Slovenske jasli v Gorici bo upravljala zadruga f --.v;'' 7 ■■ 'mL-i í Í.' . J. m mJ _ ' . ~~Z "> fcjjl Ji X. _-Vi-- __ Don Walsh pol stoletja po izjemnem znanstvenem uspehu /9 Klop seje tokrat predajal slastem kuhanja / 22 Primorski PETEK, 21. MAJA 2010 Št. 119(19.826) leto LXVI. Poskus zatrtja svobode informiranja Breda Pahor Če kdaj, gre sedaj zares. Skomin, da bi novinarjem nataknili nagobčnike, je bilo že v preteklosti veliko, v Italiji in drugod. Vendar pa kaže, da bo italijanski premier še z eno dodatno zakonsko potezo zaščitil »višje interese«. Senatna pravosodna komisija je v sredo vzela v pretres vsebino zakonskega osnutka o prisluhih in za zdaj odredila kazni za založnike, medtem ko naj bi o pregonu novinarjev odločala v ponedeljek. Za kaj pravzaprav gre? S pomočjo prisluhov so preiskovalci razkrili največje podkupninske afere, ki (upravičeno) sprožajo množične in zelo glasne polemike. Brez te možnosti npr. ne bi izvedeli, da so »neznanci« zdaj že bivšemu ministru Sca-joli plačali luksuzno stanovanje v Rimu. Seveda pa se to ne bi razve-delo, če novinarji o tem ne bi smeli poročati. Zakonski osnutek, pod katerega se podpisuje pravosodni minister Alfano, pa predvideva kazenski pregon in globe za novinarje, za založnike pa visoke denarne kazni. Slednji naj bi plačali celo do 464 tisoč evrov za objavo uradnih aktov ali zapisa prisluhov pred predhodno obravnavo, medtem ko naj bi novinarja lahko obsodili na dva meseca zaporne kazni in na plačilo do 20 tisoč evrov. Kot rečeno, besedilo še ni dodelano oz. odobreno, iz vrst večine že prihajajo namigi o možnih spremembah, vendar pa bi se morali že sedaj vsi, ki delamo v medijih oz. vsi, ki zagovarjajo pravico do svobodnega informiranja, združiti v učinkovit protest. Če bo zakonski predlog o prisluhih z nakazano vsebino odobren, bomo lahko ugotovili, da so z zakonom zaklali demokratično informiranje, kateremu je novinar zavezan in do katerega imajo bralci, poslušalci in gledalci neizpodbitno pravico. Trditev je lahko malce groba, vendar utemeljena, kajti zakonski predlog ne predvideva samo kaznovanja založnikov in pregona novinarjev, temveč bi preprečil poročanje o sodnih preiskavah. Dokler se ne zaključi, tako predlaga minister Al-fano, se o zadevi ne govori. Glede na roke italijanskega sodnega kolesja to pomeni, da se o posamezni aferi oz. procesu v medijih ne bi poročalo od 4 do 6 let. Dolgotrajni medijski molk pa bi seveda tudi iz zavesti in celo iz spomina ljudi posamezen dogodek izbrisal. Po preverjenem receptu, da dogodka ni, če se ne pojavi v sredstvih javnega obveščanja. Zato tudi enotni novinarski sindikat FNSI in združenje založnikov FIEG, tokrat povsem soglasno, opozarjata na nesprejemljivost vladnih predlogov in na hude posledice, ki bi jih odobritev besedila povzročila. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Stališče predsednika vlade o zadnjih škandalih Berlusconi ne ščiti več Scajole in Verdinija Vlada je medtem dokončno odobrila odlok o javni posesti cerkno - Jutri ob 11. uri pred sotesko priložnostna slovesnost Obnovljena bolnica Franja ponovno na ogled javnosti CERKNO - Jutri ob 11. uri bo na parkirišču pred vhodom v sotesko Pasice priložnostna slovesnost, s katero bodo Partizansko bolnico Franja ponovno odprli za javnost. Obnova bolnišnice Franja, ki je bila skoraj v celoti uničena v povodnji septembra 2007 (na posnetku Kroma), je bila dejansko končana že decembra lani, končni stroški sanacije pa so skoraj za milijon evrov manjši od načrtovanih. V zvezi s tem lahko tudi s ponosom povemo, da so bralci s Tržaškega, Goriškega in Videmskega v okviru solidarnostne akcije Primorskega dnevnika za obnovo Partizanske bolnice Franja zbrali preko 60 tisoč evrov. Na 3. strani RIM - Silvio Berlusconi je prepričan, da zadnje