Poštnina plačana v gotovini
Prezzo - Cena Ur 0.40
iStev. 226.
iskltačna pooblaščenka ca oglaievanje italijanskega in tujega izvora: Union« Pobblidti ItaJiana S. A, Milana
V hjubljani, v sredo, 1. oktobra 1941-XIX
| Uredništvo In nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. |
lieto VI
| Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. =
Concessionaria esclnsiva per la pnbblicit& di provenienca italiane ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milano.
Uspehi italijanskega junaštva v Rusiji
Novo nemško uradno priznanje italijanskemu ekspedicijskemu zboru
12.000 sovjetskih voiakov ujetih Razvoj premišljenih italijanskih operacij pri Dn:epru
Hitlerjev glavni stan, i. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Vzhodno od Dnjepra so italijanske čete pri izvajanju svojih operacij uničile močnejše sovjetske oddelke in so pri tem zajele več tisoč ujetnikov.
Na severnem odseku vzhodnega bojišča je pehotna divizija 28. in 29. septembra izvedla uspešen napad na postojanko, ki jo je sovražnik žilavo branil. Pri tem so zavzeli 120 bunkerjev.
Oddelki letalstva so uspešno napadali železniške prevoze na prostoru okoli Harkova in so prav tako uničevali železniške proge vzhodno od Petrograda in železniško progo proti Murmansku.
Vzhodno bojišče, 1. oktobra, a. Udeležba italijanskega ekspedicijskega zbora pri veliki^ bitki za uničenje ruskih sil na levem bregu Dnjepra, je postala te dni silno obsežna. Italijanski ekspedicijski zbor je s sijajno izvedeno akcijo naredil nov žep, v katerem so se ruske čete nenadoma znašle obkoljene. Na bojišču so italijanske sile na dolžini 100 km razvile svoje operacije v štirikotu, ki 6e ob treh stranicah naslanja na tri reke. Tako .je bilo mogoče, da so dobile v precep več ruskih divizij severno od Dnjepra. Obsežen manever, ki eo ga izvedle italijanske čete, prepeljane tja z avtomobili, in njihovi točni premiki, se dele v dve obdobij, ki podajata prav zanimivo sliko odličnosti in premišljenosti načrtov, katere je izdelalo poveljstvo italijanskega ekspedicijskega zbora. V prvem obdobju so naše velike enote s koncentričnim napadom v smeri od severovzhoda proti jugovzhodu zaprle žep. Potem so krenile proti severu in razrezale žep na drobne odseke in začele ozemlje čistiti vseh sovražnikovih oddelkov. S tem je bila ustvarjena možnost za začetek drugega dela operacij. Bitka je bila srdita in je pokazala vse visoke odlike in junaštvo italijanskega vojaka. Vojaki so morali premagati številne težave, posebno za številna z minami posejana zemljišča, ki jih }e bilo treba očistiti min prej, preden se je čeznje vsula glavnina naših čet.
Sovražnik je pri svojem odporu uporabljal veliko oklepnih vozil in skušal kar se da podaljšati svoj odpor, kar pa 6e je nazadnje izkazalo kot brezuspešno. Nikakor sovražnik ni mogel preprečiti, da ne bi naši vojaki že po prvem dnevu operacij zaprli narejeni žep. Po končanih operacijah se je ugotovilo, da je imel sovražnik velikanske izgube. Ozemlje, na katerem je bila razporejena ena ruska divizija, je bilo vse posejano s trupli. Od začetka operacij pa do zaključka so italijanske čete ujele več kakor 5000 Rusov. Pričakovati pa je treba, da se bo to število še močno povečalo. Ti ujetniki so iz vrst štirih sovjetskih divizij, ki so zašle v žep. Razen teh so italijanske čete zajele tudi mnogo plena. Orožje vseh vrst in različni material je padel v naše roke. Bitka pa 6e z vso srditostjo nadaljuje in se bo končala s popolnim uničenjem vse sovjetskih enot, ki so bile obkoljene. Med vojaki so se posebno odlikovali pontonirji, ki so v štirih dneh obnovili promet preko nekega moetu čez Dnjeper, čeprav je bil sovražnik dvakrat razbil most. Tudd letalstvo je sodelovalo pri tej zmagoviti akciji, ker si je znalo zagotoviti nadoblast v zraku. Letalstvo je zbilo tudi tri sovjetska letala tipa »Super Rata«. Pomožne čete so odlično delovale navzlic terenskim težavam in velikim razdaljam, ki jih je bilo treba Premagati. Tudi Črne srajce so te dni prispevale
svoj prvi krvni davek in so tudi na ruskem bojišču pokazale svoje junaštvo. Kakor je bilo že v začetku rečeno, nadaljujejo sedaj naše čete z uničevanjem zadnjih ostankov sovražnikovega odpora in uspešno zatirajo sleherni poskus sovražnika, da bi se izvlekel iz žepa skozi italijanski obroč.
Berlin, 1. okt. 9. 29. septembra je moskovski radio javil, da so Nemci 27. septembra izgubili 150 letal v razmerju z 28 izgubljenimi sovjetskimi letali. Ta vest je. kakor poroča DNB iz vrst nemških vojaških krogov, prazna izmišljotina. Nemško letalstvo je tistega dne uničilo 26 ruskih letal v letalskih dvobojih, 10 jih je zbilo proti-
letalsko topništvo, 92 pa jih je bilo razbitih na tleh. V celoti so torej Sovjeti izgubili 123 letal, med tem ko so Nemci izgubili le pet letal.
Berlin, 1. okt. s. Kakor poroča DNB, so imeli Rusi tudi 28. septembra na srednjem odseku vzhodnega bojišča hude izgube.
Stockholm, 1. okt. s. Radio Moskva je sporočil, da so nemški letalski oddelki v noči od ponedeljka na torek dvakrat napadli sovjetsko prestolnico in sicer ravno takrat, ko je bila v Kremlju konferenca ruskih, angleških in ameriških zastopnikov. Napad se je ponovil proti jutru, tik pred jutranjo zoro.
yojno poročilo štev. 485
Zmagovite letalske akcije v Afriki in na Sredozemlju
Sever na Afrika: Na bojišču pri Tobruku je bil odbit angleški napad, ki je bil pripravljen od topništva. Nemška letala so dne 27. septembra bombardirala naprave in skladišča v trdnjavi Tobruk, kjer so nastale velike eksplozije in požar}. Naša letala so v noči na
29.	september bombardirala vojaške dlje v Tobruku in Marsa Matruhu. Doseženi so bili vidni uspehi.
Vzhodna Afrika: Živahna delavnost naših prednjih oddelkov na raznih postojankah v pokrajinah Gkmdar.
Angleška letala so včeraj s strojniškim og-
njem obsipala in bombardirala letališča v Cagliariju in v Kataniji, kjer je nastalo nekaj škode, žrtev pa ni bilo. V Cagliariju je bilo sestreljeno eno letalo od protiletalskega topništva, eno letalo pa od lovskih letal.
Na Sredozemskem morju je pomorsko ogledniško letalo vzdržalo hud boj s šestimi angleškimi lovci in sestrelilo tri. Nazadnje je podleglo premoči, del posadke pa je bil rešen. Neko drugo ogledniško pomorsko letalo je bilo napadeno od dveh angleških letal vrste »Blenheim« in je eno letalo sestrelilo ter se vrnilo nepoškodovano na svoje oporišče.
Odmevi sveta ob presenetljivi italijanski zmagi na Sredozemlju
Berlin, 1. oktobra, s. Nemški tisk še vedno v dolgih člankih razlaga pomen velikih uspehov, ki so jih dosegle italijanske letalske torpedov-ke na Sredozemlju zoper angleško brodovje. Listi pravijo, da te uspehe dopolnjujejo nove zmage italijanskih vojakov na vzhodnem bojišču ob Dnjepru.
Miinchen, 1. oktobra, s. Bitka na Sredozemlju zavzema prve strani v miinchenskih listih, ki z velikim poudarkom prinašajo včerajšnje italijansko izredno vojno poročilo. Listi pravijo, da italijanski uspeh nad vse jasno dokazuje:
1. Da je oblast nad Sredozemljem dejansko ušla iz rok Anglije, če si ta samo v presledku dveh ali treh mesecev upa poskusiti, ali bo kak ladijski sprevod v spremstvu zelo močnega bro-dovja mogel prepluti nevarno ožino.
2. Da je zaradi tega dosti bolj važno, če so zadete in postavljene izven boja vojne spremljevalne ladje, kakor pa, če so potopljeni parniki s tovorom.
Bern, 1. oktobra, s. Vsi včerajšnji švicarski listi zelo poudarjajo izredno italijansko vojno poročilo o veliki zmagi letalstva na Sredozemlju in o hudih izgubah, prizadejanih angleškemu vojnemu brodovju.
Tokio, 1. oktobra, s. Japonski listi z največjim poudarkom prinašajo italijansko izredno vojno po-
Novi sklepi na seji ministrskega sveta
Novi zakonski načrti določajo ureditev taks za slovenske medicince v Italiji, urejajo materijelni položaj učnega osebja In določajo uvedbo rodbinskih doklad za delavne slo|e v Ljubljanski Pokrajini
Rim, 1. oktobra, s. Včeraj se je spet sešel ministrski 6vet pod predsedstvom Duceja ter poleg običajnih upravnih sklepov sprejel Še naslednje zakonske načrte:
Prosveta:
O ustanovitvi poljedelske fakultete na vseučilišču v Palermu.
0 ureditvi pristojbin za slovenske študente z ljubljanskega vseučilišča, ki se bodo vpisali na druga vseučilišča v državi, da dopolnijo študije.
Zakonski načrt, po katerem prehajajo na državo vsi šolski zavodi, ki so doslej bili pod upravo rimskega guvernerja.
O pouku telesne vzgoje.
O	ureditvi materialnega položaja za vodstveno in učne osebje v priključenih pokrajinah, ki so prej pripadale bivši Jugoslaviji. Zakonski načrt določa primerne plače ca dve leti. Zakonski načrt dalje priznava temu osebju pravico, da ostane na kraju svojega porekla.
Javna dela:
Minister za javna dela je predlagal naslednje *akonske načrte:
O podpori za obnovitev zasebnih hiš, porušenih zaradi vojne v Mentonu in po drugem zadenem francoskem ozemlju ter za popravilo Javnih stavb na Krfu in drugih jonskih zasedenih
otokih.
•. O podpori za ljudske hiše v občinah Marsice,
so trpele zaradi potresa in poplav, j. O podaljšanju roka in davčnih olajšavah za tlačijo nekaterih cest v Turinu.
O °dpravi državnega zavoda za javna dela P° občinah.
0 spremembah delovnega področja pri cestnih odborih v Trstu, Anconi in Zadru.
Državnemu zavodu za ceste je izročena skrb za ceste, ki bodo razglašene kot državne v Ljubljanski, Reški, Zadrski in Splitski pokrajini.
Minister za poljedelstvo in gozdove je predlagal naslednje zakonske načrte:
Za pospešitev pridelovanja pšenice, rži in ječmena z nagradami. Za vsak hektar, posejan z omenjenim žitom, je določenih 200 lir nagrade.
O izrednih ukrepih za obdelavo nepogozde-nega ozemlja na pobočjih hribov. O ureditvi pridelave, razdeljevanja in porabe lesa za kurivo ter premoga med vojno. Zakonski načrt določa vse potrebno glede industrij, ki se morajo glede tega obrniti na gozdno milico.
Prometni minister je predlagal naslednje zakonske načrte:
0 spremembah plač pomožnega osebja na železnicah, o rodbinskih dokladah za izredno osebje, o končnovoljavnih koncesijah za avtomobilska podjetja v javni službi. Te koncesije bodo veljale še 6 mesecev po sklepu miru, o obdavčenju javnih prometnih ustanov, o spominskih znamkah za 2000-letnico rojstva Tita Livija.
Minister za korporacije je predlagal naslednje zakonske načrte:
O rodbinskih dokladah na področju trgovine, obrti in poljedelstva. Rodbinske doklade dobe vsi, ki nimajo nad 2000 lir plače.
