnik
Sprevrženi ljubitelji živali
Bit sem na pogrebu. Govornik, ki se je poslavljal od pokojnika, gaje med drugim predstavil kol ljubitelja ptic, 0 tem sije s pritrjevanjem govorilo ludi po pogrebu. Resnica je bila za moje pojme precej drugačna. Uivil je ptice pevke, potem pa jih i tesnih kletkah imel kar v lemanu kleli. Ko sem jih nckoc v mladih letih na skrivaj spustil, /c robantll, da bo tistega, ki je lo naredil, ubil. Ce ga dobi
Takšnih sprevrženih ljubiteljev živali je žal veliko. Nešteto
domačih in divjih živali v ujetništvu živi pri teh »ljubiteljih« v neprimernih bivalnih m drugih razmerah: v premajhnih kletkah, na neprimernih mestih, prekratkih verigah, v mrazu in svinjariji, ob pomanjkanju vode in hrane, krutem pretepanju ter drugačnem trpinčenju in sc bi lahko naštevat.
Pred nekaj meseci jc bil v TV-ledniku objavljen prispevek na lo temo. Poleg medvedov gostilničarja Stcrku iz Mosta na Soči smo videli tudi orla v kletki v nosi soseščini, v Mostah pri Kamniku. Tega pogosto videvam, saj jc kletka lik ob cesti. Orel. ki mu je mesto vjasnini nad oblaki, mora le dni, ko to pišem. Se vedno čemeti v megli, v kletki med hišami ob vse bolj prometni cesti, ki povezuje Štajersko prek Kamnika z Ljubljano in Gorenjsko.
Konec novembra pa je bil v dnevniku DEli) objavjen članek o leni. kako sla sc v kletki ob lovskem domu pod Stolom v Žirovnici pri Jesenicah znašla letošnja medvedja mladica, ki sla sc v očitnem stresu neutolažljivo, nenavadno oglašala (jokala), kar kaže tudi na to, da sta bila prezgodaj ločena od matere. Najemnik lovskega doma. po lastni izjavi ljubitelj živali, jih jc dohii pri gostilničarju Francu lasku i Kočevskega.
Ce so urejeni živalski vrtovi za divje živali (iz določenih razlogov) še na meji sprejemljivega, pa to ne more veljali za divje lastninjenje divjih živali navedenih in drugih posameznikov.
Vse jc znano, minister Gregor pa nič. Javno vprašujem pristojna ministrstva, kaj so storila, da se to ne hi dogajalo (ne sprašujem o gradbenih dovoljenjih za kletke)? Ce imamo zakon, ki prepoveduje tak Sno rm nanje, ukrepajte, cc ga pa na pragu 21, stoletja v osrčju P.vropc Se nimamo, potem nam bog-jtomagaj, saj nam Evropska unija kljub proklamirani kulturi in omiki s svojo špansko blkoborbo in italijanskimi lovci na ptice najbrž ludi ne ho.
IVO GASPERlC
Drobno, a ne nepomembno pojasnilo
Kot urednica Kamniškega občana sem dolžna pojasnilo o spodrsljaju v predzadnji številki Kamniškega občana.
S pismom seje name obrnila Krščanska skupnost .Ichovo-vili pric in me opozorila na članek Jesenske blatne preizkušnje ali l.OJf Road v Kamniku (K.O., št. 21, 2. 12. 1998) oziroma na podpis k sliki, kije spadala k članku in na kateri jc avto s čolnom na strehi Podpis se giasi takole: »Pozor poplave - Jekovova služba v akciji.« Kot pripadniki .Icliovih prit se počutijo prizadete, saj pravijo, da čolni nimajo nič skupne-
ga z Jehovovimi pričami. Obžalujem, da so prizadeta njihova verska čustva. Priznam, da podnapisa nisem prebrala, ker se je že zelo mudilo dokončati številko in ker seveda nisem niti pomislila na to, da je lahko kakorkoli sporen. Prosili so me, naj lo »pomoto« nekako odpravim, kar pa lahko storim le tako, da poudarim, da ni šlo za namerno norčevanje in da sem podnapis res spregledala.
BREDA PODBREZNIK VUKMIR
urednica
Radosti življenja v starem delu Kamnika
Življenje v slarcm Kamniku ponuja mnoge radosti.
To so, recimo, veselice ob najrazličnejših priložnostih, ko za obiskovalci ostanejo nasmelene ulice, polutane in pobruhane fasade. Letos smo r tast novoletnih praznikov imeli kol edino slovensko mestu v samem strogem centru celo lastni avtodrom, ki je razveseljeval mlado in slaro pozno v noč. Na Silvestrom smo imeli na Trgu tako glasno veselico, da je preglasila celo pokanje oli napadu na Irak.
Drugo »veselje«, k i prebivalcem starega Kamnik u izvabi solze v oči, je promet. Stara želja občinskih veljakov, da se »oživi slaro mestno jedro«, je meso poslala. Center mesta je preplavljen s pločevino, kar sicer ni novost, od zaprtja Železnega mostu pa je zadeva postala nevzdržna. Kako torej sedaj izgleda cela stvar, o kateri je mnogokrat pisal že moj sosed. g. Pollak?
Usnjarska, Trg svobode in Jupl/eva ulica so postali obvoznica - za premnoge edina pot za vstop v mesto z južne sirani. Čeprav prometne oznake jasno pravijo, da je pol namenjena lokalnemu prometu in dostavi, se po njej od zgodnjega jutra do poznega večera valijo nepregledne množice avtomobilov, velik del jih ima tudi Štajerske in oslale nekamntške registracije. Trg svobode je povsem zaparkiran, včasih tako, da se skozenj skoraj ne da prebili. Mnogi junaki vozijo po Japljevi ludi navzdol, čeprav je cesta enosmerna. Ob tem praviloma pritisnejo na plin, da so čimprej iz nevarnega območja. Pešci, znajdlte se.
Ko se li uspe prehiti iz pločevinaste džungle na območju Utok - Kavarna, le čakajo nove dogodivščine. Ker je Sulna po novem odprta, poteka po cesti od Grabna do Metalke izjemno gost, do Sutne celo dvosmeren promet. Ker se vsem vedno mudi, vozniki vozijo hitru, vsekakor prehitro, glede na to da so ljudje navaje-
ni zaprte Sutne. Preko nove hitre ceste vse od glavne poŠte do Metalke ni označenih prehodov za pešce, zato je njihovo prečkanje v bistvu Ilegalno. Območje Samčevega predora, pločnik pred Kavarno in pločnik nasproti glavnega parkirišča so praviloma zaparkirani lako, da je preglednost zelo slaba, za ljudi pa kaj malo prostora. Pešci, znajdlte se.
Tudi na Sutni je za pešce zapihal nov veter. Urejena so parkirišča za kratkotrajno ustavljanje (dolžineparkiranja seveda nihče ne kontrolira), zaradi česar so pločniki povsem zoženi, preglednost pa zelo slaba. Človek se vpraša, zakaj so avtomobili naenkrat lako pomembni, da jim je sedaj namenjeno kar 314 širine Sutne, prej pa se tam sploh niso smeli pojavljati. Po preostanku pločnikov se veselo vozijo kolesarji in motoristi, eni gor, drugi dol, kot pač komu »paše«. Občasno kakšen pogumni voznik pelje tudi po Sutni navzgor. Res, svobodo smo v našem mestu vzeli zares. Človek mora bili potrpežljiv, kajti potrpljenje je božja mast. Ko pa postaneš ogrožen, ko se komaj prebiješ do svojega lastnega doma, ko svojih majhnih otrok več ne moreš spustiti same do šole ali trgovine, ne da hi trepetal, da bodo postali nove žrtve prometa, je potrebno ukrepali. Zato od župana tn ostalih pristojnih zahtevam. In v teh zahtevah nisem osamljen, naslednje: na območju od Nunskega hleva do Kavarne in po Sutni naj se namestijo talne ovire za zmanjšanje hitrosti vozil: na Grabnu, Glavnem trgu. Stilni, v Japljevi in na Trgu svobode naj se dnevno opravljajo poostrene policijske kontrole in kaznovanje brezvestnih voznikov. Na teh območjih naj se uvede redarska služba, ki naj kontrolira promet od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer. V Japljevi in na Trgu svobode naj se preverja upravičenost prisotnosti posameznih vozil (lokalni promet, dovoz). Na vseh omenjenih območjih, razen na Grabnu, naj se hilrosl omeji na 20 kmlh.
Na Sutni nuj se prepove parkiranje, razen za dostavo. Cestišče naj se omeji s cvetličnimi koriti, pločniki naj dobijo prvotno širino.
Parkirišče na Glavnem trgu naj se za čas, ko je zaprla Maistrova, uk ine v sedanji oblik i, park ima mesta pa naj se na tem območju uredijo lako, da bodo avtomobili parkirani vzporedno s pločnikom.
V primeru neizpolnitve zapisanih zuhtev v najkrajšem času bom s somišljeniki organiziral protestna zaprtja posameznih ulic in cest v mestu.
MATEVŽ BERGANT
Japljeva 6. Kamnik
Epitaf za Marto Kaker
Podatki, zapisani v uradnih listinah, o človeku ne povedo veliko - bolj kot to ga skrivajo za praznimi besedami in mrtvimi Številkami. Spomini in živa znanstva jih prelivajo in izoblikujejo podobo človeka - ljubeznive, vedno ob strani stoječe matere, žene, prijateljice. Sodelavke, ki ni nikoli znala odreči pomoči in izreci trde besede. Profesorice, kije znala s svojo ljubeznijo do človeka in poučevanja pretkati tudi matematiko. Polna zaupanja in vere v življenje jc hodila daleč mimo osebnih koristi, računov in zamer • vse nas je prelarjala s svojo sončnostjo in z našega sveta preganjala sence.
DELAVCI SCRM
ZLATE POROKE.... ZLATE POROKE
Zakonski pari, ki so svoj DA izrekli leta 1948, ko so bile razmere po končani II. svetovni vojni že delno normalizirane, so praznovali zlato poroko. Nekatere smo obiskali v imenu Društva upokojencev Kamnik.
30. novembra smo se oglasili na Kajuhovi ulici 3 v Kamniku. Tu živita DOLČIČ ANICA In LUDVIK.
Na skupno življenjsko po/ sta Stopila 30. oktobra BiH v Ljubljani.
V zakonu se jima je. rodila hčerka Sonja, ki ima svojo družino v Mengšu, sin Branko pa živi v Tržiču. Imata 3 vnuke in vnukinjo.
Jubilej, kot se za to spodobi, so proslavili v družinskem krogu svojih otrok, vnukov in najbližjih.
Zelo rada se ukvarjata z delom na svojem vrtičku, nadvse pa se veselita obiskov vnukov in vnukinje.
Z življenjem sta zadovoljna, njuna največja želja pa Je, da bi bila zdrava, čeprav se ne prltožujeta. Prijetno kramljanje je kar prehitro minilo.
Na Kranjski cesti v Kamniku smo obiskali jubilanta. ANI In JANPZA IHEZIJA. Zlato poroko sla dočakala S. novembra 1998. Poročila sta sc namreč 6. novembra 1948 v Kamniku.
Zlatoporočencenia sta se rodili dve hčerki, ena Je žal že umrla. Imata dva vnuka In vnukinjo.
Pogovor ni obšel sedanjosti. Pravita, da živita mirno življenje in takega si želita tudi v bodoče, zlasti zdravja.
Praznovala, sla v krogu svojih dragih, ki so si nazdravili na de dolgo življenje.
S predstavitve knjige Vida Ambrožiča
Žandar med cvetjem in knjigami
Konec novembra je bila v razstavišču Veronika predstavitev knjige Vida Ambrožiča Žandar med cvetjem in knjigami. Knjigo je številnim obiskovalcem predstavil njegov posinovljenec Gordan Am-brožič. ki živi v Kamniku in si je precej let prizadeval, da so zapisi tega zavednega Slovenca, opazovalca in zapisovalca življenja prve polovice tega stoletja, kot je na predstavitvi dejal Tone Fti-čar, končno zagledali luč sveta.
Gruntarski posvojenec, ki je zrasel sredi dolenjskih gričev, kjer ic opazoval in popisoval množico svetlih in temnih človeških usod, je bil pred drugo svetovno vojno med drugim tudi 17 let žandar v Domžalah. Ob tej priložnosti je Gorazdu Ambrožiču za njegov
dolgoletni trud čestital tudi župan Tone Smolnikar.
Gordan Ambrožič pa je nato popisal svoje delo pri zbiranju in urejanju gradiva (souredni-ca jc bila dr. Marija Stanonik) in pojasnil, od kod naslov knjige: »Moj krušni oče je sam dejal takole: tri stvari na svetu ljubim: knjige, cvetke in dekleta, ker užitek svojevrsten vsaka izmed njih obeta. Nikdar nisi bil v ljubezni do knjig in rožic varen, večkrat pa sem od deklet varan bil in razočaran. Iz tega sledi, da ni bilo težko določiti naslova knjige - knjiga, njegov poklic in rože...«
V res prisrčnem kulturnem programu so nastopile Ambrožiče-ve rojakinje (rojen je bil v Mokronogu), pevke pevskega zbora Svoboda iz bližnje Mirne na Dolenjskem. Vmes pa sta svoje pesmi vpletla tudi Kamniška kolednika baritonist Janez Majccnovič in basist Rok Lap ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča.
F. S.
Vedro zreta v prihodnost - Anica in Ludvik Dolčlč.
Nekaj dni kasneje, 3. 12., smo bili na obisku pri Sltarlevlh v Košišali pri Kamniku. Tu v svoji hišici živita zlatoporočenca JOŽICA in PHA NC SITAR. Poroko sta sklenila 16. oktobra 1948 v Kamniku.
Dobila sta dva sinova in hčer. Vsi 80 samostojni in materialno preskrbljeni ter imajo po dva otroka.
Zlato poroko sta proslavila v družinskem krogu. Veselih src sla pripovedovala, da jima ta jubilej veliko pomeni.
Posebno velikih želja nimata, življenje je kar lepo, močno pa si želita predvsem zdravje zase in za vse njune, pri'd \ som da bi najmlajši lahko dostojno živeli.
Ob našem obisku na domu slavljencev PrezelJ.
Na Kajuhovi ulici v Kamniku smo se srečali z zakoncema SPAČAL IVANKO in FRANCEM. /. njima ler nujno vnukinjo smo se zadržali v daljšem in prijetnem pogovoru. Slavljcnca sta krenila na skupno pot 13. novembra 1948.
V času zakonske zveze sla dobila tri hčerke. Ena živi v Ljubljani, dni ga na Kale.ah pri Logatcu in tretja v (iodiču. Slavljcnca imata tri vnukinje in dva vnuka. Ibsebno sla vesela njihovih obiskov, med našim obiskom se je njuna vnukinja, ki je zaposlena v Svilanitii, prijazno vključila v pogovor z jubilantoma oziroma s svojim dedkom in babico, Pred našim od hodom smo slišali, da nimata posebnih želja, želita pa si predvsem zdravja in le zdravja, kar smo jima tudi mi zaželeli.
Na slikah: Gordan Ambrotič je govoril o svojem dolgoletnem delu pri nastajanju knjige očetovega življenja. (Foto: F. S.)
Sltarjeva zlatoporočenca.
Zlatoporočenca Spačal v krogu svojih hčera.
STANU SIMŠIČ
Varuh človekovih pravic v ZUIM
Upoštevati tudi pravice drugih in drugačnih
Ob 50-lctnici splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah so učitelji in dijaki srednje šole v Zavodu za usposabljanje inva-
Razstava ročnih del
Društvo upokojencev Kamnik je od 4. do 7. decembra pripravilo zanimivo razstavo ročnih del. Razstavljala so člani in članice društva iz kamniške občine. Na ogled so bili različni izdelki: od pletenja, kvačkanja, intarzij, gobelinov, miniaturnega vlakca do počitniške hišice...
