Poštnina platana T Leto LXIV^ št. 254 Ljubljana, sobota 7« novembra Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSl nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva aHca št. 5 TOefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODBU2NICE : MARIBOR, Grajski trg Št. 8----CELJE, Koccnova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Strankarstvu, spletkam bliza se pogin za vedno se rešili bomo zmaja — Le vddri, Janez, in zabij ta Min! — Za tabo vsi zvrstimo se do Urala l November osmi — slavni, svetli dan! Kdor v temi blodiš, h solncu dvigni glavo, nič več v sovraštva spone zakovan, boš z lastnim rodom rasel v moč in slavo. Vsi na volišče! 5tran i /8LOVENSKT MARODi, dne 7. novembra 1931 fttev 7*4 Kje bodo Ljubljančani volili Ljubljana ima 26 volišč — Kje bodo volilni lokali in katere ulice so jim dodeljene Za volitve v Narodno skupščino dne 8. novembra je Ljubljana razdeljena na 26 volišč. V svrbo orijentacije, da vsakdo ve, katere ulice spadajo k posameznim voliščem in kje ima izvršiti volilno dolžnost priobčili emo volišča in ulice: L volišče voli na n. državni realni gimnaziji v StrossmayerJevi ulici št 1. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Ambrožev trg, Bergantova ulica. Barvarska steza, Ciril Metodova ulica. Gestrinova ulica. Kapiteljska ulica, Kopitarjeva ulica. Lončarska steza, Marnova cesta, Mišičeva cesta. Poljanska cesta I. del od hiš Št. 1 do Ambroževega trga, Poljanski nasip I. del do Ambroževega trga, Strmi pot Strossmayerjeva ulica, Strupijevo nabrežje, Ulica stare pravde, Zrinjskega cesta, Za m i kova ulica. H. volišče voli na n. državni realni gimnaziji v Strossmayerievi ulici št. 1. Na tem volišču volijo volilci, ki stanu-jeio v ulicah: Domobranska cesta, Hradec-kega vas H. del od vštete hišne št 35 dalje. Kastelčeva ulica. Kosovska ulica, Kuma-novska ulica, Kodeljevo, Mesarska cesta, Potočnikova ulica, Poljanska cesta II. del od Ambroževega trga do mostu v Hradec-kega vasi. Poljanski nasip IT. del cd Ambroževega trga do mestne meje na Kode-ljeve-m. Sv. Petra nasip, Tomšičeva ulica, Usnjarska ulica. Vrazov trg, Znamenjska ulica, Živinozdravniška ul.. Brezstanovalci. 111. volišče voli v »Mestnem domu«. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cankarjevo nabrežje, Dolni-čarjeva ulica, Galesovo nabrežje, Grajska planota. Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Krekov trg, Lingarieva ulica. Mestni trg, Medarska ulica. Na stolbi, Nabrežje 20. septembra, Ovinki, Pod trančo, Pogačarjev trg. Pred škofijo. Razgledna steza, Ribja ulica. Semenska ulica, Streliška ulica, Suk-njarska ulica, Stritarjeva ulica, Študentov-ska ulica. Vodna steza. Vodnikov trg. IV. volišče voli v Šentjakobski dekliški šoli na Šentjakobskem trgu. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Florijanska ulica, Grajski drevored. Grudnovo nabrežje, Kleparska steza, Orlov vrh, Osojna steza, Osojna pot, Reber, Rožna ulica. Stari trg, Sv. Jakoba trg, So-darska steza, Stiska ulica. Vozna pot na grad, Trubarjeva ulica, Ulica na grad, Zvezdarska ulica. V. volišče voli v deški šoli na Prulah. s Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cesta v mestni log, Cesta dveh cesarjev, Cesta na Loko, Jelovškova ulica, Jeranova ulica, Laverjeva ulica, Lampeto-va ulica, Mala čolnarska ulica. Mali stra-don. Mivka, Na pesteh, Opekarska cesta. Pot na Rakovo jelšo. Pred konjušnico, Sta-retova ulica. Stranska pot. Švabičeva ulica, Trnovski pristan, Velika čolnarska ulica. Veliki stradon. VI. volišče voK v gostilni »Češnovar« na Dolenjski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cimpermanova ulica, Gruberjevo nabrežje, Hrenova ulica, Hradeckega vas I. del od hišne št. 1 do vštete hišne št 34, Janežičeva cesta. Ilovica, Karlovška cesta. Merosodna ulic?., Praprotnikova ulica, Privoz, Prule. Sredina, Tesarska ulica, Vo-žarski pot Za gradom, Zvonarska ulica, 2abjak. VII. volišče voli na voiaškem strelišč« na Dolenjski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: črna vas. Dolenjska cesta, Ga-Ijevica, riairptmanca, Ižanska cesta, Orlova ulica, Rakovniška ulica. VIII. volišče voli v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št 21. Na tem volišču volijo volilct ki stanujejo v ulicah: Cerkvena ulica, Devinska ulica, Gradaška ulica, GerbiČeva ulica, Gunduliče-va ulica. Istrska ulica, Karadž-tčeva ulica, Karunova ulica, Kladezna ulica, Kolezijska ulica, Kopališka ulica, Koseškega ulica, Krakovska ulica, Krnska ulica, Mencingerjeva ulica. Pri brvi. Rečna ulica, Razpotna ulica, Rezijanska ulica, Riharjeva trtica. Soška ulica. Trnovska ulica, VaJjavčeva ulica, Vipavska ulica, Vogelna ulica, Zelena pot IX. volišče voli na Tehniški srednji goli v Gorupovi ulici. Na tem volišču volijo vo-HVri ki stanujejo v ulicah: ASkerčeva ulica, Bičevje, Bogišičeva ulica. Dobrikvva ulica, Glinška ulica, Gorupova ulica, Groharjeva ulica, Hajdrihova ulica. Idrijska ulica, Langusova uHca, Lepi pot, Marmon-tova ulica, Mlrje, Murnikova ulica, Oraž-sova ulica, Oalavijiska ulica, Postonjsika ulica, Tobačna ulica, Tržađka cesta, Ulica rimske legije, Veratovšikova ufica, Vo4a-riceva ulica, Vrtača, Zirjska uMca, X. volišče voli v dedki šoti na Oojzovi cesti. Na tem vottSču volijo voBlci, ki stanujejo v ulicah: Bodtnfltov trg, Breg, Cojzo-va cesta, Bmonska cesta, Krakovski nasip, KiiževniSka ulica, Napoleonov trg. Novi trg, Rimska cesta, Saieajdrova cesta, Vrtna nhca, XL volišče votl v L državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Na tem volišču volijo volOai, ki stanujejo v ulicah: Čevljarska uMca, Dvorni nasip, Dvorni trg, Frančiškanska unca, Gledališka, stolba, Oosposka uMca, Gradišče, Jurčičev trg, Knafrjeva trtica, Kongresni trg, Marijin trg, PetemeJova ulica, Prešernova uHca, Soteska, Selenftmrgova litica, Turjaška uttca, Vegova ulica, Wol-iova ulica, židovska udica, židovska steza XLL volišče v žennkl realni gimnaziji v ftoblčevl ulici. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Ažbetova ulica, Bleiwedsova cesta, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino, Drenikov vrh, Erjavčeva cesta, Gregorčičeva ulica, Igriška ulica, Kocenova ulica, Levčeva ulica, Levstikova ulica, Orožnova ulica, Nunska ulica, Pod turno m, Predjamska ulica, Rutarjeva ulica, Svek-čeva ulica, Škrabčeva ulica, Strekljeva ulica, šubičeva ulica, Večna pot Viska ulica, Zagata, žitnikova ulica. XIII. volišče voli v državni klasični gimnaziji v Tomanovi ulici. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Aleksandrova cesta, Beethovnova ulica. Dvofakova ulica, Gajeva ulica. Gledališka ulica, Gosposvetska cesta, Kersnikova ulica, Puharjeva ulica, Tomanova ulica, Vosnjakova ulica I. del od hišne št. 1 do vštete hišne 5t. 10. , XIV. volišče voli na sodišča na Kralja Petra trgu. j Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cigaletova ulica, Dalmatinova ulica, Dunajska cesta L del od hišne št. 1 do železniškega prelaza, Miklošičeva cesta, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica. XV. voli na moškem učiteljišču na Resi je vi cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Čopova cesta, Kolodvorska ulica, Kralja Petra trg, Obrežna steza, Prečna ulica, Resljeva cesta, Strojarska steza, Sv. Petra cesta I. del od hišne št. 1 do Resljeve ceste, Za čreslom. XVI. volišče voli v deški šoli (na Ledini) v Komenskega uHcL Na tem volišču volijo volnlci, kri stanu* jejo v ulicah: Kotnflcova ulica, Slomškova ulica. Sv. Petra cesta od Resljeve ceste do Zaloške ceste, Škofja ulica, Tabor, Vido vdaauska cesta. XVII. volišče vol! v mestnem zavetišču v Japljevi u lic L Na tem volišču volijo volilci, kri stanujejo v ulicah: BoLgaaska ulica, Cegnarjeva ulica, CigLaa-jeva ulica, I3oanžaiska cesta, Grablovćeva ulica. Hrvatski tog. Japljeva ulica, Jenkova ulica, Korytikova udica, Li-pičeva ulica, Moanikova ulica, Skotova ulica. Stara pot, Vodmatskd trg, Za bolnišnico, Zalokarjeva ulica, Zaloška cesta. Zavrti. XVIH. volišče voli v mestnem zavetišču v Japljevi ulici. Na tem volišču volijo vodnici, ki stanujejo v ulicah: Bohoričeva ulica. Friškovoc, HoLzapflova ulica ilirska ulica, Jegiičeva cesta, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Priaojna ulaca, Ravmiharjeva ulica, Sen ar* tin.sk a cesta I. del od hišne štev. 1 do železniškega podvoza, Vrhovčeva ulica. XIX. volišče voli na sodišču na Kralja Petra trgu. Na te nivolišcu volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Dunajska cesta H- del od železniškega prelaza do konca, Detelova ulica, Linhartova ulica Masarvkova cesta, Hrovatova ulica, Med hmeljniki, Pokopališka ulica, Pražakova ulica, Robbova ulica, Savska cesta, Smartinska cesta II. del od železniškega podvoza do konca, Zelena jama. XX. volišče voli v gostimi »Koutnv« na Dunajski cesti. Na tem volišču volijo voHlcL ki stanujejo v ulicah: Bežigrad, Boroveljska ulica, Celjska ulica, češka ulica, Costova ulica, Dimiceva ulica, Herbersteinova ulica Ipav-čeva ulica, Jarnikova ulica, Livarska ulica, Mariborska ulica. Periceva ulica, Poh-linova ulica. Posavskega ulica, Prekmurska ulica. Ptujska ulica, Smoletova ulica, Sv. Krištofa ulica, Topniška uHca, Trstenjak ova ulica, Valjhunova uHca, Vilharje-va cesta, Vodovodna cesta, Vodovodna cesta mestna gramoznica, Vosn jakova ulica H. del od hišne št. 11 do konca, žcflgarjeva uKca, Kržtoeva uMca, Pekovska uHca, XXX volišče voli v šišenski šot} na Gasilski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Apihova ulica. Borutova ulica. Franketova ufica, Gasilska cesta, Janševa uMca, Jernej eva cesta, Jezerska ulica, Kav-škova ulica, Kobaridska ulica, Lavričeva ulica, Podmilščakova nlica, Polakova nlica, Samova ulica, Stadionska uHca, Staničeva ulica, Zeleznikarjeva nHca. XXII. voRšče voB v šišenski šofi na Gasilski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Celovška cesta. Dolinska steza, Frankopanska ulica, Gubčeva ulica, Latter-manov drevored, Lepodvorska uHca. Mal-gajeva cesta, Medvedova cesta, Ruska cesta, Tržna ufica, Zfbertova ulica. XXHL volišče vol] v fiSenskf šofi na GasBskl cesti. Na tem volišču votijo volilci, ki stanujejo ▼ utican: Aljaževa nHca, Beljaška ulica Dermotova ulica, Cernetova nHca, Goriškr ulica, Knezova ulica, Manrerieva nHca, Mur-nova ulica, Podjunska nHca, Srbska ulica. Verovškova ulica, Vodnikova cesta. XXIV. volišče voli v šišenski šofi na Gasilski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Aleševčeva uKca, Baragova nHca. Etnspielcrjeva ulica, Dravska ulica. Hotimirova ulica, Hranilniška cesta. Kamniška ulica, Ke te j eva ulica, Kosova ulica, Kuzmičeva nlica, Plcteršnikova ulica. Pod gozdom .Podlimbarskega ulica, Suvoborska ulica, Triglavska ulica, Velikovška ulica, Brezdomci XXV. ia XXVI. volišče vofl v ženskem učiteljišču na Reslievl cesti. Na teh voliščih volijo vsi državni nameščenci, ki stanujejo izven Ljubljane, pa so v Ljubljani uslužbenL Obrtniki - volilci! Pri nedeljskih volitvah kandidirajo Vaši tovariši tal sicer: za srex Ljubljana - okolica tesarski mojster PAVEL PAVCIČ iz Most; za srez Brežice pekovski mojster E. KRULEJ; za srez Dol. Lendava ANTON HAJ-DINJAK, kovač v Odrancih; za srez Krško IVAN MAJCEN, mesar in gostilničar v Št. Janžu in za srez Celje FRANC PIKL, gostilničar iz ža-lca. Obrtniki! v srezih, kjer imamo kandidata obrtnika, ga podprite z vsemi glasovi, kjer kandidat ni obrtnik, pa volite kandidata, ki je postavljen! ZVEZA OBRTNIH ZADRUG v LJubljani. Rezultate jutrišnjih voKtev bodo razglašali po mestu od 9. zjutraj do polnoči zvočniki, nameščeni na vseh prometnejših krajih. Šiška gre volit! Med najlepšimi ljubljanskimi shodi je bil gotovo enoči v znani Kersičevi restavraciji v Spodnji Šiški, kjer volilci niso napolnili samo velikega salona, temveč je bil poln tudi vrt pred njim, da je govornike poslušalo gotovo nad 500 zavednih mož, nad 200 jih je pa moralo oditi, ker niso mogli nikjer več dobiti prostora. Shod je otvoril g. Alojz L o m b a r s pozdravom kandidata g. ministra dr. Kra-merja in njegovega namestnika g. komisarja O UZD Ivana Tavčarja ter vsega občinstva, nato je pa minister g. dr. Kramer s prepričevalnim i besedami v tričetrtur-nem prevdarnem in mirnem govoru razvil pomen sedanjih volitev in očrtal sedanjo politično situacijo, ki zahteva od vsakega državljana in patriota, da se volitev udeleži. Sijajno je načelnik žel. direkcije g. D e r ž i č govoril o pomenu udeležbe pri volitvah za rešitev najbolj perečih socialnih vprašanj, ki se tičejo malega človeka, zlasti pa delavstva, upokojencev, vsega uradništva, kakor tudi stanovanjske zaščite in splošno koristne rešitve agrarne reforme. S stališča ljubljanskega komunal- V slogi je moč! Zato vsi na volišče! wmmmmmmmmmmmmmammmtmm nega politika Je kot finančni referent mestnega načelstva govoril namestnik kandidata g. Ivan Tavčar in s svojimi nepobitnim! dokazi volilce prepričal, da je napredek Ljubljane odvisen le od udeležbe pri volitvah do zadnjega moža, ker drugače Ljubljana od vlade ne sme več pričakovati nikake podpore za izvršitev prepo-trebnih del, ki bi predvsem koristile periferiji mesta. Končno je župan g. dr. Dinko Puc navdušil s popularnim govorom, ki je v njem nanizal polno poučnih in ne-ovrgljivih prispodob, da so se volilci razšli s trdnim sklepom, da kratek Čas do volitev porabijo za agitacijo med svojimi znanci. Posebno so pa ta svoj sklep poudarjali možje, ki se doslej niso udeleževali političnega življenja ali so bili pa celo v taboru nasprotnikov državnega edin-stva, zato pa šišenski shod upravi čuje k največjemu optimizmu, da bo udeležba na voliščih v Šiški v resnici impozantna. Lep shod na Drenovem griču pri Vrhniki Snoči se je vršil v Gasilnem domu na Drenovem griču pri Vrhniki številno obiskan volilni shod za Drenov grič in Lesno brdo. Navzočih je bilo nad 100 volilcev. Shod je otvoril in vodil poštni kontrolor v p. g. M a y e r Karel, ki je podal v svojem govoru pregled zgodovinsko najvažnejših dogodkov v preteklih letih do danes. Raztolmačil je volileem pomen sedanjih volitev in pozval vse k složnemu nastopu. Nato je govoril učitelj z Vrhnike g. Vuk Slavko, ki je v daljšem in obširnem govoru orisal vse važne probleme našega kmeta, obrtnika in delavca ter poudaril, da bo rešitev vseh teh problemov uspešnejša, v čim večjem številu se bodo udeležili volitev. Govoril je še posestnik g. V e r b i č Josip ml. z Vrhnike. Volilci so pazno sledili izvajanjem govornikov. Z glasnim odobrovanjem so se izjavili, da se dne 8. t. m. polnoštevilno udeleže volitev. Vsem članom DCM Vse člane Dražbe sv. Cirila in Metoda vabi podpisano vodstvo k polnoštevilni udeležbi na volitvah dne 8. novembra, ker more samo narodno složna država podpreti in ščititi cilje, ki jih naša dražba zasleduje. Predsednik: Dr. Rado Kaše j 1. r. Tajnik: Inž. Janko Mačkovšek 1. r. Zveza bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije poziva svoje članstvo, da se dne 8. novembra t. L udeleži volitev. Športniki Jutri vsi solidarno brez izjeme na volišče za boljšo bodočnost Jugoslavije. — Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana. — F. Batjel, t. č. Dredsednik. Delavci! Ako nočete, da bi pošast brezposelnosti zahtevala armado žrtev tudi pri nas, ako hočete, da boste polno zaposleni in da se vam bo omogočilo človeka dostojno življenje, potem pojdite v nedeljo vsi volit! Vsem občinskim uslužbencem in upokojencem v Ljubljani? S proklamacijo z dne 26. septembra 1931 je kraljevska vlada orisala velikanski pomen vseh poslednjih zgodovinskih činov in odločitev Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V izvršitvi teh odločitev so razpisane na dan 8. novembra 1931 prve volitve v Narodno skupščnio. Te volitve naj bodo manifestacija zdrave narodne volje, sloge in velike jugoslovenske misli. Za vsakega državljana-volilca je s tem tudi jasno označena sveta dolžnost, da se udeleži volitev in s tem manifestira za veličino naroda in moč države. Vsakdo se mora zavedati, da posebno v današnjih težkih časih gleda na nas ves svet. Zaupanje v našo državo in njen ugled se bosta tem bolj povečala, čim večja bo udeležba pri volitvah 8. novemrba. S tem se utrdi tudi kredit države in za nas olajša splošna težka situacija. Zato vsak mestni uslužbenec ni samo dolžan pojaviti se 8. novembra na določenem volišču, temveč mora v svojem področju z živo besedo in s primernim pojasnilom pomena teh volitev se delovati na to, da tudi ostali someščani polnoštevilno Izvrše svojo narodno in državljansko dolžnost. Že v vladni deklaraciji z dne 4. julija 1. 