korupcijske afere nimajo političnega ozadja in da so zanje odgovorni posamezniki, ne pa stranke ali vlada. Marsikdo je prepričan, da se je ministrski predsednik s temi besedami ogradil od bivšega ministra Claudia Scajole in koordinatorja Ljudstva svobode Denisa Verdinija, čeprav Berlusconi to zanika. Medtem pa je vlada včeraj dokončno odobrila izvršilni odlok o javni posesti, ki predvideva njen delen in postopen prenos na dežele, pokrajine in občine. To je prvi korak za uvedbo davčnega federalizma. Na 6. strani V ponedeljek dogovor o uplinjevalniku? Na 3. strani V Tržiču splovili prvo Seawayevo jadrnico Na 4. strani Prvo srečanje študentov zgodovine iz Trsta in Kopra Na 8. strani Trst: Its#nine se bo zgodil Na 9. strani Zaradi ne-goriških otrok občina ne da dodatne sekcije vrtca Na 14. strani V goriškem parku se do nedelje srečujeta Zahod in Vzhod Na 15. strani arbitraža Predsednik Türk za kampanjo z argumenti LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk se je včeraj zavzel proti "poniglavi in pretirano čustveni" razpravi o arbitražnem sporazumu brez razumnega argumentiranja. Opozoril je tudi, da teze, da je treba Hrvaško prisiliti v kak dvostranski sporazum, ne morejo učinkovati in da bi tisti, ki so vodili slovensko in evropsko politiko, morali to vedeti. Pri tem je mislil na Janšo, ki je predsedniku takoj odgovoril, da je Hrvaška tista, ki blokira pot Slovenije na odprto morje. Na 2. strani ZNANOST - Prelomen dosežek v biologiji Craig Venter ustvaril prvo umetno obliko življenja NEW YORK - Znanstvenikom je uspelo ustvariti prvo umetno obliko življenja. Ameriški pionir na tem področju Craig Venter je skupno s svojo ekipo sintetiziral genom bakterijske celice, ki pri kozah povzroča mastitis. Kot poroča revija Science, je naredil DNK z željenimi lastnosmi in jo vgradil v celico, kjer je sintetična DNK začela izvajati svojo celično funkcijo. Ugotovil je torej, da sintetična DNK, vgrajena v celico, deluje ravno tako dobro kot naravna, saj se celica normalno azmnožuje (na sliki). Venter je zaneseno dejal, da s tem vstopamo v novo obdobje, v katerem lahko ustvarjamo novo življenje tako, da bo koristilo človeštvu. Kot primer je navedel bakterije, ki bi proizvajale biogorivo, predelovale ogljikov dioksid iz ozračja in celo ustvarjale cepiva. »To je zdaj živ organizem, del inventarja našega planeta,« je dejal Venter. Seveda so se takoj oglasili kritiki, ki med drugim opozarjajo, da bi umetno ustvarjeni organizmi lahko ušli iz nadzora in povzročili katastrofo. 2 Petek, 21. maja 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Kampanja za referendum o arbitražnem sporazumu Predsednik Türk proti razpravi brez razumnega argumentiranja Oster dialog predsednika z Janšo - Številni razumniki, športniki in umetniki za sporazum LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk in prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša sta si včeraj izmenjala nekaj ostrih besed na račun referendumske kampanje. Türk se je zavzel proti "po-niglavi in pretirano čustveni" razpravi o arbitražnem sporazumu brez razumnega argumentiranja in Janši navrgel, da Hrvaške ne bo mogoče prisiliti v dvostranski sporazum, Janša pa mu je vrnil, da je Hrvaška tista, ki blokira pot Slovenije na odprto morje. Türk se je v pogovoru z novinarji neposredno odzval na sredine besede Janše, da bi bilo potrebno arbitražni sporazum zavrniti, nato pa v kratkem času, pred vstopom Hrvaške v EU, z njo skleniti dvostranski sporazum. Kot je dejal Türk, je dvostranski sporazum možen tudi glede na določila arbitražnega sporazuma, po drugi strani pa je Janšo opozoril, da "prisiljevanje v primerih, kakršnega imamo tukaj, ne učinkuje". Poleg tega ga je okrcal, da bi, glede na to, da je vodil slovensko predsedovanje EU, to moral