Obiskovalci, kijih je bilo kljub hudemu mrazu kar precej, so si z zanimanjem ogledali skrbno pripravljen spominski kotiček, posvečen naši ljudski umetnici Kati Turk.
Pri odprtju razstave so sodelovali pevski zbor društva, harmonikar in
recitatorka Pepca Juršič z lastno pesmijo, namenjeno razstavi, program pa je povezovala Marija Golob.
Družabenemu srečanju sta se pridružila tudi župan Tone Smolnikar in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec.
V knjigo vtisov so mnogi obiskovalci vpisali svoja mnenje, predloge in pripombe Vsem je skupno mnenje, da je razstava dobro pripravljena, izdelki pa se lahko enakovredno primerjajo z izdelki mlajših in spretnejših rok.
Naslednjo razstavo bodo kamniški upokojenci pripravili leta 2000, ko bodo praznovali 50-letnico društ-
va.
Razstavljeni gobelini in spominski kot Kati Turk
STANE SIMŠIČ
lidne mladine v Kamniku povabili medse Ivana Bizjaka, varuha človekovih pravic v RS.
Zdravka Slavec, direktorica ustanove, jc v svojem pozdravnem nagovoru poudarila, da spada to srečanje v program zaznamovanja dneva človekovih pravic, saj se tudi mladi invalidi srečujejo pri svojem delu in življenju z neštetimi vprašanji pravice do drugačnosti.
Ivan Bizjak jc v povzetku splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah ter predstavitvi nalog in pristojnosti varuha človekovih pravic med drugim dejal, da bi sc morali vsi bolj zavedati tudi pravic drugih, ne samo svojih. Ker je znano, da sodni mlini meljejo dokaj počasi, jc ena izmed nalog varuha človekovih pravic, da pomaga posameznikom tudi na nesodni način priti do pravice, predvsem v zapletih med državo in posameznikom.
V živahni razpravi so dijaki srednje šole postavili varuhu kar precej zanimivih vprašanj. Med njimi naj omenimo možnosti šolanja invalidov do najvišje možne stopnje, različne poglede na splošno življenje invalidov, podeljevanje državljanstva tujcem, položaj beguncev pri nas in podobno. Iz polne dvorane sc je oglasil nekdo z vprašanjem: »Zakaj nas, pun-kerje, ljudje gledajo postrani?« »Dokler nc ogrožate pravic drugih, imate pravico do drugačnega mnenja in drugačnosti«, sc je glasil odgovor.
V drugem delu sc jc skupina
strokovnih soilclavcev zavoda z. varuhom človekovih pravic pogovarjala o mnogih strokovnih vprašanjih in dilemah,'ki jih poraja vključevanje invalidne mladine v življenje po končanem Šolanju v zavodu. Taka vprašanja so zaposlitev, stanovanja za invalidne otroke, ki nimajo matičnih družin in podobno. Udeleženci obeh pogovorov z. varuhom človekovih pravic so na tem koristnem srečanju, kot so poudarili, dobili precej napotkov
za uveljavljanje svojih pravic. Seveda pa našo celotno družbo čaka še veliko naporov in vztrajnosti, da bodo tudi nekoliko drugačni ljudje postali dejansko enakopravni sestavni del naše družbe. Življenje pa vsak dan odpira nova vprašanja.
GoSta sta pozdravili Zdravka Slavce, direktorica zavoda, in Saša Markovic, ravnateljica srednje šole.
F. S.
Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic, med pogovorom z mladimi (foto G. Peršin)
KNJIGOVODSKI SERVIS PODJETIJ
Vodenje poslovnih knjig, obračun prometnega davka, izdelava zaključnih računov...
Informacije po telefonu 825-601
Praznovanje v šoli z roba mesta
Nadaljevanje s 1. strani
Pod mentorstvom učiteljice 5. razreda Irene Bizjak in razredničarke X. razreda Danile llroval so uCcnci od 6. do X. razreda v mesecu dni naši udirali lutkovno igrico Korenčkov palček. Priprava za nastop je bila nekoliko zahtevnejša, saj so do sedaj učenci nastopali sami kot osebe, tokrat pa seje bilo treba vživeti v lutko in ji posodili glas, roke in sploh celo telO. Nevenka Ćakarić, UCenka 6. razreda, je v igrici ntcd drugim povedala tudi poučne misli sivo je treba tudi cer jc prijateljstvo prazna beseda!« Z bogatim aplavzom je iz dvorane zadonela pohvala vsem nastopajočim: Nevenki Čakarič - Sa-pramiška. I disi Pcpcljak - kača Jarmila, Marjanu llijašu - Korenčkov palček, Renati Potočnik za bica Rcgica, Meti Mikuž. - palček Praprotnik, Simoni Kosec - Ćcr-nomiška. Tej i Prclcsnik Kukavec in Janiju Orudniku - Strahec.
Po idejni zasnovi učitelja tehničnega pouka Janeza Korbarja in ob pomoči Romanc Kolonič. seveda skupaj z otroki, jc bila za novoletno prireditev dvorana OS res enkratno okrašena. To jc opazil tudi župan Ione Smolnikar in učence poprosil, da mu oh naslednjih božično-novolclnih praznikih pridejo okrasil njegovo sobo na
IZ OŠ MARIJE VERE
občini. Povabila so bili otroci zelo veseli. Veselje jc bik) nepopisno, ko so otroci z dedkom Mrazom pregledali vsebino teh novoletnih
Učenci od 6. do H. razreda so lepo Izvedli lutkovno Igrico Korenčkov palček
trebščin in avdio kaset. Od dona-torjev jc šola prejela video kasete, knjige, šolske potrebščine, razna oblačila od nogavic do kap in bund.
Ob zaključku prireditve se je ravnateljica OS 27. julija Majda Zlcbnik zahvalila predvsem županu Tonetu Smolnikarju, saj je na njegov predlog občina Kamnik namesto čestitk denar namenila otrokom OŠ 27. julij Kamnik. Zahvalila sc jc skrbni predsednici sveta staršev te šole gospe Bernardi Kcglič, Številnim sponzorjem, ki so prispevali v koš dedka Mraza praktična darila in tudi finančna sredstva, s pomočjo katerih bodo učenci dobili računalnik in učne pripomočke.
SAŠA MEJAČ
S pravljico in glasbo v praznični čas
Ne, ne. starši, da se ne bi ustrašili. Nič več daril, nič več zapravljanja denarja, novoletni čas jc minil. Toda priznajte, ko ste bili Otroci, je bil to najbolj čudovit čas v letu, poln tihega pričakovanja, prijetnega razburjenja in seveda, kdo bi pozabil dedka Mraza in vseh njegovih pravljičnih junakov.
Da pa pravljice sc živijo, smo dokazali tudi učenci Osnovne šole Marije Vere in otroci iz vrtca, ki smo skupaj s svojimi učiteljicami pripravili prireditev z naslovom S pravljico in glasbo v praznični čas. Predstavo smo pripravili v Kulturnem domu na Duplici, ki živi ma-
»Za prijatelj-kaj storili, si-
pakelov, v katerih je bil šolski material: knjige, zvezki, ravnila, plaslelin. vse vrste barvic... Otroci pa so razveselili župana s svetilko, ki so jo sami izdelali.
Obiska dedka Mraza so bili otroci zelo veseli. Z njim so se prisrčno pogovarjali Tako je ena od učenk dedku Mrazu na vprašanje, če jc kaj pridna, odgovorila: »Ce pa nisem, greni k spovedi.« Dedek Mraz je obdaril vse otroke z igračami, sladkarijami, knjigami, nekaj je bilo v vrečki tudi šolskih po-
PrLsrčen in razigran pogovor otrok z dedkom Mrazom.
Obisk knjižnice v Frančiškanskem samostanu
Tokrat je bil kulturni dan namenjen obisku knjižnice v lianci Skanskem samostanu.
Frančiškanski samostan jc vsekakor zgodovinski in kulturni spomenik mesta Kamnik. Včasih so v njem živeli protestantje, danes pa v njem živijo frančiškani.
Ne dolgo nazaj so samostan temeljito prenovili in v središču za pomembne obrede naredili vrt. ki je tudi nekaj posebnega. Mi, učenci sedmih razredov osnovne šole Irana Albrehta, smo počakali pred stranskim vhodom, ki vodi v zakristijo, dokler ni po nas prišel pater Miroslav, ki nam je tudi razkazal knjižnico. Med hojo po dolgem hodniku nam jc pater razlagal, kaj prikazujejo stare slike, ki krasijo hodnik. Ko smo prišli do konca, sc nam jc pred očmi odprl velik prostor, v katerem
jc bilo polno knjig z bogato preteklostjo.
Knjižnica je danes skoraj urejena. V njej je nekaj prvotiskov (inkunabuli; nastalih pred letom 1500, in tudi nekaj knjižnih redkosti v svetovnem merilu. Knjižnica jc urejena po cucni od sli tih ali petih katalogov iz leta 1760. Starejši je verjetno iz leta 1604, vendar jc danes. žal. izgubljen. Knjižnica kol muzej sc zaključuje z letom 1799, vse mlajše knjige so spravljene drugje. Knjig jc zelo veliko, po zadnjem izračunu
okrog 7.000. Najbolj znameniti knjigi v knjižnici sla Dalmatinova Biblija in prav tako njegov Pen-tatevh in (Pelcroknjižjc - ime z;i
prvih pet Mojzesovih knjig Stare zaveze). Nekai naj bolj znanih in pomembnih knjig: Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Topo grafije, l tolničarjev I pitome Chronologica...
S področja medicine sta znana ( alepinova scdcinjc-žična slovarja iz let 1637 in 1708. Med rokopisi je pomemben le slovenski šolski katekizem iz leta 1X19 in »slovenska verzija glagolice«. ki jc edini znani primerek. Knjižnico vestno ureja profesor Jaro Dolar. Po ogledu knjižnice smo slišali še nekaj zanimivih stavkov o nastanku frančiškanskega samostana
Ustanovitelj frančiškanskega reda jc I raiičiscck Asiski s pravim imenom (Hovanni Bernardone. frančiškanski bratje so v Kamniku, kljub začetnim jezikovnim pregradam, leta 1497, ko jc bil samostan dokončan, ze v popolnosti zaživeli. Bili so pimasalci frančiškanskega duha in njegove pristne vere tudi v Kamniku. Med prvimi ustanovnimi podporniki Samostana sla bila ludi grofa Viri Thurn in Štefan Hohcnvvarl Okrog leta 16X0 so v samostanu dobili znamenite orgle, ki so v cerkvi rabile vse do srede 19. slolcl-ja, ko so jih prenesli v cerkev Sv. Primoža nad Kamnikom.
Nekaj slik je ohranjenih še iz 15. in 16. stoletja, a so v glavnem
Imena z okrašenimi začetnicami smo razstavili na dveh panojih v avli Sole
dela neznanih avtorjev.
Od leta 1778 naprej so imeli v samostanu tudi deško šolo. Leta 1804 jc v severnem predmestju Kamnika izbruhnil požar, ki je dosegel ludi samostan, frančiškani so na soli obdržali le še pouk verouka, ki sc jc kljub poskusom preureditve obdržal do predvojnih let.
V zadnjih letih pred prenovo so samostan v celoti vrnili frančiškanom. S temeljito prenovo samostana so začeli marca 199?, končali pa ze oktobra islega leta franči-
škanski samostan Sc vedno ostaja zvest svoji tradiciji - jc mecen umetnosti.
Po pogovoru o samostanu smo si ogledali sc znamenito Plečnikovo kapelo božjega groba, se zahvalili žit ogled in razlago ter odšli v šolo, kjer smo risali okrašene začetnice svojih imen. Bilo je prijetno in poučno pa tudi zelo zanimivo, kljub temu, da sem bila v knjižnici že tretjič.
PETRA ALEKSANDRA ZOBAVNIK, 7.Č. Osnovna šola Frana Albrehta
CENTER ZA TUJE JEZIKE
Slamnikarska I 1230 DOMŽALE Tel./fax: (061) 716 913
vpisuje v tečaje angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega in španskega jezika za otroke in odrasle.
Božiček z balonom med otroci ZUIM
Nukaj dni pred božičem se je na zasneženo športno igrišče med mlade gojence kamniškega zavoda za usposabljanje invalidno mladine z halonom spustil pravcati Božiček. V pleteni košari jo s seboj poleg košare sladkarij pripeljal tudi koš igrač in igric za mlade. Ti so ga z navdušenjem sprejeli. Prav od blizu so si ogledali velik halon, v katerem je kar prek 2UIM) m' plina, Božiček jim jo rad uslišal tudi njihovo vročo željo In jih po tri naenkrat z balonom popeljal visoko nad zavodove strehe. Bil je tako dobrodušen, da je z balonom vozil toliko časa, dokler niso vsi, ki so to želeli preizku sili vožnjo s tem nenavadnim zračnim plovilom.
Za prihod Božička v ZUIM, ki je letos z balonom prišel že družic so poskrbeli v ljubljanskem Petrolu, kjer v okviru dobrodelne
akcije vsako leto obiščjeo ver podobnih zavodov za mla.de in s DO močjo Božička poskrbijo za njihovo obdarovanje. Za izvedbo balona rskega obisk« |)ii so poskrbel! 'lani Balonarskega kluba Zmaj-ček iz Ljubljane.
E Svetelj
lo manj kot naše pravljice, pa smo ga zato s pomočjo Krajevne skupnosti Duplica za prijetno urico spet malo oživeli. Predstava je bila namenjena vsem otrokom in njihovim staršem in upamo, da smo skupaj preživeli prijetno urico.
Najprej so se nam s pesmicami predstavili naši čisto, čisto najmlajši, otroci iz vrtca, in nam zapeli pesmi o Pedenjpedu. Zapeli pa so tudi naši prvošolčki in učenci višjih ra-zedov, ki so predstavili tudi različne instrumente. Tisti, že malo večji, so zaigrali pravljico Zgodba živalskega vrta. prav za vse pa je prišel čisto pravi dedek Mraz.
Letošnji praznični čas smo preživeli z obilo pravljic in glasbe in priznajte, bilo je lepo. Mi vsi pa vam vsem skupaj, vsem otrokom, vsem staršem tetam, stricem, vsem starim staršem vsem predsednikom in direktorjem in. in... želimo veliko glasbe in še več pravljic.
Kulturni dan
V četrtek. 24. 12.. smo imeli v Matični knjižnici v Kamniku učenci 2. razredov kulturni dan. Tema kulturnega dne je bila Ljudsko izročilo. Pripravili sta ga Breda Pcxibrežnik Vukmir in Andreja Štorman. Sodelovali, pa so tudi planšar g. Jože Les, ga. Rezka Mali - izdelovalka trničev, rezbar
g Milan Kosec in pletar g Franc Kotnik. Vsak nam je prikazal in povedal, kako se kaj dela. Vmes pa smo poslušali ljudske pravljice, ki so značilne za okolico Kamnika. Proti koncu smo si pogledali izdelke, ki so jih prinesli s seboj, in veliko spraševali. Za nas učence je bilo to čudovito doživetje, saj smo to, kar so prikazali, prvič videli.
Za pripravo, vodenje in prikaz se vsem najlepše zahvaljujemo.
UČENCI IN UČJTEIJI 2. RAZREDOV
Zahvala!
Učenci in učenke naše šole so tudi (zdaj že lansko leto) tokrat pridno izdelovali novoletne voščilnice. Podarili smo jih različnim ustanovam in podjetjem. Računalniškemu podjetju Megahit smo poslali 200 novoletnih voščilnic. Hoteli smo jih prijetno presenetiti, pa so bili na koncu oni tisti, ki so poskrbeli za »super presenečenje«. Poslali so nam ček za 200.000 tolarjev in z možnostjo nakupa v njihovem podjetju. Za nas to pomeni tako težko, težko pričakovani računalnik. Zato bi se v imenu vseh zaposlenih na Osnovni Soli Marije Vere podjetju Megahit rada od srca zahvalila in Vam v pravkar prisopihanem letu želim veliko poslovnih uspehov.