1930. so bili vsi javni organi opozorjeni na svoje velike dolžnosti v javni funkciji, da morajo biti iskreno in vdano vedno v službi jiiiroslovenskc misli, državne ureditve hi današnjega reda, V javni službi ni mesta za uradnika ali uslužbenca, čiffar službeno delo in vedenje ne bi bilo v skladu s prej povdarjenlmi načeli. Podpisane strokovne organizacije zatorej poživljajo mestne občinske uslužbence in upokojence, da se dne 8. novembra 1931 brez izjeme in polnoštevilno udeleže volitev. V Ljubljani, dne 1. novembra 1931. Krožek mestnega uradništva v Ljubljani — Društvo mestnih uradnikov s fakultetno izobrazbo v Ljubljani — Društvo mestnih računskih uradnikov v Ljubljani — Krožek licejskih profesorjev v Ljubljani — Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani — Strokovno in podporno društvo dohodar-stvenih uslužbencev v Ljubljani — Društvo mestnih delavcev v Ljubljani — Organizacija tehnično-strokovnega osobja mestne občine ljubljanske v Ljubij:tni — Društvo uradništva mestnih podjetij v Ljubljani. Neprijatelji Jugoslavije priporočajo volilno abstinenco. Zato je dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena, da gre volit! Tudi Kamničatii pojdejo volit Lep shod sreskih kandidatov dr. Potokarja in dr. Rožica Kamnik, 7. novembra Snoči ob 20. je bil v Kamniku shod a • I ga je sklical naš sreski kandidat gosp. dr. Ivo Potokar, ki je povabil na shod tud! so-kandadata dr. Rožiča. Shod je bil lepa ii mogočna manifestacija za državo. V dvorani čitalnic^ se je zbralo nad 150 poslu šalcev, ki so z velikim zanimanjem sledil! izvajan iom govornikom in jima 2.. vxhno pritrjevaLi. Ob 20. je dr. Rihard Korbar otvoril snod in pozdravil vladnega zastopnika g. sre-skega načelnika Fr. Vovška ter povabie-nesga kandidata g. dr. Rožiča, končno pa se je tudi zahvalil kamniškim voiilcem za udeležbo. Dr. Rožič je imel ob pol 9. shode v šmartnem Jn v Tuhinjski dolini ter ;e v kratkem govoru posedal, kako jo p».' šlo do njegove kandidature. »Prišel sem kot PonciJ Pilat v vero<. je dejal, in je poudarjal, da se prav dobro zaveda nalog, ki jih je prevzel. Zagotavljal je, da bo znal zastopati interese vsega sreza po svojih najboljših moče.h. V svj-jlh nedeljskih izvajanjih je poudarjal zmoto oniih, ki so sedaj naenkrat proti v^ litvam. — Dve leti, od 6. januarja 1929 do sedaj so zabavljali, češ. ni parlamenta, nimamo poslancev, sedaj pa, ko lahko narod po prosti volji izbira poslance, se jih nekateri branijo. Ljudstvo begajo do skrajnosti z vsem", sredstvi. Rečem vam pa: bisrti temelji, ki so nekdaj tako močno stali, se majejo. že veliki filozof Platon je dejal, da bo samo tista drŽava dovršena, ki jo bo v-dil fiilozof. In glejte, nad 2000 let je trajalo, da je stopil na čelo države, bratske češkoslovaške države, filozof Tomaž Mas^rvk-Jaz sem prav tako krščanskih kot tu-d-i M a sary\knvih načel. S pozivom, da gredo v nedeljo vsi na volišče, je zaključil s^voj govor, ki so ga žfcvahno pozdravili vai navzoči. Besedo je povzel g. dr. Ivo Potokar. ki je v lepih besedah orisal stanje, kd v'a da danes v naši ljubljeni državi. Državne interese je nadrediti strankar-vu. Danes mi strank, strank, ki so privedle stanje tako daleč, da so v hiši, kjer bi se moral zbirati cvet naroda — padli celo revol-verski streli. Ko je naš modri vladar, ki je prav toliko prijatelj Srbov kot Hrvatov In Slovencev uvi del, da tako ne more več dalje, je prevzel vso težo vodst"a države na s^v-je rame, ukinil je ustavo, razpustil parlament In izpostavil stanje od 6. januarja 1929. Jugoslovenstvu je treba dati konkretne oblike. Stojimo pod dojmom denarne zapore. Kriza! Državi je potrebno posoja, ki ga bo dobila le, če se bo ves narod kot en mož izdavil za državo . Jaz sem idealist in boril se bom zato, dokler bom živel. Boril se bom, pa če tudi ostanem sam na bojišču. Politike šlagrrjev mora biti konec. Naša sveta dolžnost je, da državo podpremo in to t daj, ko nas ona najbolj potrebuje. Obljub vam ne dajem nobenih, zagotavljam pa, da bo moja sveta dolžnost p slušati narod našega sreza, težnje, ki jih bo imel pa iznesti v parlamentu ter delac: za zboljšanje. Narod se niti ne zaveda, pred kako važno nalogo stoji S. novembra In kriza! K a; je dovedlo do nje? Z ene strani ruski dum pdng, inižanje reparacij, d»vug kapitali iz naših denarnih zavodov In naložitev v tujini, odteg denarja te krogotoka. V sedanjem položaju rabimo kredit, kredit je pa namerj-en na gospodarsko vero. če bomo dobili posojilo, bo treba to posojilo tudi vrniti. Zato je potrebna Stečaja, štednja v državnem gospodarstvu. Izjavljam vam, če bom izvoljen, da bom ob prvem zasedanju parlamenta zagovarjal stališče, da naj bodo poslanci plačani samo za čas dela r parlamentu In ne tudd za one mesece, ko bodo sedeli doma. Prosim vas, 8. novembra vsi na voKšče, povejte pa tudi vsem, ki jih danes nI *u, da naj se zavedajo resnosti položaja, v katerem smo vsi, kajti gorje brezdomo-vincu! S temi besedami je kandidat ob burnem vzkKkanju zaključil svoj govor. Besedo je povzel g. dr. Rihard Korbar. V prav izbranih stvarnih besedah je orisal današnje stanje v državi. Ob p H liki shodov, ko je spremljal sreskega kandidata dr. Potokarja, je videl po vseh vaseh gorje onega zavaja ja, ki so ga propagirali in ga deloma še propagirajo prenape-teži bivših strank. Pospešena je agitaeija za abstinenco. Kam to vodi? V propast in pogubo države ter tudi nas samih. Imamo tr! kandidate, obžalujem pa. da nimamo v srezu še četrtega kandidata, ki naj bi bil iz delavskih vrst. Naše delavstvo bi ga upravičeno moralo imeti. (Medklici: tako je!) Začuditi se moram, da ni več strankar skega življenja, strankarske strasti, prej tako razgaljene- so se zatrle, časi, ko so se v parlamentu izbijale le koncesije za »tranke, ko se je pustilo skrb za državo na strani — ti časi so minuli. Bil je pa to že skrajni čas. Konec temu je pa napravil naš premodri vladar, kralj Aleksander. Odzvati se moramo klicu države, moramo jo podpiratii, podpremo jo pa s tem, da, se udeležimo vsi volitev 8. novembra. Zdravo! Po viharnem odobravanju in ker n;liee ni želel besede, je dr. Korbar zaključil ie-po manifestacijo za državno idejo, eno najlepših, kar smo jih zadnjih 12 let vdeli v Kamniku. * VoLilna agitacija po vsem okraju je nrav živahna, danes, v soboto, se vrše še zadnji shodi, sreski kandidat g. dT. Ivo Potokar ima še dva shoda in sicer v Jaršah in rodnem kraju g. kandidata v Radomljah. R. Kos. Zadruga avtotaksijev in izvoščkov poziva svoje člane, da se vsi ndeleže volitev v nedeljo 8. novembra. Klic bratov za mejo: Kdor nam želi osvobojenje, mora 8« XI. na volišče! LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala, V prostem prometu so notirali: Devize; Amsterdam 2270.48 — 2277.32, Bruselj 785.94 — 788.30. Cur.h 1098.45 — 1101.75. London 208.12 — 215.62, Newyork 5604.76 — 5621.76. Pariz 221.17 INOZEMSKE BORZE. Curih, 7. oktobra. Beograd 9.05. Pariz 20.12, London 19.47*4, Newyork 511.75, Bruselj 71.50. Milan 26.45J4, Madrid 45.—, Amsterdam 206.50, Berlin 212.—, Sofija 3.71, Praga 15.17H, Varšava 58.—, Budimpešta 90.02S, Bukarešta 3.06. 8tev. 254 »SLOVENSKI N A R O Dct dne 7. novembra 1931 Biran 3 Važno prometno vprašanje Ureditev prometa na Ajdovščini in razbremenitev križišč na Miklošičevi cesti Ljubljana, 7. novembra, >LjubIjančan« se je glede znanega projekta ureditve prometa na Ajdovščini ponovno oglasil v »Slovenskem Narodu« dne 3. t. m. s člankom, v katerem izjavlja, da se s predlagano ureditvijo povsem strinja, da je zamisel prav dobra in pravi, da je bil predlog v naši javnosti sprejet z vsem odobravanjem ter da zasluži popolno priznanje in da mora »Ljubljančan« k smo-treni ideji le čestitati. Kakor me veseli, da se glede predlagane ureditve »Ljubljančan« v načelu strinja z mojim predlogom, tako moram vendar s hvaležnostjo zavrniti malo pTeveč nakopičene hvale v tem njegovem članku in mi je nadalje prav žal, da moram v interesu pešcev in voznikov na Ajdovščini in na Miklošičevi cesti opozoriti na nekatere netočne in zmotne trditve, ki jih vrhu tega vsebujejo člankarjeva izvajanja. »Ljubljančanu« ni všeč, da hi se moral voznik, ki hoče od glavnega kolodvora zapeljati pred justično palačo, voziti preko Dalmatinove v Tavčarjevo ulico. Recimo, da bi to bilo res potrebno, bil kljub temu ne nastala nikaka posebna škoda, kajti vožnja bi ne bila kaj sile podaljšana. Vendar to niti potrebno ni, kajti člankar je povsem pozabil, da imamo na razpolago n. pr. tudi še Cugaletovo ulico, po kateri le lahko s severne strani pride direktno do Tavčarjeve ulice in tako naravnost pTed glavni vhod justične palače. Nadaljna zmota »Ljubljančanova« je ta, do hoče s severne Dunajske ceste napraviti pot okoli otoka na Ajdovščini in nato šele zav'.ti v Tavčarjevo ulico. To se sicer lahko zgodi, je pa povsem nepotrebno, kajti ustje Tavčarjeve ulice na Dunajski cesti že ne leži več na Ajdovščini in bo voznik lahko direktno zapeljal s severne Dunajske ces^e v to ulico in to brez vsake posebne opasnosti, kot nu opasno to mesto nI ti danes; v bodoče bo pa opasnost celo manjša kajti dvosmerni promet v Tavčarjevi ulici nam pri izlivu na Dunajsko cesto napravi danes vač možnih karambolskih mest, kot na jih bom do imeli potem, ko se uvede enosmerni promet v tej ulici. Pa še nadaljuo možnost ima voznik, če hoče s severne Dunajske ceste voziti mimo justične palače; lahko pride namreč po Pražakovd ali Trll-novi ulici preko Clgaletove ulice do svojega cilja. »Ljubljančan« nadalje dvomi, da bi «e dali na Ajdovščini karamboli povsem odpraviti in to radi tega. ker misli, da ne bo nikdo zadrževal voznika, ki hoče ob priključku k otoku prehiteti vozilo, ki je *ia tistem kraju že v kroženju. 2e v svojem nedavnem predavanju v U. J. I. A. in v svojem zadnjem odgovoru v »Slov. Narodu« sem zlasti opozoril na to, da se ne sme -D otoku prehitevati in zato se mi čudno zli, da napravlja »Ljubljančan« v svojem zadnjem članku razliko med prehitevanjem \ kroženju in med prehitevanjem prti priključku v kroženje, kajti to je le igračka-nje z bespdami in docela neutemeljeno le 3anje razlik. Kdor prej pride, prej meflje .3 kdor je že v kroženju, ima prednost; zadržati pa mora vožnjo oni voznik, ki se ho." rr kroženju priključiti, kot. mora sedaj iia križišču ustaviti na zaporno znamenje prometnega stražnika. Kdo ga bo k temu pi silil? Spočetka prometni stražnik, ki bo moral nekaj časa nadzirati razvijanje ro-meta, dokler ne bo urediltev voznikom povsem jasna. Te intervencije se lahko v tri nih dnevih ali posebnih pnllikah ponavlja jo. Opozarjali bodo voznike stalno tudi primerni napisi in mednarodna znamenja. Prisilila pa bo voznike k redu najbrže in največ lastna pamet. Gotovo, da nesreče niso nikdar in nikjer izključene, niti na najbolj nedolžnih komunikacijah. Naše stremljenje pa mora biti, da možnosti nesrečnih slučajev skrčimo na minimum in mislim, da se za Ajdovščino s predlaganimi ukrepi to eliminiranje v precejšnji meri izvede. Predlagani sistem ureditve prometa na Ajdovščini je možen z uvedbo enosmernega prometa v Dalmatinovi (iln Tavčarjevi) ulici, kar bi prišlo v korist tudi križiščem teh ulic z Miklošičevo cesto.. »Ljubljančan« pa dvomi lin misli, da bo marsikoga težko prepričati, da bodo zaradi uvedbe enosmernega prometa v teh dveh ulicah razbremenjena njih križišča z Miklošičevo cesto, češ, da moremo razbremeniti posameznega le na škodo drugega in kar odvzamemo enemu, dodamo drugemu, člankar pa je s to svojo trditvijo zamešal pojme in zamenjal število karambolskih mest ali točk 6 številom vozil na teh dveh križiščih, toda karambolska mesta bi se z uvedbo enosmernega prometa izdatno reducirala, če število karambolskih mest zmanjšam, s tem razbremenim tudi promet pri sicer enakem številu vozil. »Ljubljančan« je torej v zmoti, če aplicira nauk o večnosti materije in energije na promet, kajti pri prometu imamo poleg drugega vendar dva glavna antipoda, ki sta red in anarhija. In to pač vsakdo ve, da je red v prometu v olajšavo in razbremenitev tudi pri večjem številu vozil napram manjšemu številu vozil, bi vozijo neredno. Nered pa vsekakor povzročajo najopasnejše k aram bolske točke, namreč direktno križanje RA2P0BED KA8AAB0LSKIH TOČK PRI DVOSMERNEM PROMETU V DALMATINOVI U :........../',. \:'r.:: 1 . RAZPOBED KABAH BOLSKI H TOČK Če se vpelje enosmerni promet v Dalmatinovi ULICI PAS K DALMATIN 0- Današnja skica nam kaže razpored karambolskih točk na knlžišču Dalmatinove ulice z Miklošičeve ceste in sicer imamo 16 mest, kjer se prometne smeri pri dosedanjem dvosmernem prometu direktno križajo, če pa uvedemo enosmerni promet, ostane le še 5 takih karamboskih mest. Povsem analogne razmere so na križišču Miklošičeve ceste s Tavčarjevo ulico. Vidimo tedaj, da »Ljubljančanovo-; mišljenje ne drži In da bi uvedba enosmernega prometa v Dalmatinovi in Tavčarjevi uliol vendarle utegnila olajšati promet tud.i na njih križiščih z Miklošičevo cesto. H koncu se pa moram člankarju zahvaliti za njegovo sodelovanje pri razčiščenju zadeve, saj je omenjeno javno pretehtova-nje an nadaljna javna razprava imela goto vo le namen opozoriti na aktualnost te?a prometnega vprašanja. želeti bi bilr " -->?. kil jih to zanima in ki so na tem vprašanju interesiram, svoje misli, predloge in pomisleke do-pošljejo direktno mestnemu načelstvu, kajti za pomlad je predvidena celotna ureditev in tlakovanje Gosposvetske In Celovške ceste ter s tem v zvezi seveda tudi ureditev Ajdovščine. Inž. J. M. Korotan kliče: Vsa na volišče! To pravimo! Kot ukaželjen človek čitam vse pomembne slovenske liste, med njimi tudi »Saovenca«. že ponovno sem čital v rubriki »Kaj pravite« hudo kritiko sodobne morale, ki jo širijo opolzki filmi, operete in slabo čtivo. Te dni pa je bil zopet velik vrisč proti opereti »Vdktorija in njen hu-zar«, ki so jo menda na Vseh svetih vpr-i-zorili v nekem kinu in pa v narodnem gledališču v Ljubljani. »Slovenčeva« gonja proti kratkim krilom in opolzkim filmom, ki dražijo seksualni nagon in dajejo povod razvratu, se ponavlja že leta in leta in ne samo na praznik Vseh svetih in vernih duš dan. »Slovenec« pa ni tako hud, kadar take filme predvajajo njegovi somišljeniki. Da pridem k stvari: V nekem večjem industrijskem kraju na Gorenjskem :*ta dva kina, enega imajo v rokah svobodo-misleci, drugega pa krščanski socijalisti. Jaz obiskujem po možnosti oba, ker sem prijatelj dobrih filmov, ki propagirajo kult telesa in duha In širijo smisel za smotreno gospodarstvo. Dočim v kinu, katerega lastniki so svobodomiseloi, še nisem videl gole ženske, v kinu, v katerem imajo prvo besedo gospodje iz farovža, sem pa videl nekoč na platnu skupino 8 do 10 popolnoma golih žensk, ki so bile tako gole, da niso imole niti figovega peresa na sebi. Glavno besedo v društvu, ki je predvajalo ta film v svoji društvenu dvorani, ima gospod kaplan, če treba, postrežem z njegovim imenom, krajem in naslovom filma ter se javno podpišem. Kaj pravite? Jaz pa pravim, da je predvajanje takih filmov greh. še bolj pa ye greh: »Jaz ti porečem. da mi ne porečeš« Ti, da je kazanje golote združen tuli s hlnavščino še večji greh. Kaj pravite? Nič! Rodoljub z dežele, ki ga še ni okužila taka morala iki in trgovci Gospodarski napredek je mogoč samo v močni, urejeni in složni državi — Zato vsi na volišče, da s tem ojačamo državo in zasiguramo sebi lepšo bodočnost Težka nesreča na Prulah Oblasti so odredile dve komisiji, da se dožene vzrok katastrofe Ljubljana, 7. novembra. Kakor smo včeraj že kratko poročali, se je na mostu, ki vodi čez Ljubljanico od Opekarske ceste v Janežičevo ulico, pripetila težka nesreča. Prevrnil se je vojaški tovorni avto, na katerem je bilo 8 vojakov, od katerih je eden obležal mrtev pod avtomobilom, trije so bili težje poškodovani, štirje pa lahko ranjeni. Okrog 11.15 je privozil od Nušakove vojašnice v Trnovem po Trnovskem pristanu vojaški avtomobil IV., št. 4. — 1918, na katerem so se vozili redovi Filip Kuril, Miljutin Milić, Mladen Milenkovič, Dušan Kovačević, Dragoljub Jovanovič, Ljubomir Nikolič in podnarednik Nikola Kostič, šo-firal je pa Nikola Kabašič, redov avto-oddelka 40. pešpolka. Avtomobil je drvel po sredi ceste, v čemur se strinjajo izpovedi vseh prič, in ko je privozil do križišča Opekarske ceste in mostu, je šofer namesto v polkrogu po desni, rezal cesto po levi strani v ostrem ovinku tako, da se je tovorni avto zaletel v šibko železno ograjo mostu na desni strani, šofer