vedeti. Spomnil pa je tudi, da je ravno Janša avgusta 2007 "prisegal na reševanje tega spora s pomočjo tretjega". "Tedaj je prevladovala teza, da so bili prejšnji poskusi dvostranskega sporazumevanja neuspešni in da je potrebno poiskati rešitev s pomočjo tretjega. In ta tretji naj bi bilo Meddržavno sodišče," je dejal Türk. Janša mu na drugi strani ni ostal dolžan. Ni Slovenija tista, ki blokira Hrvaško, ampak Hrvaška blokira pot Slovenije do odprtega morja, je poudaril. In to blokado bo potrebno razrešiti do takrat, ko bo slovenski parlament odločal o vstopu Hrvaške v EU je dejal. Opozoril je tudi, da se ta hrvaška blokada kaže tudi z enostransko izjavo Hrvaške, da nič v arbitražnem sporazumu ne pomeni, da Hrvaška pristaja na slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Pri tem je napadel premiera Boruta Pahorja, da bo moral predstaviti konkretne dokaze o tem, da mu je hrvaška kolegica Jadranka Kosor obljubila teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, kar on trdi, v Zagrebu pa zanikajo. Še huje je to, da je hrvaško zunanje ministrstvo v demantiju Pahorjevih besed zapisalo, da je bila hrvaška enostranska izjava usklajena s slovensko stranjo, je poudaril Janša. Sicer bo moral Pahor te trditve po Janševih besedah dokazovati na izredni seji DZ, ki jo je včeraj uradno zahtevala skupina poslancev iz SDS, SLS in SNS. Pahor jih namreč v ponedeljek, ko je odgovarjal na poslansko vprašanje Zvonka Černača (SDS) z odgovori ni prepričal. Premier Pahor je nato v odzivu poudaril, da imajo predlagatelji vso pravico sklicati izredno sejo. V tem primeru bo po njegovih besedah vlada, ki je arbitražni sporazum izpogajala, dobila še eno priložnost za predstavitev svojih argumentov v podporo sporazumu. Medtem sta nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko in profesor na filozofski fakulteti Dušan Plut v Ljubljani predstavila pobudo v podporo arbitražnemu sporazumu z naslovom "Razum za sporazum", pod katero so se že podpisali številni razumniki, umetniki in športniki. Ob tem sta državljane pozvala k udeležbi na referendumu in podpori sporazumu. Pod pobudo so se med drugimi podpisali Manca Košir, Matevž Krivic, Dušan Jovanovič, Zoran Predin, Niko Toš, Ljubo Bavcon, Bojko Bučar, Ivo Da-neu, Matjaž Hanžek, Sašo Hribar, Lev Kreft, Vlado Kreslin, Gojmir Lešnjak, Tone Partljič, Tone Pavček, Robert Pešut - Magnifico, Jože Pirjevec, Brane Rončel, Janez Škrabec, Darko Štrajn, Boris Vezjak, Dejan Zavec, Ciril Zlobec, Milena Zupančič in Vasilij Žbogar. Na drugi strani pa je SNS danes predstavila svojih deset razlogov za zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu. Po njihovem mnenju pomeni sporazum zlorabo arbitraže za legalizacijo hrvaške zasedbe slovenskega ozemlja. Prav tako so prepričani, da bo arbitraža slovenske teritorialne vode za vedno odrezala od odprtega morja in slovensko morje spremenila v zaprto morje; Slovenija bo namreč dobila le stik z odprtim morjem, ne pa dostopa, izhoda ali prehoda. (STA) V referendumski kampanji se je kopja lomijo predvsem o tem, ali bo Slovenija imela v iranskem zalivu teritorialni dostop do odprtega morja ali pa »le« stik z odprtim morjem ljubljana - Od študentske organizacije zahtevajo pokritje škode Številne obsodbe nasilja na protestih študentov in dijakov LJUBLJANA - Nasilje na sredinih protestih okoli 15.000 študentov in dijakov je včeraj naletelo na številne odzive. Večina od njih je nasilje ostro obsodila, zapisane pa so bile tudi zahteve, naj Študentska organizacija Slovenije kot organizatorka protestov pokrije škodo, ki je nastala na stavbi državnega zbora. Notranja ministrica Katarina Kresal je v izjavi za javnost ocenila, da se gre le taktnosti in strpnosti policije zahvaliti, da se sredini izgredi pred DZ niso končali bistveno