Hvala!
VIOLETA VODIA\ ravnateljica
IZ OŠ KOMENDA-MOSTE
JLepi srečni trenutki...
Ura se približuje štiri popoldne. Še malo, pa bosta prišla mami in ati iz službe.
Potem bomo skupaj pripravili slavnostno večerjo, saj je .silvestrovo. Ta dan imam zelo rada. Vsa družina se zbere za pogrnjeno mizo. Luci so pogasnjene, le dve svečki gorita. Takrat mi je zelo lepo.
Srečni smo, ker smo vsi skupaj, po večerji smo Se malo posedeli in poklepetali. Nato smo se zmenili, da bomo šli na novoletni ognjemet v Kamnik. Ko se je ura bližala polnoči, je bilo čedalje več ljudi na glavnem trgu. Plesali in peli so, da je bilo veselje, ko je začel podokničar odštevati zadnje minute, je začelo pokati, v zrak so švigale rakete, ena lepša od druge. Najlepši pa je bil
ognjemet. Polno barvnih iskric na nebu, polno veselja, polno srečnih ljudi. Bilo je res lepo. NATALIJA BENCAN, 4. c O. Š. Komenda Moste
Na starega leta dan smo vsi skupaj večerjali pri mami. Po večerji smo še malo poklepetali, nato pa smo dobili obiske. Okrog enajstih smo vsi skupaj odšli v Kamnik gledat ognjemet. Ko je ura odbila polnoč, smo si vsi voščili srečno, veselo, zdravo in zadovoljno novo leto. Bil sem zelo vesel in srečen. Kako ne bi bil, ko pa so mi vsi zaželeli le najboljše. Res vsi, tudi tisti, ki so tam stali in jih sploh nisem poznal.
Će se bo vsaj nekaj želja izpolnilo, bom najbolj vesel otrok daleč naokoli.
LUKA GLAZEiL, 4. c O. Š. Komenda Moste
IZ OŠ FRANA ALBREHTA
Praznovali smo
V 2.a in 2.b OŠ Frana Albrehta Kamnik smo pred novim letom pripravili projektni teden Prazniki v decembru v pravljicah in zgodbah.
Vsak dan smo začeli s pravljico ali zgodbo, pogovarjali smo se o starih običajih in vražah ob praznikih. Učenci so k delu pritegnili starše in stare starše, da so jim pripovedovali o običajih in praznovanjih. Učenci so zbirali podatke o hrani, navadah, praznikih, glasbi, pravljicah in zgodbah ter zbirali slikovni material.
Teden je bil zanimiv in upam, da se ga bodo radi spominjali.
Poskusili smo se v napovedovanju vremena za naslednje leto. Po ljudskem izročilu so na
silvestrovo narezali čebulo na dvanajst delov, posolili in čakali, kako se je sol stopila. Će je bila stopljena, je bil mesec moker, sicer pa suh. Učenci so delali v skupinah.
Napovedovali smo prihodnost: kaj se nam bo zgodilo v novem letu. Naši predniki so v mrzlo vodo vlivali svinec ali vč>-sek in si bo tem napovedovali prihodnost. Mi smo vlivali v vodo vosek. Nastale so različne figure. Učenci so si ob tem izmišljali različne zgodbe.
Teden je bil zanimiv poln novih spoznanj iz preteklosti o tem, kako so se zabavali naši predniki, ko še ni bilo televizije, kina in petard.
DANK AZI PIN učiteljica 2.e razreda
Iščemo
trgovca za prodajo vozil Opel.
Pogoj je končana srednja ekonomska šola ali višja izobrazba ter znanje vsaj enega tujega jezika.
Pisne ponudbe pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov:
Avtotehna VIS - KOSEC, d.o.o.,
Kamniška 19, Domžale, tel.: 716-092.
10      18. januarja 1999
PLANINSTVO - ŠPORT
Kamniški OBČAN
V hribe le ustrezno opremljeni, izurjeni in obveščeni
Skozi Kenijo in Tanzanijo (2)
Pogled na Mt Kenyo, 5199 m
Tudi letošnjo zimo smo že imeli v gorah hddc nesreče (Stol. Lubnik. Goličica. Tamar), tudi s smrtnim izidom. Zato ni odveč, da ponovno spomnimo, da je obiskovanje hribov pozimi po eni strani sicer poseben draž, po drugi strani pit tudi povečana možnost za nesrečo. Razmere v višavah pozimi, pa čeprav sc iz doline vidi kopno, so povsem drugačne kot poleti in tudi povsem drugačne kot na urejenih smučiščih. Zato zahtevajo ustrezno opremo, predvsem pa tudi njeno pravilno uporabo.
Ce jc nevarnost zdrsa, potem moramo imeti na nogah dereze, v rokah pa CEPIN, nc palic! In nevarnost zdrsa ni samo na snegu in ledu. ampak tudi na zmrznjeni zemlji, iglicah in podobnem. Kjer bi med hojo lahko zdrsnili, moramo imeti v rokah samo EN cepin, NE pa v vsaki roki po enega! Z derezami moramo pravilno hoditi (noge narazen, »na X«, po čim več zobeh ali pa po sprednjih zobeh - dereze brez sprednjih zob so za hribe pozimi neustrezne, tiste dereze, ki so samo za na sredino čevljev, žabice, kramžarji.
Ko proslavljajo Sitarjevi motokrosisti
December jc mesec, ko naredimo črto pod zastavljenimi cilji v minuli tekmovalni sezoni in si obenem začrtamo nove za naslednjo sezono.
V kamniškem Sitar Pncuma-tic Racing leamu so imeli kar precej vzrokov za proslavljanje, kajti uspehe so letos šc podvojili.
V Jamarskem domu na Gor-jušt so se zbrali vsi, ki so pre-
prvaki že drugo leto zapored. Roman Jelen pa jc postal državni prvak v motokrosu in stadion krosu, dosegel jc I. mesto na kvalifikacijskih tekmah za EP in skupno 4. mesto na evropskem prvenstvu v razredu do 125 cm', postal pa je tudi prvak pokala Alpc-Adria. Rok Sitarje osvojil naslov podprvaka v superkrosu v razredu do 125 cm'. Boštjan kampuš jc osvojil 3. mesto na
Peterica Sitarjevih fantov, ki dosegajo te kar zavidljive mednarodne uspehe.
dani prav motokrosu, športniki, njihovi mehaniki in trenerji, prijatelji, sponzorji in že drugo leto tudi stari in novi župan g. Tone Smolnikar, sicer velik ljubitelj in poznavalec avto-moto športa, ter podpredsednik ŠZ občine Kamnik g Branko Brem-šak. Navzoči so bili tudi državni prvaki v cestno-hitrostnem motociklizmu iz Domžal Marjan
državnem prvenstvu do 250 cm1, dosegel jc tudi 2. mesto na kvalifikacijah za EP. Matevž I RT, ki je najmlajši tekmovalec našega kluba je postal državni prvak v razredu do 60 cm', dosegel je prvo mesto na pokalu Me Do-nald's v Avstriji. Tadej Iv o rosa k je dosegel 5. mesto v DP in 5. mesto v kvalifikacijah za EP. To so največji uspehi v letoš-
Z leve: Roman Jelen in Rok Sitar sta sproščeno zaplesala oh hrvaški pop zvezdi Sanji Doletal.
Malce in Branko Božič ter av-tomobilistični prvak v cestno in gorsko-hitrostnih dirkah Slavko Deklcva, ki so ob podpori sponzorja Sitar Pneumatic Centra zaupali dirkalnim gumam Dun-lop.
Proslavo jc popestrila zvezdnica zabavne glasbe Sanja Do-ležal. ki je razgibala prav vse slavljence.
Motokrosisti Sitar Pneumatic tcama so postali ekipni državni
nji sezoni, hkrati pa so zgoraj omenjeni fantje tudi najboljša peterica Sitarjevih voznikov, ki bo zastopala ekipo DUNLOP Racing tcama tudi v naslednji tekmovalni sezoni.
Povczovafec progama in nekdanji dirkač Veljko Jukič je ob koncu zaželel našim vrhunskim tekmovalcem v naslednji sezoni še več uspehov doma in v tujini in sezono brez poškodb.
B.S.
pa so lahko celo zelo nevarne), da se ne spotaknemo ali zdrsnemo.
Cepin moramo pravilno uporabljati, da se z njim ne poškodujemo in da nam res pomaga pri zaustavljanju zdrsa (pri nošnji v rokah okel nazaj, če zdrsnemo, se obrnemo na trebuh in zaviramo z oklom, pri čemer držimo lopatko z eno roko, z drugo pa spodnji del ratišča). Vendar sc moramo teh reči dobro naučiti in to pod strokovnim vodstvom in na varnem terenu, predno gremo v hribe. Pred vsako zimo je to dobro ponoviti.
Predno se pa odpravimo v hribe, povprašajmo poznavalce, kakšne so razmere, saj se te lahko zelo hitro spreminjajo. Odveč ni tudi poklicati Hidrometeorološki zavod, da nam povedo o razmerah na ciljnem območju in vremenu, da nas ne bi presenetile slabe razmere in slabo vreme.
Boje
Vzpon na Lanana, 4985 m, tretji najvišji vrh Mt Kenye
Na pot proti Mt. Kenyi smo krenili iz Nairobija drugi dan po prihodu v to državo. Po dobrih Štirih urah vožnje po bolj ali manj urejenem cestišču smo prispeli v Mt. Kenva hostel, kjer so nas pričakali uradni zastopnik odprav na Mt. Ken-yo in ekipa nosačev z vodičem na čelu. Prijetno smo bili presenečeni nad njihovo prisrčno neposrednostjo, nad urejenimi cvetličnimi gaji, ki bujno rastejo kljub dva tisoč metrov visoki planoti in nad čistostjo stanovanjskih prostorov. Po ureditvi formalnosti za vzpon in bogatem okrepčtlu smo se odpravili z vodičem in nosači proli Naro Moru River Lod-ge, 3048 m, ki leti v zgornjem delu tropskega pragozda. Tam smo se nastanili v prijetni in dobro zavarovani koči hage-nio, ki nas je z mrežo na oknih in dobro zaprtimi vrati varovala ob nočnem počitku pred divjadjo, zlasti pred kairskimi bivoli (ha/alovi), nevarnimi tudi človeku, na kar nas je posebej opozoril vodič. In res, ponoči so se te, ludi do tlSOČ kilogramov težke živali, ob pasi na umetni jasi povsem približale tudi naSi koči.
Imeli smo srečo. Naslednji dan nas je navsezgodaj pozdravilo sonce. Bilo pa je zelo mrzlo, a hoja v breg nas je kmalu ogrela. Po dobrih dveslo metrih vzponu seje pričel gozd redčiti, zalo je skozi krošnje visokih dreves prodiralo do nas vse več toplih sončnih žarkov. Nekako na višini .131)1) m se je gozd končal in prestopiti smo v svet iglastega grmičevja in porjavele šopaste trave, pa tudi nizkih lobelijje bilo vse več. Petsto m višje se nam je odprla prostrana dolina Teleki (poimenovana po madžarskem raziskovalcu iz prejšnjega stoletja), ki se vleče več kilometrov vse do podnožja piramid vrhov Ml. Kenve, Neliona in llatiana. Tudi drevesnih lobelijje bilo z višino nekaj sto metrov vse več (glej sliko). Očaranim od lepote nam je tako hitro minila pot do visokogorske ko-
če Mackinders Vamp, 4300 m, kamor smo prispeli po približno Šestih urah hoje. Poteg živahno obljudene postojanke nam je delalo družbo tudi nekaj gorskih drevesnih skri-vačev - Hyrax, podobnih alpskim svizcem. Z željo, da pridemo na iMnana ob sončnem vzhodu, kurje izredno doživetje, smo krenili na pot ob pol tretji uri zjutraj, torej v trdi letni, ker je bila noc jasna, jc bilo ludi zelo mrzlo. Zaradi višinske bolezni so se morali nekateri gorniki vrnili v postojanko, listi, ki jim ta bolezen ni delala težav, med letni jc bila na srečo tudi naša druščina, pa smo nadaljevali vzptm mimo Auslria llut, 4775 m, proti vrhu Ijenana, 4')H5 m, kamor smo prispeli ravno ob sončnem vzhodu. Presrečni smo se objeli, hkrati /h/ Opazovali čudovito obarvano nebo, kar zmore pričarati vzhajajoče sonce le visoko v gorah. Zaradi mraza smo se kmalu spustili do Auslria llut. kjer smo se odpočili, pa tudi pozni zajtrk nam je šel dobro v tek. Ker imajo sončni žarki nad ekvatorjem ali v njegovi bližini iz-rtdno moč, jc tudi lempi-ratura zraka kmalu prijetnejša. Naš spust do Mackindcr's Cantp, kjer smo prespali še eno not, smo zalo nekoliko upočasnili, se prepuščali lepoti, pa ludi fotografiranju za spomin. Naslednje jutro, vendar nc prezgodaj, smo se spustili do Naro Moru River Utdge, 304S m, kjer smo naleteli na veliko skupino malih opic, ki so zganjale vse mogoče vragolije: se podile okrog nas, po stavbah pa tudi PO parkiranem avtomobilu. Medlem ko smo do ta iz doline pešačili okoli tri ure, vodič je rekel da zaradi aklimatizacije, so nas nazaj do Ml. Kenva Itosicl odpeljali s terenskim avtomobilom. Tam nas je že čakal vodič turistične agencije Pealher trati lours, ki nas je kmalu zalem odpeljal v Nairohi, od koder smo krenili naslednje jutro na pot proti naslednjemu cilju, Kilimanjaru v Tanzaniji, (se nadaljuje)
dr. Marko lerovnik
18. tradicionalni novoletni rokometni turnir
Na zadnjo, praznično soboto I2ti. 12.1 minulega letu je Rokometni klub Kamnik - kolikor je namreč od njega sploh Se ostalo - pripravil in uspešno izvedel tradicionalni že 18. novoletni rokometni turnir. Na glavni turnir se je - tako kot leto prej, prijavilo 7 ekip, ki so bile z žrebom razdeljene v dve predtek tnovalni sk iijiini.
V prvi skupini je zmagovalna ekipa iz. leta (997 Przzcrta Korobač An-z.ex premagala vse svoje nasprotnike in sicer, t iostinsko opremo 'Ioni (11:9). Pri jatelje (12:7) in Dragonse (1:1:8) in tako osvojila prvo mesto v skupini. Za drugo mesto v skupini je bila odločilna tekma med (Iostinsko opremo 'Poni in Prijatelji, ki so jo dobili zadnji z. rezultatom 8:6. Zadnje mesto v skupini so zasedli »mladi zmaji«, ki so sicer izgubili vse tekme - tudi z (iostinsko opremo Toni lltktl) in Prijatelji 112:1)1, vendar so liri kazal i veliko zeljo po rokometni igri.
V drugi skupini so bili najboljši igralci SII.-'PESA, ki so premagali oba nasprotnika In sicer - Kavarno Veronika 111:3) In Veterane Svlš 19:6). Ker se je tekma med slednjima končala neodločeno, so drugo mesto v skupini zasedli \eteraiti S\ /Š, ki so lako Ze drugič zapored na turnirju presenetili z uvrstitvijo med najboljše. Največje raz.ocara.nje turnirja pa je vsekakor bil [Kilom ekipe Kavarna. Veronika. V tekmi za tretje mesto so nato Prijatelji premagali Veterane SVIŠ (12:81 in se jim tako nekako oddolžili za poraz decembra 1007.