O raztegnitvi določil glede rodbinskih doklad na delavstvo v nov) Ljubljanski pokrajini in dragih priključenih ozemljih.
O uvedbi bolniškega zavarovanja v pokraji-
ročilo o bitki na Sredozemlju. Prinašajo podrobnosti iz nje ter poveličujejo drznost in veličastno skušenost italijanskih letalskih torpedovcev.
Kopenhagen, 1. oktobra, s. Danski tisk prinaša pod mogočnimi naslovi izredno vojno poročilo o zmagi na Sredozemlju. Listi pravijo, da daje to poročilo jasno sliko o živem italijanskem letalskem delovanju na Sredozemlju in da znova potrjuje junaški duh in pobude italijanskih letalcev.
Bukarešta, 1. oktobra, s. Z naslovi čez več kolon prinašajo romunski listi italijansko izredno vojno poročilo o letalski in pomorski bitki na Sredozemlju
San Paolo, 1. oktobra, s. Zmaga italijanskega orožja v pomorski bitki na Sredozemlju je vzbudila neskončen vtis in navdušenje med Italijani v Braziliji. Listi z velikim poudarkom prinašajo izredno vojno poročilo o tem dogodku.
Budimpešta, 1. oktobra, s. Vsi madžarski listi se obširno bavijo z zmago fašistovskega letalstva na Sredozemlju. Prve strani listov so v celoti posvečene junaštvom italijanskih kril. Listi pravijo, da Italija dokazuje, da je Sredozemlje zares njeno morje in da je italijanska hrabrost dala s to zmago spet novih dokazov o sebi. Ta zmaga bo ostala v zlatih črkah vklesana v letopisih bojnega junaštva. Italijanski letalci in vsi italijanski vojaki so ob tisoč prilikah znali svetu dokazati, da se hrabro bore za uvedbo novega reda v Evropi. Zmaga je na pohodu, pravijo madžarski listi.
Atene, 1. oktobra, a. Grški listi razpravljajo o veličastni zmagi italijanskega letalstva in poudarjajo angleške izgube ter junaštva letalskih poveljnikov, ki so se žrtvovali, da bi zagotovili domovini zmago.
Madrid, 1. oktobra, s. Vsi španski listi pod velikimi naslovi prinašajo novico o zmagoviti italijanski akciji na Sredozemlju. >Alcazar< piše, da sd Os zagotavlja zmago na morju in na kopnem.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
nah Julijske in Tridentinske Benečije. O uvedbi nagrad za rudarska raziskavanja, o omejitvi porabe plina iz premoga na osnovi porabe v aprilu 1941, o nacionalizaciji industrij. Po tem načrtu bodo vse industrije, ki so pod sekvestrom, prišle v roke italijanskih ustanov, o pooblastilu Državnemu fašistovskemu zavodu za socialno skrbstvo, da določi 250 milij. lir raznim fašistovskim ustanovam za zidavo ljudskih hiš. O končnih določilih glede prodaje in izvažanja platine, zlata, srebra, biserov in draguljev. O davčnih olajšavah v poljedelstvu in o spremembah raznih dajatev pri delodajalcih in delojemalcih te vrste.
Minister za ljudsko kulturo je predlagal naslednje zakonske načrte:
O izkoriščanju del, ki jih varuje avtorsko pravo, ki pa so lastnina avtorjev sovražne države,
o	ureditvi in razvoju lahke glasbe, o ustanovitvi italijanske gledališke zveze za ljudsko kulturo, o podaljšanju roka za dodelavo tujsko - prometnih ustanov. Rok Je podaljšan za dve leti po koncu vojne. Podaljšane so tudi vse davčne olajšave, ki so v zvezi s temi deli, o podaljšanju narodne razporeditve hotelov, penzionov in gostiln, o raziskovalnem zavodu za kinematografijo in o spremembah glede zakona za tiskovno korporacijsko ood-ročje, kakor to zahtevajo nove naloge.
Današnji številki »Slov. doma«
to priložene položnice. Blagovolite se jih (imprej poslužitil — Nakažite z naročnino za list tudi 11 lir za »Slovenčev koledar<1 »Slovenčev koledar« mora biti v vsaki hiiil
Tajnik hrvaških ustašev v Rimu
Rim, 1. oktobra •. Tajnik hrvaške us tačk e stranke je v spremstvu svojega zastopstva in ta-šistovskih dostojanstvenikov takoj po prihodu v Rim odšel v kraljevi grad in le vpisal v dvorne knjige. Nato se je v Pantheonu poklonil pred grobovi kraljev ter pred spomeniki Neznanemu vojaku in padlim fašistom. Povsod je hrvatsko zastopstvo bilo deležno toplih manifestacij. Nato je hrvatski poglavar odšel na vrhovno poveljstvo GIL-a kjer ga je sprejel podtajnik stranke Mezza-soma. Zatem je Blaža Lorkoviča sprejel glavni tajnik stranke Serena. Lorkovič je ministru Serenu prinesel poglavnikov pozdrav ter poveličeval prijateljske zveze, ki družijo mladi hrvaški narod ter Mussolinijevo Italijo. Tajnik stranke mu je pozdrav vrnil ter poudarjal pomen sodelovanje obeh narodov v novi Evropi.
Izmenjava bolnih ujetnikov med Nemčijo in Anglijo
Berlin, 1. okt. e. Na podlagi ženevske pogodbe iz 1. 1929. glede ravnanja s težkimi ranjenci, bolnimi vojaki in sanitetnim osebjem, ki je bilo ujeto v vojni, je nemška vlada predlagala angleški vladi izmenjavo vojaških oseb, katerih se določila ženevske pogodbe tičejo. Objavljeno je bilo tudi, da je število težje bolnih angleških ujetnikov v Nemčiji dvanajstkrat večje kakor pa število takšnih nemških ujetnikov v Angliji. Angleška vlada je sprejela to ponudbo. Angleški ranjenci bodo prepeljani preko Rokavskega preliva. Prevzela jih bo neka angleška bolniška ladja, ki bo v zameno pripeljala ranjene nemške ujetnike iz Anglije.
Trije češki zarotniški generali ustreljeni
Berlin, 1. oktobra s. Tisk v češkomoravskem protektoratu poroča, da sta bila bivši armadni general Jožef Bily ter bivši divizijski general Hugo Vojta obsojena v Pragi na smrt, ker sta pripadala voditeljem uporniške skupine. Namen te skupine je bil s silo odtrgati Češko in Moravsko od Nemčije ter ustanoviti neodvisno češkoslovaško državo. Na smrt sta bila obsojena tudi dva druga Čeha, ki sta pripadala neki premakljivi zarotniški skupini ter kupovala orožje vseh vrst. Vojaško sodišče v Pragi je obsodilo na smrt tudi češkega bri-gadnega generala v rezervi Franca Horačeka ter pet drugih Čehov iz Prage, ker so kot komunisti pripravljali veleizdajalska dejanja. Na smrt je bilo obsojenih še petnajst drugih oseb. Vsi so bili ustreljeni.
Angleški ministrski predsednik o položaju Rusije in o spomladanskih vojnih nevarnostih
Rim, 1. oktobra, s. Angleški ministrski predsednik je včeraj imel že dolgo naznanjeni govor o vojnem položaju ter zlasti o stališču Anglije do Rusije. V svojem govoru pred poslanci je najprej dal nekaj izjav napačnega in neupravičenega optimizma glede bitke na Atlantskem morju, glede Rusije in glede angleške in ameriške pomoči zanjo pa je rekel:
»Angleški in ameriški zastopniki pri posvetih v Moskvi zdaj točno vedo, koliko moremo dati Rusiji mesec za mesecem od danes. Moram pa takoj dodati tole: če hočemo Rusijo spraviti v položaj, da bb končno ostala na bojišču kot vojskujoča se sila prve vrete, se mora angleško ljudstvo zelo resno žrtvovati in napenjati vse sile. Združene države pa morajo poskrbeti za nove ogromne naprave ali pa za spremembo sedanjih naprav v vojne tovarne.«
Sporočil je, da bo v kratkem razglašen sporazum med Anglijo, Sovjeti in Perzijo, ki bo angleški zaveznik v bodočem razvoju vojne, nato pa je nadaljeval:
»Zima nam ne daje nobenega zagotovila, da se bo nemški pritisk oslabil in zatrdno lahko pričakujemo prihodnjo pomlad zelo silovitih bojev, dosti bolj silovitih, kakor pa so se dozdaj razvijali v tej vojni na Vzhodu. Tedaj se bo tudi v vseh oblikah prikazala nevarnost za vdor na naše otoke.*
Vesti 1. oktobra
Angleška križarka »Manchester«, 9.400 ton, je
sedaj v Filadelfiji na popravilu.
Japonski list »Nlči-Niči« opozarja Japonsko na nevarnost, ki ji preti s tem, da Združene države zalagajo Sovjetsko Rusijo z orožjem na skrajnem Vzhodu, katero bi mogli Rusi uporabiti proti Japonski Predsednik grške vlade general Colacoglu je sprejel zastopnike delavskih organizacij iz Aten in Pireja. Izjavili so mu, da so pripravljeni sodelovati z vlado im zasedbenimi za dobro grškega prebivalstva.
Posebno špansko sodiiče za zatiranje masonerije in komunizma je obsodilo na 30 let zapora in izgubo državljanskih pravic Negrina, Alvareza de Albernoza in Limiana, Angela Calarza, Gago in Viktorja Kenta, bivše republikanske voditelje, ki so edaj v tujini.
Konferenca med Anglijo, Združenimi državami in Čangkajškovo vlado bo imela le začasen uspeh, piše japonski list »Ceiugi Shogyo«. V celoti dela največ preglavic Angležem in Amerikan-cem vprašanje ceste, ki veže Kino z Indijo.
Razstava ljubljanskih regulacijskih načrtov je bila včeraj odprta
Zanimivo razstavo Je odprl Ekscelenca Grazioli
ljubljena, 1. oktobra. |
Včeraj opoldne je bila v prijaznem Jakopi* cevem paviljonu odprta zanimiva razstava številnih regulacijskih načrtov, katere so naredili številni arhitekti in inženirji. V razstavljenih načrtih je veliko pobud in zdravih zamisli, kako si posamezni strokovnjaki zamišljajo bodoči razvoj slovenske prestolnice, da je vsa razstava gotovo vredna podrobnejšega ogleda.
2e pred prihodom Eksc. Graziolija, ki je bil naprošen za otvoritev te za naše mesto pomembne razstave, so se zbrali številni predstavniki našega javnega življenja z županom dr. Adlešičem na čelu. Ko se je pripeljal Visoki komisar, ga je pozdravil dr. Adlešiff in ga po kratkih uvodnih besedah, 6 katerimi je očrtal pomen in namen razstave, zaprosil, naj odpre razstavo.
Ek«c. Grazioli je potem v toplih in jedrnatih besedah spregovoril nekaj besed, s katerimi je izrazil svoje veselje nad tako uspelo in bogato razstavo regulacijskih načrtov, ki kažejo, da bo Ljubljana v bodočnosti doživela še lep razvoj. Hkrati pa je Ekscelenca Visoki komisar izrazil svojo vero, da se bodo predloženi
načrti v mejah finančne zmogljivosti mestne občine tudi uresničili. Pri vsem tem je visoki pokrovitelj poudaril, da bo stremljenja mestne občine, kar se regulacije mesta tiče, verno zasledoval in da bo te načrte tudi podpiral, kolikor bo to v njegovi moči. Njegova najiskrenejša želja je, da se bo mesto Ljubljano razširjalo tudi zanaprej tako, kakor se je dozdaj in kakor se razvija danes. Tako je bila razstava odprta.
Potem so si številni ugledni udeleženci z zanimanjem ogledovali lepe in stvarne regulacijske načrte. Eksc. Visokemu komisarju je tolmačil razstavljene projekte univ. prof. dr. Stele Franc. Visoki komisar se je posebno za prvo nagrajene načrte živo zanimal in kazal polno razumevanje za bodoči razvoj našega mesta kakor si ga je zamislil stvaritelj nagrajenega načrta. Po daljšem ogledu razstavljenih projektov je Eksc. Visoki komisar s svojini spremstvom zapustil razstavno dvorano, prav tako pa tudi drugi odličniki.