je naglo zavrl in posrečilo se mu je za hip avtomobil ustaviti, toda bilo je že prepozno, kajti zadnji del avtomobila je porušil ograjo, ki se je v dolžini 8 metrov odtrgala in v naslednjem hipu je avtomobil strmoglavil v 4 in pol metre globok jarek pod mostom, se v zraku obrnil ter pokopal vse vojake pod seboj. Izpod avtomobila so se začuli kriki težko poškodovanih vojakov, ki so obupno klicali na pomoč. Prvi je nesrečo opazil posestnik France Babic iz Sp. Slivnice, ki se je malo poprej umaknil s kolesom avtomobilu. Takoj je priskočil ponesrečencem na pomoč, kmalu so pa prihiteli še drugi, tako blizu stanujoči Ivan BambiČ, tovarnar Franki. Ivan Sedej, strojnik Josip Zamik itd. Med prvimi, ki so prihiteli na kraj nesreče in pomagali pri reševalni akciji, je bil tudi stražnik Jakob Kavšek. S plohi in trami so prevrnjeni avtomobil toliko dvignili, da so lahko potegnili večino ponesrečencev izpod njega: žal je pa bila za redova Ljubomira Nikoliča vsaka pomoč prepozna. Avtomobil mu je udri prsni koš in je siromak izdihnil, še predno so ga potegnili izpod njega. Reševalna postaja je bila že čez nekaj minut obveščena o grozni nesreči, reševalni avto je odhitel na kraj nesreče in prepeljal v garnizijsko bolnico Filipa Kurila, Milju trna Milica in Mladena .M/lenkoviča, ki so bili najbolj poškodovani, dočim so bili vsi drugi ponesrečenci prepeljani z vojaškim sanitetnim avtom v garniz/ijsko bolnico. Poleg reševalne postaje je bila takoj o težki nesreči obveščena uprava policije. Batistič Maribor, 7. novembra. Včeraj popoldne so na starem magda-lenskem pokopališču v Mariboru pokopali zvestega prijatelja našega mesta, nadpre-glednika finančne kontrole g. Florjana Bati-jstiča, ki v sredo tako tragično preminul v najlepši moški dobi. Globljih vzrokov za tako nepričakovan konec je bilo najbrž več. Pokojnik je že pred leti resno bolehal na živčni bolezni in se je podvrgel posebnemu zdravljenju v inozemstvu. Razen težke živčne bolezni so pa tudi že drugi vzroki prezgodnje smrti tega vrlega moža. Ko se je pred 10 leti v Mariboru'pod vodstvom tedanjega generalnega ravnatelja lesne industrije »Drava« g. Križnica pričela velikopotezno zasnovana gradbena akcija za novi jugoslovenski Maribor in z njo v zvezi predvsem tudi akcija v prid vsem brezsta-novanjskim revežem 2>Dom ubogih t —, je bil tudi pokojnik med ustanovitelji, pozneje pa Član načelstva zadruge >Moj mir«, ki je postala matica vse te socijalno zamišljene stanovanjske gradbene akcije. Ko so v najbolj kritični zadnji dobi razen ustanovitelja novinarja g. Pirca podjetje vsi zapustili, je razen omenjenega vztrajal edino še blagi pokojnik kot predsednik zadružnega načelstva. Pokojnikovo rahločutno srce je najbolj bolel način, kako so gotovi spekulant je s stanovanjsko bedo sebično in brez vesti z zadrugo brezsrčno uničili tudi tako idealno zamišljeno patrijotično akcijo >Doma ubogih<, ki je bila ob ustanovitvi posvečena kot poročni dar Maribora kralju in kraljici. Posebno ca je tudi bolelo, da je v Kettejevi ulici še danes prazno poslopje, ki je bilo namenjeno za glavni dobitek loterije, glede katere se danes nihče ne ve, kdaj bo vrnjen za srečke nabrani denar. Se malo pred svojo tragično smrtjo je Batistič ponovno apeliral pri neki oblasti v zadevi te lepe akcije. Pokojni Florijan Batistič je pac zaslužil. mestno načelstvo in dežurni oficir komande dravske divizije. Popoldne je prišla na kraj nesreče vojaška komisija, v kateri sta bila kapetan Živoj in Stanojević ter izsled-nik kapetan Milan Kolar, ki je ugotovila dejanski stan. Ponesrečenega redova Ljubomira Nikoliča so prepeljali v mrtvašnico garnizijske bolnice. Nikolić je bil star 22 let in doma iz Beograda. Popoldne je prispela rudi komisija mestne občine, v kateri so bili mestni fizik dr. Rus, nadsvetnlk Jančigaj in inž. Klopca r. Mestna občina ima na polomljeni ograji in poškodovanem mostu nekaj škode. IZPOVEDI PRIČ. Policija in tudi vojaška komisija je zaslišala več prič nesreče, nihče pa ni nesreče videl od blizu, temvei so jo videli le od daleč. Edino posestnik Babic je videl, kako je zdrknil avtomobil čez ograjo v jarek. V splošnem se pa izpovedi prič tako Babica, elektromonterja Avgusta Ničma-na, Ivanke Guzeljcve, žene mestnega sluge in služkinje Frančiške Bar tove ujemajo v tem, da je šofer vozil precej naglo po sredi ceste in da je tudi na mostu zavil v ostrem loku po levi strani. Zaslišani ranjeni vojaki so izpovedali, da šofer Kabašič ni bil popolnoma vešč šofinanja. UGOTOVITVE VOJAŠKE KOMISIJE. Davi je odšla na kraj nesreče zopet vo« jaška komisija, ki jo je vodil kot tehnični izvedenec podpolkovnik g. Jaklič, tci sta mu bila kot tehnična referenta dodeljena kapetan g. Živojin Stanojevič ter kapetan avtooddelka g. Hren, dooim je zapisnik o nesreči sestavil avditor major g. Jeftič. Komisij? je točno proučila dejanski stan in tudi rekonstruirala nesrečo kakor 6e je najbrž pripetila. Ugotovila je, da izpovedi prič nedvomno drže in da je gotovo, da je Kabaši^ vozil po tetivi, namesto tangen-cionalno po desni strani v loku. Komisija je tudi ugotovila, da je bil volan res neko-I ko neokreten, dočim 6ta pa obe zavori, nočna im ročna v dobrem stanju. Na ročni zavori je videti, da jo je šofer v zadnjem hipu potegnil. Prevrnjeni avtomobil je ležal vso noč v jarku, danes ie pa vojaška komanda dirigirala četo vojakov in poslala na kraj nesreče tudi tehnične pripomočke, da 3.000 kg težki tovorni avtomobil dvignejo in potegnejo iz jarka. STANJE RANJENCEV. Snoči so se po mestu že razširile vesti, da je v bolnici podlegel poškodbam še en ponesrečen voiak, kar pa ni res. Stanje ranjencev je razmeroma povoljno in ni nevarnosti, da bi poškodbam podlegli. Dopoldne se je vršila obdukcija trupla re» dova Nikoliča. da mu zaradi njegovega dela za omiljenje stanovanjske bede ohrani vsa socijalno čuteča javnost časten in trajen spomin. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 7.: Dve nevesti. Izv. Nedelja, 8.: ob 15. Princeska in pastirček. Izv. Znižane cene. Ob 20. Dve nevesti. Izv. Ponedeljek, 9.: Dogodek v mestu Gogi. C. Drevi ob 20. bo v drami prva repriza uspele Golarjeve kmečke veseloigre »Dve nevesti«. Predstava je izven abonmaja, veljajo običajne dramske cene. Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. prva mladinska predstava letošnje sezone. Vprizori se izvrstna Golieva mladinska igra »Princeska in pastirček«. Vlogo Pastirčka igra Mitja Goreč, Princeske pa ga. Šaričeva. V ostalem nastopajo gg. Veterani s svojim komandantom Cesarjem, medvedi, zijeki, žabe itd. RDŽ;ja prof. Sestova. — Zvečer ob 20. pa je druga repriza Golarjevih »Dveh nevest«, »Dogodek v mestu Gogi« ponovi ljubljanska drama v ponedeljek 9. t. m, za red C. OPEKA Začetek ob 20. Sobota, 7.: Koštana, premijera. Izv. Nedelja, 8.: ob 15. Viktorija in njen huzar. Izv. Znižane cene. Ob 20. Knez Igor. Gostuje Josip Križaj. Izv. Znižane cene. Ponedeljek. 9.: zaprto. Torek, 10.: Baletni večer pariškega baleta Loie Fulle. Izven. Premijera velike jugoslovanske opere »Koštana* bo drevi v naši operi. Naslovno vlogo poje ga. Gjimgjenac. Dirigira Z in pol milijona dolarjev stroškov ter 20.000 sodelujočih pri ogromnem velefilmu Car zapada ki se da primerjati z nepozabnim filmom »BEN HUK«. Premiera v ponedeljek v Elitnem kinu Matici ravnatelj Polič. Režija je v rokah g. Margarete Fromanove. Predstava je fctven. Nedelja v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. po znižanih cenah »Viktorija in njen huzar«. — Zvečer ob 20. p t nastop« prvikrat v letošnji sezoni na našem odru priljubljeni gost ki odličen pevec g. Jonlp Križaj. Poje se velika ruska opera »Knez Igor«. Poleg gosta nastopijo v glavnih vlogah ga. Thierrvjeva m Kogejeva ter gg. Primožič, Gostič, Janko, Zupan, Krrvač itd. Za predstavo veljajo znižane operre cene. Znameniti francoski balet »Loie Fuf-ler ki gostuje v torek 10. t. m. prvič v naši operi ima naslednji spored: L del: German: Nell G vin, ples ansambla, Schub*»t: Moment Musical (soloples), Grieg: Perr Gynt, ples ansambla. Mozart: Ples (*olo-ples). Grieg: Metal, ples ansambla. Schu-bert: Čarobni pajčolan, ples ansambla. II. del: Massenet: Fauni in nimfe, ples ansambla, Ravel: Velika črna ptica, (>o«o-ples), Lalo in Debussv: Orjaške senc*, ples ansambla. III. del: \Vagneir: SpTe^od (ansambel), Sibelius: Valse Triste, solocple«, Mendelssohn, Scherzo, ansambel. Sklepno točko tvorijo plesi pod skupnim naslovom p Lučke«. Vse plese spremlja operni ->r narodno stvar, hoče pokazati tujemu svotu našo nacijonalno svetinjo in bo ta cilj gotovo dosegeL 2eKmo mu na turneji po inozemstvu obilo uspehov. Danes ob M 3. popoldne in jntri ob 11. uri dopoldne Grandijozni ekspedicijski film »Ufe« Pozor Azija! Pozor Avstralija! Predstave v Elitnem Matici Stran d >SLOVENSKT NAROD«, dne 7. novembra 1931 Ste v 954 Klic bratov sa mejo s I Kdor nam želi osvobojenje, mora 8. novembra na volišče Dnevne vesti —lj is prosvetne službe. Za suplenta sta imenovana gdč. PavHž Klotilda, diplomirana iz Ljubljane na 3. ran m i gimnaziji v Ljubljani Ln g. Djermanovič Miloš, diplomiran filozof (fizika, kemija) na realni gimnaziji v Ptuju. — Razpust društva. Osrednje društvo kovinarjev in sorodnin strok v Ljubljani, podružnica v Celju, je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Otvoritev telefonskih relaeij Ljubljana, Kranj, Celje, Rogaška Slatina — Portechach am Se©. Pristojbina za navadno govorilno ei»to v vseh štirih relacij znaša 20.70 Din. Otvor jen je telefonski promet Ljubljana — Jaromer in Maribor — Jaro-mer. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Ljubljana — Jaromer je 52.28 Din, v relaciji Maribor — Jaromer pa 47.85 Din. — Zvišanje govorilne pristojbine v telefonskih relacijah Sv. Janez ob Boh. jezeru — Reka in Opatija. Pristojbina za navadno qovorilno enoto v teh telefonskih relacijah se je zvišala od 1.80 zl. fr. na 2.25 zL fr., to je na 2175 D hi. — Pristojbina la lasebna izporočila na sadnji strani čekovne položnice. Po novem pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah je treba za zasebna izporočila, namenjena inozemskemu lastniku čekovnega računa, nalepiti na zadnjo stran položnice, na prostor, ki je za to določen, poštno znamko po pristojbini za inozemske dopism-ee, to je za 1.50 Din. — Iz >Službencga Hsta<. >Službeni ldst kr. banske uprave dravske banovine« št. 69. z dne 7. t. m. objavlja zakon o dopolnitvi zakona, s katerim se odlagajo volitve trgovskih industrijskih in obrtniških zbornic z dne 30. aprila 1929. uredbo o polaganju prisege državnih uslužbencev v resoru poljedelskega ministrstva, uredbo o ustroju ^n področju strokovnih referentov (oddelkov) kontrole mer, odločbo glede volitev delavskih zaupnikov v rudarskih in to pilniških podjetjih, dopolnitev k tarifi o plačilu žigo-vLne za pregled Ln žigosanje (overavamje) meril in merilnih priprav itd., pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev, pravilnik o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah, izpremembe in dopolnitve o pravilniku o navodilih m pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah, pravilnik o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploata-iaciji z dne 1. marca 19S0, pojasnilo kaj je treba znati za državnotehniški izpit, razpis o uvoznem ocarinjeju bobne ta s čipkastimi sarami, razpis o ocarinjenju banan v škatlah iz kartona, razpis o oprostitvi oa uvozne carine na butilov alkohol, oprostitev od davka in samoupravnih doklad, prepoved sprejemanja pošiljk v Avstrijo, obremenjenih s plačilnim povzetjem, odločbo o izločitvi selišča Čušperga iz občine Račne, in odločbe obče seje državnega sveta. — Rezultat volitev po radiu. V nedeljo S. t. m. objavi Avala rezultat volitev potom Radi o-Ljubljana v naslednjih urah: ob 9., 10.25, 11.30, 13., 15., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., in 24. — Srečko Kosovel: Izbrane pesmi. Uredil in uvod napisal Anton Ocvirk. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Slovenski pttat+pi"« — sodobniki n. 1931. Str. 171. Oprema: Inž. arh. B. Serajnik. Cena bnoft. knjigi Din 40, v platno vezani Din 60, v polusnje vezani Din 70 Pričujoča zbirka prikazuje celotno Kosovelovo pesniško osebnost, ki se je v tu Izbranih pesmih najgloblje Izpovedala in najLzraziteje Izoblikovala. V obširnem uvodu je urednik opisal mimo pesnikovega življenja, mimo njegovega telesnem razbolervanja in hiranja v smrt tudi njegov duševni! obraz, kako se je oblikoval Iz osebiih spoznanj in iz časa ter okolic; slednjič pa je tudi označil osnovne poteze njegove lirike. Zbirke pesmi, ki sledi uvodu, je urednik t- .zdelil na tri dele in hotel s tem pokazati tri vse-tulnske smeri Kosovelove pesmi. Prvi del zbirke prikazuje njegovo preprosto in ne-izumetničeno impresivno pesem, kako rase iz opisovanja polagoma v osebno meditacijo. Prvi del tvorni tudi nekak kraški cikel. Drugi del obsega pesnikove sonete, njih je vidna predvsem njegova razmišlju-joča narava. Tretji kaže Koso lovo zve-zanost s sodobnostjo, njegovo borbo za resnico Ln za novega človeka. Vsakn zbhrfca se končno zlije v naV*r*zitejSo Kosove1 vo pesniško tvorbo >Ocean«. — Urednikove opombe zaključujejo zbirko. Tu objavljene pesmi ponazorujejo Kosovelov način ustvarjanja, kot poslednji odtenki zaokrožujejo podobo Kosovelove osebnosti in njegovega dela. Obenem pa so tudi organski zaključek celotne zbirke. — Proračun zagrebške občine. Zagrebška občina sestavlja proračun za 1. 1932, v katerem bodo v primeri z lanskim proračunom mnoge postavke Črtane. V novem proračunu ne bo nobenih novih investicij, temveč samo najnujnejši redni izdatki. — Darovi za Belo Krajino. Upokojeno učiteljstvo na odborovi seji v restavraciji >Novi Svete Din 265. Oton Plot notar v Mariboru Din 200. Darovano za Belo Krajino v pisarni R. kr. Wolfova ul. Iskrena hvala! —Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo bolj oblačno in da padavine niso izključene. 2e včeraj se je vreme po vseh krajih naše države poslabšalo, samo v Dalmaciji je ostalo še lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15.9, v Beogradu 15.9, v Skoplju 14.8, v Zagrebu 14.7, v Sarajevu 14.3, v Ljubljani 12.4, v Mariboru 5 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala 3.9 — ženske proti luksuzu, ženske organizacije v Sarajevu so Imele v četrtek zvečer zborovanje, na katerem je bila sprejeta resolucija z zahtevo, naj bi se prepovedalo učenkam pudranje, Šminkanje, noše- nje luksuznih oblek, čevljev itd. Sploh naj bi se ženske oblačile čim skromnejše in ne hodile na plese in druge družabne prireditve v razkošnih toaletah. — Zaradi nesrečne ljubezni v smrt. V nedeljo se je v Zagrebu napil oetove kisline 27-letni tramvajski voznik Emil Puk, ki je bil že nad 5 let zaljubljen v neko šiviljo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa v četrtek umrl. Šivilja je na policiji izjavila da mu ni dala nobenega povoda za obup in da se ga je vedno izogibala Če glava te boli od piva in vina, Vzemi dve tableti ASPIRINA. — Poskusen samomor Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu si je hotel včeraj končati življenje 28-letni črkoslikar Rudolf Dernovšek. Napil se je oetove kisline in prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu iz-prali želodec, vendar je pa njegovo stanje zelo težko. V smrt je hotel baje radi težkih gmotnih razmer. — Podgane odgriznile pijancu nos. V vasi Vrbić pri Brodu se je kmet Joso Matic pri sosedti tako nacukal žganja, da je domov grede obležal. Domači so ga pobrali in odnesli v skedenj na slamo, da bi se prespal in iztreznil. Ponoči so mu pa podgane odgriznile nos in polovico uhlja. Matic je bil tako pijan, da ni čutil, kako so ga podgane grizle, šele ko se je iztreznil. je začutil silne bolečine in odhitel v bolnico. — Lepota predpisuje. Kdor je lep, mora še posebno paziti na to, da z vztralno uporabo dobre Chlorodont zobne pastp doseže lepe zobe. Poskus Vas bo prepričal Tuba Din 8.—. — Ne pozabite na ^oj sadovnjak* Sed^j v pozni jeseni in zimi ie čas, da Uronite in mnžete svoja sadno drevje z ARBORTN-om ako hočete imeti orihodnjo jesen lepo in zdravo sadie. ARB^RlN izdeluje »Chemo-tehnac. Ljubljana. Mestni trg 10 (Skaber-netova hiša. dvorišče). 