\ finalu sta se srečali dve na turnirju gotovo najmočnejši ekipi. V za-nimisem rokometnem obračunu so bili boljši igralci Pizzoric Korolrac - An-z.e\. ki so oiljior ekipe Nil. - TEX štrli šele l zadnjem delu tekme. Končni rezultati finala je bil 8:7.
Za ekipo Ptzzeria Korobač. - Anžex so nastopili: Adrovlč E„ Bavčar M, Šiftar M.. Ereeg (,.. i.rsic 11 Mandic t',.. Simon It, Špur B.
Ob podelitvi priznam" najboljšim ekipam organizator ni pozabil niti na najboljše posameznike turnirja. Tako je bil za najboljšega igralca izbran član zmagovalne ekipe Adrovlč Emir. najboljši vratar. Topolovee pa je na turnirju branil za drugouvrščeno ekipo.
V dopoldanskem delu novoletnega rokometnega dogajanja v Kamniku pa so se pomerili tudi veterani in veteranke. \a povabilo organizatorja, so se odzvale moške veteranske eki/ie Zagorja. Knnelja in SVIŠ-a. Še največ težav so imeli s popolnitvijo ekipe domačini, ki so na koncu za pomoč zaprosili ludi vaterpolista in žensko veteransko moc iz Kamnika. Tako so Kamni eani na t. novoletnem rokometnem turnirju veteranov nastopili v naslednji postavi: Petek. Omerzu. Homar I)., Zupančič. Komtdar, Petek S. in <lr-bee. Z, eno zmago - proti Zagorju (11:61, neodločenim izidom s Krmljem (7:71 in /Mirazom proti SVIŠ-ti 15:71 so na koncu osvojili drugo mesto.
Zmagala je ekipa veteranov Zagorja, ki je ob že omenjenem porazu s Kamničani nanizala dve zmagi - proti SVIS-u (11:5) in Krmelju 19:5).
Gostje iz Krmclja. ki so se tokrat povabilu domačinov odzvali prvič, so zasedli tretje mesto, saj so oh že omenjenih rezultatih premagali SVIŠ z najtesnejšim možnim rezultatom (0:8).
Veteranom SVIŠ tudi nekoliko presenetljiva zmaga nad domačini ni pomagala, da bi se rešili zadnjega mesta na turnirju.
Ženske veteranke Kamnika so se na »ekshibicijski« tekmi pomerile z. mešano ekijx> moških veteranov (vsaka od prej naštetih veteranskih ekip je prispevala po dva člana) in jo v prijetni tekmi premagala z 12:9.
Z obljubo, da se oh koncu tisočletja srečajo tako na moškem kot. tudi na ženskem veteranskem turnirju in seveda na tradicionalnem I!), novoletnem rokometnem turnirju so se sodelujoči poslovili in si zaželeli srečno 1000.
dOT
Tekmovanje slovenskih smučarskih tekačev na Kamniškem
Andreja končno na vrhu stopničk
dalcev, ki so se zbrali ob progi. Andreji sla sledili sestri Ines in Tina lližar (Olim-pija), tudi odlični gorski tekačici, z zlato ekipno in srebrno posamično medaljo svetovnega prvenstva. Elita torej. Da je ISisiričica živela s tekmo, je dokazala ludi Vida Uršič, ki je dva svoja lepa pokala podelila najboljši mladinki Kal ji ViSnar (Bled) in mladincu Mihu Nagode-tu (Logatec). Sk oda, da so bili nek ateri najboljil člani že na reprezentančnih mednarodnih tekmah v tujini. Tako seje oh dveh reprezenlanlih. bialloncu in sedemkratnem državnem prvaku v tekih Marku Dolencu (Brdo) in A rcprezenlan-lii Josku Petkovšku (Valkarton Digalec), ponudila priložnost ludi domačinu MM, ki je osvojil tretje mesto za slednjima v pok alti limona. Izločilni lek sc MM ni posrečil. I velikem finalnem obračunu pa je bil nato Pelkovsek še enkrat hitrejši od Dolenca, tretji pa je bil mlajši dan Martin Ponikvar (Olimpija).
»Skoda, ker tekmovanje ni bilo nekaj dni prej, ko so bile razmere veliko bolj ugodne. Ob današnjih hi obupala že večina organizatorjev. Upam, da bomo imeli tekači se kdaj priložnost pokazali svoje sposobnosti v bolj ugodnih razmerah, v zmrznjenem snegu«, je organizacijo presodil vedno kritični Marko Dolenc. »Tekmovanje je bilo na nivoju svetovnega pokala« je za 11)1' TV izjavila Andreja Mali. seveda prijazna do organizatorjev. Vendar, ce tvce lo Andreju Mali, bo že držalo. Ali ne?
METOD MOČNIK
l.e trije organizacijski komiteji v Sloveniji so v novem letu zavihali rokave. OK Maribor za pripravo pohorske Zlate lisičke (1.-3. jan.), OK Kranjska Gora za pokal Vitranc in OK Hislričica (3. januar) za pripravo Emona pokala v tekaških šprintih. Na vseh so sodelovali najboljši v določeni panogi na svetu le da sta prva dva bila organizirana na najvišjem svetovnem nivoju s prenosom dovajanja, tretji dogodek pa v manjšem slovenskem merilu, z možnostjo orleda v živo. Resneje. Tretji tekmi slovenskega Emona pokala smučarskih tekačev v tej sezoni je gostoljubje nudila vasica pod Kamniškim vrhom. Dvodnevni trud prirediteljev Šl) Culcil Ročk Shox, ki so skoraj na polovico 1000 ni dolge proge za šprinl morali nametati sneg, je bil plačun z udeležbo 90 tekačev iz mladinske in članske kategorije. Posebna pozornost Je bila namenjena kamniški šprinterski šampionki Andreji Mali, kije turnejo izločilnih šprintov iz svetovnega pokala potegnila se v to leto.
Daje v kvalifikacijskem lek u dosegla daleč najboljši čas ni treba posebej pisati. Po odločitvi tekmovalne žirije s tehničnim delegatom S/.S na cehi. pa je dosežek veljal ludi za končno razvrstitev pokala Emona. V izločilnih dvobojih sc jc zaradi mehke proge tako pomerilo le najboljših 16 v moški in ženski konkurenci za pokal Calcita. Andreja Mali na poti do zmage tudi v tej razvrstitvi ni imela popolnoma nobenih težav. Njene sposobnosti je videlo tudi listih nekaj slo yje-
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.0. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica
NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med.      mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
FILC M€NG€Š
tovarna filca d.d. Slovenska 40 1234 Mengeš tel.: 061 737 222
Smo mlad, dinamičen kolektiv, proizvajalec
netkanih tekstilij.
Zaradi širitve svoje dejavnosti
zaposlimo 5 delavcev
v računalniško vodeni proizvodnji. Pogoji:
- dokončana srednja tehnična ali poklicna šola elektro ali strojne smeri
- odslužen vojaški rok
- zaželjene delovne izkušnje
Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost
strokovnega izpopolnjevanja.
Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega
dela pričakujemo do 31.1.99 na naslov:
FILC d.d., MENGEŠ
Slovenska 40,1234 Mengeš
Podelitev priznanj najboljšim športnikom Kamnika
Obračun starega leta 1998 so v ponedeljek. 27. decembra naredili tudi kamniški športniki in športni delavci. ŠZ občine Kamnik jim jc
podelila priznanja za športne dosežke v preteklem letu, svoj del pri/nanj /a zavzelo delo v športu pa so dobili tudi delavci v športu.
Priznanja, ki sta jih v imenu ŠZ podeljevala Stane Zarnik in Marjan Schnabel, v imenu Občine Kamnik pa župan Tone Smolnikar, ki jc spregovoril tudi uvodne spodbudne in pohvalne besede, in Marjeta Bcn-kovič, so dobili učenci osnovnih Sol za uspehe na tekmovanjih šolskih športnih društev. Najboljša med mladimi športnicami je bila Urška Podlcsnik, ki sc odlikuje pri vseh ekipnih igrah, sledi ji Barbara Zlatnar, prav tako med najboljšimi v igrah z. 2ogO, Tretja pa jc bila Tatjana Marinkovič.
Najboljši športnik SŠD pri fantih je Luka Vrečar s 23 točkami, ki jc bil proglašen za najboljšega košarkarja šolskega prvenstva, med najboljšimi pa je bil tudi v rokometa Dve točki manj jc zbral Aleš Zupane, prav tako odličen v košarki in rokometu. Priznanje za tretje mesto pa je prejel Matic Avguštin, ki je bil visoko ocenjen za nastop v odbojki in košarki.
Priznanja za dosežke v okviru društvene dejavnosti so v starosti dečkov in deklic prejeli še; Gašper Burketjca za naslov državnega prvaka v najmlajši kategoriji kegljačev, tenisač Uroš Mlakar, ki jc z zmagami na odprtem prvenstvu Vrhnike in Portoroža nabral dovolj točk za uvrstitev med deseterico na teniško lestvico dečkov do 14 let, z ekipo TK Slazcnger pa je pod prvak Slovenije. Iz lokostrelskih vrst pa sc odlikuje Matej Slapar (I h Kamnik), dvakratni državni prvak v disciplini ITI A IN 900 krogov.
Med kadctinjami in mladinkami z uspešno športno potjo nadaljujeta Tajana Mlakar in Špela Cir-kman, saj sta žc četrto leto zapored dobitnici priznani.
Tajana Mlakar za dosežke v tenisu, letos jc poslala državna prvakinja v dvojicah, kar v dveh starostnih kategorijah do 16 in tudi
do 18 let, na državnem prvenstvu posameznic (do 18 let) pa je osvojila 3 mesto, nabira pa žc prve točke ITF lestvice. Špela Grkman (LK Kamnik) pa jc letos z lokom odsltelila nov državni rekord v olimpijskem krogu 3x12 puščic v IHTA, postala pa državna prvakinja med članicami na dvoranskem prvenstvu.
Priznanja jc prejela kar peterica mladincev oziroma kadetov. Visoko raven nadaljuje Mitja Burja, dobitnik bronaste medalje na mediteranskih igrah z ekipo v olimpijskem krogu, letos pa je zmagal na tekmi za evropski pokal v italijanskem Tolmczu. Za uspešne nastope pa ga hvalijo tudi v reprezentanci, svoji ekipi LK Kamnik pa je največ pripomogel do naslova državnega prvaka, ki je bilo septembra organizirano v Kamniku. Iz Komende jc tretjič (in verjetno zadnjic, saj ga bo nagradil kar župan Drolc sam) po priznanje prišel tudi molokrosist Se-hastjan Kcrn (Moto tcam Kern). I etos je bil drugi v seštevku točk
kmah v ligaškem tekmovanju. Izredni) miren, natančen jc še vedno tudi strelec s puško Miha Radej (SD Kamnik), tako da jc po letu premora lahko prišel po zasluženo priznanje. Je državni prvak z malokalibrsko puško v disciplini 60 leže. Državni mladinski prvak pa jc tudi gorski kolesar Rok Pod-bevšek (ŠD Calcit Ročk Shox), ki jc uvidcl, da pri plavanju uspeha pač ne bo, pa sc jc preusmeril k spustu z gorskim kolesom in zmagoval skozi vso sezono, saj poraza ni poznal niti na pokalnih tekmah.
Komisija jc priznanja podelila trem članicam  Andreji Mali za
dosežke v smučarskem teku, kjer je na svoj talent opozorila na tekmi svetovnega pokala, ko je osvojila 5. mesto v šprintu v Milanu, letos. OZ. lani jc na istem prizorišču to le potrdila z drugim mestom. V času podelitve pa je bila sploh ena od glavnih aklerk božičnih Sprinlov za svetovni po kal, zalo po priznanje pač ni mogla priti. V vmesnem poletnem
pa starejših dečkov OK Kamnik jc
v prvi državni ligi osvojila drugo mesto. Njim primerljivi pa so dosežki ekipe Dečkov do 14 let Teniškega kluba Slazcnger. ki je v rednem delu lige osvojila I. mesto, v finalnem razigravanju pa so pristali na drugem mestu v Sloveniji. Med člani pa so se odlikovali AMD Sitar Pneumatic team. ki so v konkurenci 21. slovenskih moto-kros društev ubranili naslov ekipnih državnih prvakov. Osvojitev naslova ekipnih prvakov pa jc uspela tudi Para Fly teamu Polet.
Ker vrhunskega tekmovalnega športa in športa za vse nc bi bilo brez nesebičnega dela trenerjev, funkcionarjev in drugih, ki držijo organizacijo športa pokonci, večinoma z odrekanjem, so priznanja za dolgoletno delo v športu vsaj v istem rangu, kot športni dosežki.
Za več kot desetletno predanost športu so priznanja prejeli; Franc Smolnikar z Zduše je bil eden izmed pobudnikov oživitve društva Partizan Mekinje v
za državno prvenstvo v krosu, pa tretji v stadiOnskem in tudi super-krosu. Figure na šahovnici izredno inteligentno premika Mark Ago-vič, član Šahovskega kluba Komenda. Dokaz - 3. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji mladincev do IK leta. poznajo pa ga tudi na Češkem, kjer jc bil celo na 10. mestu na njihovem odprtem prvenstvu. Malini pa tudi konkurente na medklubskih te-
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0, DOMŽALE
1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
Prlčetek februarla 1999
- trgovska šola (IV. stopnja)
- usposabljanje računovodij V/1 (400 ur)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Prlčetek februarla 1999 •TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protleksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: računovodstvo malih podjetij
- seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj stro|eplsja
- tečaj skladiščnega poslovanja
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278
obdobju jc kot članica ( alcit Kock Shox tcama za salo zmagala še na državnem prvenstvu v gorskem kolesarstu v krosu.
Kot čalnica Strelske družine Kamnik je priznanje prejela odlična strelka Renata Oražem, ki je v preteklem letu kar trikrat osvojila naslov državne prvakinje z zračno puško in z malokalibrsko puško 60 leže in 3x20.
Med članicami je priznanje prejela I udi kegljačica Simona Mren, državna mladinska prvakinja v Celju in stalna članica ženske ekipe Kamnika v I, ženski ligi. Za športne dosežke v letu I998 je priznanja prejela tudi četverica članov. Tomaž tlumar, športnik najvišjega svetovnega razreda, jc po seriji odličnih alpinističnih vzponov Cianesh (leta 1994). Anapurna (95). Ama Dablam (96) m Nupse (97) lani splezal eno najtežjih tehničnih smeri na svetu - Reticcnt VVall v steni Ll Capitano v Kaliforniji, za katero je porahil 15 dni.
Tudi triatlonec Miro Kregar ni ostal brez priznanja, saj si je v Južni Ameriki priboril dva medijsko zelo odmevna dosežka. Najprej jc maja v Braziliji na svetovni seriji Ironman dosegel 5. mesto med profesionalci (absolutno 14. mesto), za konec sezone pa jc v težavnih višinskih razmerah v Peruju, v deželi Inkov osvojil še I. mesto in naziv Inkaman. Molokrosist Roman Jelen, član Sitar Pnevmatik Centra, je v tekmovalni sezoni 1998 osvojil vse možne naslove v kategoriji do 125 cm', tako v klasičnem motokrosu, na stadion krosu in tudi super krosu. Na finalu Fvropskega prvjiestva je osvojil 4. mesto, na svetovnem ekipnem prvenstvu v Foxhillu v Veliki Britaniji pa je kot pomemben član slovenske reprezentance pripomogel do 9. mesta Slovenije. Tudi kamniško društvo jadralnih padalcev Polet ima v svojih vrstah Odličnega Jerneja Zdcšarja, ki je v sezoni '98 priletel drugi mesti na najpomembnejših domačih tekmovanjih, drugi je bil na državnem prvenstvu in tudi drugi na Slovenja Open 98.