Okusno prirejena razstava, ki kaže naše mesto, kakršno bo čez desetletja in desetletja, je vredna ogleda. Razstava je dnevno odprta in si jo bo lahko vsakdo ogledal.
Dolenjski okraj se tudi lepo razvija
Ljubljana, 80. sept.
Ko smo do sedaj opisovali razvoj in napredek posameznih okrajev in predmestij Ljubljane, je marsikdo pomislil in se spomnil: »Kaj pa dolenjski okraj, kaj se tam nič ne gibljejo, nič ne zidajo, nič ne lepšajo svojega okraja?« Pa temu ni tako, nasprotno, v zadnjih letih so tudi v dolenjskem okraju mnogo gradili, dosti lepega storili in dolenjski okraj prav tako drži korak s splošnim napredkom vse Ljubljane. Res je, da sta na primer Slika in Bežigrad mnogo bolj napredovala, toda tam so bili dani vse ugodnejši pogoji, kakor v dolenjskem delu. V zadnjem času pa, odkar se je začela mestna občina bolj brigati za ta del mesta, tudi tu cvete živahno delo in življenje.
Predvsem se je v zadnjih letih znatno zboljšala Dolenjska cesta. Cesta ima sedaj trdno cestišče, medtem ko je bila poprej ena sama dolga luža blata ali pa prava mala Sahara prahu. Dolenjska c. ie bila zboljšana in takoj se je pričelo gradbeno življenje oh njej poživljati. Cesta je sedaj še bolj izpostavljena težkemu prometu, zlasti motornim vozilom ter bo treba na njej stalno delati, da se obdrži vsaj na dosedanji višini, če se ji že ne da stalen, trden tlak, bodisi iz velikih granitnih kock, ki so edine za dolgo dobo zmožne prenašati tako težek promet, kakor sedaj vlada na njej, ali pa bitumen, oziroma asfa't.
Drug velik napredek je bil storjen, ko je bil odpravljen prejšnji nemogoči zastareli tramvajski tir in ves tramvaj moderniziran ter podaljšan tja do Rakovnika, skoraj do Rudnika.
Sedaj popravljajo tudi Ižansko cesto, ki je, .. v kolikor spada pod dolenjski okraj, zadnja leta
1	‘ pridobila mnogo lepih stavb in vil, zlasti v smeri proti kopališču na Ljubljanici.
Na pobočju okoli Salezijanskega zavoda, ki je nfI ttilo nekoč skoraj prazno, so zadnja leta zrasle same nove vile in sliKOvite stanovanjske hiše, ki se ves dan vesele sonca. Omeniti je treba tu redko vilo, ki jo je pred leti arh. Tomažič zgradil nekemu trgovcu. Ta vila je na pol vila, na pol vrt, res vzorno bivališče. Tudi Salezijanski zavod se je znatno razširil in leto« pridobil nov, velik trakt. V zavodu je nastanjena tudi ena državnih gimnazij. Rakovnik ni samo cerkveno in romarsko središče dolenjskega okraja, temveč je tudi njegovo prosvetno žarišče, še več, tu je tudi eno važnih športnih središč vse Ljubljane. Igrišče SK Korotana pod Rakovnikom ima namreč zelo lepo in sončno lego, tu se zbira mladina vsega okraja in še oddaleč.
Tudi ob Dolenjski cesti sami od mitnice dalje je zraslo zadnja leta več novih hiš z vrtovi in prej dolgočasna cesta je dobila prijaznejše lice. Pri Jelačinu je meja ljubljanske občine, — toda samo za levi del ceste, na desni strani pa sega Ljubljana še daleč proti Lavrici. Toda ljudje se sedaj ne zmenijo dosti za občinske meje, grade na levi in na desni strani ceste ter nižje od cest, ob stradonih, ki vodijo na Barje.
Kraj je res primeren: stavbišča niti niso draga, tu je še deviška zemlja, ki jo novi doseljenci pridno spreminjajo v stavbišča in v vrtove.
Rudnik sam postaja že sestaven del Ljubljane in nekoč bo padel — vsaj njegov del ob Dolenjski cesti, v naročje mestne občine.
Nekaj posebnega je napredek naselbine Ga-Ijevice. Pred kakšnimi 20 leti je mestna občina kupila tu srednje velik zamočvirjen travnik. Ta-
Do 15. oktobra lahko naročite »Slovenčev koledar«
Zato ne odlašajte, ampak se takoj poslužite položnice, ki so bile v ta namen priloženel
»Slovenčev koledar« — Ljubljana —- Kopitarjeva ulica st. 6
krat so nekateri očitali tedanjemu županu dr. Periču, da je predrago plačal ta travnik, na katerem ni raslo drugega kakor gola preslica. Ko je mestna občina razdelila ta travnik med revne ljudi, ki so tu postavljali svoje hišice, je že v prvem lotu samo za najemnino dobila toliko, kolikor je dala prej za ves travnik! Sprva, leta 1080 in še nekaj let pozneje, so ljudje plačevali za vsako hišo s koščkom vrta po 120 din letno najemnine,
— hišico so si morali seveda sami postaviti, — sedaj plačujejo po 22.80 lir, torej polovico. Prve hišice so bile res zasilne barake, toda večjih niti graditi niso smeli, toda ljudje so gradili vedno lepše, vedno bolj prostorne in gosposke, že skoraj same nove male vile. Danes je tu 185 hiš, od teh je le malo zapuščenih in nepobeljenih, neometanih. V njih stanuje okoli 200 družin — v nekaterih večjih hišah sta namreč tudi po dve, 1 tri družine. Vsa zemlja je tod skrbno obdelana, do najmanjše dlani. Trud teh družin, ki so si svoje domove od ust pritrgali, se je poznal tudi v vsej Ljubljani, saj je 200 družin dobilo zdrava stanovanja na sončnih, zračnih tleh in te družine ne večajo tako stanovanjske stiske v mestu.
Uspeh teh naseljencev je opogumil še druge, ki so si že ali pa si še v bližini Galjevice kupujejo male parcele ter si postavljajo lastne domove.
Tako je torej dolenjski okraj prispeval svoj znaten del k dvigu in k olepšanju, povečanju mesta Ljubljane.
Športno življenje na Dolenjskem je prav živahno
Ribnica, 30. septembra.
Na Dolenjskem so športniki vedno prid-nejši. Vodno znova pokaže kak dolenjski klub, da bo nekoč še resna konkurenca marsikateremu, sedaj vodečemu klubu. Skoraj vsako leto
se ustanovi kak nov klub in sedaj jih je na Dolenjskem že lepo število.
Skoraj vsakdo pozna novomeškega Elana, ki je sedaj še najbolj priden klub. Letos je imel tudi največ uspehov. Je pa tudi najstarejši dolenjski klub.
SK Belokrajino tudi vsak pozna, saj je letos iznenadil vse športno občinstvo v Novem mestu, ko je porazil Kočevje, in postal tekmec za pokal, ki ga jim je odnesel novomeški Elan.
V Kočevju imamo kar dva Športna kluba. Prvi SK Kočevje, slovenski klub, je bil včasih vodilen klub na Dolenjskem, toda zadnje leto je občutno popustil. Drugi kočevski klub je SK Rapid, v katerem pa se športno največ udejstvujejo samo kočevski Nemci. Prej je večkrat igral, zadnja leta pa je popolnoma opustil tekmovanja in članstvo večinoma trenira in telovadi samo v svojo zabavo.
V Ribnici do lanskega leta nismo imeli nobenega kluba. Ko smo gledali in brali poročila drugih tekmovanj, smo večkrat pomislili, da bi mi tudi lahko kaj pokazali. Res, da smo pred 10 leti imeli klub, ki je Kočevju večkrat pokazal, da se ga ne boji, toda, ko so se člani razšli, je klub zaspal in tako je ostalo do lanskega leta. Morda ga tudi še sedaj ne bi bilo, ker starejši obsojajo vse športno udejstvovanje kot zapravljanje časa, toda sešla se je mladina, ki je polna idealizma in vztrajnosti. Med pobudniki je bil tudi Matija Križman, ki se je že prej udejstvoval pri nogometu v Ljubljani, potem g. Franc Arhar, postajni načelnik, ki je bil tudi prvi klubov predsednik in ki še vedno vodi klub z veliko požrtvovalnostjo, in Milan Zajc. To so ustanovitelji kluba, ki še danes vsi sodelujejo. Letos so člani kluba že mnogo igrali. Mnogo imamo naraščaja, ki nam obeta dati dobre borce na športnem polju in lepe uspehe za Ribnico.
Sedaj imamo v Ribniški dolini še enega novega nasprotnika. V Velikih Laščah so ustanovil^ športni klub. Prav jel Sedaj nas je že precej in prihodnje leto že lahko napravimo samostojno dolenjsko prvenstvo, ker bo konkurenca velika, zanimanje med ljudmi pa vedno l>olj raste. Vedno več gledalcev je na tekmah, za kar so športniki zelo hvaležni.
Septembra 45 navijalcev obsojenih
Ljubljana, 1. oktobra.
Zanimiv je bežen pregled kazenskih zadev, ki 6e razvijajo na okrožnem sodišču glede prestopkov prekoračenja najvišjih cen po členu 7 uredbe o cenah z dne 12. marca t 1. Prihajajo pa Še včcino nove prijave na državno tožilstvo, ki nato odreja prestopnikom kazenske preiskave zaradi navijanja cen. Kazenski sodnik — poedinec razpravlja no dvakrat na teden o navijalskih zadevah v veliki razpravni dvorani št. 79. Tu in tam prihaja k tem razpravam kak poslušalec, ki je sam posredno prizadet in se skuša nekako vživeti, kako naj bi sam nastopil pred g. sodnikom.
V	septembru je bilo že 91 obtožencev pred sodnikom, ki so podajali odgovor in polagali račune o svojem nepoštenem m grdem navijalstvu. Glavni kader tvorijo mesarji. Od 91 obtožencev je bilo 45 obsojenih skupaj na 319 dni zapora in na 15.000 lir denarne kazni, od teh pa 35 poleg tega še na povprečnino v »kupnem znesku 4.990 lir. Nekateri so bili oproščeni in teh je bilo septembra 35, proti 11 obtožencem pa se kazensko postopanje še nadaljuje, da se zaslišijo nekatere priče in izvedejo še drugi dokazi.
»Mesarji so v teh časih tudi nervozni«, je pripomnila sodniku neka obtoženka, vdova po mesarskem mojstru, ki vodi samostojno svojo mesarijo. Bila je gospa Pepca obtožena, da je neki stranki, ki jemlje pri njej meso že 10 let, sredi julija prodala 29 kdg mesa za 4 lire Bilo je prav 19. julija, ko 60 dinarji nehali biti plačilno sredstvo pri nas in je postal lira edino zakonito plačilno sredstvo. Gospa se je pred sodnikom opravičevala, da se je pomolila in je lire zamenjala za dinarje, ker je bila na te bolje navajena. Bila je nekoliko nervozna, a se je tudi že zgodilo, da se je pri računanju pomo-tila v svojo škodo ter je dala nazaj mesto dinarjev,
enaki znesek lir. Sodnik je -	.-katere	priče,
ki so potrdile, da je obte.	.	-dno prodajala
meso po oblastno določeni najvišji ceni in 6e je tudi zmotila v svojo škodo. Tudi v konkretnem primeru je bila nastala pomota. Sodnik je obtoženko oprostil.
Konec septembra dež
Ljubljana, 1. oktobra.
»Kakoršen septembra začetek, takšen konec,« pravijo stari vremenarji. To vremensko pravilo deloma drži, toda nobeno pravilo ni brez izjeme. Nekatera leta je bilo tako, da so bili prvi, kakor tudi zadnji dnevi septembra lepi in sončni, druga leta pa hladni in deževni. Lanski 30. september na primer je bil prav hladen ter je znašala najnižja jutranja toplota le + 4.8 C, leta 1930 pa je
30.	septembra živo srebro v toplomeru zdrknilo celo pod ničlo ter je znašala jutranja najnižja toplota —0.8. Takrat so stoječe vode prvič zamrznile.