387-n — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane —I j Avstrijski državni praznik. Avstrijski generalni konzul dr. Felix Orsini und Rosenberg sprejema ob priliki avstrijskega državnega praznika dne 12. novembra od 5. do 7. ure popoldne v prostorih konzulata (Ljubljana, Dunajska cesta 31-1) avstrijsko kolonijo in vse prijatelje republike Avstrije. Radi državnega praznika tega dne ne bo uradovanja za stranke. —!j Groharjevo cesto urejujejo zadnic čase v zvezi z gradnjo podzemeljskega transformatorja ob nj.i ter ureditvijo aa--nimnesra bivšega Napoleonovega trga (križišče Bleiweisove. Rimske, Tržaške in Groharjeve ceste). Podzemeljski transforma tor je v glavnem dograjen, v delu so še nekatera notranja dela. Ob Groharjevi cesti so zadnja leta zgradili več vil, cesta je pa bila nekanalia.r&na m brez hodnikov .n tudi cestišče ni imelo nobene prave oblike. Zdaj ga ravnajo, delajo hodnike in betoni rajo cestne požiralnike. Ob Jemčevi h'š. pri transformatorju bo asfaltiran hodn r, podloga je že zbetonirana, drugod bodo pa napipani hodniki. —lj Manjše zidave. Na dvorišču enonad-fclropne vile Antona .Mavrica v Mariborski ulici je domala gotova caraža in drvarnica. Zidal si jo prospodar sam. Pred Perdanovo trgovino na Krekovem trgu po včeraj dopoldne položili v podzemski prostor reservoar za bencinsko črpalko. Betoniran podzemski prostor je napravil mestni stavbnik Miroslav Zupan. Podzemski prostor za transformator med Tržaško in Groharjevo cesto je domala gotov. Vsa dela pa se dovrše spomladi, na kar se trasformator položi pod zemljo. Sedanjo trasformatorsko postajo podero in ra-pravijo na njenem mestu manjši park. Gradnjo podzemeljskega prostora je prevzela Stavbna družba. —Ij Z naših cest in ulic. Na zgornjem koncu Groharjeve ceste kopljejo delavci, da cestišče nekoliko znižajo. Hodnik ob dr. Jomčevi hiši je betoniran, na kar ga bodo še alsfaltirali. V Keržičevi ulici je v delu levi hodnik in obcestni jarek. V zadnjem Času je bila posuta z okroglim gramozom Einspielerjeva ulica in cesta Bežigrad. Tako se ceste na vseh koncih in krajih popravljajo in lepšajo —lj Izprememba posesti. Anton Mavric je prodal novo enonadstropno svojo vilo v Mariborski ulici za 350.000 Din inžemjerju Šu-šteršiču z Jesenic. Novi gospodar se preseli pod svojo streho prihodnji teden. K vili spada toliko sveta, da se lahko postavi na njem še ena hiša, —lj orkestralni tečaji za mladino, pod vodstvom prof. Karla Jeraja začno na šoli Glasbene Matice ljubljanske orkestralni tečaji za mladino, katerih namen je, da uvežbajo gojence v orkestralno prakso. Tečaj je namenjen v prvi vrsti gojencem Glasbene Matice, sprejemajo se pa mla-. deniči izpod 18 let, ki igrajo kak godalni instrument. Za negojence znaša ukovina mesečno 10 Din. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice. Tečaj bo vsako soboto od pol 6. do 7. ure zvečer. —lj Mladinski koncert v Ljubljani. V nedeljo, dne 15. t. m dopoldne ob pol 11. uri nastopi na samostojnem koncertu v veliki unionski dvorani mladinski zbor osnovne šole v Trbovljah-Vode. Zbor je že večkrat nastopil na javnih koncertih in uživa zelo lep sloves. Glasovni materijal Je naravnost izvrsten ,ravnotako pa imajo tudi izvrstno naštudirane vse pesmice svojega lepega sporeda. P r odprodaja vstopnic bo prihodnji teden v Matični knjigarni, danes pa že opozarjamo na koncertni nastop naše mladine. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 —lj Indija — Gandhi — Kitajska prvič v govorečem filmu! Dr Collin Rossovo ekspedicijo v Azijo in Avstralijo je filmala berlinska Ufa in danes gledamo na filmskem platnu eksotične dežele in države. Iz katerih čujemo najrazličnejše novice, k; zanimajo ves svet. Film »Pozor Azija! Pozor Avstralija! je živa slika tamkajšnjih perečih socijalnih razmer. Tu vidimo preobijudeno Indijo dn Kino, socijalne raz mere teh ljudi, njih vsakdanje življenje, šege in navade, živalstvo, rastlinstvo, vse je krasno opisano. In iz najgosteje obljudenega kontinenta naprej v Avs+filijo, na Novo Zelandijo. Tudi iz teh dežel nam kaže fiim najzanimivejše, najpoučnejj stvari. Zlasti priporočamo f'im dijaštvu In mladini. Predstave se vrste v Elitnem kinu Matici in sicer danes ob 14.15 in jutri ob 11. uri. Nihče naj ne zamudi tega krasnega filma. Cene sedežem izredno nizke. —I j Otvoritev salona modnega damskega krojaštva po meri. Jovanka Potočnik. Glej o<^las. —lj Plesm zavod >Jenko« v Kazini — dreM »Sobotni tečaj«. Novi zatetuiki-ce od pol 8. do 9. zveč. nato vežbauje - perfekcija. Juti i »Nedeljski popoldanski tečaj« od 3—7 pop. V ponedeljek ob 20. »Začetniški tečaj«. Vsak četrtek: »Nadaljevalni tečaj«. Informacije in posebne ure dnevno od 10. do 20 ure. —lj Narodna čitalnica v Spodnji Šiški sklicuje na dan 15. t. m. ob pol 10. dopoldne v prostorih Javne knjižnice izredni občni zbor z dnevnim redom: 1.) Sprememba pravil. 2.) Slučajnosti —lj Ljubljanskim moškim zborom! študirajte p. H. Sattnerjev.i skladbi ^-Pogled v nedolžno oko« in »Na planines*. — Uprava Hubadove župe JPS. —lj Angleško pranje svetlolikanje ovratnikov ŠIMENC. Kolodvorska ulica 8. 38Sn —lj Literarni večer ruskega pesnika Igorja Severjanina. Ob pTiliki prihoda v Ljubljano ruskega pesnika Igorja V. Severjanina priredi Ruska Matica v ponedeljek 9. t. m. ob 20.14 v prost OTih Francoskega instituta večer njegovih pismi. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti. Vstop prost. Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist Ruske Matice. —lj Našel se je avtomobilski sedež i križišču Gosposvetske in Celovške cesie. Dobi se pri sedlarskemu mojstru A loj a" j i Breceljniku, Gosposvetska cesta 18. —lj Prvovrstno vino. mošt, Vinski vrh. 10 Din, rizling, Vinski vrh, letnik 1928, 22 Din, isti, letnilk 1920 Din 14, črno viško 12 Din, cviček, Gadova peč, 14 Din, to-! gostilna JELOĆNIK, Rožna dolina. —lj Seznam izgubljenih predmetov prijavljenih upravi policije v Ljubljani od dne 16. do dne 30. septembra: šotor, denarnica z 800 Din, zastav!jalni list mestne zastavljalnice št. 5166, ženska srebrna žepna ura, pes nemški resavec, sliši na ime Ris, decji progast suknjič, zlata double damska ura, zlat lorgnon, zlat briljantni uhan, zlato nalivno pero Penkala, ozka zlata zapestnica z 3 bri-ijanti, ročna torbica v njej 2 ključa, pismo in 100 Din, denarnica z 430 Din, svilena ovratna ruta, ženska ročna torbica v njej legitimacija na ime Tanko Anica, železno vozno dvigalo, listnica z 160 Din orožni, list in razne druge listine na ime Derganc Albert, črn svilen ženski dežnik. 4040 Din 2 ključa in bel žepni robec v črni ročni torbici, 100 Din, 500 Din, in 80 Din in okoli 200 Din. —Ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od dne 16. do dne 30. septembra Din 31, Din 400, listnica v njej 30 Din in potrdilo na ime Žirov-nik Mar., moški dežnik, pes volčjak, srebrna ženska verižica, zlat medaljonček z rdečim kaninom,srbrna verižica z obeskom, poročni prstan z gravuro »I. N.«, zlata zaponka s tremi kamenčki aktovka v njej pol lit. steklenica, konjska odeja in ženska srebrna uro. V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 16 dežnikov, damski površnik, moški površnik, palica, 2 čepici, otroški klobuk, kolesna karbid, svetilka, fotografski stativ, aktovka s ptičjo hrano, lovski stolček, beli plašč, moška jopa in srajca, dežni plašč, povoščeno platno, slab moški klobuk, slabe ženske rokavice, pasja veriga. 2 nemški knjigi, poljski telefonski aparat in ženska slaba obleka. —Id Zimskosportne srajce, puloverje, telovnike, jagrovo perilo ima najceneje šterk nasl. KARNIČNIK, Stari trg 18. besedo imajo nas* — Razpis medklubskega cro$s-country teka ta smučarje. SK Ilirija razpisuje za verificirane člane klubov, ki so včlanjeni v JZSS-u tekmovanje v cross-country teku, ki se vrši dne 15. novembra 1931 v Ljubljani. — Dolžina proge znaša 10 km in vodi iz igrišča SK Ilirije mimo hotela Belleuve, skozi Kozlovo dolinico do Mesteca, odtod na Večno pot, z Večne poti do Glinščice, ob Glinščici »opet do Večne poti (400 m nižje cd StreliSča), odtod čez Rožnik zopet na igrišče SK Ilirije. — Tam je tudi cilj. — Prvoplasirani prejme kot darilo kip, ki postane njegova last po dvakratni zaporedni zmagi ali po treh zmagah v presledku. — Drugoplasirani prejme plaketo. — Start točno ob 10 uri dopoldne na igrišču TKrije, kjer ;e tudi garderoba. Pismene prijave sprejema do 10. novembra 1931 g. Mabkovec Alozij. Ljubljana, kavarna Evropa. Javno vprašanje Kaj je z našo operno pevko gdčno. Vero MajdJčevo? Že od leta 1927 smo slišali to odlično umetnico vsako sezijo na našem •-»dru v razniib večjih vlogah in če smem soditi po ploskanju, je bilo občinstvo zelo navdušeno zanjo. Njena Margareta v »Favstu«, Sigllnda v »Valkiri«, Tatjana v »Onjeginu« Itd. spadajo nedv -r»no med najodličnejše kreac ;e te nadarjene in simpatične umetnice. Tud" kritika ji je priznala te lovorje. Letos pa te umetnice ne vidimo nič več :a pozornici, kak r da sploh ne spada ve* k našemu opernemu osobju. Zakaj? Obiskovalec opere. Pod *9* Most na Prislan Svoječasno je mestna občina napravila zasilni most na Prulah, ter je staro tramvajsko mostov je pri Sv. Petru premestila na Prule. Ne vemo, če je bilo to umestno, ker je po informacijah stalo popravljanje in ureditev tega mostu toliko, kolikor bi stal nekoliko širši betonski most z enim lokom. Most. kakor je zgrajen na Prulah, bi delal sramoto najbednejši vasi in se čudimo, da je mestna občina postavila na tako prometni točki tako nemogoč most, ker nima isti ne pravega dohoda in tudi ne poštene ograje. Dohod od trnovske strani zakriva Kornikova baraka tako, da nima vozač nikakega pregleda na most. Pri vsem tem je pa mostiček tako ozek, da se ne moreta srečati dva voza in se nesreča, ki se je zgodila včeraj, lahko vsak dan pripeti. Včerajšnja težka nesreča, pri kateri je izgubil življenje vojak, naj bo mestni občini resen opomin, da misli na projekt novega, maiogo večjemu prometu odgovarjajočega mostu. Vsekakor smo mnenja, da se mora na Prulah zgraditi most, ki bo ustrezal današnjim prometnim razmeram. Če se zida v mestu in okolici kar sedem mostov, je to vsekakor za mestno občino hvalevredno, mnenja smo pa, da je nujno potrebna graditev mostu na Prulah. Ne gre p-ri vsem tem za interese stanovalcev na Prulah, temveč je graditev mostu postala sila važna prometna nujnost. Prulčani. citate zemeljski transformator Za podzemeljske transformatorje imamo v Ljubljani izredno agilne agitatorje in reformatorje, ki hočejo kar Čez noč spraviti vse pod zemljo m odstraniti vse droge in barake, a iz gmajne napraviti idilične vrtove. Kakor se mora odobravati in pozdravljati vsako prizadevanje mestne občnine, ki gre za zboljšanjem prometa in olepšanjem mesta, tako moramo obsojati početje po-edincev, ki iz osebnih interesov in koristi lansirajo od časa do časa v časopise razne kritike, pobirajo podpise pri okoliških hišnih posestnikih, vlagajo pritožbe ter skušajo vzbuditi domnevo, da vse to zahteva javno mnenje. Poznavalci razmer pa presojamo položaj, osobito kar se tiče odstranitve transformatorja, drogov in trafike na brezimnem trgu, to je na križišču Tržaške-Rim-ske in Bleiveisove ceste v povsem drugačnem objektivnem smisJu, to je smiolu pravičnosti, možnosti in pa socijalne potrebe. O kaki napravi vrta, kakor si ga zamišlja pisec prejšnjih člankov na omenjena gmajni, sploh ne more biti govora, ker je v to 6vrho premajhen prostor in bi oilo to mogoče storiti le z odkupom zemljišča že prej, preden je bila zgrajena skoraj sredn te gmajne nova hiša. O odstranitvi trafiko bo pa tudi javnost izrekla 6voje mnenje, ker je na tem križišču trafika bolj potrebna, kakor pa na kateremkoli kraju v Ljub* Ljami. Ako mestna občina dovoljuje postavitev paviljonov in barak za trafike na naj-r>roraetnejših cestah, parkih in vrtovih, r bi iste prav lahko pogrešali, bo men-M tukaj uvidela in upoštevala lokaJno •o ter pustila trafiko tam, kjer je in kjer ne ovira niti osebnega, niti vozovne-ga prometa ali pogleda iz sosednih hi* na. električno uro. Ako pa že mana na ljubo temu ali onemu izginiti vse 6 te gmajne, bi pa mestna občini priporočali, da zgradfi ob istem križišču lično zgradbo, ki bo služila obeneun kot Čakalnica tramvajskemu prometu, za trafiko in še eventuelno za kake druge javne namene. To so želje javnega mnenja brez podpisov. Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. Nesreče Ljubljana, 7. novembra. Včeraj je bil zopet dan številnih nesreč. Ob 14. se je na Marijinem trgu ponesrečila uradnikova žena Ana Pirčeva, rojena leta 1906. Prišla je med tramvaj in avtobus in padla ter si zlomila ključnico. Morali so jo prepeljati v bolnico. Zelo težka nesreča se je pa pripetila včeraj popoldne v Leskovcu. Janez Drmelj, 22-letni posestnikov sin iz Leskovca pri Litiji, ter 27-letni Alojzij Terme sta sušila lan. Sedela sta na laf.i, ki se je nenadoma prelomila in padla sta v ogenj. Zadobila sta težke opekline. Oba sta močno opečena po glavi in po telesu. Snoči so ju prepeljali v ljubljansko bolnico. Opekline so težke, vendar pa ne smrtno nevarne. Anton Turk, 32-letni posestnik iz Cerknice, je včeraj doma padel s kozolca in si zlomil desno roko. — Posestnikov sin Jože Peterca iz Dobrunj je pri rezanju slame zašel z roko v slamoreznico, ki mu je odrezala dva prsta. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnico. Iz Celja —c Levstikova proslava v Celju. Ljudsko vseučilišče v Celju bo proslavilo 100-letnico rojstva velikega Frana Levstika v ponedeldek 9. t. m. ob 20. s predavanjem g. prof Fabjančiča. Narodno občinstvo Celja naj se proslave udeleži nolnoštevllio. Predavanje bo, kot običajno, v risalnlci meščanske šole v Vodnikovi ulloi. —c Bonbončkov dan pn'.redi jutri v Celju tukajšnja ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Darujte v narodno - obrambne namene! —c »Smrtni vozači« v Celju. V Celje so pred dnevi prlspeii svetovno znani smrtni vozačk -in postavili svojo leseno areno sredi Dečkovega trga. žal, da je od dirkaške trojice obolel en član, namreč oni, ki se je produciral z malim Športnim avtomobilom. Kljub temu pa je številno občinstvo, kil poseča predstave, tudi s sedanjim programom in njegovo razburljivo izvedbo več kot zadovoljno Predstave se vrše dnevno od 15. popoldne dalje vsake pol ure. —c Iz našega državljanstva želita izstopiti in sta zaprosila za izbris pri tukajšnjem sreskem načelstvu Jeilsava Vrečar jeva s Teharja in Stanislava Završkova iz okolice Celja, ker nameravata sprejeti avstrijsko državljanstvo. —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vključno petka 13. t m lekarna Pri orlu na Glavnem trgu. —c Pomnožene predstave v Mestnem kinu. Jutri bo predvajal tukajšnj-! Mestj; kino izborno zvočno Cllmsko opereto službi carja< v pomnoženih predstavah Ln sicer ob pol 15., pol 17.. pol 19. ln pol 21.. v Tvo+r^be pa še tudi ob 22. (B&Jexrrica Koledar. Danes: Sobota, 7. novembra katoKčani: Engelbert, Prosdooim, Zdenko, pravoslavni 25. oktobra: Makrijan. Jutri: Nedelja, 8. novembra katoličani: Zahvalna, Nežir, pravoslavna 26, oktobra: Mitrov dan. Današnje prireditve. Kino Matira: Deviški Jakob. Kino Dvor: Dinamit Kino Ideal: Štorklja štrajka. ZKD: >Pozor Aajal Pozor Avstralija!« ob 14.15. Jakopičev paviljon: Razstava kiparja Goršeta. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Deviški Jakob. Kino Dvor: Dinamit. Kino Ideal: Štorklja Štrajka. ZKD: >Pozor Azija! Pozor AvstraHja!< ob 11. dop, Jakopičev paviljon: Razstava kiparja Goršeta. Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola: >Gašpar5ek prvič v Ljubljani« ob 16. v Narodnem domu. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gospoevetska cesta 10. j Zvočni kino Ideal I Danes premiera! Velika komedija! Siegfried Arno Uršula Grabi ey — Han s Junkermann Smeh! Krohot! Zabava! Predstave' danes ob 4., % 6., 1 ■> 8. In 9 uri zvečer — v nedeljo ob S., ^ 5^ 6., % 8. in 9. uri zvečer. ><= L O V F V 9 K T \MRODr, dne 7. novembra 1931 Str* 5 Stavbno gibanje v Ljubljani Spričo lepega vremena hite z delom na stavbiščih, da spravijo hiše čim prej pod streho LJubljana, 7. novembra. Na levi strani Dunajske ceste onstran stadiona vidimo tri trinadstropne stano- vanjske hiše, ki jih je zgTadila železniška uprava svojim uslužbencem. Stranke že stanujejo v njih. V zadnjem času je začela zidati Še dve taki poslopji. Betonsko temeljno zidovje je gotovo ter je že v delu prvo nadstropje. Zidanje vodi mestni stavbni k Emil TomažiČ. Nekoliko stran od Verovškove ulice to-stran gorenjske železnice sta si omislila en on ads tro pno domačijo Ignac in Frančiška Kopač. Pred dnevi je bilo dograjeno betonsko temeljno zidovje in je že v delu prvo nadstropje. Streha bo ravna. Lepa moderna stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Ker je v temelju suh, gramozen svet, bodo tudi kletni prostori dobro porabni. Zidanje vodi stavbno podjetje J. Ferenc. Najživahnejše stavbno gibanje je pa vsekako ob Verovškovi ulici onkraj gorenjske železnice, kjer nastaja naselje Železniške družine. Z delom hite, da bodo vi-sokopritlične oziroma enonadstropne domačije čim prej pod streho. Cižmanova vi-sokopritlična hiša je sezidana in pokrita in že ometavajo stene. Svetla solnčna stanovanja bodo v visokem pritličju in pod streho, pa tudi v tleh bo eno stanovanje. Zidarska dela izvršuje stavbno podjetje J. Ferenc. Neposredni Čižmanov sosed bo Mrežar. Tudi njegov dom je povečini sezidan in tu, di že pod streho. Zdaj ometavajo stene. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju in pod streho. Zida mu Jugograd. Nekoliko naprej stoji zidarski oder ob visok opri ti ični enonadstropm* šabčevi hiši, ki je tudi že pod streho. Stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju, a tudi nizko pritličje in podstrešje se porabi za stanovanje. Zidanje ima v rokah stavbno podjetje Anton Celarc. Ko napravimo nekaj korakov naprej, stojimo na desni strani poljske ceste ali bolje rečeno poti pred Jagrovo visokopri-tlično hišo, ki jr domala gotova, saj gospodar že stanuje v njej. Jagrovi domačiji sta povsem podobni Jugova in Bizjakova hiša. Obe poslopji sta od znotraj in od zunaj ometani in pobeljeni. Vsa dela so toliko uspela, da bodo stanovanja v prvi polovici novembra gotova ter se stranke vselijo. Ob večji enonadstropni Zlatnarjevi domačiji pa Še stoje zidarski odri, ker so zidarji zaposleni z ometavanjem sten. Lepa moderna stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Prostori v tleh bodo služili za pralnico, drvarnice in kleti. Vsa dela bodo vsekako pred zimo dokončana. Zlatnarjevo, Jagrovo, Jugovo in Bizjakovo hišo je zidalo stavbno podjetje J. Ferenc. Železniška uprava je dala omenjenim uslužbencem voznine prost dovoz opeke, kar se mora pohvalno omeniti. Konec vasi Ima domala gotovo enonad-stropno hišo Grobelšek in že stanuje v nji. Svet je plačal po 20 Din kvad. meter. Zdaj ga pa plačujejo že dosti dražje. Se pred zimo se bodo vselili pod svojo streho železničarji Grlj. Trelc in Zgonc. Vse tri visokopritlične domačije so zidane po enem in istem vzorcu. Stanovanja so v nizkem in visokem pritličju ter pod streho. Zdaj se še ometavajo stene. Zidanje Grobelškcve in teh treh hiš je prevzelo stavbno podjetje J. Ferenc. V Podlimbarskega ulici bo v kratkem sezidana in pokrita enonadstropna hiša ge. Ide Kafolove. Stanovanja bodo gotova in porabna prihodnjo pomlad. Zidanie ima v rokah stavbno podietje Aneelo Battelino. Petnadstropna stanovanjska hiša Hranilnice dravske banovine na vogalu Igriške in Gregorčičeve ulice je sezidana do prvega nadstropja. Ravno tolike je uspelo zidanje Luck-mannove trinadstropne hiše v Gradišču, če ne bo vreme nagajalo bosta obe hiši letos v groben sezidani in pokriti. Potovalna pisarna Važne informacije za one, ki hočejo potovati po svetiš JUGOSLAVIJA. Skupščina Saveza kupališta v Beogradu se vrsi od 17. do 19 t. m. Železniki popust 50 odstotkov velja od 10. do 25. t. m. AVSTRIJA. Kakor jav'ja gener dir. avstrijskih zveznih železnic, bo dovoljena posetnik-in švicarskega vzorčnega veleeejma v Basiu od 2. do 12. aprila 1932 običajni (25 odstotni popusrt. ITALIJA. I. Mednarodna razstava dalij in III. razstava krizantem v Milanu se vrši od 3. do 12. L m. Popust po železno ci 30 odstotkov. O'đjsava velja 10 dni. MADŽARSKA. Perutninska razstava v Budimpešti na živilskem trgu (X., PongTacz) se vrši od 4. do 8. decembra. Po železnica 50 odstotkov popusta. Olajšava velja za tja od 1. do 8. in za nazaj od 1 do 15. decembra. RAZNO. Avstrija. — Zvijanje avtobusnih cen. Kakor so &c zvišale železniške cene za ca 20 odstotkov, tako se bodo zvišale v Avstriji rudu cene avtobusnih voženj za največ 12 odstotkov. — Društvena potovanja. D os eda j so dovoljevale avstrijske zvezne železnice 25 odstotkov popusta pri dru* štvenih potovanjih, ako je bilo najmanjše število u deležni kov 12, od sedaj naprej se je to število znižalo na 8 oseb, za 51 in več oseb je dovoljen 33 I/3 % popust. Za posebne vlake veljajo sdedeči popusti: za 300 kupljenih vozovnic je dovoljen popust 33 i r %, za 500 aLi za 300 povratnih vozovnic 40 %, za 500 povratnih vozovnic pa 50 %. Zimske sezonske legitimacije (Winter- saisonkarten). Da se poaivi v Avstriji tujski promet tudi pozinu, je izdala tujsko-prometaa komisija na Dunaju zimske se-zonrLe legitimacije, ne. podlagi katerih uživajo lastniki razne ugodnosti in sicer: 1. Prost vizum za Avstrijo, 2. a) 40 % popusta na povratku ali pri nadaljevaniu vožnje do poljubne avstrijske obmejne postaje 6 pravico do enkratne prekinitve voz nje po petdnevnem bivanju no Dunaju, b) 50 % popusta za tn izlete z Dunaja v le* tovišča, z-draviiišča in znmsko-sportne kra je v okolici Dunaja c) 33 V3 % popusta za vzpenjačo na Rax d) 50 % popusta na Aspang železnici in vzpenjač* na Hoch-schneeberg. 3. Posestniki sezonske karte užiivajo znaten popust tudi v hotelih in nekaterih penzionih in sicer 15 % pri cenah za sobe 5—10 % pri cenah za polno penzijo, ako ostane v hotelu najmanj tri noči. 4. 25 0/0 popusta za dunajske krožne vožnje (avtobusne) 5. 25 % popusta na vstopnino pri raznih koncertih. 6. 50 % popusta za obisk umetnikih razstav. Veljavnost zimske sezonske legitimacije traja >d 1. novembra 1931 do 29. februarja 1932. Dobi se pri »Putniku« v Ljubljani. Francija. V bližini Saint Cyr grad zračno ministrstvo civilni aerodrom, Iri bo stal okrog 1.300 milijonov Din. Aerodrom veže s Parizom posebna avtomobilska cesta skozi Bois de Bou'ogne. Nemčija. Potniki. Id se vozijo v Nemčijo, si morajo dati na obmejni nemški postaji potrditi v potni list, koliko in katere valute imajo s seboj, da bi na povratka preostale valute zopet lahko izvozili. — Švedsko. Zračni promet. Od 1. novembra 1931 do 29. februarja 1932 se vrši zračni promet med Švedsko in Srednjo Evrono žene m dekleta! Ako hočete, da bodo vaši očetje, možje in bratje imeli dela in zaslužka, recite jim, naj gredo v nedeljo volit! In ve, žene in dekleta iz kmečkih domov, ako hočete, da se bodo kmetijski pridelki zopet bolje prodajali, recite očetom, možem in bratom, naj gredo v nedeljo volit! Cim večja bo udeležba pri volitvah, tem večja bosta vpliv parlamenta in moč države, tem prej bomo premagali gospodarsko krizo. na progi Malmo—Kopenhagen—Hamburg —Ess-en ( M iihl h ei m —D iiss e! d orf—A a t \v 2 r-pen—Briissel in sicer enkrat na teden. — Nemčija. Znižanje cen v jedilnih vozih. Ravnateljstvo Mitropa je znatno znižalo cene v jedilnih vozovih D-vhfcov. Cena skupnemu kosilu je znižana od' RM 3.30 na 3, večerfa od 3.30 na 2.50. Tudi cene vina, piva. minera'ne vode in kave so znižane. Mednarodno pospeševanje tujskega prometa. V času od 6. do 12. oktobra t. L 6e je vršil] v Rimu in Neapolju VII. kongres mednarodne zveze oficijelnih oblast' za pospeševanje tujskega prometa, v kateri so včlanjene vse tujekoprometne države H koncu zborovanja je sprejel kongres sledečo resolucijo: Razmotriva joČ, 1. da 'e vse narode zadela splošna gospodarska kri* za Ln da to krizo more omiliti samo mednarodna solidarnost, 2. da se, kakor je bilo ugotovljeno že pri 12. zasedanju Društva narodov, le potom zopetnega zaupanja zboljšajo razmere, ker pomanjkanje zaupanja je psihološki glavni vzvefe sedanje poostritve svetovnega gospodarskega položaja. 3. da se morejo zboljšati odnošaji med narodi in posamezniki le potom tesnih zvez med njimd in pospeševanya gospodarskih, političnih in kulturnih interesov. 4. da mednarodni: tu i siri promet ni več le za gotove ljudi, temveč zavisi po večini od Širokih slojev ljudstva, da se ga smatra za najučinkovitejše sredstvo za olajšavo in povrnitev dobrih odnosaiev in da igra pn mednarodnih trgovskih rve/ah in pri ohra-nitv: ravnotežja trgovske bilance glavno vlogo, 5. da na drugi strani pn narodih obstoječe nezaupanje ovira normalen denarni in blagovni obtok kakor tudi vsakovrstni potniški promet, 6. da se javno mnenje v raznih državah zanima za ta problem, ki je tesno zvezan z njegovo duševno in materi; elno bodočnostjo, 7. da morejo na podlagi tega javnega mnenja vzpodbujene vlade odpraviti ovire, ki so bile nastale proti ljudskemu sporazumu, izraža željo 1. de bi pristojne oblasti vseh držav storile vse potrebno, da se olajša mednarodni potniški promet, da se odstranijo vse te* zave. k: ovirajo tujski promet (potne liste, vizume itd.), 2. da bi se prevozne in hotelske cene po možnosti znatno znižale, da b; jih zmogli tudi širši slo/i, 10. da bi se pospešil avtomobilizem s tem, da se grade nove in popravljajo stare ceste, da se izdajo potrebni zakoni, 11 da bd bilo pospeševanje prometa koncentrirano po združitvi raznih držav z istimi interesi v obliki kolektivne propagande. Mednarodna zveza oficijelnih oblasti za pospeševanje tujskega prometa se nujno obrača na Svetovni tisk Uot voditeljico javnega mnenja v nadi. da bo z vsemi svojimi močmi delala skupno z Zvezo za povrnitev medsebojnega zaupanja na ta način, da zastavi ves svoj vpliv za splošen sporazum m posebno, da že v kali zatre vse neresnične vesti, ki bi utegnile zbližanje narodov ovirati, nadalje da osebne mednarodne odnošaje podpira in priporoča od mednarodne zveze oficijelnih oblasti za pospeševanje tujskega prometa izdana navodi1 a. Slovenci v Ameriki V Brookivnu so našli 3. oktobra na Willougby Ave ubitega nekega Franca Mitiiča, starega 40 let. Policija je ugotovila, da so Mitliča izvabili roparji, ga odpeljali z avtomobilom, med vožnjo klereformirali in vrgli z drvečega avtomobila. V zvezi s tem zločinom je policija aretirala Janeza štruklja, ki je pa dokazal alibi in je bil kanalu izpuščen. V Clevelandu je po večmesečni bolezni umrl Janez Strojin. Pokojni je bil star 75 let. doma je bil iz Malega Lipovca. Za njim žalujeta dve hčerki. — V Connesvillu je umrl Janez Ferenčak, star 42 let. Zapustil je ženo in pet otrok .od katerih je najmlajši šele 5 let star. — V kraju De Pue, država Illinois, je umrl Anton Šinkovec v starosti 70 let. Pokojnik je bil doma iz šrnarjete na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 30 leti. V škocijanu na Dolenjskem žalujeta za njim žena in sin. Podlegel je želodčnemu raku, ki ga je mučil delj časa. V Calumetu je umrl France Sedlar, eden najstarejših in prvih tamošnjih slovenskih naseljencev. Star je bil 72 let. Zapustil je ženo in več otrok. — V Clevelandu je nagle smrti umrl Tomaž Sterle, star 53 let. Pokojnik je bil doma iz Krvave peči pri Velikih Laščah. V Ameriki je bival 25 let. zapustil je sina in tri hčerke, v starem kraju pa mater. — V Pittsburghu je umrla 1. oktobra Ivana žust. Pokojna je bila stara 55 let, zapustila je moža in dva sina. V Clevelandu bi se moral zaradi tatvine avtomobilov zagovarjati Miha Lanič. ki je kradel avtomobile. Ko je šel sluga ponj v ječo, ga ni našel. Pozneje so ugotovili, da je bil Lanič pomotoma izpuščen iz zaporov. Sedai ga iščejo širom Amerike, kajti izginil je brez sledu. Ameriški listi poročajo, da je bila v Chicagu nedavno ustanovljena Jugosloven- H. V. Morton: Svatba Progasta preproga je pogrnjena po cerkvenih stopnicah. Ozek pas škrlatne preproge se vije od robnega kamna proti vhodu. Stražniki zadržujejo množico. Ženske — vedno ženske; in povrhu še v toliki množini in v tako čudoviti pestrosti. Strahopetni mizantrop godrnja na mimo drveče omnibuse: »2e zopet ta vražja svatba... Kaj vidijo te ženske na svatbah, si res ne morem misliti...« Seveda si ne more misliti. Ženske s svojim neizprosnim smislom za temeljno resničnost vidijo v njih delo sveta, upravičenost vsega živega — čeprav o tem ne razmišljajo tako, kar je povsem naravno. Gredo »pogledat nevesto« ali, če se smem tako izraziti, gledat gredo sebe kot neveste, bodisi kakršne so kdaj bile ali kakršne mislijo da bodo. Kako čudovito se zbirajo. Ulica je še mirna, razen tistega izdajalskega škrlatnega pasu; kar naenkrat, ko da je prišumel roj čebel, se pa zbere svatbena množica, pripravljena po potrebi dregniti stražnika z dežnikom med rebra, da bo megla opazovati novo ženo. kako stopa s poročnim prstanom v novi dom. Ali sc naj pridružimo ženskam? — Stojte tu! Nikar se ne prerivajte! To je stražnik. A tu se vali in šumi ona trema 9tena ženstva. — Gospod stražnik, ali bi se mogli malo umakniti? ... Hvala lepa. — Hej, Robert, ali bi se ne mogel nagniti malo na drugo stran. Kaj ne vi- 1 diš, da sem premajhna. Tu so zbrane ženske od vseh vetrov: iz Kensingtona, Balhama in iz Cherken\vella; dekleta, matere in babice; nekatere srečne, nekatere pa seveda tudi nesrečne. Kaj za to? Nova nevesta stopa v življenje z bodočnostjo v očeh, radost in bridkost zreta na njeno čudežno usodo. Kdo je to? — Gospodična Agata Penwhistlova! Vidite, nikakor ne. — Kdo je ta ženin? Kaj nas briga on? Polovica žensk nT še nikoli ničesar slišala o gospodični Agaii. Za nje ni gospodična Agata, temveč nekaj neprimerno važnejšega: ona je nevesta, ona je ženska vobče. Pod mračnim obokom cerkvenih vrat je že završalo. Mladi fantje v črnih oblekah in z belimi rožami v gumb-nicah se v zadregi spogledujejo, kažejo z očmi na cerkvene stopnice in nestrpno čakajo. Svatba je nesrečen dan za mlade brate. Dečki pri vlodu begajo od klopi do klopi in zamenjavajo nevestine goste za one, ki pripadajo po vseh pravicah ženinu. Dela imajo čez glavo. A pogled na sestro pred oltarjem je tudi grozen. Seveda. Jurček je zelo priden dečko in vse drugo je tudi v redu; vendar pa ... ona je tako mlada in tako mikavna v beli obleki, ko poklekne pred oltar. fZden izmed fantičev hiti po stopnicah in spretno odpre vratca limuzine, lepo okrašene z belimi nageljni. Mnrvži-' ca opazuje vsako njegovo kretnjo. Za- rdeva pod radovednimi pogledi. Ljudje so pa res neumni. Potem, kako hiti nazaj, vrata se odpro na stežaj. Kar se cerkev strese, zdi se. da se guga celo kamenje, opojni akordi Mendelssohno-ve muzike zadone po cerkvi, ljudje se gneto pri vhodu. Ona prihaja!... Ona. večna, neizpremenljiva, čudežna Ona! — Glejte, nekaj se premika pri vhodu, in potem ... Ah. ali ni dražestna? Dekle v beli obleki! Pajčolan ima odgrnjen nazaj, njena ravna, drobna postava se premika po stopnicah, beli atlas se leskeče. ko se premika, šopek rož nosi na prsih, sladko se smehlja. — Obilo sreče, drago dekle! Naglo okrene glavo. Kdo ji je želel obilo sreče? Njene oči so začudene," kajti to je bilo zelo prisTčno. Ozira se po ženskih obrazih — toda to so zdaj obrazi imenitnih žensk. Zato se napoti dalje. Ženske spravljajo robce, kajti vse so malo plakale, ene od veselja, druge pa v globokem spoznanju. Vse, ki stoje tu, vidijo v duhu to. kar je moglo biti in kaj more biti: in še nekaj več — o, mnogo več pomeni za nje svatba. V tistem kratkem trenutku jim je Ideal, jim je Sreča. Menim tudi. da ko so se starejše ženske zalotile pri solzah, so gledale motno skozi nekakšno steklo, skozi steklo dekliškega življenja, a v svojih srcih so vedele, da so videle sestro na višku živlienia. pa naj jo že čaka blagostanje al1" beda. — Obilo sreče, drago dekle! ska centralna organizacija, ki je zbrala že 20.000 Jugoslovenov samo v Chicagu. Cilji organizacije so. da naši podjetniki in far-merji v glavnem zaposlujejo samo domače ljudi, da naši ljudje kupujejo svoje potrebščine samo pri domačih trgovcih in da organizacija skrbi za brezposelne in osirotele Jugoslovene. O lepem uspelu mladega dijaka Erne-sta M. Zupančiča poročajo iz Clevelanda. Zupančič je prejel že tretjo nagrado od Oberlin kolegija za najboljši izpit v latinščini. Prejel je 300 dolarjev kot štipendijo za nadaljnje študije. Tekmovanja se je udeležilo 600 dijakov. V Calumetu so prohibicijski uradniki vdrli v lokal W Cenčiča in mu zaplenili večjo množino vtihotapljenih alkoholnih pijač. Cenčič se bo zaradi kršitve prohibicije zagovarjal pred sodiščem. Nova knjiga Slavni prijatelj lepot na še domovine dr. JuHj Kusy je izdal v založbi Rudolfa Rother-:a v Monakovem, kjer je izšla 'udi vsem našim alpinistom znana njegova knjigi »Auis dern Lehen eines Begsteigers«, novo veliko delo. 2e prva knjiga je slavo-spev naši domovinri in na.3im ljudem, še lepše se je pa slavni mož oddolžil svoji krvi svoji avtoMografija, ki je te dni rzdUl z naslovom: »Arheit—Musik—Ber^e«. Eln Lehen von dr. Jufiius Kugv Ker 6e na pre kr.