Za priznanji posameznikov so po zaslužena priznanja prišle še kamniške ekipe Odbojkarska eki-
letu 1988 in v njem aktivno sodeloval, predvsem kot zvest organizator tradicionalnega Me-kinjskega krosa, ki je doživel deseto ponovitev.
Dušan lx'lnar je s predanostjo lokostrelstvu v največji meri pripomogel, da jc Lokostrelski klub Kamnik eden vodilnih slovenskih lokostrelskih klubov. Več kot deset let se športu razdaja tudi San-diSrdar, ki jc kol talentiran smučarski tekač nadaljeval v motokrosu in triatlonu. Zadnih sedem let pa se predaja gorskemu kolesarstvu, kjer v diseplini spust kaže svoje sposobnosti (državni prvak v kat. maslers). Poleg tekmovalnih rezultatov pa sc je izkazal tudi sposoben organizator tekmovanj in organizator v ŠD Calcit Ročk Shox teamu Florjan Mlakar jc bil že od malega dejaven kot tekmovalce, kasneje pa jc predvsem finančno in materialno pomagal številnim tekačem, gorskim tekačem, triatloncem in rokomc-taScm. Eno leto pa je celo vodil Teniški klub Kamnik. Zadnja štiri leta je član predsedstva ŠZ občine Kamnik.
Diplomo za dvajsetletno delo v športu so prejeli; Franc Spruk jc dolgoletni član Kegljaškcga kluba, kjer poleg aktivnega kegljanja opravlja še številne druge funkcije v klubu. Bil je trener, vodja različnih tekmovalnih ekip in tehnični vodja tekmovanj. Popolnoma predan športu, nogometu jc tudi Radivoj Mitič, organizator članskih in mladinskih turnirjev, ustanovitelj, trener in vodja ekipe Kluba malega nogometa Ba-kovnik. Marjan Repič jc dolgoletni, uspešni tekmovalni član strelske družine Kamnik, ki jc zbral obilo tekmovalnih uspehov, med njimi ludi lepo število naslovov državnega prvaka v različnih strelskih disciplinah. Za izjemno dolgoletno delo v Kegljaškcm klubu Kamnik jc priznanje prejela |pdi Danica Volčič, ki ima izjemne zasluge za razvoj in uspeh ženske ekipe, ki se bori v 1. ligi. dejavno pa dela tudi v vseh organih kluba. Izjemno, tridesetletno delo v športu pa so zaznamovali in prejeli plakete. Miro Petek, ki je kot športnik <xl mladih
nog pustil sledi predvsem v svojem matičnem telovadnem društvu TVD Partizan Mekinje. Jože Lavrič, teniški zanesenjak in neutrudni delavec na različnih področjih delovanja v TK Kamnik. Uspešen tekmovalec zmagovalec odprtih prvenstev, kasneje državni prvak med veterani v Jugoslaviji in Sloveniji, član različnih upravnih odborov. Zelo dolga razgibana je tudi športna pot Bojana Pollaka. V jeseni 1959 ustanovitelj, prvi načelnik in vodnik taborniške čete Bistriških gamsov. Bil naslednja tri leta aktivni tekmovalec v judu (JK Kamnik), kjer je postal celo mladinski državni podprvak.
Potem se preusmeri v alpinizem, svoji veliki ljubezni do današnjih dni. Njegova statistika govori o 1781 alpinističnih turah, od tega je 116 prvenstvenih. Bil je član alpinističnih odprav v Himalajo (Kongbačen, Makalu. Everest, Tjan Sen). Bil vrsto let kategori-
ziran športnik, celo zaslužni športnik Jugoslavije, v Kamniku pa najboljši športnik v letu 1974. Po letu 1991 se je preusmeril v vzgojo vodnikov PZS, tudi v Nepalu. Plani-narjenje in alpinizem pa nam približa tudi s pisano besedo, največji njegov projekt pa je Naravne znamenitosti Kamniško-savinjskih alp na Kamniškem. Za tridesetletno delo pa so priznanje prejeli tudi Strokovni kadri smučanja - Področni zbor Kamnik. Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja je bil ustanovljen v decembru 1968 in je v začetku zajemal vse strokovne kadre v občinah Kamnik in Domžale. Njihovo tridesetletno delo se nedvomno pozna v današnjih dneh, saj so vodili številne tečaje od otrok do odraslih, vodili tekmovanja od FIS alpskih tekmovanj, do tekov in biatlona, vodili šole v naravi, prirejali sejme rabljene opreme, prirejali izlete. Danes so razdeljeni v Strokovne kadre v Smučarskem klubu in v novoustanovljenem društvu ZUTS Kamnik. Plaketa za življenjsko delo v športu letos ni bila podeljena.
Po podelitvi priznanj smo nekaterim Športnikom zastavili nekaj vpraSanj o priznanjih, ki so jih dobili, o razmerah v Sportu, konkurentih, o ciljih...
Tomaž Humar - alpinist: Najprej grem plezat v Francijo, cilj je nabiti kondicijo, nič drugega. Ostalo? Pustimo se presenetiti.«
Spela Grkman - lokostrelstvo: »Priznanje mi pomeni veliko spodbudo, saj bom lažje trenirala Se naprej. Zadovoljna sem z obema dosežkoma, tako z naslovom prvakinje kot z rekordom, čeprav mi naslov morda več pomeni. Za prihajajočo sezono vem, da moram več delati na kondiciji. Cilj je državno prvenstvo, preteklega v Kamniku sem izpustila zaradi maturantskega uspeha in če bo možno, uvrstitev v reprezentnaco. kjer sta mi največji konkurentki Teja Makoter in Nika MedveS. Vse lo pa bo odvisno od Sole, kije v lem trenutku prva na vrsti. Oprema za lokostrelstvo ni pretirano druga. Najdražja so tekmovanja, sponzorja pa sta Se vedno starSa.«
Roman Jelen - motokros: tZelo sem bil vesel povabila, saj v svoji občini Domžale, kjer bivam, nisem dobil takega sprejema. Res je motokros drag, vendar Se bolj težak Spori. Najhujši konkurent v tej sezoni je bil Se-baslijan Kern, vendar nisem imel težav z njim. Kdo je najboljši molokrosist v Sloveniji, bi težko rekel, saj vozimo v različnih kategorijah. Sašo Kragelj, ki vozi motor z 250 tem'. je letos osvojil dve točki za svetovno prvenstvo, kar je lep uspeh. V naslednji sezoni ciljam na ponovitev uspeha na državnem prvenstvu tako v motokrosu, kot super krosu. Vozil bom tudi evropsko prvenstvo, za svetovno pa bomo Se videli. Ciljamo tudi na pokal narodov, ker smo letos v Angliji dosegli lep uspeh, vendar je dirka v Braziliji. Z molokrosom se poskušam ukvarjati profesionalno, največja težava pa je denar, saj je brez financ težko dirkati, pri tem mi veliko pomaga Sitar pneuvmatik center. Brez njega ne bi mogel dosegati lakih rezultatov.
Tatjana Mlakar - tenis: »Priznanje, k i sem ga ponovno prejela, mi pomeni, da sem na pravi poti. Ze jutri z očetom odhajava na Švedsko, kjer na dveh mladinskih turnirjih pričakujem le dobro igro. Tak je potem tudi rezultat. Sreča spada zraven, saj vem, če dobro igram, lahko »nabijem« vse. V svetovnem merilu se želim v dveh letih prehiti med 100 najboljših v mladinskem merilu do IH let. Kako pa lx> potem, bom videla, poskušala bom čim višje, če bodo le primerni pogoji za trening.«
Jernej Zdešar - jadralno padalstvo: »Prijetno sem bil presenečen, ko sem dobil vabilo na prireditev, zalo se moram ob tej priliki zahvaliti občini, ki podpira vrhunski Sport. Do naslova prvaka mi je letos zmanjkalo le 50 loč, k ar je zelo malo. Z Domnom Slano sva bila zelo izenačena in odločil je Sele zadnji tekmovalni dan. Jadralno padalstvo je za tiste, ki ga samo gledajo, nevaren Sport, če pa ga jemlješ s pravo mero odgovornosti in resnosti, pa mislim, da ne. Pilot mora pravilno oceniti razmere, znanje, letalne pogoje in potem lahko presodi v kakšnih razmerah lahko leti. Jadralno padalstvo je drag Spori, zato pozimi delamo na tem, da s pomočjo do-nalnrjev zberemo za Slarinine In operemo, daj jo je Ireha menjali vsako leto. Trudili se bomo, da bo ekipa Po-
let tudi v naslednji sezoni tako dobra kot letos, čeprav je konkurenca vedno hujSa.«
Mitja Burja - lokostrelstvo: »Priznanje, ki sem ga dobil tretje leto zapored, mi ne pomeni veliko, vet bi mi pomenila uvrstitev med Šestnajst najboljših na olimpijadi ali med osem na delovnem prvenstvu. Kdo je najboljši slovenski lokostrelec. bi težko rekel. Medved sigurno ni bil, prej bi rekel Koprivnikar (Mb), potem pa jaz. lokostrelstvo v Sloveniji Se ni tako popularen Sport, kot je v tujini. Da sta v Kamniku dva kluba (IJ( Kamnik in IJS Mamut) je po eni strani dobro, po drugi pa ne. Ce bi bili skupaj, hi bili močnejši klub in bi dosegali holjSe rezultate tudi na tujem, ljuni sva s Krum-pestarjem trenirala za državno prvenstvo v Mariboru. Potem sem ga premagal, kar mi je mordu malo zameril. Drugače sva dobra prijatelja in Se vedno rada skupaj trenirava. Moj cilj v naslednji sezoni je uvrsliev v reprezentanco in uvrstitev na olimpijado. Kako je trenutno z reprezentanco, ne bi vedel. Prvo tekmovanje v sezoni je Ze marca, svetovno prvenstvo na Kubi (IH m), sledi tekmovanje na Cipru in vAn-talvi v Turčiji.«
Stane Zarnik, predsednik Športne zveze občine Kamnik (v odhajanju)
Kako kot predsednik S/, gledate na preteklo Štiriletno obdobje v Športni zvezi?
V zadnjih Štirih letih smo se mnogo preveč časa uk varjali sami s seboj, kar bi bila ena glavnih zamer in izgleda, da se bodo tudi vnaprej. V teh leidi \< bilo precej sporov znotraj društev, precej dela z objekti, manj pa s samo dejavnostjo. Napredek pa smo naredili glede Jlnuncirunju, saj je Slo takrat, ko sem začel, vsaj polovico denarja namenjenega Sportu, za plače v športu zaposlenih delavcev, zdaj pa le Se tretjino. S tem pa seveda nisem povsem zadovoljen. Povedal bi, da ne odhajam tako kol nekateri, ki so danes dobili priznanja.
Ali medijska odzivnost športnika lahko odtehta Športni rezultat?
Ja, lahko, tudi denar to lahko odtehta. Na ta način se lahko postavi na piedestal tudi liste, ki na Športnem področju niso najboljši. To je pač značilnost medijev, saj mediji lahko zelo vplivajo na to.
Katera imena, ki so Se posebej Izstopala na špormem področju, hI vi osebno, posebej izpostavili v Kamniku?
Izpostavil bi dvoje imen. Sigurno je to gospodična, kije danes ni bilo. saj tekmuje v svetovnem pokalu. To je Andreja Mali. Drugo ime pa je Tomaž Humar. To sta imeni, ki za Kamnik zdaj največ pomenita, ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven meja.
Kako mislite, da se bo kamniški šport gibal v naslednjem letu?
Glede financiranja ne ho sprememb. Vsaj glede na člane komisije za šport, katere član sem bil, ne verjamem v spremembe. Na Jinančna sredstva lahko upa lisli, ki jih je dobil tudi letos, pa morda Se kdo, glede na rezultate. Je pa Se nekaj problemov, kijih je poskušal reSili tudi občinski svet, pa je ugotovil, da nekako ne gre. To so športni objekti, kjer ni koncepta. Druga stvar je športna zveza in razhajanja okoli njenega obstoja in delovanja. Potrebujemo jo, saj interesno združenje športa mora bili, čeprav se tega nekateri premalo zavedajo.
METOD MOČNIK
12
18. januarja 1999
KRONIKA - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Iz decembrske kronike kamniške policijske postaje
Ilegalna pot 63 Irancev in drugih tujcev se je končala v Kamniku
Kot pravijo kamniški policisti, so božični in novoletni prazniki v Kamniku in okolici minili dokaj mirno in varno. Nekoliko povečalo seje le število prijav zaradi pokanja petard in zaradi dogodkov, ki so bili posledica preveč zaužitega alkohola. To se je odražalo zlasti v razgra-anjih po lokalih in večkrat tudi v domačem okolju.
Zadnji mesec preteklega leta pa nam je kljub neugodnim vremenskim razmeram in prazničnemu prednovoletnemu vrvenju prinesel manj prometnih nezgod kot december /997. Od 56 prometnih nesreč se je samo z razbito pločevino končalo 51 primerov, v petih primerih pa so bili poškodovani tudi udeleženci. Nesreč s smrtnim izidom na srečo ni bilo.
Kamniški policisti pa so morali v decembru zaradi kršitve javnega reda in miru posredovati 48-krat. Zaradi številnih praznovanj so prevladovale kršitve na ulicah in trgih (20) in v gostinskih lokalih (13). V zasebnih prostorih so morali policisti posredovati 15-krat. Za dobro desetino pa je bilo več kaznivih dejanj kot decembra /997. Med 4? kaznivimi dejanji so prevladovale tatvine (16), sledi poškodovanje tujih stvari (12), vlomi v hiše in druge objekte (8), vlomi v avtomobile (2). kraja avtomobilov (2) itd.
Med decembrskimi akcijami kamniških policistov je bila najbolj odmevna uspešno zajetje 63 Otjih državljanov, ki so se 2. decembra želeli iz Madžarske preko Slovenije pretihotapiti v Italijo.
V večernih urah so skušali v Smartnem ustaviti kombinirano vozilo ljubljanske registracije, katerega voznik ni upošteval znakov policistov vin je zapeljal na stransko cesto ter pobegnil iz vozila. Policisti so v vozilu našli 36 tujcev, državljanov Iraka in Siera Leone. Vozniku je uspelo pobegniti, zajete tujce pa so policisti prepeljali na kamniško policijsko postajo.
Malo kasneje pa je druga policijska patrulja opazila tovornjak mariborske registracije, kije peljal proti Kamniku in na opozorila policistov prav tako ni hotel ustaviti. Ustavil se je Sele na kamniški obvoznici, kjer je pobegnil iz vozila. V tovornjaku pa je bilo 27 tujcev, državljanov Bangladeša in Iraka.
Policisti so v postopku na policijski postaji ugotovili, da so vsi zajeti tujci prišli ilegalno prek meje iz Madžarske in da nimajo nobenih dokumentov. Povedali so. da so za to pot plačali prevoznikom po 2.000 dolarjev in da so bili namenjeni v Italijo. Kasneje so policisti prijeli tudi oba voznika, doma iz Maribora, in ju ovadili državnemu tožilcu. Tujce pa so do vr-
nitve domov nastanili v Prehodni dom za tujce v Ljubljani.
Vlomi v stanovanjske hiše, še posebej, kadar nikogar ni doma, nili v naši občini niso več nobena posebnost. Takt) je I. decembra preko dneva, ko v hiši ni bilo nikogar, vlomilec vlomil v hišo v Komendi, premetal vse prostore in odnesel precej zlatnine in draguljev v vrednosti okrog poldrugega milijona tolarjev. Čez nekaj dni so osumljenca odkrili v Kranju in pri njem našli potni list iz oškodovančeve hiše v Komendi. Ukradenih predmetov ni imel več. Pravi, da je potni list iz Komende našel.