Včeraj so se deževni oblaki počasi kopičili nad mestom in okolico. Trajal je boj med vsemi silami in strujami. Naposled je začelo okoli 14.50 rositi in pozneje deževati. Nalahno je deževalo z manjšimi presledki vse do 3 zjutraj. Od včeraj do davi je padlo 3.6 mm dežja, kar je znamenje, da ni bilo kakih hudih in silovi- I tih nalivov. Danes dopoldne je močno oblačno.
V	septembru je bilo vsega 7 deževnih dni s 72 milimetri dežja. Davi je bila najniya jutranja toplota +13.6, včeraj naj višja +16.5 stopinj C. Barometer pada in je njegovo stanje bilo davi 765 mm.	—d.
Prve kostanjarske stojnice po mestu
Ljubljana, dne 1. oktobra.
Čas pečenega kostanja se je približal. Kosta-njarji so komaj čakali, kdaj bodo zreli prvi kostanji, kdaj bodo postavili svoje stojnice, kakor vsako leto, kdaj bodo spet nekaj zaslužili. In včeraj ao postavili prve kostanjarske stojnice po nekaterih krajih, kjer so že doslej stale vsako leto. Na Kongresnem trgu je zrasla ena izmed prvih.
Nekaj lesenega ogrodja, belo platno povrhu, in pečica s kostanji pod platnom, to vam je preprosta kostanjarska stojnica. Oglje je zažarelo in prvi maroni so se začeli peči. Prijetno je zadišalo okrog belega platna. Tako prijetno, da je vonj privabil tudi prve kupce, prijatelje pečenega kostanja. Kostanj, ki je za zdaj samo goriškl maroni domačega seveda še ni, je šel hitro v denar in komaj ga je prodajalka sproti spekla. Pečeni maroni pa so bili še dragi. Pomislite: za liro deset ali 11 kostanjev. Pa nič zato, petičniki so hitro pokimili sproti napečeni slastni kostanj.
Čas pečenega kostanja je tukaj. Ko bo zrel domači kostanj, bodo po mestu postavili gotovo še več stojnic.
Skrb za brezposelne v Ribnici
Ribnica, 30. septembra.
Po nalogu Visokega Komisarja so ustanovila pri občinskem uradu v Ribnici oddelek namestitvenega urada, katerega naloga je, da skrbi za delo brezposelnim in ima stike z delodajalci, ki so dolžni iskati delovne moči le pri tem uradu. Delodajalci kakor delojemalci 60 izpolnili svoje dolžnosti in tako je imel ribniški oddelek namestitvenega urada v tem mesecu že precej dela. Za delo 6e je prijavilo 44 delavcev in drugih poklicev, urad pa je posredoval za delo 26 delavcem, ki so dooili zaslužek večinoma v občini Ribnica, nekaj pa tudi v sosednjih občinah. Tako urad v polni meri vrši 6voie poslanstva Ker so v uradu za to zelo pazljivi m ker se prijavlja mnogo brezposelnih, zato naj se delodajalci še bolj obračajo na ta urad, ki ima o vseh možnih in razpoložljivih delovnih močeh točne podatke in je nekaka vez med delodajalci in delojemalci. Prav tako 6e naj obračajo na ta urad vsi brezposelni, ker bo tu najlažje dobiti primerno zaposlitev.
Nov lep uspeh slovenskih športnikov
Ljubljana, dne 1. oktobra.
Kakor smo že pretekli teden poročali, so odšli tudi najboljši tekmovalci ljubljanskega Kajak kluba na težko preizkušnjo v Italijo. Povabljeni 60 bili na tekmovanje v Turin, kjer so nastopili v zložljivi enojki in v dvojki. V enojki je tekmoval Leon Janež m v dvojki Branko Drovenik ter Adolf Mikuš. Mnogo nade smo polagali v naše mlade in odlične kajakaše in ne zaman. Zmagati so. Njihovega uspeha smo v resnici lahko veseli, salso zmagali v ostri konkurenci najboljših italijanskih kaja-kašev. Nič manj kakor 71 tekmovalcev je bilo jh nad 3000 gledalcev, ki 60 z velikim zanimanjem,!šfedili poteku tekmovanja. In končni izid. Kljub tako odlični udeležbi, ki je naši niso bili vajeni doma, so 6e naši fantje sijajno odrezati. Leon Janež je zmagal v enojki, prav tako pa sta zmagala tudi Branko Drovenik in Adolf Mikuš v dvojki. Zmaga je tu kakšno je pa bilo tekmovanje v podrobnostih, bomo pa še objavili. Našim tekmovalcem pa k lepemu uspehu iskreno čestitamo, saj so tudi oni znova potrdili, da smo Slovenci zdrav narod in da znamo dosegati tudi uspehe na težkih preizkušnjah.
V treh vrstah...
Tudi v Velikih Laščah so ustanovili nov nogometni klub, ki je že prvo nedeljo po ustanovitvi žel zmago, saj je premagal Ribničane s 5:1.
Ljubljansko operno gledališče bo danes imelo letošnjo prvo predstavo. Igrali bodo znano »Aido«.
Hude opekline so dobili v jeseniški tovarni za železo naslednji delavci: Legat, Omahen, brata Robiča, Rahne in Miami, ki so morali po hitro pomoč v jeseniško bolnišnico. Delavce je oplazil plamen žarečega železa.
Ribniška posojilnica gradi veliko stanovanjsko hišo v bližini ribniškega kolodvora. S tem si je posojilnica spet postavila spomenik gospodarske delavnosti.
Zastopniki nemškega ministrstva za prehrano so se mudili preteklo sredo in četrtek na Spodnjem štajerskem. Ogledali 60 si tudi nasade hmelja. Zanimali so se za štajersko gospodarstvo, posebej pa še za gorsko.
■rVMra.ii
J. N. VOIKHAMER
O S 03 AN I
Z G O D O V I
N S
KI ROMA
N
s
i8
5.
LTV' N. - ~
mor sinov grofa Viljema Iz Brež in Selič, upor osem sto do devet sto rudarjev, njihov poraz hi stroga (	\'CT~	kazen — vse to se je zgodilo v le-
\ /vTK I	1038	1039, Kmalu nn<° j®
- / Voli —	amrl tudi grof Viljem, njegova že-
na Hema, ki jo časti Cerkev kot avetnico, je sklenila ostati vdova, feprav je bila najbogatejša plem-dnja v deželi in nenavadne lepo-e. Bog ji je odvzel vse, kar je bilo Irago njenemu srcu, a vendar sveta gospa ni ne mrmrala ne tožila. Popolnoma se je vdala v voljo božjo in je ie darovala v božjo čast vse, kar ji Je ostalo — posestva in bogastvo. Po nasvetu salzburškega nadškofa Baldnina je sezidala v Krki samostan za korarje po pravilih sv. Avguština in prelepo cerkev, v kateri je pokopana. Potem je sezidala še nunski samostan blizu Krke in dala tem svojim ustanovem vse premoženje razen Brež, ki jih je zapustila nadškofiji. Sama je vstopila v samostan, a ne kot prednica, temveč kot navadna nuna in je sklenila svoje pobožno življenje v visoki starosti. Izročilo ve povedati, da je ob zidanju samostanov in cerkve sedela tam
K
zraven na navadnem kamenu, ob sobotah po končanem delu pa postavila pred delavce vrečo z denarjem, a da ni nikdar nihče vzel ali dobil več, kakor je zaslužil. Po njeni smrti se je število redovnic manjšalo od leta do leta, v nemirnih časih vlad«- Henrika IV. pa so daleč naokrog raztresena samostanska posestva ropali in požigali, kar je povzročilo v samostanu pomanjkanje in naposled njegov propad.
Leta 1070. je prišel salzburški nadškof Gebhard na Koroško, prepotoval vso deželo in birmoval. Ob tej priliki je uvidel nujno potrebo, da bi morala bneti vojvodina svojo škofijo. Ker zanjo ni bilo nikake ustanove in je tudi desetina prišla iz navade, mu ni kazalo drugega, kot da je preuredil ustanovo svete Heme v škofijo s kapitljem korarjev v Krki in sklenil uvesti desetino.
Zaradi posveta o desetini je sklical najimenitnejšo deželsko gospodo v Gospo Sveto. Markvard je bil prvi, ki je izjavil, da bo plačeval desetino od vseh svojih posesti. Z osojskim opatom je prišel kot samostanski zaščitnik Oton Dietrichsteinec, ker oče zaradi protina ni mogel. Namesto desetine sta odstopila bodočemu škofu primerno posest. Od okrožnega grofa Ariba, ki je veljal za trdosrčnega in lakomnega, niso pričakovali drugega, kot da bo ugovarjal, pa je le pristal na desetino. Zgledi imenitne gospode so tako vplivali tudi na druge posestnike, da se niso upirali desetini ali odgovarjajoči odškodnini, ki bi jo dali, kadar bi dobili Škofa.
Markvard se je ob tej priliki zelo spoprijateljil z nadškofom, ki je imel pri cesarju velik vpliv. Ko se je Oton Dietrichsteinec poslavljal, mu je naročil, naj pozdravi starše in jim pove, da se že bliža uresničenju, o čemer je pred dvema letoma govoril in je tedaj menil, da bo kdaj mogoče. »Tvoj brat Adalbero«, je nadaljeval, »je že kar cel vitez. Pri viteških igrah se postavlja vsakemu svoje starosti. Zdi se, da ga je želja po samostanskem življenju že docela minila, medtem ko si ti, Oton, tako zamišljen, kakor bi hotel postati puščavnik.«
»Sam ne vem, ljubi gospod, kaj naj napravim,« je odgovoril Oton. »Zadnja dva meseca mi je srce od dne do dne težje.«
»Bo pač po sredi kakšna ljubezen, ki je junaškega Otona tako spremenila!« se je pošalil grof.
»Da, nepremišljena ljubezen, ki je povzročila dvojno smrt,« je priznal Oton in ko je na kratko povedal zgodbo svoje ljubezni, je bridko zavzdihnil: »In vsega tega sem jaz kriv!«
»Kriv si in nisi kriv,« je menil sočutno grof in ga še vprašal, kaj pravi spovednik.
»Svetuje mi, naj bi romal v Sveto deželo, da bi si pomiril vest. Z veseljem bi šel, a mati meni, da je pater Rudpert pre-strog, pa da bo že Adalbero, ko vstopi v samostan, za vse nas molil.«
»Ponavljam,« je rekel grof, »da se na Adalbera ne morete zanašati. Premislila vso zadevo z očetom, ki ima tudi še vedno zaradi tistih hlapcev težko srce. Jaz bi sc pridružil mnenju patra Rudperta, ne da bi mislil, da je romanje potrebno za odpuščanje, ko Bog skesanemu in spokorjenemu grešniku povsod odpusti. Zdi se mi, da bi romanje tudi očeta pomirilo, ti pa bi se čez nekaj mesecev prav tako vrnil z lahkim srcem. Potem bi bila oba spet sveža in borbena, zakaj takih mož bo kmalu treba!«
Tako je končal grof Markvard, stisnil Otonu roko in sta se ločila.
Markvardove besede, ki jih je Oton staršem doslovno ponovil, so odločile glede romanja, še isti mesec je bil Oton s svojim zvestim Gothardom z romarsko palico in torbo na poti v Benetke. Pater Rudpert je to odločitev, ki je bila njegovo nje veselje, še doživel, potem pa že pred Otonovim odhodom izdihnil. Markvard, ki je bil iz posvetnih razlogov za romanje, se je pa v svojih računih zmotil...
Čez nekaj mesecev je nadškof Gebhard dobil papeževo dovoljenje, da sme ustanovo svete Heme spremeniti v škofijo. Zaradi tega je odšel na cesarski dvor, da bi dobil še cesarjevo potrdilo, kar je tudi dosegel. Ob tej priliki je v navzočnosti cesarjevi in raznih nadškofov hvalil grofa Markvarda kot svetel zgled vsem za splošno uvedbo desetine na Koroškem, s čimer bo omogočeno vzdrževati škofijo, zidati cerkve in podpirati revež*
Domača obrt mora dobiti nov razmah
Nekaj misli k razvoju naše domače kmečke obrti
Ljubljana, dne 1. oktobra.