slabše. Po njenem bi morali organizatorji prevzeti del odgovornosti za izgrede, in to kljub temu, da so imeli vsa potrebna dovoljenja za shod in so tudi ves čas priprav sodelovali s policijo. Kot je dejala, so bile študentske demonstracije "zelo grdo zlorabljene za napad na hram demokracije". Nasilje na demonstracijah je na novinarski konferenci obsodil tudi predsednik SDS Janez Janša. Po njegovem nasilje, do katerega je prišlo, še najbolj škodi organizatorjem. Zdaj namreč "vsa Slovenija govori le še o tem, ne pa o zahtevah, ki so jih postavili na demonstracijah", je dejal. Policija po njegovem za nasilje ni odgovorna, odgovorna pa je za to, da dogodkov ni pravočasno preprečila. "Če bi bila zaščitna ograja postavljena samo 20 metrov stran od stavbe, bi bilo pročelje slovenskega parlamenta danes celo," je dejal. V državnem zboru so od srede ocenili del škode, ki je nastala, ko so protestniki na demonstracijah v parlament metali različne predmete. Ocenjena škoda stekla na stavbi znaša okoli 27.000 evrov, ostala škoda pa še ni ocenjena. DZ je za prime- re vandalizma zavarovan za 15.000 evrov, zato bodo presežek zahtevali od organizatorjev protestov. Študentska organizacija Slovenije je sredino dogajanje včeraj ponovno pojasnila. Predsednica ŠOS Katja Šoba je povedala, da so kot organizatorji med protesti naredili vse, kar je bilo mogoče, zato tudi odgovornosti za nastalo škodo ne morejo prevzeti. Kot je dejala, krivce ne morejo prevzeti tudi zato, ker so okoli 15. ure, ko so videli prve nemire, po njenih besedah končali demonstracije, to jasno povedali in to tudi sporočili policiji. Nasilje med študentskimi demonstracijami so obsodili tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Študentski svet Univerze v Mariboru, delodajalci, vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic in podmladek SLS, Nova Generacija. Obsodila sta ga tudi Mladi forum SD in MSi, ki od ŠOS pričakujeta, da bo prevzel odgovornost in pokril vso škodo, ki je nastala med izgredi. Na sredinih demonstracijah je sicer po podatkih policije sodelovalo okoli 500 policistov. Generalni direktor policije Janko Goršek je v zvezi s tem ocenil, da je bilo takšno število ustrezno, njihovo ukrepanje pa ustrezno. Uporaba hujših prisilnih sredstev zoper množico mladoletnikov bo namreč lahko povzročila hujše telesne poškodbe in nevarnost nadaljevanja nasilja drugje, je dejal. Policija je v sredo sicer pridržala 31 kršiteljev, med njimi je bilo 15 mladoletnih. (STA) Koroški Slovenci gostijo evropsko mladinsko srečanje CELOVEC - Mladinske organizacije koroških Slovencev, Koroška dijaška zveza (KDZ), Mlada Enotna lista in Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju (KSŠŠD) so gostitelji mednarodnega mladinskega srečanja Youth Leader Commitee v Šentjanžu v Rožu. Srečanje s predstavniki mladinskih organizacij iz cele Evrope se je pričelo v sredo in bo trajalo do nedelje. Srečanje mladine evropskih narodnih skupnosti (MENS) bo služilo krepitvi dela te mednarodne manjšinske krovne organizacije, v katero je trenutno včlanjenih 37 manjšinskih organizacij iz vse Evrope in doseže nad 30.000 mladih pripadnikov manjšin. Poleg medsebojnega spoznavanja bodo gostje iz Evrope tudi spoznali deželo Koroško in posebnosti ter položaj koroških Slovencev. Mednarodni seminar v Šentjanžu bo tudi pripravljalno srečanje za veliki mednarodni seminar, ki bo potekal od 12. do 19. septembra letos prav tako na Koroškem, v Pliber-ku. Tedaj bodo slovenske mladinske organizacije na Koroškem gostile 80 mladih mednarodnih udeležencev. (I.L.) Franz Pacher potrjen kot prvi mož gospodarstva na Koroškem CELOVEC - Na ustanovni seji novoizvoljenega vodstva Gospodarske zbornice za Koroško je bil za predsednika ponovno izvoljen Franz Pac-her. Gospodarsko