3. decembra okrog pol osmih zvečer je neznani storilec na Gori pri Komendi ukradel osebni avto VWPassat, kovinsko temnozelene barve, reg. St. U - C7-57N. iMslnik je pustil ključe v avtu in po treh minutah vozila ni bilo več na dvorišču.
17. decembra so policisti v Podgorju odkrili avtomobil znamke Audi. kije bil ukraden skupaj s še petimi avtomobili v trgovini Porsche Slovenija v Ljubljani. V naslednjih dneh so skupaj s kriminalisti in policisti drugih enot prijeli večino storilcev in jih izročili državnemu tožilcu.
Da so za ponarejanje zanimivi tudi bankovci za 10.000 SIT je dokazala skupina mlajših Kamničanov, ki je na zabavni prireditvi 27. decembra v šport-
Kako dobro poznamo svojo občino?
Na sliki je bila cerkev Svetega Lenarta v Zakalu Ina nekaterih zemljevidih piše tudi Sv. Florjan). Zakal je precej razloženo naselje, ki se je namestilo po južnih višinah nad dolino Btstričiee in obsega tudi zaselek Prapretno (Praprotmi. Sega vse od Kregarjevega na vzhodu. Laniš in Sidraža na jugu (Sidraž je že v cerkljanski občini, vendar ima paSne pravice tudi na Veliki planini). Svetega Lenarta na rebri na zahodu ter Bistričice in Klemenčeve-ga na severu. Zaradi razgibanega sveta stoji večina kmetij precej na samem In že tako visoko, da so nad običajno zimsko meglo.
Cerkvica, ki je bila pisno omenjena že leta 1457. stoji 655 m nad morjem in je na zunaj precej skromna, saj so skodle na zvoniku že pošteno »kosmate«, kar ji daje Se posebno ljubkost. Notranjost je precej bogatejša. V njej hranijo tudi znamenito podobo gorečega Kamnika iz leta 1779, ki so jo nekdanji mtWani [posvetili sv. Florjanu, ki naj bi bil zaslužen za to, da je zgorel samo del in ne kar celo mesto. Kdor si jo hoče ogledati, mora dobiti dovoljenje stranjskega župnika in nato mu jo
ni dvorani vnovčila kar pet ponarejenih bankovcev.
Kriminalisti l'P so nekaj dni kasneje to skupino odkrili in pri njih opravili hišne preiskave Vse bodo ovadili javnemu tožilcu.
Zakaj in kje nalanačno je 17. decembra prišlo severno od železnega moslu do Izliva kurilnega olja v Kamniško Bistrico, kamniški policisti še raziskujejo. Kamniški gasilci so izzliv takoj zavarovali in tako preprečili hujše posledice v vodi.
Prevelika hitrost je bila vzrok, da se je 4. decembra na cesti v Nevljah voznik, doma iz Otševka, zaletel v drevo in se skupaj s sopotnico telesno poškodoval. Odpeljali soju v Klinični center v Ljubljano.
28. decembra je 20-lelni močno pijan voznik (1,5 g alkohola v izdihanem zraku) brez vozniškega izpita med vožnjo po Ljubljanski cesti trčil v pred njim vozeči osebni avtomobil in povzročil za 180.000 SIT škode.
Precej nenavadno prometno nesrečo je 18. decembra povzročil 20-letni mladenič, očitno pod vplivom alkohola, ki se je okrog desetih zvečer ulegel na vozišče pri bencinskem servisu na ljubljanski cesti v trenutku, ko je po cesti pripeljal kombi. Ta ga je povozil s prednjim desnim koksom in ga poškodoval, da so ga morali prepeljali v Klinični center.
28. decembra so neznanci na Medvedovi ulici v Kamniku ukradli avto Zastava 750, rumene barve, reg. št. U - F2-37R.
30. decembra so policisti odkrili skupino, ki je pred in med novoletnimi prazniki v Suhadolah rezala pnevmatike na motornih vozilih, očitno iz objestnosti in maščevanja. (js)
bodo bližnji sosedje iz domačije pri Mežnarju (Zakal 21 prav radi odprli. Seveda si jo pa lahko ogleda tudi takrat, ko je v njej maša Ipred njo ali po njej). Ta je sicer večkrat, ven-dar si je najenostavneje zapomniti zadnjo nedeljo v septembru.
Žreb je izmed pravilnih odgovori n t/.bral Vinka Peteri i na iz Zg. Strapj 42- Danes sprašujemo po ce-
lotnem imenu naselja, ki je na sliki. Ker Je precej znano, verjetno ne bo težav, čeprav je bila slika [wsnela že jeseni lanskega leta. Svoj odgovor pošljite na Kamniški občan. I ikoni trg 24. SI-I2I0 Kamnik tako. tla ho tam do petka 22. Januarja 1999. Izmed pravilnih odgovorov ho žreb Izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja hočna Kamnik.
Iz rokovnjaškega življenja (IV.)
Dogodek v vasi Potok pri Komendi
V tem kraju je stala precej bogata hiša. Nekega večera je na vezna vrata potrkal potujoč rokodelski pomočnik. Bil je nekoliko vinjen in zaradi tega je »robantll« pred hišo, ker mu niso takoj odprli. Domači v hiši so takoj spoznali, da to nI glas kakšnega domačina. Zato so začeli klicati na pomoč in javili straži ob cerkvi, da so začeli zvoniti. Ko je začelo zvoniti »plat zvona«, je začela teči vsa vas h komendski cerkvi in odtod k »ogroženi« hiši. Razjarjeni vaščani so ubogega tujca pobili na tla in ga pretepli do smrti, tako da je drugi dan umrl. Pred smrtjo mu je uspelo le še povedati, kdo je in od kod prihaja. Ta dogodek nam priča, kako strastno so kmetje sovražili in se bali rokovnjačev.
Kavnanje z ujetimi rokov-njači in njihovo zasledovanje
Če so kakšnega rokov njača uje-lt. so ga takoj začeli izpraševati po njegovih »sodelavcih«. V glavnem jih ni hotel izdati, tudi če so mu se tako grozili in ga mučili. Četudi je kdo izdal kraj, kjer se nahajajo rokov-njači, pa so, predno so prispeli orožniki tja. že davno pobegnili. Mnogokrat pa so se ujeti rokovnjačl prostovoljno javili orožnikom za vodiče po temnih gozdovih in goščavah in jih nalašč vodili ravno v napačno smer. Naposled pa so nenadoma izginili v gozdu, še preden so se orožniki zavedli. Da pa bi rokovnja-či pokazali zasledovalcem, kako nespametni so, so se nalašč razbeža-li po različnih hribih in se Izmenično oglašali z različnih strani. Tako
so popolnoma zmedli zasledovalce, saj niso vedeli, v katero smer naj napredujejo. Razkropiti pa se zasledovalci niso upali, saj so vedeli, da ne bodo odnesli žive kože, če Jih rokovnjačl ujamejo.
Ujete rokovnjače so v glavnem pobeslli na lesenih vislicah ob medkrajevnih cestah. Pri Kamniku na primer so stale vislice na dveh krajih: pri »krvavem znamenju« na začetku Podgorja In na Duplici pod smreko s sedmimi vrhovi. Tu je leta 1816 viselo hkrati tudi po pet rokovnjačev. ljudje so še konec prejšnjega stoletja govorili o strahovih, ki se menda prikazujejo na krajih, kjer so nekoč obešali razbojnike.
Uporniki proti Francozom obtoženi rokovnjaštva
\ zvezi z rokovnjaštvom je bila ludi skupina kmetov, ki je bila 30. januarja 1810 postavljena pred sodišče, kateremu je predsedoval baron Rousille. Med obtoženci Je bilo ,'!2 kmetov Iz Ožbolta, Trojan, Hrastnika in Brda. V obtožbo so bili vpleteni tudi ožboltski kaplan Anton Romu, šentgotarski učitelj Pavel Zore, nekdanji učitelj Zuchiati In sodnik pri gamberški graščini Ignacij Fajenec. Obtožili so jih. da so v Črnem grabnu pri Trojanah skrivaj umorili nekatere francoske vojake In častnike. Vse obtožence, razen šestih kmetov, ki so jih izpustili, so obsodili na smrt. Dejansko pa so Izvršili le Sest smrtnih obsodb.
Največji razmah rokovnjaštva
Okoli leta 1820 Je rokovnjaško ro-goviljenje nekoliko potihnilo, nato pa so kmalu stopili na površje najbolj zloglasni razbojniki: Veliki Gro-
ga, Dimež, in Črni Jurij. V tej dob! so ljudje rokovnjačem nadeli tudi Imena, pod katerimi jih še danes poznamo: rokovnjue. plajsar in inalhar: prej so jih imenovali roparji ali ravbarji. Najhujše rokovnjaško obdobje je bilo med letoma 1825 in 1843. Marsikatera kranjska, južnoštajerska ali koroška župnija Ima v tem času v svojih matičnih in kroniških knjigah zapisati rop cerkve ali kak drug zločin.
V Mengšu so na primer ukradli iz tabernaklja župnijske cerkve kellh s posvečenimi hostijami in mnogo drugih zlatnin. Hostije so stresli v neko jamo globoko v gozdu, zlatnino pa razbili na drobne kosce. Ko so te razbite zlate kosce pozneje v neki hiši topili, se je vnela hiša in nastal je velik požar. Hostije so pozneje našli In slovesno prenesli nazaj v cerkev.
V Komendi pa so rokovnjačl odnesli dragocen kip farnega patrona sv. Petra. Bil je vlit Iz čistega srebra In nad en komolec visok in ga Je komendski cerkvi podarila neka italijanska plemkinja zaradi zaobljube.
V nekem kraju na Koroškem so rokovnjači odnesli okrajno blagajno, v kateri je bilo več tisoč goldinarjev, ki so jih nato zakopali v gozdu.
Nekega večera je prišlo pet rokovnjačev k župniku pri Šentjoštu nad Kranjem. Od njega, so zahtevali, naj jim izroči ves denar, kolikor ga ima. Župnik je ostal miren in jih prosil, naj nekoliko počakalo, da jim prinese vse, ker hočejo. Sel pa je v drugo sobo In začel brati izreke Iz »črnih bukev« in s tem povzročil, da, se roparji, kol hi bili začarani, niso mogli ganiti z mesta. Nato je poklical orožnike, ki so vse uklenili.
DAMJAN HANČIČ
V novembru in decembru so umrli:
- DRNOVŠEK Mirko, upok., Kamnik, Kovinarska c. 1C, slar 65 let
- I/)GAR Stanislava, upok., Kamnik, Franca Pirea ul. 1, stara 58 let
- KOČAR Jožefa, roj. Grošelj, upok., Podgorje 8, stara 90 let
- KOLARIČ Franc, soc. pod., Kamnik, Kovinarska c. 5. star 61 let
- ŠVIGELI Marija, roj. Petrič, upok., Smatra, Pot iz vasi 7, stara 90 let
- GERC'AR Janez, duhovnik, Smarca, Pol iz vasi 12, star 86 let -JUHANTJulijana, roj. Gracej, upok., Moste .?, stara 75 let
- KUHAR Anton, kmet, Krivčevo 20, star 58 tel
- JAGODIC Ivana, roj. Uršič, krneč, upok., Košiše 29, stara 92 let
- LAGO.IA Štefan, upok., Zgornje Stranje 12, star 84 let
- PIRŠ Angela, upok.. Zgornji Tuhinj 9, stara 64 let
- NAIFTIGAL Terezija, roj. Nahtigal, upok., Mekinje, Polčeva pot K), stara 93 let
- BERLEC Janez, upok., Zgornji Tuhinj 5, star 61 let
- HRJBOVSEK Alojzij, upok.. Zgornji Tuhinj 58, star 71 let
- ZAJC Kristina, roj. Hibar, upok., Cerklje na Gorenjskem, Krvavška c. 26, stara 89 let
- KAKER Marta, roj. Podjed, profesorica, Zagorka nad Kamnikom 12E, stara 44 let
- TROBEVŠEK Frančiška, roj. Močnik, upok., Bistričica 5, stara 88 let
- GAI.IN IjRopold, upok., Kamnik, Kranjska c. 4A, stara 68 let
- PREKLET Justina, roj. GradiSek, upok., Stahovica 21, slar 92 let
- SliRN Jožefa, roj. Uršič, upok.. Zgornje Stranje 16, stara 73 let
-11)1)1.ESN1KAR Marjeta, roj. Slete, upok., Kamnik, Steletova c. 19, stara 91 let
- ISKRA Ana, roj. Vidmar, upok., Godič 39A, stara 81 let
- JANČAR Franc, upok., Kamnik, Klavčičeva ul. 6, star 65 let
- KREGAR Jožef, upok., Vrhpolje pri Kamniku 169, star 67 let
- BAl/ill Frančiška, roj. Hribar, upok., Cirkuse v Tuhinju 10, stara 65 let
- ŠMIDOVNIK Justin, upok., Komenda, Glavarjeva c. 23, slar 72 let
- VRANKAR JANEZ, upok., Uze v Tuhinju 26, star 64 let
- ROMŠAK Franc, upok., Črna pri Kamniku 18, star 72 let
- MAVKO Kristina, roj. Mišić, upok., Zg. Jarše, Krožna c. 7, stara 85 tel
- ŠliKUE Janez, upok., Nevlje 16E, star 72 let
Poroka v decembru:
- UR ANK AR Marko, monter plinskih naprav, Limbarska Gora 16, in GRANDOVEC Nežka, natakarica, Dob, Erjavčeva ul. 2
Gasilcem ni nikoli dolgčas
V drugi polovici letošnjega leta gasilcem ni zmanjkalo dela.
Prve dni junija smo se veselo pripravljali na gasilsko tekmovanje, ki je potekalo v Mekinjah. Z rezultati smo bili kar zadovoljni. Že dan po tekmovanju (8. 6.) se je okoli 13. ure pripetila prometna nesreča v naselju Buč v Tuhinjski dolini. Vzrok trka dveh vozil jc bila neprilagojena hitrost. Fdcn izmed udeležencev jc bil huje ranjen, njegov sopotnik pa laže. Naslednjo noč so ob 1.05 klicali s policijske postaje in povedali, da jc na cesti skozi Vrhpolje masten madež, ki ga je treba očistiti. To sta storila dva gasilca s pomočjo avtocister-nc. Tega dne so si okrog 9. ure pod vodstvom izkušenega gasilca ogledali opremo PCiD Kamnik otroci otroškega vrtca iz Novega trga. Dne 13. 6. jc bilo javljeno iz centra za obveščanje, da se kadi iz ostrešja NI.B v Kamniku. Po preverjanju klica se je izkazalo, da gre za lažni alarm. Štiri dni kasneje so gasilci spet čistili cestišče po prometni nezgodi. Tokrat v Kamniški Bistrici. 19. 6. so iz centra javili, da gori proizvodna hala v Menini. V akcijo jc odšlo 6 gasilcev. Šlo je za prikazno vajo. Istega dne so trije gasilci opravljali dežurstvo pri ognjemetu. Dne 21. 6. jc zaradi malomarnosti pogorela baraka - zatočišče klošarjev v Mekinjah. 23. 6. je zagorela lopa v Stahovici. V akcijo je odšlo 31 gasilcev. 24. 6. je gorelo v Osnovni Soli na Sclah. Do požara je prišlo zaradi napake na električni omarici. Požar so pogasili gasilci PDG Scla. Islega dne zvečer so trije gasilci opravljali dežurstvo ob kresu na Starem gradu. 28. 6. so gasilci spet čistili cestišče po prometni nesreči - tokrat v Soteski. 30. 6. ponovno čiščenje ceste po prometni nesreči - kraj Laze.