Kdo n« pozna nekaterih naiih domačih kmečkih obrti, ki tako lepo cvetejo po bližnjih in daljnih slovenskih vaseh? Kdo ne pozna znanih Ribničanov, katerih lesena roba je znana daleč po svetu? Kdo ne pozna naših čipk iz Gorenjske, ali naših belokrajinskih pisanic, belokrajinskih lesenih posod, ki so tako lepo okrašene z narodnimi motivi?
Če se le malo poglobimo v to domačo narodno obrt, vidimo, da imajo posamezni kraji slovenskega ozemlja kar posebne obrti, e katerimi se ukvarjajo njih vaščani že desetletja. Celi kmečki rodovi so se ponekod v naših vaseh preživljali z domačo obrtjo. Pridne, vestne roke so to bile, ki so nekatere domače izdelke in slovensko ime ponesle daleč v svet, Slovensko ozemlje, slovenske vasi so kakor majhne delavnice, v katerih na6taja iz dneva v dan toliko lepih stvari.
In zakaj se ne bi to kmečko delo sistematično uredilo, zakaj se ne bi delo teh kmečkih rok načrtno izrabljalo in bilo smotreno usmerjeno. In prav iz take pobude so bile ustanovljene pri nas že pred časom razne strokovne šole, n. pr, za narodne vezenine, za lončarstvo, za pletilstvo, za izdelovanje domačega platna in podobno. V kolikor niso bile ustanovljene posebne šole, pa so bili prirejeni posebni tečaji, v katerih so strokovno izvežbani učitelji in učiteljice poučevali kmečke ljudi in jih navajali, naj se poprimejo domače obrti. In uspeh ni izostal. Za zgled nam je lahko samo ljubljanska šola na Turjaškem trgu, kjer ima
Iirestore Sola za domačo žensko obrt. Iz leta v eto ima ta šola več slušateljic in silno veliko je že storila na polju domače obrti. Njeni izdelki so dobili priznanje ne samo doma, ampak so bila njena dela odlikovana tudi na mednarodnih razstavah. Ime in delo slovenskega domačega, kmečkega delavca, predvsem pa delavke je dobilo priznanja tudi ▼ svetu.
Vsaka domača obrt, ki se začne razvijati po posameznih vaseh, pa mora biti smotreno urejena. Ne sme se dogoditi, da se v več sosednjih vaseh ukvarjajo z isto domačo obrtjo, kajti potem pade cena izdelkom na tržišču. Konkurenca je tu in sicer po nepotrebnem. Prav tako pa morajo_ merodajni činitelji povsod tam, kjer so surovine na mestu, skrbeti, da se domača obrt začne gojiti, da poskrbe za pridne roke, da vsade veselje do domačega dela in izdelke spravijo na trg. Za vse to pa je treba podrobnega dela, posebne ljubezni Tudi mala domača obrt mora biti na trdnih gospodarskih, trgovskih temeljih, če ne, se lahko dobromišljeni poizkusi ponesrečijo. Za vsako domačo obrt je potrebna kontrola, ki domačo obrt ali razširja ali pa celo zavira, če ne bi koristila splošni stvari.
Ravnatelj šole za domačo obrt g. Račič se je pred nedavnim odpeljal v Belo Krajino, kjer se je zanimal, ali bi bilo mogoče tudi tam doli dati domači kmečki obrti temelje za nadaljnji razvoj. Zakaj neki bi bila Belokrajina od domače obrti izvzeta, če pa ima vse predpogoje za uspešen razvoj. Ustavil se je v Metliki. Tod je naletel pri vseh na polno soglasje in veliko razumevanje. Občina je pripravljena na svoje stroške vzdrževati posebno Solo za domačo obrt, dati kurjavo in Razsvetljavo in stanovanjske prostore učnega osebja. Skratka, vsi pogoji so dani. Podobne šole ali pa samo posebni tečaji od časa do časa pa bi bili njord^ v Adlešičih, Tribučah ali Vinici, ali pa rv povsod tam, kjer bi bilo zadosti zanimanja za domačo obrt. Stremljenje g. ravnatelja je, da se domača obrt osnuje povsod tam, kjer je že na mestu dovolj surovin, iz katerih je mogoče izdelovati okusne domače stvari.
In naia lepa Belokrajina ima za razmah domače obrti polno prednosti. Začetni izdelki bi bili bolj enostavni. Domače platno, ki ga je tod dovolj, naj bi bilo okrašeno sprva le z lepimi narodnimi motivi, ki najdejo povsod dovolj odjemalcev. Dela bi bila poenostavljena vse dotlej,
M
Prva hnflga »Slovenčeve Knjižnice
TROP BREZ ZVONCEV, ki jo je spi«al znani slovenski pisatelj Janez Jalen
le že Ušla.
Dobite jo v vseh knjigarnah, trafikah in pri naših zastopnikih.
15. oktobra t.1. bo izšla že druga knjiga „Ma riana Sirca", ki jo je spihala italijanska pisateljica Grazia Deleda.
Vsaka kntltfa le 5 Lir. - Cela zblrha 24 kitna samo 120 Ur. - Ne omaSatle ampak lakot se naročite na »Slovenčevo hntiznico'.
„Slovenčeva knjižnica", Kopitarjeva 6, Ljubljana.
dokler se ne bi domača dekleta, ki so jako nadarjena za pletenje ali risanje (pisanice), ne naučila tudi težjih vezenih del, ki zahtevajo tudi strokovnega znanja. Na Krškem polju je polno prilike, da se tamkaj razvije domača obri za izdelavo cekarjev, katerih zdaj na domačem tržišču zelo primanjkuje. Krško polje je polno slame, le spretnih rok je še treba. Ob Savi, Krki in Kolpi, povsod tam, kjer so breze in drugo uporabno šibje, bi se dala razmahniti domača obrt pletilstva, ki tudi donaša lepe denarce. Riziko je pri vsem tem majhen, in na to je treba vedno računati Nekatere vasi bi se uspešno lahko oprijele pletenja domačih nogavic, jopičev iz domačega blaga, iz domače volne. V veliki meri bi bil uvoz s tem razbremenjen in domači trg založen z domačimi izdelki.
Nekatere vasi nedaleč od Ljubljane so se še do nedavnega bavile z raznimi domačimi obrtmi. S povečanjem Ljubljane same je ta domača okoliška obrt izgubila svoj smoter; mesto je bližnjo okolico takorekoč pogoltnilo. Domača obrt, ki je ponekod tako lepo cvetela, je zamrla.
Na Gorenjskem so znane na primer žirov-čipke, Iti pa zdaj ne pridejo na ljubljanski trfi, ker je carina previsoka. Tudi tržiške kose ali ži-rovske gojzerice so izgubile ljubljanski trg. Prav tako tudi Kropa s svojimi izdelki. Za vse to je treba najti nadomestek. Treba se je pač obrniti proti Dolenjski, proti Beli Krajini.
Iz domače obrti, se lahko kujejo lepi denarci, samo znati je treba. Treba je načrtnega in smo-trenega učnega načrta. Vsaka stvar, ki je spremljana z ljubeznijo, mora uspeti, in domača obrt v Beli Krajini mora tudi uspeti. Surovine so na mestu, pridne, vešče roke so tudi na razpolago in trud gotovo ne bo zastonj. Da ima domača obrt veliko ceno, pove tudi dejstvo, da bi Šola za žensko domačo obrt lahko prodala na leto za dva do tri milijone domačih vezenin, če ne bi razmere tega preprečile.
Ljubljanski velesejem
Potniške olajšave za obiskovalce letošnjega velesejma v Ljubljani, ki bo od 4. do 13. oktobra. Obiskovalci Ljubljanskega velesejma iz
Ijane, .
13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku, ko si nabavi vstopnico. Vstopnica za enkraten obisk stane 4 lire, legitimacija za 10 obiskov pa 15 lir. Razstavljalcem oziroma njih nameščencem, ki bodo zaposleni na velesejmu, pa izdajajo postaje take vozovnice že od 18. septembra naprej, pa vse do 13. oktobra, in veljajo za brezplačen povratek med 5. oktobrom in 3. novembrom. Na hrvatskih državnih železnicah velja 50% popust za potovanje ▼ Ljubljano od 30. septembra do vključno 13. oktobra, za povratek pa od 4. do 18. oktobra vključno. Nemške državne železnice so dovolile 25%. Znižana voznina na nemških in hrvatskih železnicah velja samo na podstavi velesejmske legitimacije. Te legitimacije prodajajo potniški uradi v Nemčiji in v Nezavisni državi državi Hrvatski po 15 lir.
Uvedba kart za obleko
Rim, 80. septembra. P. Predsednik konfederacije trgovcev, nar. svet. Molfino, je z ozirom na ministrski ukrep o blokiranju prodaje tkanin in oblačilnih predmetov naročil vsem pokrajinskim unijam trgovcev brzojavna navodila, da naj takoj skličejo končerence prizadetih trgovcev, da se jim pojasni pomen ukrepov, ki hočejo zagotoviti vsem potrošnikom minimum, ki je potreben za oblačila in obutev. Poleg tega je dal še navodila, da bi trgovci lahko izvajali ministrsko uredbo. Uvedba nakaznice, o kateri govori svet. Molfino, bo uredila prodaje in nakupe in bo osvobodila trgovce od pritiska in zahtevnosti, ki so se pripetile v zadnjih časih s strani nekaterih potrošnikov, ter tako uredila poslovanje trgovine.
Istočasno bodo pokrajinski korporacijski sveti izdali podrejenim zvezam navodila za izvrševanje dekreta in odredbe, ki bodo uredile postopno prodajo potrošnikom. Ta ureditev bo obstajala z nakaznicami, ki bodo izdane na osebe, bodo pa različne za odrasle in za otroke. Odrasli bodo dobili nakaznice s 120 točkami, otroci pa z 90 točkami. Vrednost točk bo določena z ozirom na kakovost blaga, in sicer tako, da bo večje število točk danih za tkanine in oblačilne predmete boljše kakovosti, manjše število točk pa za tkanine in oblačilne predmete slabše kakovosti, tako da bo s tem ustreženo ljudstvu po njegovih potrebah. Tako bo n. pr. en par svilenih nogavic zahteval večje število točk kot en par bombažnih nogavic.
Ureditev bo posebej upoštevala one, ki potrebujejo blago za poročne opreme in predmete za hišno ter stanovanjsko opremo, tako da bo nakup teh predmetov dejansko služil navedenim potrebam.
Fašistična konfederacija trgovcev je dala trgovskim zvezam naslednja navodila:
1. Za blokirane tekstilije je smatrati tudi one, ki služijo za opremo (laneno blago za hišno perilo, zastore, namizne prte itd.).
2. Vsi trgovci, ki prodajajo predmete, ki spadajo med blokirane ali na debelo ali na drobno, morajo še nadalje imeti odprte trgovine, istočasno pa ukiniti prodaje potrošnikom, da se lahko sestavi inventar blaga v trgovinah in skladiščih. Ko bodo inventarji izvedeni, se morajo sporočiti količine registrom, ki bodo razdeljeni.
3. Po registraciji zalog in proizvodnje bo ministrstvo za korporacije sporočilo navodila o ureditvi razdelitve navedenih predmetov. Ukinitev prodaje bo trajala približno 15 dni.
4. Prodajajo pa se lahko predmeti, ki niso blokirani v normalnem obsegu in običajnim kupcem.
Konfederacija je pozvala zveze, da naj trgovce pozovejo k razumevanju teh ukrepov in stroge discipline v vojnem času, da bi se izognilo kopičenje, ki je škodljivo in protigospodarsko, keT se z zaitjem na etranpota od normalnega toka tvorijo škodljiva zapravljanja.
Vsi trgovci morajo absolutno spoštovati navodila, ki so bila izdana v interesu splošnosti in v svrho bolj aktivnega sodelovanja z uradi, ki so predpostavljeni za disciplino v prodaji.