^no delo plemenitega moža, ki je «To* venske krvi. saj je bil njegov oče koro-šfci Slovenec iz Lip pri Podlkloštru, njegova oboževana mati pa hčerka slovenskega pisatelja Koseškega, torej ker se na to prelepo in v ressnvci veliko delo še povrnemo, omenjr»r.o danes lc, da je v knjigi op'sana do'^a vrsta slovenskih ljudi od starega kraškeaa vrtnarij Jurja >n predobre avtorjeve pestunje Urške pa do naših alpinistov «e. M a fco Debelak-Pibernikove. dr. Stanka Tominška in pokio drugih oseb, ki jih bodo spoznali tudi naši starejši ljudje, predvsem pe. naši turisti za 6voie dobre p^^ja,'te^,je. Da pa pri tem ne pozabi lepot svoje domovine, je samo ob sebi umevno, in že danes opozarjamo na njegovo himno Krasu. Vse ljudi opisuje, ki jih je v življenju srečal, in tudi vse živali, ki j'cn je največji prijatelj. Postavil je spomennik svoj: muci in grlici, svojemu psu, ki ga je promoviral za doktorja, in svojn opici, prav tako pa tudi svojim marmoticam, ki jih je nameraval naseliti v našem poogrju. Kot izvrsten botanik ta prija tel i prirode 6 Sudovitinv barvami opisuje našo floro in ne more prehvaliti našega naroda. Ni mogoče — pravi — den iichten Gloriem schein iiber dem Gipfed des Triglav er-strahlen schen, ohne zu wissea Sušnku, prav tako pa slovenski delavca ir obrtniki kakor tudi vsa hrvatska društva na Sušaku in na Reki, ki ga štejejo med svoje največje dobrotnike. Nekdanjemu odličnemu borcu našega življa v Hrvaškem Primorju želimo v njegovem tihem, a bogatem delovanju Se mnogo uspehov, Gorupovim dedičem p* čestitamo najnskreneje na tako vztrajnem in odli'ćnem generalnem upravi tel jul đt €M di ©t*f ©s?f «ttt Nedelja, 8. novembra, 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: P. dr. Roman Tominec: Galerija slovečih konver-titov; 10.30: Slovanska ura: O medsebojnem zbližan ju slovanskih narodov (profesor Se-divy); 11: Salonski kvintet; 12: ćas, dnevne vesti, plošče; 15.15: Dekliška ura: Pogled iz globine k luči (A. Lebar); 15.45: Ci-traški tercet »Vesna«; 16.15: Salonski kvintet; 17.30: Zofka K ved rova: Pijanec, dramatičen prizor (igra Ljudski oder); 20: Samospevi ge. Pavle LovSetove; 20.40: Val-čkova ura. izvaja salonski kvintet; 22: čas in poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 9. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Fr. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (O želodcu); 19: Dr. I. Burian: ćeščina; 19.30: Zdravstvena ura (dr. Juraj Kalay: Otroški zobje); 20: Celjski pestri večer (prenos iz Celja): 1. Slovenske vesele pesmi poje zbor KPD pod vodstvom Mirka Močana; 2. Celje v preteklosti, govori dr. Pavel Blaznik; 3. Orkester KPD, dirigira Zvonko Lenardon; 4. Celje danes, govori Marijan Marolt; 5. Mez-zo-sopran soli. Poje ga. dr. Rajhova; 6. O. Župančič: Veronika Deseniška: 4. dejanje, zadnji prizor; 7. Tamburaški zbor KD; 22: ćas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Samo Se danes in jutri nepreklicno zadnjikrat! Bomba smeha! Najboljša komedija in izvrstna satira na dvolično moralo današnjih ljudi! Vsak mora videti ta film! DEVIŠKI JAKOB V glavnih vlogah najboljša komika Felix Bressart in Ralph A. Roberts NajnovejSi Fox- zvo&ii tednik Predstave danes ob 4., i£ 8. in 9 % zvečer — jutri v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124. ^952797343821730^13977583477 Stran 6 >SL»0 VENSKI N A R O D«, dne 7. novembra 1931 Stev. 254 Da ne pojdejo živi v zemljo Osnutek francoskega zakona o obveznem strogem pregledu mrličev pred pogrebom V Ameriki in v Evropi, nedavno tudi v Jugoslaviji, se je pripetilo, da so hoteli navidezno mrtvega že pokopati, pa se je v zadnjem trenutku še prebudil in vstal od mrtvih, kakor pravimo v talHh primerih. Navadno se človek sicer ne iztrga iz rok smrti, ki ga je že zgrabila za vrat, včasih se pa le zgodi, da umre samo na videz in da živi potem še dolgo, seveda če nima smole, da mora živ v zemljo. Zgodovina pozna več takih primerov, nekaj naravnost strahotnih. Tako so pred leti v Sibiriji pokopali navidezno mrtvo nosečo žensko in ko so potem čez nekaj dni na zahtevo njenih sorodnikov grob odkopali, so našli ne-srečnico ležečo na trebuhu, kraj nje pa otročička. Oba sta bila seveda mrtva. Take in enake grozote so napotile francoskega poslanca Pasquilla, da je sestavil osnutek zakona, po katerem bodo morali zdravniki temeljito pregledati vsakega mrliča, predno bo izdano uradno dovoljenje za pogreb. Doslej je imela Francija ministrski odlok iz leta 1868, po katerem so morali zdravniki pregledati vsakega mrliča, kakor je to navada tudi v večini drugih držav. Mnogi poslanci so pa v parlamentu izjavili, da ta odlok ne zadostuje, ker ne more preprečiti primerov, ko človeka živega pokopljejo. Popolne sigurnosti tu ni, tem manj, ker se drže ministrskega odloka le redke orjčine tako strogo, da bi se človeku ne bilo treba bati, da pojde žtv v zemljo. Francoska vlada je Pasqufllov osnutek zakona odobrila in se sama zavzela zanj v prvi vrsti pod vtisom spomina na nekatere naravnost senzacljonalne primere dozdevne smrti v zadnjih letih. Poslanec Pasquille je v svojem govoru omenjal, da se je sam slavni Prevost zdramil pod obdukcijskim nožem, a znamenita igralka Rachel se je prebudila v trenutku, ko so jo že hoteli pokopati. Tudi maršala Omana so na umiku Francozov iz Rusije rešili v zadnjem hipu, da ni bil živ pokopan. Nadškof Donnat v Bordeauxu se je zdramil v krsti med prepevanjem pogrebnih pesmi. Takih primerov bi našli po svetu Se mnogo. Najbogatejši dedič Maharadža iz Hajderaba Nizam je oženil svojega sina in dediča s hčerko zadnjega carigrajskega kalifa. Sir Mir Usman Ali Khan je vladar največje in najbolj obljudene vazalske države v Indiji, obenem pa najbogatejši mož na svetu. Njegovo premoženje se ceni na 80 miljard. Niti Rockefeller, niti Ford se ne moreta meriti z njim. Njegov sin bo torej lahko brezskrbno živel in de* lati mu ne bo treba. Oče ima za več sto milijonov dolarjev samo draguljev. .Njegova država meri 214.000 kva? dratnih kilometrov m šteje nekaj nad 12 milijonov prebivalcev, po pretežni večini Indov. Anglija je dobila vpliv na to indij* sko državo šele proti koncu 18. sto* le t j a. Nizam u stoji kot vladarju ob strani poleg zakonodajnega sveta še vladarski svet, Isr vodi upravo države. Anglosindijska vlada ima svoj sedež v Hajderabu in načeluje ji regent. Seda* nji vladar Nizam je stopil na prestol L 1911. Ob njegovem rojstvu so oddali 21 topovskih strelov, kar pomeni čast, ki pristoja samo še maharadži iz Kaš» mira. Njegov sin je vzgojen ▼ evrop* skem duhu in tudi država je urejena moderno, V prestoiici je na evropskih načelih ustanovljena univerza, ki je štela že pred 6 leti 600 slušateljev. M. Cook, tajnik Federacije angle&kih darjev, ki se je te dni podvrgel težki operaciji ln ji v ponedeljek: podlegel. Koža pije vodo Pri težkih srčnih napakah se nabira >oda v tkivu in iz tega nastane vodenica. Telo izloča manj vode, nego je sprejema, tekočine se v telesa nabirajo, može pa gre od človeka manj. Zdravniki m prizadevajo v takih primerih rešiti organizem vode, orne je prebitek vode kar se da, m si prizadevajo, da se moča cSm bolj izloča. Tak bolnik izloča mnogo več tekočine, nego je sprejema, in človek bi misMl, da mora izgubljati na te«3- Zgodi se pa večkrat bas nasprotno, da postane bohak še težji. Zdravniki so si razlagan ta pojav tako, da pije Moderna zdravniška veda je pa že toliko napredovala, da obujanje dozdevno mrtvega človeka izkušenemu človeku ne dela nobenih težav. Zdravniki že davno vedo, da človek še ni mrtev, če neha dihati in če mu srce več ne utriplje. Res je navadno to znak smrti, toda izjeme so povsod. In iz vsake dozdevne smrti zdravniki bolnika obude. En način obujanja dozdevno mrtvih je Forssmanova metoda, V srčno vrečico vtaknemo sondo, skozi katero vlijemo v srce liter vode s sredstvi, ki pospešujejo delovanje srca. Posledice se pokažejo takoj, srce začne zopet utripati. Kočljivejše so srčne injekcije, ki jih rabijo zdravniki v težjih, skoraj že brezupnih primerih. Injekcijo da zdravnik naravnost v srce. V zadnjem času se je obujanje dozdevno mrtvih zelo izpopolnilo s posebnimi napravami. Na dunajski kliniki so preizkušali nedavno zelo dobro, obenem pa zelo enostavno napravo. To je navadna sifonska steklenica, iz katere potisnemo približno polovico sifona, na pipico pa nataknemo gumijasto cevko in obrnemo steklenico z dnom navzgor. Cevko vtaknemo dozdevno mrtvemu v nos. Med sifonom in dnom steklenice se nabere ogljikova kislina. Če pritisnemo na pipico, začne kislina uhajati skozi cevko in prodirati v bolnikova pljuča, ki začno kmalu delovati, seveda če ni še nastopila smrt. Ta proces pa ne sme trajati dolgo, sicer bi nastale za bolnika neprijetne posledice. Cim začno pljuča delovati, moramo nehati s črpanjem ogljikove kisline iz steklenice. Pravi obujevalni instrument je pa izumil dunajski zdravnik dr. Eisenmen-ger. To je mehanizem, na električni pogon, ld ga položimo dozdevno mrtvemu na trebuh in poženemo, da se ritmično giblje. Obenem potegnemo bolniku jezik iz ust, odpremo v njem žilo in spravimo v njo približno liter slane vode. Nedavno so s tem biomotorjem obudili neko žensko, ki je bila padla iz tretjeera nadstropja in jo je proglasil sodni zdravnik za mrtvo. Za obujanje dozdevno mrtvih novorojenčkov se rabijo ročni aparati. profesor E. Zak se pa ni zadovoljil s to razlago, temveč je hotel ta proces na kliniki temeljito proučiti. Ugotovil je, da se teža bolnikov, ki izločajo mnogo moče, jedo in pijejo pa zelo malo, prav nič ne zmanjša, temveč pogosto celo poveča. Tudi iz okultistič-ne literature so znani taki primeri. Medij sedi na tehtnici in ničesar ne zauži-je, pa vendar postaja vedno težji. Tudi znana vodiška Johanca v Konnersreu-thu je ohranila baje svojo telesno težo, čeprav ni ne jedla, ne pila. Okultisti si razlagajo ta pojav s tajnimi silami življenja, ki lahko ustvarijo snov iz nič. Bolniki na dunajski kliniki pa niso mediji in profesor Zak je hotel to tajno pojasniti, kar se mu je tudi posrečilo. Ugotovil je, da lahko sprejema človeška koža vodo iz zraka. Koža sprejema vlago zraka in jo oddaja naprej organizmu. Tako sprejema telo vodo, čeprav človek ne je, niti ne pije. Človek s< vdihava« skozi kožo vodo in postaja težji. Koliko vode >popije« koža, se da določiti le približno. Kvadratni centimeter kože lahko vsrka v eni uri 30 mili-gramov vode. V enem dnevu lahko postane človek za 600 do 800 gramov težji, ne da bi kaj jedel in pil. Samomor dtuiafskega finančnika Včeraj zjutraj so našli na Dunaju v njegovem uradu obešenega 50Ietnega bivšega bankirja Filipa Reicha. Visel je v kuhinji, kjer je močno smrdelo po piirra. Obesil se je ponoči in zjutraj, ko so prišli v njegov urad, je bil že mr* tev. Reich je šel v smrt zaTadi težkih gmotnih razmer. Bil je šef male banke, ki ni igrala na borzi nobene vloge, to* da med inflacijo je bil eden najagilnej* ših verižnikov, posebno z dolarji in bili so dnevi, ko je šlo skozi njegove roke na stotisoče dolarjev. Zato je bil znan pod imenom »Dolar^Reich«. Med in* Pozor pred Salzifikati! Brezvestni agitatorji protivolilne propagande so ponaredili in sedaj razširjajo neko okrožnico, ki jo je poslal Centralni akcijski odbor krajevnim volilnim akcijskim odborom. 2e v okrožnico samo so falzifi-katorji vstavili več stvari, ki jih v originalu ni, na koncu pa so pristavili še pripis »Navodilo agitatorjem«, ki je izmišljen od prve do zadnje črke in ima le namen, vzbuditi v javnosti ogorčenje. Taka ali slična navodila niso bila dana prav nikomur in so si jih falzifikatorji na lepem izmislili, ker jim je vsako sredstvo dobrodošlo, ako morejo koga odvrniti od volitev. Prepričani smo, da noben pameten človek tej lumpariji ni nasedel, kljub temu pa opozarjamo na njo še posebej. Kogar dobite pri širjenju teh ponarejenih okrožnic, ga izročite policiji ali orožništvu. Opozarjamo pa ob tej priliki tudi na to, da je pričakovati takih fal-zifikatov in sličnih lumparij tik pred volitvami še več. Ne nasedajte jim, ne dajte se begati! Ne verujte jim ničesar! Mirno in možato pojdite v nedeljo vsi volit! flacijo je vodil obsežne dolarske trans* akcije med drugim tudi za direktorja dr. Fritza Ehrenfesta. Že sredi 1. 1924, takoj po izbruhu borzne krize, je zašel v finančne tež* koče, ki so se pa dale na tihem odstra* niti. Mož je imel med inflacijo več mi* lijonov šilingov, pa se je moral pozne* je z borze popolnoma umakniti. Nekaj časa je živel v zelo slabih razmerah, odločno je pa odklanjal vsako podpo* ro svojih znancev in prijateljev. Zad* nja leta je bil hipotečni in zavarovalni agent- Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi, da gre v sunrt, ker so zdravniki ugotovili, da ima črevesnega raka. Frezident Paul Domner otvarja v Cours-la-Reine razstavo krizantem. Tako so z ljudmi Nadvojvoda Franc Ferdinad je dal v Konopištu na Češkem odstraniti vas istega imena, ki je štela 33 hiš, in še dve vasi, da bi mu ne bilo treba srečavati kmetov. Namesto vasi so napravili park, ki meri 340 ha. Franc Ferdinand je bil sicer trmast, zloben in brutalen, doma je pa plesal tako, kakor je svirala častihlepna in lakomna Zofija Hohenberg. Prestol onaslednikova žena je znižala vsem uslužbencem v Konopištu plače in jim vzela vse priboljške, kar so jih preje imeli. Vsak novi uslužbenec je moral podpisati reverz, s katerim se je zavezal sprejeti morebitno takojšnjo odslovitev iz službe in ne reflektirati na kakršnokoli starostno zavarovanje. Po 10 letih službe so skoraj vsakega uslužbenca odpustili. Denarne globe so bfle tako visoke, da mnogi V angleškem parlamentu bo 14 žensk. Na sliki jih vidimo 8, ln sicer zgoraj od leve na desno: Irene Ward, Thllma Cazalet, Mary Picford inH. R Tate, vse konzervativke; spodaj tudi od leve na desno pa Norah Runge, P. Horsbrngh, Ida Copeiand in M. Gra uslužbenci ob koncu meseca niso dobili niti beliča plače. Siromaki, ki so pobirali po prestolo-naslecinikovih gozdovih gobe ali suhljad, so imeli navadno opraviti z orožniki. Neka 70-letna starka je nabrala nekoč suhi jadi, ki jo je morala izročiti neposredno prestolonasledniku, potem jo je pa odvedel detektiv. Pet kočijažev z rodbinami, 25 ljudi, je stanovalo v zanemarjeni in umazani sobi. Ko so prosili nadvojvodo, naj da tem revežem boljše stanovanje, je šel pogledat sobo in vzel s seboj ženo. Zofija je pa izjavila, da je soba še predobra za »leglo otrok«. Šele ko se je pojavila med ubogimi rodbinami nevarno nalezljiva bolezen, so sobo izpraznili. Kača se da udomačiti Zadnja številka češke revije »Pestrv tyden« prinaša osem velikih in manjših slik kač, zvijajočih se deloma med kamenjem, deloma pa med prsti svojega krotilca, nekatere se pa igrajo kar v naročju ljubke deklice. Pod slikami je daljši članek moža, ki ima kače zelo rad in ki trdi, da ne store človeku nič zalega, samo če zna lepo ravnati z njimi. Prijatelj kač je krčmar Karel Fieber iz Neštenic, ki pripoveduje o svojih Čudnih prijateljicah cele pravljice. Kač se baje ni treba bati, ker se dajo udomačiti tako, da jim niti na misel ne pride pičiti človeka. Nevarnost in strupenost kač se pretirava. Kača je plaha in ljudi se izogiblje. V prosti naravi nikoli ne piči brez povoda. Šele če se mora braniti, postane nevarna. V ujetništvu je kača miroljubna, skoraj apatična. Lahko jo odvadimo pikati. Poči-vajočo kačo primemo naglo za rep in dvignemo, da ne more z glavo do naše roke. Potem jo počasi spustimo z glavo in delom telesa nazaj na tla, da se malo pomiri. Previdno se približamo z roko glavici in jo božamo po trebuhu. Naenkrat postane kača zaupljiva in se privadi človeški roki. Če jo pa primemo s palcem in kazalcem za vrat tik za glavo in ji nastavimo kos blaga ali rob suknjiča, da zasadi vanj iz strahu strupeni zob in spusti strup, lahko počnemo z njo kar hočemo, ker sploh ni več nevarna. Raztresen ost. «— Imate otroke? — Samo enega sina, gospod profesor. — Kaj pa je, deček aK deklica? Za enakopravnost — Novine so strašno pristranske. — Zakaj pa? — Če umre slaven mož, mu napišejo dolg nekrolog, če se pa slaven mož rodi, ne napišejo niti besedice, smrtitev cesarja Maksimilijana Kaj pripoveduje očividec žalostnega konca nesrečnega metliškega cesarja Mlad poročnik je moral zaradi dolgov zapustiti službo v pruskem gard-nem polku in pobegniti v Ameriko. Tam se je boril v armadi generala Granta proti južnim severoameriškim državam, prišel je v Mehiko, postal je častnik v republikanski vojski, boril se }č proti vojski cesarja Maksimilijana, dosegel je v mehiški armadi čin polkovnika in v ljubavni tragediji v Sier-ri de Los Angelesu je bil ustreljen. Ta častnik se je udeležil bojev za Quere-taro in nekemu inozemskemu novinarju je pravil, kako je bil ustreljen v tem mestu cesar Maksimilijan. 