V juliju smo v začetku meseca pregledovali in popravljali vozila, že 4. 7. pa jc bila prva akcija - požar na avtomobilu Zastava 101 v Tunjicah. Ker ni bilo moč priklicati gasilcev iz Tujnic, so v akcijo odšli kamniški gasilci. 5. 7. jc deset gasilcev opravljalo redarsko službo pri novi maši v Kamniku. Dne 8. 7. jc prišlo do prometne nesreče v Mostah, kamor so gasilci spel odšli očistit ceslo. 17. 7. sc je zgodila nesreča v Kamniški Bistrici. Vozilo jc zapeljalo s ceste navzdol in sc zagozdilo med smreke. Pri tem je umrl voznik, sopotnik pa preživel. Dne 22. 7. jc stanovalec z. Zikovc I sporočil, da se kadi izpod sosedovih vrat. Ugotovljeno jc bilo, da je prišlo do požara na hladilnih skrinjah. V akciji je sodelovalo 16 gasilcev. 23. 7.
je zagorelo pšenično polje Do vžiga je prišlo zaradi okvare na obdelovalnem stroju. V akciji je sodelovalo 46 gasilcev iz društev PDG Kamnik, PDG Moste, POD Komenda, IGD Stol in PGD Nevlje.
Avgust sc je začel s prometno nesrečo na Duplici, kjer jc bilo treba dne 3. 8. očistili ceslo. 9. 8. so gasilci pomagali reševati ujete potnike iz gondolske žičnice pod Veliko Planino. 10. 8. sla gasilca čistila cesto po prometni nesreči v okolici Kamnika. Dne 15. 8. so sporočili iz Titana, da gori v livarni. 12 gasilcev je bilo v akciji eno uro, 25.
8. jc bilo sporočeno, da gori gozd okoli tovarne Titan, vendar jc na srečo zagorel samo kontejner, katerega so kmalu pogasili.
Začetek meseca septembra je označila prometna nesreča na I a zah, v kateri je umrl voznik osebnega vozila, ki sc je zaletel v avtobus. Od II do 13. septembra je več gasilcev opravljalo redarsko službo na dnevih narodnih noš. 13.
9. je bilo treba tudi očistiti ceslo med Mengšem in Brnikom pri izvozu za Komendo zaradi prometne nesreče.
2. 10. sc jc v Mekinjah vnel osebni avtomobil. Vzrok požara je bil samovžig pri motorju. Štirje gasilci so gasili eno uro. Ko so se gasilci vrnili z. omenjene akcije, so takoj odšli naprej do Utoka oz. do šc stoječe šivalnice. Tam jc zagorelo v spodnji etaži, domnevno zaradi požiga. S hitro intervencijo so gasilci PGD Kamnik preprečili si ritev požara na sosednje stavbe. Domnevno je zaradi malomarnosti zaposlenih delavcev dne K). 10. zagorelo v Titanu ob elektro-omari pri pečeh. Dve uri so potrebovali gasilci, da so ukrotili plamene in očistili omarico. 15. 10. jc bilo treba očistiti cesto v Buču zaradi pro metne nezgode Naslednjega dne seje 10. gasilcev udeležilo vaje v tovarni Svita nit. Narasle vode so začele povzročati težave na večer dne 18. 10. Prva reševalna akcija jc potekala v naselju Buč, kjer je zaradi naraslega potoka odneslo s ceste osebno vozilo. V akcijo je odšlo osem gasilcev. Veliko deževje jc sprožilo Judi zemeljski plaz v Smartnem, katerega posledice so odpravili domači gasilci. Malo pred Četrto uro zjutraj dne 19. K), se je v Soteski rxxlrlo nekaj smrek, ki so padle na cesto. Pri odstranjevanju smrek sc je sprožil tudi manjši plaz, ki je zasul potok. S pomočjo delovnih strojev so odstranili smreke m delno očistili polok. 21,
10. so na ogled gasilskega doma prišli učenci iz OS na Duplici. 30. 10. jc bilo ob 17. uri javljeno iz cen-
tra za obveščanje, da gori kmetija na Duplici. Šlo je za sektorsko vajo. Prav tako jc v sklop vaje spadala prometna nesreča, ki naj bi sc zgodila ob 17.25 pred Stolom na Duplici. Celotna vaja je trajala eno uro.
V novembru se je začelo ponovno s prometno nesrečo. Očistiti jc bilo treba cesto v Žcjah. To sc jc dogajalo okoli I. ure ponoči. ('cz sedem ur jc prišlo do nesreče na kamniški obvoznici. Dva gasilca sla pomagala pri reševanju ponesrečencev in zavarovanju vozil. Ob ll. uri istega dne je zagorelo na clck-tro omarici v stanovanju na Bakov-niku. Akcija jc trajala eno uro. Četrtega in petega novembra so se gasilci ubadali z naraslimi vodami. Prva akcija sc jc začela že ob 15.20, zadiua pa sc je končala naslednjega dne okoli 16. tire Med tem ca som so črpali vodo iz, kleti, odstranjevali posledice plazov in po svojih močeh pomagali someščanom. Akcije so bile po vsej okolici Ka-mika, največ pa v Tuhinjski dolini. Aktivirana so bila vsa prostovoljna društva občine Kamnik z. okolico. 25. II. sc je zgodilo pronicl-na nesreča v kraju Buč, Na pomoč sta odšla dva gasilca. Se dva pa sta oslala v pripravljenosti. 26.41. jc šestnajst gasilcev odhitelo na gaša-11 jo požara v kleti stanovanjskega
bloka na (iroharjevi. Akcija je trajala eno uro. V noči z. 28. na 29. II. sc je vnelo seno in del ostrešja nad stanovanjsko hišo v Zg. Palov-čah. Ogenj so opazili sosedje in najprej gasili sami, nato pa so obvestili gasilec. Sodelovalo je 22 gasilcev PGD Kamnik ter 17 gasilcev iz društev Nevlje. Kam. Bislrica, Moste in Srednja vas. PCiD Komenda jc bilo v pripravljenosti. Po petih urah gašenja jim je uspelo omejiti in pogasili ogenj, da ni za-jel se sosednjih objektov. Na kraju požara so ostali trije gasilci kot požarna straža.
V opisanem obdobju (I. 6.-30. II.) so gasilci pomagali someščanom tudi z manjšimi posredovanji, kol so na primer: odklepanje stanovanja, reševanje ptic, reševanje ljudi iz dvigal, gašenje kontejnerjev, čiščenje oljnih in bencinskih madežev ter šc mnogo drugega. Poleg akcij so poskrbeli za brezhibnost gasilskih vozil. Na vsa potrebna mesta so namestili tudi nove postaje za radijske zveze, s katerimi bo omogočeno lažje ter bolj zanesljivo komuniciranje med gasilci.
V zimski čas vstopamo gasilci K d) Kamnik z željo po čim manj akcijah k čemer lahko priponiore-mo vsi.
SRLCNO 1999!
DARJA PIRŠ
AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA   1» Basilskem domu)
tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Lastnike malih živali obveščamo, da s 1. januarjem ambulanta za male živali na Slomškovi ulici v Domžalah deluje s spremenjenim delovnim časom in nazivom:
VETERINARSKA AMBULANTA REX SLOMŠKOVA 30, DOMŽALE tel.: 714-247, (041) 691-299
Odprto: od ponedeljka do petka med 11. do 19. uro, ob sobotah med 9. do 12. uro.
PRIPOROČAMO SE ZA VAŠ OBISK.
NOVA
ASTRA
£......1
opel v domžalah avtotehna VIS - KOSEC, d.o.o
Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis tel. 061/715-333
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Opel
UGODNI KREDITI T+4% DO 4 LET VOZILA ASTRA TUDI NA ZALOGI.
Opravljamo tudi vsa elektrikarska, avokleparska in ličarska popravila vseh vozil.
NAPRAVE ZA VARČNO OGREVANJE SVETOVANJE IN PRODAJA
- plinske peči
- nizkotemperatume peči na olje in plin
- regulacija /a prihranek goriva
- radiatorski lermoslatski ventil
Hiša varčne energije
v trgovskem centru Duplica Ljubljanska 2 l/k, 1241 Kamnik tcl./faks: 8HM80_
I----------1
RAZPRODAJA RIŽA | SLABŠE KVALITETE, |
primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti
Kamnik, Vrhpolje 73, tel.: 831-058,041/758-883
POPRAVILO: - gospodinjskih aparatov - bojlerjev, sesalnikov
ELEKTRO INŠTALACIJE
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15" sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV
ZASTOPANJE FIRME THYSSEN
18 mesecev garancije.
Zdenko Mihorič Zagorica 12/b, Stahovica tel.: 825-278
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
V MESECU JANUARJU GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
trgovina
Obutem
Sutna 29, Kamnik (zraven Mitnice)
SEZONSKO ZNIŽANJE!
Pole« pestre izbire KVALITETNE OBUTVE ZA VSO DRUŽINO PO KONKURENČNIH CENAH najdete na naših prodajnih policah moške in žensbe čevlje za obolele noge dr. DIA. Kvalitetni čevlji iz naravnih materialov so namenjeni sladkornim bolnikom, obolelim na hrbtenici in vsem. bi so dosti na nogah. Možnost odloženega plačila.
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure.
TAIDA d.o.o.
Kamnik, Glavni trg 26, tel.: 041/762-120
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
Dobava in montaža Armstrong stropa Predelne stene - sistem kNAUf Suha montaža sten - sistem RI6IP5 Ureditev mansard - sistem kNAUf
PEUGEOT
RQDEX Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje
PEUGEOT 406 ŽE ZA 3,016.000 Sil
tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010
PEUGEOT 106 OD 1,312.350 SI I
PEUGEOT 206 ŽE ZA
1,546.000 SI I
PEUGEOT BOXEK OD 2,402.000 SI I (s 5% PD)
POSEBNO UGODNE CENE / A MODELE NA ZALOGI!
Na /alogi Peugeotovi skuterji <k1 279.200 SIT in kolesa od 51.960 SIT
UGODNI KREDITI TOM + 2,5%
Vozita iz programa Peugeot w' lahko ogledale, preizkusite in seveda tudi kupile pri Rodexu Radomlje.
ŠOLA ZA TUJE JEZIKE
DOMŽALE
Ljubljanska    1 10
TEL/FAKS: 061/723-089
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA
VPIS: do 4.1 99 od 9.-13. in od 16.-19. ure.
PRIČETEK: 10. FEBRUAR 1999
LIP RADOMLJE
d. d.
VABI K SODELOVANJU
- več mizarjev - lahko tudi pripravniki, s IV. stopnjo izobrazbe
- več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ)
Zaradi povečanega obsega dela. je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje.
Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po tel.: 727-122.
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL, N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061720-560 FAKS: 06V713-288
Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD
TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251
Trgovina z gradbenim materialom Zg Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 06V827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO.
UGODNA PONUDBA: OPEKE modularni blok STREŠNIKA Bramac In drugih KRTIM cementa
apna
vseh vrst izolacij
ter ostalega gradbenega materiala.
VLJUDNO VABUENI V NAŠO NOVO TRGOVINO V STRANJAH!!! tel.:0611827-030, 827-035
Izkoristite čas za nakup pred bližajoča uvedbo davka na dodano vrednost.
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 75. ure.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348
CIGODNA PONUDBA!
* alpsko mleko, vipavsko, 11 109,90
* olje rastlinsko Cekin, 11 209,90
* kumarice Aneta, 680 g 149,90
* Pils, ploč, 0,51 129,90
* čokolada Alpia,
3 okusi, 100 g 79,90
* napolitanke Kraš, 1 kg 499,90
* kompot breskov, 820 g 159,90
* kompot ananas, 850 g 179,90
* multivitaminski napitek, 21 199,90
* sok jabolčni, Fructal 50%, II 109,90
* šmarska gauda, 1 kg 899,90
* šunka pizza, 1 kg 799,90
* Ariel, 4 kg 1.199,90
* Persil, 5,4 kg 1.199,90
* Weisser Riese, 5,4 kg 999,90
Akcija velja do prodaje zalog.
Vsak dan dobite sveže, pri nas pečeno pecivo, žemlje, kruh in burek
V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Kako je prazen dom, dvorišče, moje oko zaman te išče. ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto odkar je nepričakovano in mnogo prezgodaj odšel naš ljubi mož in oče
TONE MALI
Iskrena hvala vsem, ki ga nosite v svojih srcih, obiskujete njegov poslednji dom in mu prižigate sveče. Hvala tudi dobrim sosedom iz Godiča za vso pomoč, ki mi jo nudijo. Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Francka
13. januar 1999
Stopinj več ni, ne smeha ne besed, pustila si nam le topline boleče sled.
V SPOMIN
4. januarja jc minilo leto žalosti, bolečine in trpljenja, odkar je od nas odšla naša draga, nepozabna
MARIJA JANEZIC
Cvetje, ki ti ga prinašamo, in svečke, ki jih prižigamo, so izraz naše ljubezni in hvaležnosti do tebe. Vsem, ki se še spominjate naše drage Marije ter postojite ob njenem preranem grobu, iskrena hvala.
Vsi njeni
Kamnik, januar 1999
K soncu, toploti zastal je korak, goro življenja zakrit je oblak.
ZAHVALA
Tiho je od nas odšla naša draga
ANA LAVRAČ
roj. Sedušak iz Most pri Komendi
Vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam stali ob strani, našo Ano pospremili na njeno zadnjo pot, ji podarili cvetje in sveče, iskrena hvala.
Vsi njeni
januar 1999
Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je Življenje, vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo bos ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnll trudne si oči.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oce, stari oče, brat, stric in tast
JOŽE CERAR
iz Špitaliča 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, in sodelavcem za izreCena sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše. Hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju in patronažnim sestram ZD Kamnik, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. organislu in vsem pevcem za ganljivo zapete pesmi in g. govorniku za besede slovesa, ter vsem drugim, ki sle nam kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala.
/a I u joči vsi njegovi
december 1998
Mali oglasi:
Instruiram angleščino in matematiko za srednje in osnovno Solo. Piva informativna ura brezplačna. Telefon 832-017.
Garalo na Kranjski cesti, oddam. Telefon HI 1-864.
ManjSi poslovni prostor (centralno ogrevanje, telefon, CTV) primeren za pisarno, zastopstvo, delavnico ali trgovino, oddamo. Tel.: 815-645.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-157.
NEGA BOLNIKA
Q osnovna in zdravstvena nega bolnikov, starostnikov in invalidnih oseb
□ fizioterapija po kapi, infarktu in zlomih
□ pedikura
Vse storitve na vašem domu. Tel. 815-695, po 19. uri.
V SPOMIN
Minilo je 10 let, odkar nas jc zapustil naš dragi oče
JANEZ MALI
iz Kebetove 7, v Kamniku
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu darujete cvetje in prižigate svečke v spomin.
Sin Janez z družino
		Kdor v mislih svojih dragih živi, ne umre. •
		
		V SPOMIN
		Minilo je osem let, ko smo z zamahom krute in nerazumljive usode izgubili našega dragega
GREGORJA URŠIČA		
Njegov prezgodnji grob je naša nezaceljena rana. Spomin na leta, ki smo jih preživeli skupaj, bo vedno grel naša srca.		
Vsem, ki se spominjate njegove vedrine in kadarkoli postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.		
		Vsi njegovi
Stahovica, 16. januarja 1999		
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCIJA JANČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh njegove bolezni in smrti stali ob strani z dobrimi besedami in dejanji. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in spremili na njegovi zadnji poli.
Njegovi najdražji
Kamnik, december 1998
Zaman jc hil tvoj boj.
Zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila moCnejSa
od življenja.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 56. letu življenja zapustil mož, oče, dedi, brat in stric
FRANC SMIT
p.d. Gregorićev iz ČeSnjic
Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožaljc, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našega Franca pospremili na zadnjo pot. Hvala g. /upniku, govorniku za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinkc.