Novice s Hrvaške
Sneg v srednji Bosni, Rred dnevi je v srednji Bosni nastopilo vreme, ki je za ta letni čas nenavadno. Zapihali so mrzli vetrovi, nakar je začelo na debelo snežiti. Okrog Travnika so vsi hribi pokriti z debelo plastjo snega. Enako so močno zasneženi tudi vsi drugi hribi v Bosni. Najbrž bo ta sneg obležal in oznanjal, da se bliža zgodnja zima.
Noto mesto
Naročniki »Slovenskega doma« pohitite z naročilom »Slovenčevega koledarja« in Slovenčeve knjižnice. Naročniki iz okolice tudi lahko naročite v Slovenčevi podružnici v hiši Krajec, Novo mesto.
Suhi robi je potreben večji trg
Pred 400 leti so Ribničani prodajali suho robo tudi v Trstu in Istri
Ribnica, 30. septembra.
Jesenski dnevi kar beže in vedno hladneje postaja v Ribniški dolini. Zato Ribničani pridno spravljajo z njiv prve jesenske pridelke, da bodo potem v miru pridno pripravljaili »stiho robo« in nekaj zaslužili. Zličarji, katerim pravijo tudi smolarji, ker so kuhali iz smole kolomaz, v Vidaiekih hribih in na Blokah bodo delali žlice, kuhalničarji v gornjem delu sodraške občine kuhalnice, pintarji po Rovtah od teke do Roba, leseio posod, ključarji od Iga do Dobravcev klince, Slemenci pa se bodo podvizali z delom rešet, ret, sit in cedik. Pod odeni niš pri Sv. Gregorju in sosednjih vasicah 60 že skladanice kolača6tin obodov, ki čakajo in se sušijo, da jih bo kdo kupil in obdelal. Vaščani iz Zapotoka, Vinic in Sušja, kjer dela pozimi okrog 60 ljudi vitre in podne, imajo leto6 skrb s palicama od leske, jesena, bresta ali ive. Te so navadno pripeljali pozimi v te vasi Kočevarji od Starega trga, Stare cerkve in Gotenice. Ker jih letos najbrže ne bo toliko, si bodo Ribničani morali vse to 6ami preskrbeti. Kočevarji so prejemali leto za letom za te palice, ki so jih v zimskih ponedeljkih dovažali na trg v Ribnico, lepe denarce. Prav tako so zaskrbljeni rešetarji v Ribnici, Sodražici in Dolenji vasi, od koder so odhajali rešetarji po 6vetu in prodajali suho robo. Ce pomislimo, da so rešetarji prinesli letno v dolino okrog 3 milijone din, vidimo, kako važnega pomena je za prebivalstvo te doline rešetarstvo in promet, trgovina.
2e pred 400 leti, tako je zapisano v kronikah, so hoditi Ribničani v Trst in v Istro ter Dalmacijo. Kronika omenja posebno lesne izdelke, ki so
jih izvažali s kljuseti prebivalci Krasa, Cerknice, Loža, Ribnice in Kočevja. Ta izvoz je moral biti
Prav pomemben, ker je hotel nadgozdar Volbenk etran kmetom naložiti večji davek na les, zoper katerega se je dežela dne 25. 1. 1520 pritožila pri deželnem knezu in se sklicevala na cesarjev ukaz, da ubogih! judi ni dovoljeno dalje obremenjevati z »dacem«.
Tedanje čase pa tudi oblastniki niso toliko skrbeli za kmeta, kako bo izhajal, ampak le bolj za mesta. Zato si tudi naši domači obrtniki niso smeli 6ami izbirati potov, po katerih bi svojo robo vozili na Beneško, ampak 60 jo jim predpisovali oblastniki. Tako je moral vsakdo, ki je peljal svojo krošnjo v Istro, iti skozi Trst, da je plačal mitnino, če tudi je bila zato pot do pet ali več ur daljša. Kasneje je komisija določila, da gredo lahko vsi krošnjarji iz Slavine, Kočevja, Ribnice, Cerknice, Iga in Višnje gore skozi Senožeče in Tret, da pa morajo plačati mitnino in si kupiti »boleto«. W so io morali pokazati mitničarju v Senožečah.
Celjsko mestno gledališče bo povsem preurejeno. V ta namen so že zagotovljeni potrebni krediti. Dela bodo zaključena do maja prihodnjega leta.
Zadnjo soboto in nedeljo je bil v Mariboru velik voditeljski zbor in športni dan nemške mladine. Bilo je tudi več govorov.
Pred jeseniško železniško jx>stajo so podrli barake, ki so bile okolici v kvar, kar se zunanjosti tiče.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda 1. oktobra: Remigij, šk.
Četrtek, 2. oktobra: Angeli var.
ObvestOa
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Urad za registracijo biciklov opozarja lastnike koles, ki še nimajo evidenčnih tablic, da je rok za prevzem istih podaljšan samo še do 10. oktobra t. 1. in poziva zamudnike, da pridejo takoj po svojo tablico. S seboj je treba pripeljati kolo, prinesti prometno knjižico ali začasno potrdilo in 4 lire denarja. Po 10. oktobru bo zamudnike zadela občutna kazen. — Uprava policije.
Skoraj na vseh velikih koncertnih in cer« kvenih orglah v zapadni Evropi ter severni in južni Ameriki je koncertiral slavni italijanski mojster na orglah prof. Ulise Matthey, ki bo igral svoj prvi koncert v Ljubljani v petek
3.	t. m. ob tri četrt na 8 zvečer v ljubljanski stolnici. Kritiki pišejo o njeovih koncertih cele slavospeve. Z suvereno tehniko obvlada orgle, v registriranju pa je mojster na j večjih učinkov in naj^lobokejših čustev. Na petkovem koncertu bo igral klasični program v prvem delu sporeda, v drugem delu pa skladbe novejše smeri.
V	prvem delu so zastopani s svojimi deli Bach, Vivaldi in Azzolino della Ciala, v drugem delu Bossi, Schumann, Musorgski. Premrl in mojster sam. Ljubljana vsaj v zadnjih letih še ni imela tako pomembnega orgelskega koncerta kakor bo v petek v ljubljanski stolnici. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanje o načrtih za regulacijo Ljubljane bo v petek, 3. oktobra ob 17 na razstavi v Jakopičevem paviljonu, ko bo o načrtih razpravljal univ. prof. inž. arh. Ivan Vurnik, nato bo diskusija. Na predavanje so vabljeni posebno strokovni krogi.
Seznami davčnih osnov trgovin z modnim blagom in trgovin z manufakturo in konfekcijo so že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do IS. oktobra.
Cepljenje za Bežigradom. Drugi turnus cepljenja zoper davico bo v sredo 1. oktobra t 1. ob 16.30 v šoli za Bežigradom ter naj starši tja pripeljejo vse one otroke, ki so bili pred 14. dnevi tam cepljeni.
Dolenjski krompir po 1.10 lire je mestni preskrbovalni urad v ponedeljek zjutraj začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu ter ga je takoj prvi dan oddal 4.200 k«. Krompir je bilo pa mogoče dobiti samo na nabavno knjižico za meso, kakor je bilo prejšnji teden objavljeno, in sicer po 2 kg krompirja za osebo na teden. Kupci se bodo sedaj lahko zvrstili, ker imajo čas ves teden, zato pa ne bo več dolgotrajnega čakanja in gneče. 2e prvi dan so bile gospodinje zelo zadovoljne s tako ureditvijo, ki jim jamči, da bo vsaka družina dobila za vso družino dovolj dobrega domačega krompirja. Brez knjižice! za meso in brez legitimacije pa na mestni stojnici nikdo ne more dobiti krompirja, prav tako j» pa prepovedano kupovanje krompirja za druge družine, da te splošno koristne akcije ne izkoristijo špekulanti.
jLI obl Janško fflednl išče
Drama — Začetek ob 18.15 Sreda, 1. oktobra: »Katarina Medičejska«. Red
Sreda.
Četrtek, 2. oktobra: »Katarina Medičejska«.
Red četrtek.
Petek, 3. oktobra: Zaprto (generalka).
Sobota, 4. oktobra: »Hamlet«. Premiera. Red
Premierski.
Opera — Začetek ob 17.30
Sreda, 1. oktobra: »Aida«. Premiera. Red 1\ •
mierski. Otvoritvena predstavi, četrtek, 2. oktobra: Zaprto (generalka).
Shakespearov »Hamlet« v novi režiji, novi zasedbi in inscenaciji na našem odru. Eden izmed velikih sezonskih dogodkov bo nova uprizoritev »Hamleta« v dr. Kreftovi režiji z Janom v naslovni vlogi. Tragedija značaja danskega kraljeviča bo zadobila v popolnoma novi uprizoritvi podobo, ki bo podala nov prerez skozi umetniško oblikovanje našega ansambla in njegov napredek v zrelosti.
Otvoritvena predstava v operi bo nocoj za red Premierski. Uprizorili bodo Verdijevo ve-ledelo »Aida« s IIaybalovo v glavni partiji. Am-neris bo pela Kogejeva, Radamesa — Franci, Ramfisa — Betetto, Amonasro — Primožič, egiptovskega kralja — Popov, sla — Rakovec. Dirigent A. Neffat, Režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti, koreograf inž. P. Golovin, inscenator inž. Franz.
Igor Zagrenjen:
Zavetje v pečevju
»Tukaj ne smeš ostati! Gori moraš!
Onidve te čakata!« 6i govori.
*
Spet se je s trudom dvignil.
»Bolan sem!« ga je spreletelo.
»Predvčerajšnjim mi najbrž ni dobro naredilo, ko sem nosil drva! Prevroč sem bil, ko sem pil gor grede tisto mrzlo vodo in potlej sedel! Tako me je kar na lepem tam zmrazilo. Ata so zmeraj pravili, da segretemu človeku ni varno piti mrzle vode. Vselej da ne škoduje, včasih pa ga, ko se prav nič ne nadeja, prime bolezen!«
Tako se mu je motalo po glavi.
»Do gori pa moram!« si je zabičeval.
Noge so se mu šibile v kolenih, ko se je z rokama in s čelom upiral ob pečino. •
Pot je kar lil z njega.
Dobro, da je imel hujši del pota že *a seboj.
Ko bi bil vedel, da bo prišlo tako, bi » bil napravil nazaj gor k zavetju rajši z one, lažje plati, tam, kjer je bil j>o-vedel Lizo in Burgo.
Zvlekel se je spet nekaj metrov više *n tam na položni ruši vnovič počival.
Mraz ga je »tresal, čeprav se je kopal
znoju.
V	svetlem soncu, ki se mu ni mogel ogniti, so ga oči in senca še bolj bolele.
Pokleknil je ter se z rokama in z glavo uprl ob hladno rušo.
Tako mu je dčlo najboljše.
»Da bi bilo že vsaj konec grebena!« si je govoril, krenil pa ni dolgo nikamor naprej.
Končno mu je spet nekoliko odleglo.
Spravil se je pokoncu in se opotekel k robu.
Zadnji čas se je obdržal za ruševo korenino.
»Moram g<>r, moram gor!«
To mu je neprestano blodilo po glavi, bolj besede kakor volja, da bi res tako napravil.
»Kar tu ostani, saj ne boš nikamor prišel, saj ne moreš tak. kakršen sl, prav nikamor!« mu je govoril neki glas. »Te bo že Burga našla, gotovo bo stopila ven pogledat, ko se ji bo zazdelo, da te že predolgo ni!«
Nekaj časa ga je poslušal
»Ne, ne bom ostal! Gor moram!« je potem znova odločno zatrdil. »Moram gor! Pogledati moram, kaj počne Liza! Liza. Liza!«
Premaknil pa se kljub temu ni nikamor.
Zleknil se je po ruši in zaprl oči. Nekaj se mu je bledlo, pa ga je sredi motnjav kar nenadoma neka reč prestrašila, da je sedel.
Kaj je bilo to?
Sedel je in z muko odprl oči.
Napeto je poslušal.
Streli!
Eden, dva, spet eden!