27. aprila 1876 smo hoteli prodreti železni obroč okrog Oueretara, toda bil sem ujet in odveden v mesto. Kmalu sem srečal tam cesarja Maksimilijana, ki je stal pred samostanom Sv. Križa. Na cesarjevo vprašanje, če sem Nemec, sem odgovoril, da sem Prus. Cesar se je zasmejal in obrnil k načelniku svojega štaba princu Salmu rekoč: »iPrusi so vedno enaki.« 15. maja je republikanska vojska obkolila mesto Oueretaro. Cesar je izročil na griču sredi trdlnjave, kjer je bfl pozneje ustreljen, svojo sabljo generalu Palaciu. Cesarja so potem z generaloma Miramonom in Mejio zaprli v ka-puckrski samostan. Takoj se je sestalo vojno sodišče, obravnava je trajala več dni, cesar in oba generala so bili obsojeni na smrt. Usmrtitev bi se morala izvršiti 15. junija, pa je bi-Ia na prošnjo pruskega ministrskega predsednika preložena za tri dni, da bi mogel cesar urediti svoje privatne zadeve. 19. junija ob 5. zjutraj je stala vsa queretarska posadka okrog griča sredi trdnjave. Obsojenci so se pripeljali v treh vozovih, obdantih s konjeniki. Cesar Maksimilijan je imel na sebi temno modro uniformo, bil je bled, utrujen in strt. Ko je stopal z voza, se je naslanjal na duhovnika. Cesar dn Miramon sta bila gologlava, Mejia, ki je bil kakor Miramon tudi v civilni obleki, je pa imel na glavi klobuk. Miramon je bil miren m smehljal se je, kakor vedno. Mejiu, ki je bil težko bolan, je bilo menda vseeno, kaj store z njim. Obsojenca so takoj odvedli na mori-šce. Častniki so stopali ob kordonu vojakov in* med bobnanjem so preoitaK smrtno obsedbo. Potem je stopil naprej iz podčastnika in 8 vojakov pod vodstvom častnika obstoječi oddelek. Tisti hip je baš vzhajalo za utrdbami solnce. Cesar bi bil moral stati med generaloma, pa je odstopil to mesto Miramonu in se postavil na njegovo revo stran. Obsojenci so si segli v roke in se poslovili. Maksimilijan je iz-pregovoril. Dejal je, da umira za dobro stvar, za neodvisnost in svobodo Mehike. Svoj govor is zaključil z vzklikom: »Živela Mehika!« Tudi Miramon je imel kratek govor. Potem je pa nastala grobna tišina. Poveljujoči častnik je dvignil sabljo in v naslednjem hipu je zadonela salva, ki je cesarja m oba generala takoj usmrtila. Govorice, da cesar ni bil takoj mrtev, temveč da je podlegel šele milostnemu strelu, so neresnične. Cesarjevo truplo so prepeljali v kapucinski samostan in izročili zdravnikom v začasno balzainiraiije. Vojaštvo se je pa vrrrflo med »vrtaamfcau koračnic na svoja mesta. Ponoči je odšel omenjeni pruski častnik v samostansko kapelo. Maksimilijan h ležal še v okrvavljeni uniformi v preprosti krsta pred oltarjem. Poteze njegovega obraza so bile mirne. Potem so odpeljali Maksimilijanovo truplo v mehiško prestolnico, kjer je ležalo v krsti z okencem pred obrazom v cerkvica Sv. Andreja. Končno so izročili cesarjevo truplo avstrijskemu generalu Tegetfhoftu, ki J3 prepeljal mrtvega cesarja v njegovo domovino na isti fregati »Novara«, na kateri je bil prispel MafcstouBžao iz Miramara v Mehiko. .Jut. H Ministrski predsednik Laval ln njegova hčerka ob prihodu iz Amerike v Pariz. Prebrisan berač. —■ Kako to, da hliniš zdaj gluhonemega? — Ker ne gre drugače. Dokler sem bil slep, so mi metali ljudje v klobuk vse mogoče, samo denarja ne. Praktična mati. — Ah, mamica, zasnubil me je. — Hvala bogu, gotovo si z veseljem pritrdila. — Ne, nisem mogla. On je brezverec in ne veruje v peklo. — To nič ne de, kar omoži se, se bo že lOaučil verovati v pe&kx Stev >S L O V E N S K T NAROD«, dne 1931 Od pastirja do izumitelja Zanimiva knjiga Vodnikove družbe o Mihajlu Pupinu, ki jo je prevedel Pavel Breznik 2e naslovna stran te knjige vzbudi ta-coj naše zanimanje. Predstavlja nam moja, misleca, učenjaka. Izza črnoobrobljenih Dčal gleda dvoje bistrih, ostrih oči. Nekoliko posiveli lasje spominjajo nas na umetniške glave. Nehote se zagledamo v ta obraz. Kaj odseva iz njega? Energija? Da. Duhovitost? Da. Dobrohotnost? Da. 2e obraz sam nam predstavlja moža z vso njegovo bogato duševnostjo. Je to samo obraz iznajditelja? Ne. To je obraz človeka, ki ima za seboj veliko življenje. Družita se v njem znanstvenik in pesnik. A pred vsem se vidi, da je to mož bojevnik. Z nekako dobrosrčnostjo zre v nas, dasi se zdi. da njegov prijazni nasmeh prikriva one resne poteze, ki mu jih je zarezalo življenje in delo. Je to izrazito plemensko hce. Na prvi pogled bi ne sodili. da je Srb. A če pogledamo sliko njegove matere na strani 23., vidimo pristno podobo jugoslovenske majke. Kdor je kdaj hodil po srbskih banatskih vaseh, se bo spomnil, da je videl mnogo podobnih obrazov. Da, Pupin — sedaj profesor za elektromehaniko na univerzi Columbiji v Ne\v Yorku — je pristen banatski Srb. V njem se družijo vse lastnosti tega trdoživega in mehkosrčnega plemena, v katerem Živi še duh m kri davnih prednikov, ki so 1. 1690. pod patrijarhom Crnoj e vicem pobegnili iz notranje Srbije preko Donave in se naselili po rodovitnih pokrajinah južne Ogrske kot graničarji, ki so dobili za svojo stražo proti turškim vpadom posebne privilegije od avstrijske države. S seboj so prinesli svoje kulturne zaklade, narodno pesem in verske svetinje. Postali so kulturno središče nove Srbije, iz njih je izšel Dositej Obradović in cela vrsta mož, katerih imena se svetijo med prvimi bojevniki svobode in jugoslovenstva. Iz teh krajev je izšel tudi Mihajlo Pupin, ki ga je usoda na čuden način vodila skozi s\et, dokler se ni z lastnimi silami povzpel na visoko mesto svetovnih znanstvenikov. To svojo pot nam je popisal Pupin v svoji knjigi, ki nam jo je podala Vodnikova družba. 2e to, da je- knjiga v angleškem originalu doživela devet izdaj in bila prevedena v šest svetovnih jezikov, je \eliko priznanje, ki ga to delo po vsej pravici zasluiL Lahko rečemo, da redkokdaj čitamo kak roman s takim zanimanjem kakor to življenjskih dogodkov in nenadnih slučajev pa tudi lepih misli in spominov polno knjigo. Za nas ie ta knjiga še posebnega pomena. Ne le da iz nje spoznamo življenjsko pot banatskega dečka, ki se je povzpel od pastirja do iznajditelja, ampak spoznamo tudi svojega prijatelja, ki nam je priskočil na pomoč v odločilnem trenutku. O tem piše pisatelj y pismu, ki ga je naslovil na Vodnikovo družbo, ko ga je naprosila, da ji dovoli izdati prevod njegove knjige. Spominja se dveh Slovencev, kj sta odločilno vplivala na nadarjenega dečka. Ko sem se preselil iz vaške šole v višjo šolo v Pančevu, — piše Pupin. — >sem našel tam enega najboljših učiteljev, ki sem Jih kdaj imel. Bil je Slovenec z imenom Kos. Va mi je prvi vsadil v dušo klico zanimanja za prirodne vede. Moja ljubezen do Kosa se je kmalu razvnela tudi za Slovenijo, njegovo ožjo domovino. Kos je bil miren in molčeč, a je vselej rad in navdušeno odgovarjal na moja vprašanja o Sloveniji... Najdragocenejši prijatelj v prvih in težkih letih bivanja v Ameriki mi je bil Lukanič. pravi Slovenec po rojstvu in po mišljenju. Bil je krošnjar in pisatelj pravi, da Slovenec z visoko krošnjo, polno pestrih drobnarij, ki jih je prodajal moji materi in kmeticam v domači vasi, mi je še danes v živem spominu, ki sem ga ohranil iz prvih let svojega detin-stva. (Lukanič je odšel pozneje v Ameriko in »gostoljubnost, ki jo je našel v hiši mojega očeta v Idvoru, mi je stokratno poplačal v New Yorku z vzgledno gostoljubnostjo do mene... Lukanič in Kos sta dvignila Slovenijo v moji hvaležni duši na visoko mesto. Često sem se vpraševal, ali se bom mogel kdaj njima oddolžiti...« Ta prilika je prišla po svetovni vojni. Ko se je v Parizu odločalo o našem Bledu, je Pašič pozval Pupina v Pariz. »Ko mi je Pašič poveda1, da vprašanje Kranjske in Koroške še ni rešeno, sem takoj spoznal, da je sedaj prilika, da se vsaj nekoliko oddolžim Kosu in Lukaniču... in pomagam njiju Kranjski in Koroški. Slovenski delegati niso mogli razumeti, zakaj se s takim navdušenjem zavzemam za Prek-murje. Kranjsko in Koroško... Bled mi je za skromne zasluge na mirovni konferenci bogato nagradil s tem. da me je izbral za svojega častnega člana. (Pupin je odločil usodo Bleda, ker je bil prijatelj predsednika VVHsona, ki je na Pupinov ugovor ovrgel sklep pariške konference.) »Kaj bi rekla danes pokojni Kos in Lukanič, če bi se prebudila in čula, da sem častni član blejske občine in da se tiska moja avtobiografija v slovenskem jeziku. Zdi se mi, da čujem šepet njunega tajin-stvenega glasu: Čudovita je ljubezen, ki veže Srba s Slovencem, m v tej ljubezni živi najmogočnejša vera v sijajno bodočnost jugoslovenskega naroda.« Iz tega vidimo, da Pupm ni kak pust učenjak, ki se je zaradi svoje učenosti odtrgal od naroda, nasprotno ravno ta knjiga nam kaže, kako živo je vstal z njim v zvezi. Zt to. da je knjigo posvetil svoji materi, kaže sinu, ki je z vsem srcem ostal zvest svoji domovini. Saj je vsa knjiga tako polna mladostnih spominov, da vidimo v nji ves Banat, njegovo staro še patriarhalno življenje, ko so se shajali v Pupino- vi hiši domači možje in pravili o vojnah in o davnih časih, ko so se Vojvodinci graničarji borili za svobodo. Tu je tudi spoznal imena Lincoln, Franklin, VVashing-ton, ki so mu potem odprla pot v Ameriko. Ko je odhaja] v svet, je nesel s seboj svoje srbstvo in vso častitljive narodne tradicije. Saj je bilo njegovo narodno navdušenje pravzaprav vzrok, da je odšel z doma, ker se je razvijal v »uporniškega narodnjaka« in se spri z Madžari, ki so za časa njegove mladosti začeli z vso silo pritiskati na Vojvodino. Vse to: njegova mladost, domače srbske šege in življenje pastirjev na banatskih ravninah, je popisano tako živo in zanimivo, da sledimo pisatelju z nestrpnim pričakovanjem, ko nas vodi po krajih svoje mladosti. Koliko življenjske sile in volje je bilo v tem nadarjenem dečku, ki je iskal svojega pravega poklica. In naenkrat ga vidimo na poti v Prago, v preprosti domači banatski obleki, s priporočilnim pismom od domačega protojereja Živkovi-ča na Riegra in Falackega, dveh voditeljev češkega naroda. Seznanil se je z njima. Toda v Avstriji še ni bilo tistega ame-rikanizma, ki odpira nadarjenim ljudem pot do višje izobrazbe. Kakor so v Banatu vladali Madžari, tako so se v Pragi šopirili Nemci — in petnajstletni deček je nekega dne izginil iz Prage in odpotoval V Hamburg, kjer se je vkrcal za Ameriko. Bilo je to L 1874. S petimi centi v žepu je stopil na ameriška tla... Njegov boj za obstanek v Ameriki se čita kot roman. Tu vidimo mladega človeka, ki raste iz svojih lastnih sil. In moramo reči, da je bila tudi sreča z njim, dasi vidimo resničnost pregovora, da je sreča vedno na strani odločnejšega. Tako je končno prišel tja, kamor je želel: do univerze... Od tam so ga poslali na "univerzo v Cam-bridge. Ob tej priliki se je vrnil domov. Ta pot. Svidenje z materjo! Banatska svatba! Politični dogodki! Beograd! Ava-la! Vse vam kaže pristnega Vojvodinca, ki je dosegel v tujem svetu nenadno visoko stopnjo in vendar še ves živi svoji domovini. S ponosom Srba je rekel Američanu: »Moja mati. moja domača vas, moja srbska pravoslavna vera, moj srbski jezik in narod, ki ga govori, so moje srbstvo, in prej morete od mene pričakovat:, da preneham dihati, ko da opustim svoje srbstvo. K0 je preživel te lepe počitnice v domači vasi. se je vrnil v Cambridge, kjer je nadaljeval svoje študije. Od kod luč? To je bilo vprašanje, s katerim se je povzpel do profesorja co'umbijske univerze. O tem nam govori drugi del knji- ge. A že ta prvi del kaže nam Pupina v pravj podobi in hvaležni smo Vodnikovi družbi, da nam je pokazala, kdo ie mož, ki mu moramo biti hvaležni, da je Bled naš. Odveč bi bilo poleg zanimivosti, ki jo ima knjiga sama po sebi, opozarjati na vzgojno stran tega življenjepisa. Zato se bo ta knjiga z enakim uspehom čitala v vsaki hiši, to in onstran morja, dvigala bo v teh pesimističnih časih zdrav življenjski optimizem in bo posebno v mladih ljudeh vzbujala voljo do dela in napredka, ki vodi do prave življenjske sreče. Ljudje so podjetni Kako si zna podjetna ženica pomagati, da ujame kak dinarček Ljubljana. 7. novembra Težko se nam zdi življenje, ker smo premalo podjetni. Sicer se prileze včasih prekrižati roke ter čakati na boljše čase. So pa podjetni ljudje, ki sicer tudi drže roke križem, toda se v to dobro razumejo ter vedo, če niso roke na pravem kraju, pa mora biti vsaj jezik. Te dni trosi po mestu tolažbe nesrečnim vdovam priletna ženska, ki zna jezik prav tako imenitno rabiti ter vrteti kot vrti frakeljček. Pri vdovah sicer ne more pričakovati posebnega zaslužka, vendar je pa vdov v Ljubljani toliko, da vseeno nekaj nabereš, zlasti, če nimaš konkurence, žal ne moremo ugotoviti, koliko prav za prav zasluži podjetna ženska in če ji vdove rade nasedajo. Včeraj je potrkala na vrata pri upokojeni državni uradnici. — Dober dan, milostiva, poklon gospodu! Saj je doma, ne? — Ga ni, kaj bi pa radi ? Morda pa iščete katerega drugega, moj mož je ostal na italijanski fronti. — Ne, oprostite, baš z varni bi rada govorila. Saj me gotovo poznate, škoda, da niste starejši, kaj ne, kakšnih 45 jih štejete ? — Zakaj bi pa radi vedeli ? O, 65 let sem že stara! se je šalila gospa, (če govore ženske o svoji starosti, se itak vedno šalijo.) — Res škoda, da še niste! Imenitno bi vam pomagala. Veste, velik vpliv imam pri gospodih, če bi mi povedali ime, koliko ste stari in — gotovo imate tudi otroke — podatke o njih. pa bi se še najbrž kaj naredilo. Gospa je postala radovedna: — In kaj mislite storiti ? — Veste, gospa, samo vam povem, pa ne smete nikomur povedati — moja beseda na magistratu mnogo zaleže. Zdaj imajo namreč tam mnogo denarja, pa dajejo vdovam podpore po 450 Din — zakaj bi pa ne dajali denarja revežem, če ga imajo! Zato bom vam pa napisala prošnjo in jutri boste denar že dobili. — Ali je sama ne smem napisati? — Gospa, tisto pa ni nič, prošnjo moram napisati jaz lastnoročno, drugače nič ne pomaga Saj vam pravim, da me gospodje poznaje in je vsaka prošnja takoj rešena, ki jo vložim jaz. Kaj mislite, da bodo kar tako razmetavali denar! Marsikomu sem že pomagala, na stotine prošenj sem napisala. Jaz kar grem k tistemu gospodu v pisarno, ki je poleg županove sobe koj na levo. Hm, midva se poznava! Prosim torej, gospa. Dobrotnica je izvlekla iz torbice obgri-zen svinčnik ter poprosila za košček papirja. Gospa ji je narekovala izmišljene podatke, ker jo je ženska zabavala. — Zdaj pa. gospa, prosim 5 Din za kolek! Gospa je začela iskati drobiž. — Oh, pa res nimam drobiža, počakajte, bom pokricala punco, če ima kaj. — Nič ne de. gospa, grem pa menjat. — Nikar se ne trudite, bo že punca Sla. Gospa je pošepetala nekaj hčerki na jho. Gospodična se je kmalu vrnila: — Kakšna smola, v trafiki nimajo drobiža! — Bom pa dala zdaj dinar, ko bo prošnja rešena, pa dobite še 20 Din, saj vam jih iz srca privoščim, če bom dobila toliko denarja! je odločila gospa. — No. pa hvala lepa, gospa, in ne pozabite name, ko boste bogati. Nikar ne mislite, da kaj zase porabim, če zahtevam malenkost za stroške, solidna sem, vsa Ljubljana me pozna in trgovska potnica sem za šivalne stroje! Tak pozdravljeni, čaka me še ena .vdola'! Nase vrames Zanimivo predavanje tipvavnllka meteorološkega zavoda dir. Oskarja Reye Ljubljana, 7. novembra. Ljudje so tako odvisni od vremena, da se ze od njega dni zanimajo zanj — hočeš nočeš. Seveda tudi Ljubljančanom ni vseeno. Če sije solnce ali dežuje, čeprav so vajeni glede vremena najhujšega. Nebo nam ni baš naklonjeno, zlasti pa čutimo znamenito ljubljansko meglo, ki nam je skoraj vse leto zvesta. Zato bi tudi človek pričakoval, da bo zbudilo predavanje o vremenu, kakršnega je priredila prirodo-znanstvena sekcija Muzejskega društva snoči na realki, posebno pozornost, zlasti še, ker je predaval naš vremenski strokovnjak, upravnik meteorološkega zavoda, dr. Oskar Reya. Poslušalcev je bilo samo 9, gotovo bi pa bila udeležba neprimerno številnejša, če bi ne bili določili zadnji dan drugega prostora za predavanje. Zaradi nenadnih zaprek snoči ni bilo dostopa na univerzo ter so ljudje mislili, da je predavanje sploh odpovedano. Predavatelj je tako požrtvovalen, da bi predaval tudi, če bi bila udeležba še manjša. Tajnik MD g. prof. Kuščar je pozdravil prisotne ter podal besedo predavatelju. Snov predavanja je bila oblačnost in megla v Sloveniji glede na ljubljansko meglo. Predavanje so ponazorovali štirje diagrami, ki kažejo letni tok (potek) terminske oblačnosti, letni