združenje ljudske stranke (ÖVP-Wirtschaftsbund) je na volitvah marca letos prejelo 61 odstotkov oz. absolutno večino, njen glavni kandidat pa je bil Pacher, ki je lansko leto prejel tudi visoko priznanje slovenske manjšine, Einspielerjevo nagrado. Prvič v zgodovini te zbornice je v predsedstvu zastopana tudi ženska. Podpredsednica je namreč postala Sylvia Wostal, drugi podpredsednik pa je šef združenja industrialcev Othmar Petschnig. (I.L.) Podivjana vrana napadla mimoidoče v Zagrebu ZAGREB - Vrana, ki ji je mačka požrla mladiča, je včeraj v naselju Maleš-nica na zahodu Zagreba napadla in laže poškodovala vsaj tri mimoidoče. Poleg nujne medicinske pomoči so policisti na kraj dogodka poklicali tudi gasilce. Vse skupaj se je začelo okoli 10. ure, ko je mačka požrla enega izmed vraninih mladičev, drugi pa je iz gnezda padel na grmovje. Vrana je zatem začela napadati ljudi ter s kljunom in kremplji ranila tri osebe, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. koper - Policija izvedla uspešno kriminalistično preiskavo Varnostniki okradli svojo družbo V priporu skupina mladih Koprčanov in Izolanov, uslužbencev družbe za varovanje - Z uprizarjanjem vlomov so jeseni nabrali več kot 150 tisoč evrov, kupili so tudi BMW KOPER - Denar naj bi varovali, pa so ga kradli. Dejanja mladih uslužbencev družbe za varovanje so razkrili koprski kriminalisti. Po večmesečni preiskavi je vodja sektorja kriminalistične policije Dean Jurič včeraj razložil, kako je policija stopila na prste varnostnikom, ki so z lažnima vlomoma v vozilo in sedež lastne družbe kradli dnevne izkupičke trgovin, namesto da bi jih varovali. Nabrali so več kot 150 tisoč evrov. Pet osumljencev iz Kopra, Izole in Divače so pred dnevi prijeli in zaslišali, tvegajo od enega do osem let zapora. Policija je v preiskavi obravnavala dve veliki tatvini. 21. septembra lani je neznanec ob 20.30 vlomil v službeno vozilo družbe za varovanje, ki je bilo parkirano pred trgovino v Izoli. Med varnostnikovo odsotnostjo so odtujili 7000 evrov. 21. novembra pa je ista družba za varovanje prijavila policiji vlom v njene prostore v Kopru. Tatovi so vdrli v sedež in s ključem, ki je bil v omarici, odklenili železno blagajno. Odnesli so 61 vrečk z denarjem, skupno 146 tisoč evrov. Šlo je za dnevni izkupiček ene večjih trgovskih družb na Obali. Preiskovalci so ocenili, da so tatovi najverjetneje razpolagali z notranjimi informacijami. V nadaljevanju so prišli na sled trem uslužbencem družbe za varovanje, 29-letnemu Koprčanu ter 23-letnemu in 29-let-nemu Izolčanu, pa še 28-letnemu Koprčanu. Četverica je osumljena, da je uprizorila oba vloma. Dan pred tatvino na sedežu družbe je 29-letni Koprčan kupil tri telefonske SIM kartice. Njegov 28-letni someščan je aktiviral alarm na varovanem objektu v Luciji in tako priskrbel alibi 23-letnemu Izol-čanu, ki je zapustil sedež družbe in odšel v Lucijo. Del denarja, 40 tisoč evrov, naj bi si takoj razdelili, preostalo vsoto pa so predali v hrambo petemu osumljencu, 28-letniku iz Divače, ki jim je denar vračal v manjših vsotah. Poleg tega naj bi s pomočjo Divača-na z ukradenim denarjem kupili avtomobil BMW, za katerega so odšteli 50 tisoč evrov. Policisti so v ponedeljek in torek prijeli vse osumljence in opravili hišne preiskave. Zasegli so tisoč evrov, mobilne telefone, revolver Smith&Wesson z naboji, pištolo znamke Zastava in steklenički s prepovedanimi anaboličnimi steroidi. Orožje, ki so ga zasegli med torkovimi hišnimi preiskavami pu koper / ALPE-JADRAN Petek, 21. maja 2010 cerkno - Obnova končana, otvoritverna slovesnost ob 11. uri pred vhodom v sotesko Pasice dežela 3 Partizanska bolnica Franja od jutri spet na ogled za vse manjšinskih Postopek za seznam Del sredstev za obnovo v solidarnostni akciji prispevali tudi