Tiho!
Pa že spet eden! Zdaj pa kar drug za drugim!
To je bilo v Senožeti!
Odtam Bt je slišalo, tam je bilo! Odmev ga ne bi bil mogel preslepiti!
Francozi streljajo v Senožeti!
Brž gor k Lizi in Burgi!
Burga mora pogledat, kaj se tam godi! Burga mora na Vreskovino, da bo videla, če se atu ni kaj zgodilo!
Oh, zakaj mora on biti tako slab!
Pa saj nemara ne bi mogel sam prav nič pomagati! Saj še do Vreskovine ne bi prišel!
Burgi pa ne bodo nič naredili.
Kaj naj bi tudi napravili stari ženski!
Čeprav se mu je vrtelo v glavi in se mu pred očmi skozi kalno meglo majalo skalovje zdaj na eno, zdaj na drugo kraj, ga je gnala čvrsta in trmasta misel naprej gor. Sila je šla čez moči. morala mu jih je za čas vrniti.
Hlastal je po oprimkih, ni gledal, kam bo stopil.
Kar pa je prijel in kamor se je uprl, vse je držalo.
Naprej gor, naprej gor!
Oh, hvala Bogu! To pa že pozna’
Macesen, je že pri macesnu!
Nič postajati, kar naprej gor!
Če boš obstal in se odpočival, ti bodo moči spet odpovedale, tako si je ponavljal, ko je s trudom lezel po strmem bregu.
Sam ni vedel, kako je zlezel čez tre-bušino v polici pred zavetjem.
Zvrnil se je po dolgem zraven klopi.
Slišal je, kako so zaškripala vrata.
»Za pet KriŠčevih ran, France, kakšen pa sit« mu je udaril na ušesa nekje od daleč znan, piskav glas.
Neka drobna roka mu je segla pod pazduho in za vrat
Nekdo ga je poskušal vzdigniti.
Se bolj oddaleč je nato klical isti glas:
»Liza! Brž pomagat!«
Obe sta ga spravili na noge.
Odprl je oči, pa ni spoznal nobene.
»Francozi streljajo! Francozi so v Senožeti! Burga. brž pojdi pogledat, kaj je z atom! Burga. pojdi pogledat, tebi ne bodo nič naredili! Burga, brž pojdi pogledat!« je blebetal kakor otrok. Komaj sta ga razumeli.
S	težavo sta ga spravili v zavetje. Takega hrusta je bilo težko premakniti.
Zvlekli sta ga na ležišče, Burga mu je sezula čevlje.
Kar naprej je še nekaj časa motal, nazadnje pa je utihnil. Bilo je podoba kakor da je zaspal-
Liza je komaj, komaj še stala pokonci.
Bila je bleda kakor smrt
Najprej ji je umrl fantek, mož ga je šel sam pokopat, tako nevarnost si je nakopal na glavo, da bi njegov sinček spal v žegnani	zemlji — zdaj se	ji pa še mož
vrača tak	kakor	bi stal z	eno nogo	na
robu groba.
Sočutno jo je pogledala Burga in jo nagnala:
»Zdaj pa le brž lezi nazaj, Liza, da mi ne boš še ti delala skrbi, revica! Nič se ne preganjaj,	ti moraš	počivati!	6e
nekaj dni	moraš	poležati!	Pomagati	mi
itak ne bi mogla, ko ne veš, kako se bolezni streže! Ce pa kdaj brez tebe ne bom mogla opraviti, te bom že poklicala, nič se ne boj! Bolan je revež, vročina ga kuha! Nič drugega ni! Le nikar se ne žali! Tone je hrust, da ti ga kar vsaka bolezen res še ne bo mogla vzeti! Le pomiri se, revica in lezi nazaj!«
Tako ji je govorila.
In utrujena Liza jo je poslušala.
Tako je bila še slaba. Res ne bi mogla pomagati, saj se še sama ne more držati pokonci.
Ležala je, gledala tjačez k bolnemu možu in takole govorila Bogu:
(Dalje.)
m veselie
Besedilo priredil Mirko Javornik
Andrejčkov
Risal Jože Beranek
’T;,'m'
fiffi
. 7W’
»*////•.
Roman v slikah
»Spodaj so stali pešaki in konjeniki, da bi branili most. Večkrat so se zagnali Francozi ko besni v nas, pa naša vojska je stala ko skala. Zdajci je strgal majhen mož zastavo tovarišu iz rok ter planil med naše vrste v najhujši boj.«
»Ta mož, ki ni poznal nevarnosti, je bil Napoleon. Krogle so švigale okoli njega ko toča in podirale Francoze, ki so s strašnim krikom planili na nas. Francozi so predrli našo vojsko, da se je morala umakniti. Jezdil sem po nekakem robu, kar ...«
66.
»... se zvrne konj pod mano. Ležal sem pod njegovo težo in si nisem mogel pomagati. Vsa francoska vojska je drla mimo mene, pa Bog me je obvaroval, da me niso pomendrali ali ujeli. Krog mene je ležalo na kupe mrtvih in ranjenih.
Podrobno uradno poročilo o tem, kako se je odigraval na Sredozemlju
zmagovit napad na angleško ladijsko spremljavo
O lem, kako je bil izveden zmagovit italijan- | Ijenih šest sovražnih lovskih letal vrste »Hurri-
ski napad na angleško ladijsko spremljavo na Sre dozemskem morju, je bilo včeraj izdano v Rimu naslednje uradno poročilo:
Lahko rečemo, da od 26. do 28. septembra zvečer italijansko letalstvo na letališčih v zahodnem in srednjem delu Sredozemlja ni počivalo, kajti letalci so opazili angleško ladijsko spremljavo, na katero se je takoj začel silovit napad.
Ogledniška letala so dne 26. septembra ob 15.30 zagledala sovražni konvoj severno od Džidže-lija v Alžiriji. Opazovalci so ugotovili, da je konvoj spremljala ena bojna ladja, ena letalonosilka, dve križarki in šest rušilcev. Brodovje je plulo s hitrostjo 14 vozlov. Letala niso več zapustila sledi, dasi so nizki oblaki včasih zakrivali sovražne ladje. Letala so zato morala ponekod leteti zelo nizko. Ob 8.10 so letala zopet opazila sovražni konvoj in ob 12.5 je neko drugo izvidniško letalo opazilo sovražno bojno ladjo in križarke, pravtako pa letala z angleške letalonosilke ki je plula severozahodno od otoka La Galite. V tem odseku so sovražne IsMjJŽ plule s pospešeno hitrostjo. Z naših letal so brezžični radijski aparati začeli pošiljati poročila svojim oporiščem o tem, kako vozijo sovražne lifaje. Istočasno so se z letalonosilke začeli dvigati sovražni lovci, ki so se takoj razvili v bojno trio, da bi našim izvidniškim letalom preprečili njihovo delo.
Toda že ob 11.45 so se s svojih oporišč dvignila prva torpedna letala ki so se v bojnih skupinah podala na napad na sovražni konvoj, ki je plul med Sardinijo in Alžerijo. Sovražni konvoj ]e že štiri ure plul na tej progi in videlo se je, da se trudi, da bi ušel napadu. Proti našim letalom se je začel dvigati ogenj protiletalskih topov in strojnic. Naša letala so se začela stiskati proti sovražnim edinicam, z letal so začeli padati prvi torpedi na sovražni konvoj.
Uspehi prvega napada so bili naslednji: Dva zračna torpeda Sta zadela lahko križarko in sicer je tem napadajočim letalom poveljeval kapitan Mellei. Križarka se je potopila. Prav tako je torpedo z letala poročnika Venturinija zadel veliko ladjo in sicer najbrž letalonosilko. Zračni torpedo je zadel 10.000 tonsko križarko, križarka se je zelo nagnila in se umaknila iz svoje skupine. Kmalu nato je letalo poročnika Cristianija bombardiralo in potopilo sovražno ladjo. Letalci lovskih letal iz spremstva so opazili, da so s križarke spustili rešilne čolne, prav tako pa tudi čolne z ladij, ki so jo spremljale.
Napad je postal najhujši okoli 13. nre, morje je bilo silno mirno in nad tem morjem se je razvil peklenski boj med letali. V tem boju je bilo sestre-
cane*.
Ob 13.15 do 14.40 pa se je razvila vrsta novih letalskih napadov na sovražni konvoj. Med tem napadom je bojna ladja »Nelson« bila zadeta na krmi, torpedi pa so zadeli tudi dve drugi križarki in sicer v sredino ladje. Bojna ladja je zmanjšala hitrost in videlo se je, da je bil zadetek uspešen. Medtem so se z letalonosilke dvignili sovražni bombniki in naši so se razvrstili, ker se je ugotovilo. da skušajo sovražni bombniki preleteti nad Cadriari. Pri tem poskusu je bil en sovražni bombnik sestreljen. Sledil je kratek odmor. Izvidniška letala so nadaljevala s svojimi opazovalnimi jx>leti in so spremljala konvoj.
Ob 19.45 se je začel tretji napad, ko se je že počasi začel spuščati večer. Torpedna letala so priletela nad sovražni konvoj, ki je plul severovzhodno od Tunisa. Letalo kapetana Grossija je zadelo 10.000 tonsko križarko, poročnika Baroglio in Ci-
priani pa sta potopila z dvema torpedoma križarko iste vrste. Letalstvo zahodnega dela je tako uspešno končalo svoj slavni dan. Bilo je že zelo mračno, toda letalci srednjega dela Sredozemskega morja niso hoteli pustiti samo svojim tovarišem deleže uspeha. Letala so ugotovila, da plove sovražni konvoj mimo rta Bon in da vozi konvoj z zmanjšano hitrostjo 10 vozlov na uro. Letala so prešla v napad in so zadela težko križarko in rušilec. V noči so si še sledili napadi na sovražni konvoj v Sicilskem kanalu.
Dne 28. septembra so letala opazila dva sovražna parnika ki sta plula južno od La Galite. Torpedi so zadeli oba parnika po 13 in 15.000 ton, ki sta se hitro potopila. Popoldne so letalci ob obali Alžcrije opazili dve skupini vojnih ladij, ena
{'e plula proti Gibraltarju, druga pa proti vzhodu, .etala so opazila tudi dva angleška bombnika vrste »Blenheim« in jih sestrelila v morje. Tretje angleško letalo je bilo sestreljeno južno od Sicilskega preliva. Letala niso pustila v miru tudi otoka Malte. V noči med 28. in 29. sept. so letalci napadli naprave pri pristanišču La Valleta. Letala so tudi bombardirala ladje, ki so bile zasidrane 20 kilometrov jugozahodno od Calafrana.
Beseda športnega zdravnika
r ' «
Komisija švicarskih športnih zdravnikov je iz
delala nadvse zanimiva in poučna strokovna navodila za vsakdanje življenje in trening športnikov. Ker pri nas manjka podobne literature, bomo pod gornjim naslovom v kratkih odlomkih objavili nekaj izbranih poglavij o načelih športne telesne vzgoje in treninga vobče.
O mi6lu telesne vzgoje. Clan si našega naroda. Stremeti moraš za tem in prizadevati si, kolikor je v tvoji moči, da ohraniš svojega duha in 6voje telo zdravo in sposobno za delo. Tako boš lahko ravnal sam, v vseh položajih življenja svobodno in neodvisno.
Šport je veselje do življenja. Kadar ne treniraš ali ne tekmuješ z veseljem m z vsem srcem, ati če se pri tem ne počutiš povsem dobro, bodi prepričan, da nekaj ni v redu. Za mlade in zdrave ljudi pomeni poseben užitek, ako od časa do časa napnejo vse svoje sile in si prizadevajo doseči nove športne uspehe. Kadar si nevoljen, zapusti igrišče. Tehnike svojega športa se vadi le z veseljem, sproščeno, v prijetni družbi s tovariši. Veseli se 6 voj ega življenja!