tok meglenih dni, tok oblačnosti in relativno vlago. Vremenski opazovalec beleži oblačnost trikrat na dan, ob 7., 14. in 21. Ako je nebo popolnoma pokrito z oblaki, označi ob- lačnost z 10, ce je jasno z 0, če je pa oblačno samo na pol s o. Srednjo dnevno oblačnost v procentih izračuna tako, da sešteje vse tri številke in deli s 3. Ako hoće dobiti rezultat za ves mesec, za leto ali več let, računa na podoben način. Na podlagi teh računov lahko potem nariše diagram ter ponazori oblačnost krajše ali daljše dobe. Pri nas doseže oblačnost maksimum jeseni in spomladi, minimum pa poleti. Meglo povzroča nepravilni tok oblačnosti, oblačnost pa ciklon (depresija). Za padavine, odnosno nastajanje oblakov, je potreben nizek zračni tlak in zračna vlaga. Najnižji zračni tlak je pri nas pozimi, zato bi morda kdo sklepal, da bi morala doseči oblačnost maksimum tedaj. Pozimi pa ni zrak tako vlažen, da bi bila dana možnost za maksimalno letno oblačnost. Nasprotno pa poleti doseže vlažnost maksimum, a je tedaj tudJ najvišji zračni tlak. Zato ta faktorja poiščeta srednjo pot ter je oblačnost največja spomladi in jeseni in tedaj je največ padavin. Megla nastaja v ljubljanski kotlini tako, da se zrak ob hribih ponoči ohladi do rosišča ter pada v nižino. Pri nas doseže meglenost maksimum septembra, pozimi nekoliko pade. Pozimi so pri nas anticikloni najbolj razviti in zrak ni več tako vlažen. Ljubljana ni popolnoma zaprta pred morskimi zračnimi toki, ki imajo dostop preko Postojne ir Logatca, vendar je pa že toliko odrezana od morja, da je tudi v območju kontinentalnih zračnih tokov. Zato se mrzli, suhi in vlažni morski zrak Emile liaboriau: 8- velemesta Roman — Se bo vsaj zgodila očetova volja! — je pomislil. In nemudoma je napisal de Ptry-rnandour pismo, da ga pričakuje in upa, da nesreča, ki ga je zadela nikakor ne bo izprem^nila njunih načrtov. X. Od Daumana je hitela Diana de Sauvebourg naravnost v očetov grad. Ure so ji tekle zdaj počasi, težko. Ponoči ni mogla zatisniti oči. Končno se je pa le zdanilo. Diana je bila prva pokonci in odšla je v kot vrta, od koder se je videlo na cesto. Toda nobene vesti ni bilo od nikoder. Obed ji je bil muka. kakor rudi večerja prejšnjega dne. Sedeti je morala z roditelji in odgovarjati na njihova vprašanja. Ob treh. ko že ni mogla več vzdržati, ie pa odhitela k Daumanu, ki je že vedel kaj se je bilo zgodilo v grada. — Kaj bi pa radi? — jo je vprašal skoraj osorno. — Priti zdaj k meni je blaznost! Menda bi radi vsemu Bivro-nu povedali, da sva Norbertova pajdaša? — Bože moj, kaj se je pa zgodilo? — Zgodilo se je, da ta nesrečni vojvoda ni mrtev in če ozdravi, smo izgubljeni! Ce pravim mi, mislim sebe, ker bom jaz odgovarjal za vse. Toda Diana je hotela vedeti vse. Prosila ga je in mu grozila, dokler ji nazadnje ni obljubil, da pojde poizvedovat in da pošlje v grad hčerko vdove Rouleau, če do drugega dne ne izve nič točnega. Domenila sta se tudi, kje se zopet snkleta, da se pogovorita kako in kaj. Čim je Dauman zvedel vse podrobnosti o stanju vojvode da Chamodoca, je poiskal Diano. — Norbert menda ni nasul staremu dovolj praška, — ji je začel pravrti. Ta vražji vojvoda ima konjsko naturo. Toda bodite brez skrbi. Ce ostane živ, bo bebast in najin cilj je kljub vsem oviram dosežen. Diana se je zamislila. — Kako to, da mi Norbert nič ne piše? Zakaj? — je vprašala po dolgem razmišljanju. — Zakaj? Ker je previden. Ali ve- ste, da pazijo na vsak njegov korak? Počakati morava. In čakala srn, toda od Norberta ves teden ni bilo nobenih vesti. Diana je bila vsa nesrečna. Prišla je nedelja. Markiza de Sauvebourg je vstala zgodaj zjutraj in šla k jutranji maši, Diana bi pa morala s ko-mornico k deseti. Tega sklepa je bila Diana zelo vesela, ker je upala, da se srečata z Norbertom. Toda njeno upanje je bilo zaman. Ko je prišla v cerkev, se je bila maša že začela, toda klop grajščaka Champ- i do ca ie bila prazna. Počasi je odšla v svojo klop. Župnik se je bil baš namenil na prižnico. To je I bil v Bi vranu najzanimivejši del službe božje, kajti pred pridigo so bili na vrsti j oklici. Župnik se je ozrl po vernikih, potegnil iz brevirja listek in čital: — V zakonski stan nameravata stopili ... Verniki so se v nanetem pričakovanju ozrli na župnika. Po kratki pavzi je nadaljeval z močnim glasom: »Ludvik Norbert de Dompair, markiz de Champdoce, nedoletni zakonski j sin Viljema Cesarja de Dompair in pokojne Isabele de Barneville, njegove žene, bivajoč v tej župniji. In Desire Anna Marie Palouzatova, nedoletna hčerka Reneja Augusta Pa-louzata, grofa de Puvmandour, in njegove žene, pokojne Zoe Staplettove, tudi iz naše župnije ... Diam je bilo, kakor da jo je zadela s prižnice strela. Srce ji je nehalo utripati. Mislila je, da je prišla zadnja ura. Župnik je nadaljeval: — To je prvi in zadnji oklic, kajti obe stranki si nameravata preskrbeti dispenzo od prevzvišenega nadškofa. Potem je pa hitro prečita! običajno formulo: >Ce bi imel kdo kakšne pomisleke proti temu zakonu, je dolžan povedati jih cerkveni oblasti pod kaznijo izobčenja.« Pomisleki! Kako grozna ironija!... Diani je bilo udarcev že preveč Toda sredi te strašne vesti, ko je bila kakor zasuta z razvalinami svoje sreče in svojih nad. je našla uteho v svojem čudovitem ponosu Vstala je smeje in videč blizu svojo prijateljico, je tako daleč premagala svojo slabost, da ji je prijateljsko pokimala, kakor bi hotela reči: — Kdo bi bil kaj takega pričakoval0 Doma jo je pa že čakala žalostna j novica. Ko je vstopila v sobo, sta mar- i kiz in markiza plakala. 1 zebo mešata, ponoči temperatura zelo pade ter tako nastaja megla. Letni tok oblačnosti ▼ Ljubljani se zaradi tega ne krije s pravilnim letnim tokom, kjer ni megle, n. pr. na Obirju, kjer je tudi vremenska opazovalnica. Pravilen letni tok oblačnosti ima n. pr. Zagreb, ki je odrezan od morja. Diagram, ki ponazoruje letni tok me-glenosti, se krije z diagramom, ki kaže letno relativno zračno vlago. Vlaga doseže prav tako maksimum septembra kot megleni dnevi. Cikloni nastajajo na Atlantskem morju in se pomikajo proti vzhodu, odnosno jugovzhodu. Cim bolj se pomika solnce na jug, tem bolj južno smer ubirajo cikloni, kar je razumljivo, ker se umikajo pred visokim kontinentnim zračnim tlakom. Pozimi se zaradi tega vale preko &Danije in Sredozemskega morja proti severni afriški obali Te zimske depresije pa vplivajo le neznatno na oblačnost pri nas zato tudi doseže maksimum jeseni in spomladi in ne pozimi Preko Slovenije se pa pomikajo depresije spomladi in jeseni; spomladi se namreč usmerjajo višje proti severu, ko dan raste, jeseni pa pride Ljubljana v njih območje, ko se, kakor solnce, spuščajo od severa proti jugu. Tako nam je predavatelj nazorno pojasnil muhavost ljubljanskega vremena, čeprav je bilo predavanje predvsem znanstvenega značaja ter bi bilo lajiku težje umljivo, Če bi vsega tako jasno ne razložil. Največja škoda je seveda, ker je bila udeležba tako majhna. Predavatelj pa zasluži zato tem večje priznanje; gotovo bo predavanje ponovil ob ugodnejši priliki ter se mu bo tedaj občinstvo nedvomno oddolžilo. Čar zapada Elitni kino Matica nam pokaže prihodnje dni eno največjih senzacij letošnje filmske sezone. In sicer bo to veliki Foxov zgodovinski epos, ki opisuje kolonizacijo Zapadne Amerike. >Car Zapada« je naslov temu dovršenemu filmskemu veledelu. Po svoji dimenziji in veličini opreme moramo ta film vzporediti s slovitim Ben Hurom, Stroški te produkcije so bili ogromni in so prekoračili vsoto 2,500.000 dolarjev. Angažiranih je bilo čez 20.000 ljudi. Film slika divjino prerije in romantičnih krajev Severne Amerike ter prikaže težavno Golgoto emigrantov - izseljencev, ki so prekoračili stotine in stotine milj, da so prišli do »obljubljene« dežele. Film pa je zanimiv tudi radi mojstrske režije in napetih prizorov in predstavlja kot kulturni dokument eno najslavnejših period ameriške zgodovine. V glavnih vlogah nastopajo: Theo Shall, Marion Lessing in Arnold Korff. Noseče matere morajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvaliio pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ubogo d-ete! — je dejal markiz, — zdaj imava samo tebe! Dianin brat, ki je bil zadnje čase bolan, je nenadoma umrl. Sel je bil prinesel to vest, ko je bila Diana pri maši. Zdaj je bila edina hči. edina dedinja dohodkov, ki so znašali nad šestdeset tisoč frankov letno. Tudi ona je zaplakala, toda ne od žalosti, temveč od divje jeze. Če bi bila prišla ta katastrofa teden dni prej, bi bila zasigurala njeno poroko z Norbertom in preprečila strašen zločin. Zdaj je bil to samo grozen posmeh usode, kazem. Slišala je neprestano usodne oklice. Le kako je mogel nastati tako nepričakovan preokret? Slutila je neko tajno rn hotela ji je priti do dna. Mora priti do Norberta m sicer čim prej. ker je vsako odlašanje nevarno. Sklenila je zapustiti še iste noči skrivaj Sauvebourg in napotiti se v Champ-doce. Kmalu po polnoči, ko ie že vse spalo, si je ogrnila plašč in odšla tiho iz ^radu Vedela je. kako priti k Norbertu. Večkrat ji je bil opisal notraniost gradu ^hampdoce in vedela ie. da irr.a spalnico v pritličju s tremi okni na dvonšče To ji je zadoščalo. Neonaženo je nrišla v grad m rahlo je potrkala na okno. Stran 8 SLOVENSKI N A R O D«, dne 7. novembra 1331 -tev 254 Otvoritev S Naznanjam cen j. damam, da sem otvorila 3. novembra salon modnega damskega krojastva po meri. Izdelovala bom vso damsko garderobo po vseh najnovejših francoskih in angleških žurnalih. Na razpolago imam prvovrstne moči tako, da mi bo mogoče cen j. damam ustreči z najluksurioznejšim, kakor tudi naj soli dne j šim strokovnim delom in točno postrežbo. — V blagohotno naklonjenost se priporoča JOVANKA POTOČNIK lastnica modnega salona LJUBLJANA, Mestni trg 5, II. nadstr. Lovske puške, floberte, brovnlng pištole, lovske in ribiške potrebščine F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 ALPINAi d.zo.z.. L jubl j ana MASARVROVA CESTA (palača Vzajemne zavarovalnice), vljudno sporoča športnikom in turistom, da se preseli v palačo GRAFIKE (nasproti Glavnega kolodvora) v isto poslopje kot S. P. D. in T. K. Skala i u u QDaauuuuiJL]DaEoaaDaLXJiJuiionrH tuuui n n fodlo Najboljše violine strune, citre, tamburice, kitare, telovadni rogovi ter sploh vse glasbeno orodje v velikanski izbiri. ALFONZ BREZNIK, zapriseženi strokovnjak Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7 Zafamčen« cistovoinene moške ln damske blagove mdH)ik ««y«iti mm jesensko In zimsko sezifo razpošilja staroreoomirana zaloga tvornice sukna ^IE^EL-IMHOF, BRNO Palaekeh« tir. 1*, C>«koMova*ka. Največja izbira. — Najnizj« tvoraJike cene. — Najso-IkSnejša isvrsitev veeh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj m poštnine prosto. rt~ M i n K o 1 * šimenc * UClBURNA <*> IZGUBIL SE JE ROBEC od frančiškanskega mostu do pošte z ročno vezenino petit -poinl vzorcem, obrobljen s čipko, kupljen pri tvrdki M. Lefttr geb na Jurčičevem trgu. Ker je drag spomin, se prosi najditelja, naj Istega proti nagradi odda v oglasnem oddelku ^Jutra«. 3090 MED zajamčeno pristen vseh vrst ter čebelarske potrebščine nudi prodajalna Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4 (poleg gostilne Novi svet). 3089 ABSOLVENTINJA trg. tečaja zmožna slovaškega ln nemškega jezika, stenografije ter v b r h pisenmK;d del, Išče služoe Gre udi na deželo. Nastop1 lanko taktć Ponudbe na upravo »SIot. Naroda« pol: »Vestna Jn pridna 3094«. 250 DINARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — »Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! URE POPRAVLJA renovira — večletno Jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta SL L ŽIMO za modroce d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 NA OBROKE lahko kupite Kai potrebujete skoraj v vseL večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge uetajinih trgovcev v Ljubljani, Gigaletova ulica 1 (pri sodniji). 93/L LEPA VILA elegantna, v solnčni legi, radi odpotovanja poceni naprodaj. Radvanjska cesta št. 42, Studenci pri Mariboru. 3105 GOZD IN POSESTVO 35 oralov njiv in travnikov, 50 oralov gozda za sečnjo, s približno 15.000 kom. dreves, od 17—45 cm prsne mere ter 20-letna kultura s 17.000 sadikami, 1 uro od kolodvora, prodam proti takojšnjemu plačilu 650 tisoč Din. Pojasnila daje Leopold Kune, Leše pri Prevaljah. MAJHNO VILO na krasnem prostoru, blizu Rogaške Slatine, kjer bi odlično uspevala majhna letna restavracija, primerno za upokojenca ali kot letovišče, poleg vile sa-donosnik, vrt in vinograd, poceni prodam na odplačevanje. Event. bi tudi zamenjal za hišo v kakem večjem mestu. — Ma-tanič, brivec v Rogaški Slatini. liivoiii:.! v veliki izbiri priporoča A. «& E. Skaberne, Ljubljana PRED ODLOČITVIJO k nakupu obutve za tesen in zimo si oglejte neobvezno gddI® w@0oto 2dQ©d® %®wU®w PODRUŽNICA 9 Sv. PETRA c. 20 Pcsteženi boste s strogo solidnim domačim izdelkom. ^©(MKU^lilNlCIN) Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika Izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO: OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi BAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carmarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG lomači in inozemski za domačo kurjavo in Industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG vrst vseh k" it^it livarnIški, plav-žarskj m plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št 15 X Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milio itd. Novi vzorci, čisti tisk* dobro blago. Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. Trajno ondulacijo na najmodernejšem aparatu, garantiran uspeh, ter barvanje las — izvršuje damski salon „POLANC" Ljubljana, Kopitarjeva ul. l Dalmatinski mošt beli vugava in črni kuč, lastni pridelek. Prispele so nove pošiljke vseh vin. — Cene jako nizke! — Prepričajte se o prvovrstni kvaliteti v AŠKERČEVI KLETI, Aškerce* va ulica 1 in v vinotoču, POLJANSKA CESTA št. 17. — Za obilen obisk se priporoča V. Miloš Čevljarstvo Podpisani MAVRICIJ POBESKA, preje FRANC SZANT-NER, kot dolgoletni prikrojevalec in delovodja Imenovane tvrdke, si Vas dovoljujem tem potom vljudno obvestiti, da sem prevzel ves inventar kakor tudi vse modele in mere od Se živečih prejšnjih cen j. naročnikov z najboljšimi delavnimi močmi in dobrim blagom ter po bolj znižanih cenah kakor prejšnja tvrdka, solidno in točno izdelano. — Sprejemam todi vsa v to stroko spadajoča popravila. — Valed tega se priporočam v pričakovanju cen j. naročil ter beležim z CKmčnim spoštovanjem MAVKICIJ POBESKA, čevljarski mojster, LJUBLJANA« Cankarjevo nabrežje 7/L Iftlakutcttuini paph £g a b (b/i, b/n, b/m, b/rv) > 2000 > > > c (c/i, c/n, c/m, c/iv) > 4000 > > > D (D/I, D/H, D/m, D/IV) > 10.000 > > > E.......... 20.000 > > V oddelke A, B, C, D, E se sprejmejo vse osebe od 1. do 50. leta z 2 letno čakalno dobo, v ostale oddelke vse osebe od 51. do 90. leta s 4 letno čakalno dobo. Komur gmotne razmere dopuščajo, lahko pristopi tudi v več teh oddelkov do največ 54.000, ozir. 51.000 Din. Poleg enkratne majhne vpisne pristojbine, ki znaša od 18 Din do največ 150 Din, se plača za vsak smrtni slučaj v odd. A po 50 par, v odd. B po 1 Din, v odd. C po 2 Din, v odd. D po 5 Din in v odd. E po 10 Din na poemrtninah. — Mladoletni od 1. do 16. leta lahko pristopijo v oddelek A in A/I po 1000 Din podpore za slučaj smrti in doživetja; to se pravi, ako doživijo 21. leto, se jim izplača na roko po 1000, ozir. do največ 2000 Din podpore, istotako v slučaju poprejšnje smrti njihovim staršem. Za odd. D in D/I je potrebno v dvomljivih slučajih zdravniško spričevalo, za odd. E pa vedno. LJUDSKA SAMOPOMOČ; šteje danes že skoraj 30.000 članov ln je izplačala, tekom prvih 4 let že nad 2,500.000 Din na podporah. Ako še niste član LJUDSKE SAMOPOMOČI, zahtevajte takoj neobvezno in zastonj pristopno izjavo. Poverjeniki se sprejemajo za vsak kraj Slovenije! Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ul U Jt LJ AJSJL. Prešernova ulica štev, 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, naknp In prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, predujmi In krediti rsake vrste, eskompi In takaso menic ter naka žila v tn- In Inozemstvo safe - deposlta Itd. Itd. Itd Brzojavke: Kredit LJubHana. — Telefon št 2040. 2457. 2548. Interurban 2706. 2806. JJrejuje Josip Zupančič, n Za >Narodno ttakarnoc Fran Jezecaek, — Za upravo m lnseratni del Usta: Oton Gfarjstcrf, — Val v Ljubljani. -