Žalujoči vsi njegovi
november 1998
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage dobre mame, stare mame. scslrc in tete
FRANCKE BALOH
iz Cirkus 10 v Tuhinju
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Icr sosedom in znancem, ki sle jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvelje, sveče ter za svele maše in nam izrekli sožaljc. Hvala govornici Ivici Bajdc za izrečene besede ob odprtem grobu. Posebna hvala: Kranjčevim, sodelavcem OSO Kamnik, Zdravstveni enoti DSO Kamnik, SKB, d.d., Ljubljana, njenim znankam ter sodelavkam iz Nove ljubljanske banke Kamnik. Hvala pevcem iz Ncvelj za zapele pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino, DUK za prapor in župniku KaliSniku za opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Ahlinu in sestram za lepe besede ter zdravstvene storitve. Hvala vsakemu posebej. Njeni: sin Janko ter hčerki Fani in Danica z družinami december 1998
zahvala
»K TEBI ŽELIM MOJ B(X!«, je bila melodija, ki je v kristalno zimskem
popoldnevu. X. decembra 1998, pospremila k večnemu počitku našo drago mamo
FRANČIŠKO TROBEVŠEK
roj. Močnik iz Bistričice 5
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Tonetovim sodelavcem II II KOM-a, SI) Stranje in vsem jaranom, ki ste jo pospremili na zadnji poli, ji darovali cvetje, sveče in denar za cerkev in svete maše. Hvala vsemu osebju v Domu starejših občanov Kamnik za skrbno nego, Sc posebno ob zadnjih trenutkih njenega življenja. Hvala g. župniku Berčanu za opravljen pogrebni obred, trobentaču g. Krtu, organistu g. Krtu, pevcem za lepo petje, g. Novaku in nosačem. Vsem Se enkrat iskrena hvala za vse, tudi za molitve!
Vsi njeni
december 1998
ZAHVALA
V 92. letu starosti je za vedno zaspala
METKA PODLESNIKAR
iz Kamnika, Steletova 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v Domu starejših občanov, darovali cvelje in sveče, praporščakom, govornici za poslovilne besede, župniku za opravljen pogrebni obred, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki sc jc spominjate in prižigate sveče na njenem grobu. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu, posebno šc zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego ter vsem, ki ste ji delali družbo in ji v težkih trenutkih stali ob strani.
Družina Gorjan in drugi njeni
Kamnik, december 1998
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedi
JUSTIN ŠMIDOVNIK
iz Komende
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki sle nam v teh težkih dneh pomagali in nas tolažili. Zahvaljujemo se vsem, ki sle nam izrekli sožaljc, darovali cvelje, sveče, darove za svete maše, darove za cerkev ler vse druge prejele darove. Iskrena hvala vsem, ki sle sc od našega očeta poslovili in ga v lako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Komenda, Kamnik, Ljubljana, december 1998
'Zaman je hil tvoj hoj.
Zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša
od življenja.
ZAHVALA
V 55. letu življenja nas je po le/ki bolezni zapustila naša draga mami, sestra in teta
OLGA BREZNIK
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, maminim in našim sodelavcem, ki sle nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam i/rekli sožalja, mami podarili cvelje, sveče in za maše ter jo pospremili na zadnji poli. Hvala g, /upniku, pevcem za ganljivo /apele žalostinkc in govorniku iz Svilanita za besede slovesa.
Žalujoči: hčerka Nataša, sestra Marina in brat Zvone z družinama
januar 1999
	
	Trud in trpljenje tn>ii' kilo je življenje. A zdaj k počitku leglo je lelo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
	ZAHVALA V 96. letu nas jc za vedno zapustila nasa dobra, skrbna mama, babica, prababica
	in teta
marjeta mohar	
	iz Starih Sel 6
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in za Številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, Ireni PirS za ganljive besede slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem Sc enkrat hvala!	
	Žalujoči vsi njeni
	december 1998
Kako je prazen dom, dvoriSče, nase oko zaman te iSČe, nI več tvojega smehljaja, le delo+vojih rok ostaja.
ZAHVALA
V X2. letu življenja jc /a vedno ugasnilo dobro srce naše ljube mame
anice iskra
roj. Vidmar
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam izrekli sožaljc, naši mami podarili cvetje, sveče in darovali maSe. Hvala tudi našim sodelavcem iz. Svilani ta in Hcliosa za podarjeno cvetje in izrečeno iskreno sožaljc. Hvaležni smo dr. Ambroževi in patronažni sestri Darji Vrtačnik za njuno pomoč. Zahvaljujemo sc pevcem iz Stranj. GD Kamniška Bistrica in vsem ostalim društvom, g. Janezu Krcgarju za poslovilne besede, Aljažu za zaigrano Tišino ter župnikoma g. Humarju in g. Gosarju za jepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste jo imeli skupaj z nami radi in jo tako Številno pospremili na zadnjo pot.
Zelo tc pogrešamo: Stcfi, Ivan in Marjan z. družinami
Godič, december 1998
Zaman so bili dnevi tvojega trpljenju, bolezen Je bde močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas jc zapustil naš oče. brat, stric in stari oče
polde galin
iz Kamnika
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem za izrečeno sožaljc. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Doma starejših občanov Kamnik za dolgoletno nego in skrb, g. župniku za opravljen obred, pevcem Solidarnosti za zapele žalostinkc in g. Grcbencu za odigrane melodije.
Žalujoči: hraljc Robi ter Milan in Bojan z družinama
Kamnik, december 1998
Saj ni rečeno, da le ni, čeprav tvoj yjus se vir ne sliši. lUsalu tvoju v nas živi. Se vedno si med nami ti.
ZAHVALA
V 65. letu je svojo življenjsko pot zaključila naša mama, stara mama, scslra in teta
angela pirš
iz. Zg. Tuhinja
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in njenim nekdanjim sodelavcem TITANA za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinkc, govornici za besede slovesa m trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem Se enkrat lepa hvala.
Vsi njeni
november 1998
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. a ustalit je tišina, k i močno hol i.
ZAHVALA
V 54. letu življenja nas je nenadoma
zapustil naš dragi mož, sin in očim
karli roter
j. Vrhpolja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ŠD Nevlje in ga. Miheli I a/ar /a izrečena so/alja. pomoč v težkih trenutkih, /a podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi /adnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in novel jskim pevcem za zapele žalostinkc.
Žalujoči: žena Milka, mama Štefka, Krnil in Darja z družinama
november 1998
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je iznenada tiho, kot je živela, zapustila naša teta
pepca benkovič
z Novega trga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Hvala kolektivu Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb za njeno dobro počutje v domu in patru Miroslavu za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
december 1998
1'omlad prišla bo na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ne ho več tam naSla, zajokala bo in odšla.
ZAHVALA
V 47. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
jože kepic t
z Gore pri Komendi
Iskren:) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam stojite ob strani in našega Jožeta ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
december 1998
		ZAHVALA
		
		Ob izgubi našega nepozabnega moža.
	m	očeta, deda, pradeda, brata, strica.
		svaka in tasta
		
	M . •-»[....., i f	
	L-mm w ■	antona goloba
		upokoj. podpolkovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji		
poti ali kakorkoli sočustvovali z nami m ga obdržali v lepem		
spominu.		
Hvala lepa!		
		Žalujoči vsi njegovi
Gozd. Kamnik, Ljubljana, december 1998		
Skozi dolge, težke dni trpljenja oditi si tja.
mi koder več vrnitve ni, a v nasth srcih upanje živi, da nekoč spet sn'čamo se vsi.
ZAHVALA
V 65. letu življenja jc po dolgi in hudi bolezni prenehalo biti srce našega dragega moža, atija, brala, strica in starega ata
J ,.........
mM, V* m
janeza vrankarja
po domače Jurovega ata z I a/ 26
Premalo so besede, s katerimi bi sc radi zahvalili vsem, ki ste si kljub praznikom vzeli čas, pristopili k nam, nam iskreno stisnili roko, da bi z nami delili žalost in bolečino. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, nekdanjim sodelavcem iz Kemijski.' industrije Kamnik. Ireninim sodelavcem iz podjetja ETA Kamnik, sodelavki Poloni Pcrčič tel vsem dobrim ljudem, ki jih nate "ko med množico, ki sc je šc zadnjič poklonila v njegov spomin, ni moglo opazili. Hvala vam za sočustvovanje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše... Hvala g župniku Mihaelu KaliSniku za lep pogrebni obred, g Zdravku Berlicu Icr vsem pevcem za ganljivo pelje, trobentačema za odigrano pesem icr soscdom-pogrcbccm, ki ste natega atija spoštljivo ponesli na zadnjo pot. Prisrčna hvala vsem tistim, ki ga boste ohranili v lepem spominu
Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Rezi in Irena z družinama ter sin Janez
Zg Tuhinj, december 1998
Pogled je Tmj se zadnjtč
zdrsnil preko polja
na ljubljeno ti iliimacijti.
Zelenili, t velja ni.
l.i droben sne zapada
in tke prosojno ti zaveso.
<i tkoi ni" vldU, da Hitijo.
Spomin poraja ti nazaj
vidi cvetje, sonce, pesem, večni raj.
ZAHVALA
Ob slovesu drage žene, mami. tašče, babi, sestre in lete
ivi pančur
roj. Bernot iz. Mekinj
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sindikatu Bclinka - Kemostik, d.d.. Kamnik in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, denarne darove tet Slcvilno spremstvo na njeni zadnji poli Zahvaljujemo se oscbiu Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Dolenčevi, osebju intenzivne nege bolnice Petra Držaja, /upniku gospodu Anionu OoSaTJU /a lep pogrebni obred, pevem za pesmi slovesa in trobentaču /a zaigrano Tišino tel Komunalnemu podjetju Kamnik.
Žalujoči vsi njeni
december 199*
Srce tvoje zdaj miruje, v srcih naših žalost kljuje. med nami več ni tvojega nasmeha, snidenje v nebesih, edina nusa je uteha.
7MTVMA
V 72. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče. stari ata. brat, tast in stric
alojz hribovšek
po domače Hribovškov ata iz Zg. Tuhinja 58
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pisno in ustno izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter za Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za odigrano tišino, pogrebcem, Marjanu Droku in vsem Mlinarjevim za pomoč pri pogrebu ter Sreću Ivančicu za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi Zg. Tuhinj, december 1998
Zdaj ne trpiš več. draga. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene. mamice, sestre in tete
mar. marte kaker
roj. PODJKI) (2. 2. J954-1.12. 1998)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in njenim sodelavcem iz. ŠCRM Kamnik za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in za vso pomoč. Hvala gospodu župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem, trobentaču Janezu Krtu in vsem, ki sle jo pospremili na zadnjo pot. Toplo se zahvaljujemo tudi vsem sosedom. Se posebej Saši Balantič in osebju Zdravstvenega doma Kamnik za nesebično pomoč med njeno boleznijo.
Žalujoči: mož Miha, hčerki Helena in Katja, sestra Silva z družino
Zagorica nad Kamnikom, december 1998
ljubezen nam podaril je Gospod, da bi odkrili v njej obraz in v njem spomin, ki v večnost srečno vodi nas in v kraj resnic.
kjer človek se Se rad zazre v nebo, da čuka jate ptic.
ZAHVALA
V 76 letu nas je zapustila naša mama. babica, prababica, sestra in teta
julijana juhant
M Most I
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste se množično poslovili od nje. ji podarili cvetje, sveče, za maše. molili zanjo, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g škofu Jožetu Kvasu in duhovnikom za lep obred in pevcem za ubrano petje. Hvala zdravstvenemu osebju za skrbno pomoč med njeno boleznijo in kolektivu Duma starejših občanov Kamnik za skrbno nego v zadnjih lednih njenega življenja. Hvala vsem. ki se boste naše mame Se spominjali v molitvah.
Žalujoči vsi njeni
Rova. Domžale, Tunjice. Kostanj. Ruše. november 1998
MU zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smn te vzela je prerano, v srcih naslh bos ostala.
ZAHVALA
f. Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu
življenja za vedno zapustila
cilka škerbinc
iz Kamnika, Slatnarjeva 20
Lepo se zahvaljujemo vsem. ki ste z nami delili bolečino in nas v težkih trenutkih podpirali. Zahvalujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu tovarne Svilanit za ganljive besede, podarjeno cvetje in sveče in za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste našo Cilko spremili na zadnjo pot, g župniku Maksu Ocepku za lepo opravljen obred in trobentaču za zaigrane pesmi.
Žalujoči: mama, brat France, sestri Marija in Zinka. nečaki in nečakinji ter drugo sorodstvo
december 1998
		ZAHVALA V 62. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče. brat in stari oče
		
		janez berlec
		iz Zgornjega Tuhinja
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem in gasilcem, ki ste mu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na zadnjo pot. Toplo se zahvaljujemo dr. Ahlinu za zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in g. Poljanšku ter predsedniku gasilskega društva g. Lajmišu za ganljive besede slovesa.		
		Žalujoči vsi njegovi
		december 1998
RKET NAPREDEK
Sreletova 25, Kamnik Tel.: 061/812-159
NAPREDEK
DOMŽALE
A*,  velika ponudba prehrambenega
in neprehrambenega blaga Jh,  250m2 prodajnih površin a4l vsak dan svež kruh Jk  sveže meso ter sadje in zelenjava
Jk
konkurenčne cene
vsak dan odprt od 7.30 do22. ure,
razen neae
JDk  ve lik parkirni prostor
NAPREDEK-DOBRO IME MED TRGOVCI
šutna 38, Kamnik « 632-566
do 40% znižanje cen športnih oblačil
pulijev, smučarskih bund in hlač, jaken, trenirk zaradi prenove trgovine.
C
<0^
0
d*
0«
SIL
EST
poslovne storitve prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397
posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč...
izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo
druge poslovne storitve
NAJNIŽJE CENE ^VOZILAL^
ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL
SEICENTO I. '98 - POPUSTI DO 100.000 SIT + DARILO VGRAJEN AVTORADIO
- VELIKA IZBIRA RABLJENIH, TESTNIH, KOMERCIALNIH VOZIL
- POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL
- AVTOVLEKA ^o/
K"t0l&°5i&'7    UASIHO! sTAROXAHOVO!
PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SLR VIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107
BOGATA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje
• pralni, sušilni, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare
• kuhinjske nape in pomivalna korita qx\q.0**^„reni6
• mali gospodinjski aparati ^\ de\\
• barvni televizorji, glasbeni stolpi tc£ct
POSEBNO UGODNE CENE:
- pralni stroj VVA 931	78.232 SIT
lilo 90(1 <>brati>\ eentritugc 1	
- sušilec perila VVT6I0	42.725 Sli
- hladilnik kombinirani K27	33.268 SI 1
; \ Kina lr»0, siriii;i 54 tml	
- zamrzovalna omara I-'24	70.631 SI 1
(eta 210 litrov, (i predalov)	
štedilnik Hit 799	05.796 SIT
stcklokeramkna pioUa, 60 cm i	
sesalnik Ml Ml \S 1390 W	20.27') Sil
ŠE VEDNO SUPER UGODNE CENE in brezplačna dostava
Možnost nakupa na več obrokov
Odprto vsak dan od 8.-19 ure, sobota od 8.-12. ure
PRAVI NAS10VZANAKUPAPARAT Y* gorenje
kwčna
Trgovsko podjetje, d.d„ KAMNIK, Ekslerjeva 8
S\jV*Uo t»' SOK
*^        - " EDI ID
AVA 3,5 kg
ABC trgovina
796,00
1430,90
SIR EDAME
1 kg, Cefeia
EjticT!
frupi WhWM
NEK. Ktu«^ JABOLKO Wm
2 57S,K)
164,20
Izdelki so vam na voljo v vseh živilskih prodajalnah Kočne, d.d. do razprodaje zalog.
Cene so v SIT. Napake v tisku so možne.