Uživanje in športni način življenja. Pogoj za športne usj>ehe so zdravi organi in njihovo harmonično sodelovanje. Kdor škoduje svojim organom bodisi s pretiravanjem, kulturnimi strupi (alkohol, nikotin i. t. d.), premalo pažnje v slučaju bolezni in podobno, temu se bo narava maščevala; ne bo se več dobro počutil, spo-
sobnost za delo se bo zmanjšata, organizem se do obrabil, pojavili 6e bodo znaki staranja.
O hrani in pijač L V glavnem se zanesi na 6voje potrebe in na svoj tek. Kadar naporno treniraš in kadar tekmuješ, potrebuješ več hrane. Vendar ne preobremenjuj želodca s preobilno jedjo. Ne pij takrat, ko ješ, pač pa potolaži 6vojo žejo precej časa pred ali j>o kosilu. Najvažnejše sestavine vsakdanje prehrane naj ti bodo: sveže sadje, sveže zelenjave in sirovo maslo. Pri tekačih na dolge proge se je obnesla tudi vegetarična prehrana. Pri večini šjx>rtov in zlasti pri borbenih športih je potrebno uživati tudi meso v raznih oblikah prirejeno. Kadar čutiš, da potrebuješ sladkornim jej 6veže sadje. Leto je koristnejše od tovarniškega sladkorja, ker vsebuje tudi druge koristne sestavine.
in jih zaznavamo le še v najbolj rezkih piskih žuželk.
Pri jx>6ku&ih so z izredno občutljivim mikrofonom preiskovali resonan«) 6lušnih organov 30 netopirjev. Vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti, če netopir ne sliši tudi zvokov z več ko 98.000 tresljaji v sekundi, ker priprave niso bile takšne, da bi 6e dali meriti zvoki 6 tako silno frekvenco.
S temi poskusi 60 se hoteli prepričati, če drži podmena, da se netopirji v letu po popolni temi lahko ognejo predmetom, s tem da prisluhnejo odmevu izredno tenkih glasov, ki jih 6ami spuščajo in ki se odbijejo od predmetov ter jih tako opozarjajo, da morajo smer letu spremeniti, če se nočejo zadevati vanje. Doslej je narmeč bilo znano čudovito dejstvo, da si lahko netopirju vzel vid in ga pustil leteti po sobi, ki je bila precej go6to jireprezena 6 tankimi nitkami — netopir se je kljub temu varno motal med njimi
Omenjeni poskusi glede izrednega netopirjevega sluha dajejo zadovoljivo razlago netopirjeve spretnosti.
Najnujnejše
ZA VAS JE #
f
DA TAKOJ NAROČITI; ^
SLOVENČEV KOLEDARt
človeško uho še ni slišalo, kar sliši netopir
Po raziskavah, ki jih je vodil Robert Galambos v laboratorijih harvvardske univerze, slišijo netopirji zvoke z 98.000 tresljaji v sekundi. To število je neznansko večje od števila tresljajev, ki jih ima najvišji, za človeško uho zaznavni zvok. Naše uho namreč ne sliši več zvokov, ki imajo več ko 20.000 tresljajev v sekundi. 2e ti zvoki so komaj slišni
Bogastvo vitaminov v kobiljem mleku
Ljudska vera, da je kobilje aM osličino mleko odlično za otroke, se je izkazala za zelo pametno. Kemična analiza je ugotovila, da je osličino mleko po svojih sestavinah prav podobno materinemu mleku.
Nedavno so natančne preiskave oeličinega in kobiljega mleka dognale, da znaša količina vitamina C v enem litru osličinega mleka 72 mg, medtem ko ga je v enem litru kobiljega mleka celo od 86 do 196,60 mg.
Znano je, da je vitamin C največji borec proti raznim otroškim boleznim, zlasti proti rahitisu.
Naj ne bo
Vaše knjižnice brez knjig .SLOVENČEVE KNJIŽNICE*, ki jih bo v prvem letu 24, za skupno le 120 lir.
CrtROUNKd
pustolovski roman
Na zidu poleg vrat je bila tablica z apisom: »Smreka*. Skozi železno pre-;rajo vrat 6ta zagledala lepo razvrščene n izredno skrbno negovane gredice. To-!a še bolj ju je presenetila izredna tišina, ;i je vladala v vrtu. Zdelo se jima je, da ta ob vhodu zajzuščenega gorskega po-opališča, kjer že samo korak samotnega ►biskovalca strahotno odmeva. Sredi vrta e je dvigala nizka hiša, ki je imela samo ■no nadstropje in čigar okna že dalj ča6a ii6o bila odprta, sodeč po zunanjem vi-lezu.
Nikogar ni bilo videti. Doret je iskal >b vratih zvonček ali kaj jx>dobnega, kar >i 6lužik> za obveščanje o prihodu ob-skovalceV. Toda našel ni ničesar. Pogle-ial je prag, da bi se prepričal, če je to diod, skozi katerega navadno hodijo hr-ini prebivalci in obiskovalci. Opazil je, da so nekateri sledovi še či6to sveži.
Zato se je približal vratom in zaklical:
»Halo! Halo!«
Toda nihče se ni oglasil. Niti noben pes ni zalajal.
Doret je jDonovno zakričal. Tedaj pa so 6e jjolagoma odprla mala vratiča lesene koče na koncu vrta. Prikazala se je plešasta glava nekega starca. Pod sivimi obrvmi, je dvoje nezaupnih oči gledalo proti vhodu. Zdelo se je, da je najprej
20
zagledal samo dekle. Doret je stal nekoliko ob strani. Njegov pogled je postal nekoliko manj nezaupien, toda ko je prišel bližje in zagledal Doreta, so se mu na-mršile obrvi.
Zganil se je in obstal za hip na mestu. Z roko je segel proti desnemu žejni in pri tem tako divje jx>gledal, kakor da bi bil pograbil za samokres. Toda čez nekaj hipov 6e je jx>miril in 6e počasi približal vhodu, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo.
Sprejem gotovo ni bil zelo prisrčen, toda obiskovalca se za to ni6ta mnogo
zmenila. Vse |e tu gori bilo tako nena-ne bi čudila.
vadno, da se še tako izrednemu dogodku
Starec se je ustavil le nekaj korakov ostran od vrat in pozorno motril obiskovalca kakor da bi se hotel popolnoma prepričati, da nista kakšna razbojnika. Nato p>a ju je vprašal s precej neprijaznim glasom:
»Kaj želite?«
»Ali ne 6tanuje tukaj gospod Giroux?« je mirno vprašal Doret.
»Da. Toda ne sprejema nikogar. Preveč zaposlen je. Kaj želite od njega?«
»Časnikar sem, in bi ga rad prosil za interviu.«
»Časnikar? Inter viu? O tem moj go-
spod gotovo noče ničesar slišati.«
»Ali bi ne bili tako pmijazni in ga šli vprašat?«
»Povedal sem vam že, da je zelo zaposlen. Tudi jaz imam mnogo dela. Vrtnar sem, a moram tudi v niši vse sam opraviti.«
»Ali res?« je dvomeče vprašal Doret. Povedali so mi, da ima gospod Giroux še druge ljudi v 6lužbi. Kako je vendar mogoče, da bi en 6am človek vzdrževal v redu celo hišo in ve6 ta prekrasen vrt. Treba bi bilo,, da bi imel najmanj deset rok.«
»Prav imate. Res je to. Imeti bi moral deset rok, toda v resnici moram vse opraviti sam.
Doret je s temi besedami starca pridobil. Našel je končno nekoga, ki mu je priznal njegove zasluge. Nadaljeval je godrnjaje:
»Cisto sam 6em. Ni mogoče trditi, da bi stara Lucija kaj naredila v hiši. Ve6 dan ne naredi drugega kot to, da skuha nekoliko krompirja in malo juhe. Poleg tega je gluha in skoraj nič ne vidi. Gospodu sem že večkrat predlagal naj najame kakšno dekle, toda noče o tem ničesar slišati.«
Doret ga je prekinil:
»Povedali so mi, da Lucija hodi v vas nakupovat. Ali je res?«
»Niti najmanj ne! Jaz sam moram biti za V6e. Sicer pa se to zelo redkokdaj zgodi, da bi moral v vas. Tukaj imamo vsega dovolj, mesto pa je zelo oddaljeno.* »Zelo nama je žal, da ne moreva videti vašega gospodarja Toda pokažite nama vsaj vrt. Saj 6 tem ne bova motila
nikogar. Vem, da so tudi drugi obiskovalci že prišli in da jih je gospod Gi-roux zelo prijazno sprejel.*
»Res je. Toda tedaj ni imel toliko dela, kakor sedaj. Sedaj ze dalj časa sploh ne gre več iz hiše. Se jaz ga vidim le od daleč in še to le redkokdaj. Po Luciji mi je sporočil, da ima mnogo dela in da noče sprejeti nikogar. 2e štirinajst dni je, odkar se je zaprl v hišo in noče videli nikogar. Naročil mi je tudi, da ne smem nikogar spustiti na vrt.«
»In kaj neki dela? Ali gre za kakšno novo iznajdbo?«
»Bogve! Meni se pa zdi, da je glavni vzrok to, da žaluje za svojim psom. Veste gospod, imeli smo tako velikega psa. Bil je zelo lep in je imel gosjoodarja tako rad, kakor bi ga niti človek ne mogel imeti. In kako pameten je bil! Le govorica mu je še manjkala. V nekaj urah ga ni bilo več...! In kako je trpel, preden je poginil! Zastrupili so ga, gospod, zastrupili 6 kosom mesa. Strihnin mu je razje-del vsa čreva. Uboga živalca! Nadvse zverinski je moral biti oni človek, ki je to 6toril. Oh, da bi ga bili videli! Imel je peno na gobcu in tako milo nas je gledal!«
»In kdo ga je zastrupil? Ali se vam je jxi6rečilo odkriti storilca?«
»Do 6edaj še ne. Toda če se mi posreči, da ga najdem ... Prisegam, da ne bo več dolgo tlačil trave!«
Pri tem je tako divje pogledal in nehote zopiet segel v stranski žep. Polagoma se je spet pomiril.
»Tam je pokopan,« je dejal žalostno, »v oni cvetoči gredici.«
»Zelo mi je žal,« je dejal Doret »Tudi jaz imam rad živali. Se prav j>06ebno velike p6e. Ali nama lahko pokažeta gredico, kjer je pokopan ubogi pes?«
Starec ni takoj odgovoril. Popraskal se je za ušesom, nato je nezaupno pogledal proti oknom hišice in deial, kakor aa bi govoril sam sebi:
»Najbrže je še v poelelji.«
Nato je počasi odklenil vrata. Ves čas je nezaupno gledal okoli sebe. Doret in Lizika sta vstopila. Oba sta bila zelo pogumna. Sicer pa sta bila prepričana, da se jima ni treba ničesar bati.
Občudovala sta cvetlice. Izrazila sta svoje sožalje nad prezgodnjo smrtjo zvestega j36a in začela hvaliti pridnega in razumnega vrtnarja. Med kramljanjem sta šla mimo številnih gredic in polagoma dospela do drugega konca hiše, kjer je bila majhna veranda.
Na verandi je sedel gospod Giroux na svojem udobnem naslanjaču in 6e grel na soncu.
Vrtnar ga je zagledal, toda ni imel več časa, da bj se umaknil ali da bi dejal tujcema, naj se vrneta. Gireoux se je dvignil in poveljujoče pomignil vrtnarju, ki 6e je naglo umaknil od tujcev in kolikor so mu stare noge dopuščale 6tekel proti verandi. Lizika in Doret sta gledala starega učenjaka z radovednostjo, obenem pa jima je bilo žal, da bo vrtnar zaradi njiju zmerjan. Videla 6ta, da se je ubogi vrtnar umaknil kakor tepen pes, zato sta se približala gospodarju, da bi se opravičila. Stari gospod ju je sprejel
6	tako prijaznim in nasmejanim obrazom, da sta bila popolnoma presenečena.
Za Ljudsko tiskarno v LJoblJanl* Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 13 nar**"1"« Jo f 1lr, ** inozemstvo *Q lir — Uredništvo; Kopitarjeva nlira 6/II1 — Uprava; Kopitarjeva alica 6, Ljubljana — I o le ton štev. 40-01 do 40-05 —
Podružnica: Novo mesta