bralci Primorskega dnevnika združenj CERKNO - Jutri ob 11. uri bo na parkirišču pred vhodom v sotesko Pasice bo priložnostna slovesnost, s katero bodo Partizansko bolnico Franja ponovno odprli za javnost. Obnova bolnišnice Franja, ki je bila skoraj v celoti uničena v povodnji septembra 2007, je bila v bistvu končana že decembra lani. Delavci Mestnega muzeja Idrija pa so v zadnjih dneh postavili še zadnje muzejske eksponate, pojasnjevalne in obveščevalne table ter pripravili posebne publikacije. Poleg kulturnega spomenika so poskrbeli tudi za trajno sanacijo poti, struge potoka in zgradili sistem zaplavne in lovilne pregrade v zaledju, je povedala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Prav vsa dela sicer še niso končana, saj bo potrebno opraviti še zaključna dela na vodotoku in brežinah za bolnišnico. Končni stroški sanacije so skoraj za milijon evrov manjši od načrtovanih. Takoj po ogledu škode ob koncu leta 2007 se je govorilo o dobrih štirih milijonih evrov, zdaj pa kaže, da se bo končna številka ustavila pri okrog 3,22 milijona evrov. "Denar za obnovo je zagotovila država, tako ministrstvo za kulturo kot ministrstvo za okolje in prostor, precejšen del sredstev so prispevali tudi posamezniki in pravne osebe. Posebej velika je bila donacija v obliki različnih muzejskih medicinskih predmetov, s katerimi smo nadomestili izgubljene predmete v bolnici Franja," je povedala Le-skovčeva. Vseh predmetov pa v bolnišnici Franja ne bodo mogli nikoli nadomestiti. "Lesene dele smo nadomestili s kopijami, medicinsko opremo in druge pripomočke smo nadomestili z nadomestnimi predmeti, ki smo jih pridobili na terenu in izhajajo iz časa, v katerem je delovala bolnica Franja. Strokovna odločitev je bila, da v Franjo ne bomo vračali tistih originalnih predmetov, ki so nesrečo preživeli. Razstavljeni bodo vsi predmeti, izjema bo le rentgenski aparat, ki ga kljub iskanju po vsej Evropi nismo našli," je še povedala Leskovčeva. Občinski svet občine Cerkno, ki je lastnik kulturnega spomenika, vpisanega na seznam UNESCO, je nedavno sklenil, da bo z bolnišnico Franja začasno še upravljal Mestni muzej Idrija. Vendar direktorica tega ni želela komentirati, saj iz tega sklepa ne izhaja niti za koliko časa naj bi upravljali s Franjo niti pod kakšnimi pogoji. Kar zadeva bolnico Franja, lahko s ponosom poudarimo, da smo svoj del k Partizanska bolnica Franja je bila v neurju, ki je divjalo septembra 2007, skoraj v celoti uničena, jutri pa jo bodo obnovljeno ponovno odprli za javnost TRST - Deželna vlada je začela postopek za oblikovanje seznama organizacij slovenske manjšine v skladu z deželnim zakonom za Slovence. Predlog, ki ga je sestavilo odborništvo za šolstvo, kulturo in jezikovne ide-dentitete, bo ocenila posvetovalna komisija za Slovence, nakar bo pravilnik dokončno odobrila deželna vlada. Svoje mnenje o zadevi bo povedala tudi pristojna komisija deželnega parlamenta.. Seznam manjšinskih združenj in organizacij predstavlja novost. Pravico do »članstva« v seznamu imajo manjšinske organizacije, ki delujejo vsaj dve leti, uživajo upravno in proračunsko avtonomijo ter imajo sedež na območju tržaške, goriške ali videmske pokrajine. Omenjene organizacije morajo delovati pretežno v slovenskem jeziku ali pa v njegovih lokalnih različicah, za cilj pa morajo imeti zaščito in ovrednotenje jezika, kulture in identitete slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. V tem seznamu ne morejo biti politične stranke, cerkvene ustanove ter ustanove in organizacije, ki poslujejo na osnovi javnega prava (npr. občine). Sklep deželnega odbora določa kriterije, ki jih morajo izpolnjevati organizacije in združenja za vključitev v ta seznam. Posebna sekcija seznama bo namenjena najbolj reprezentativnim (ali krovnim) manjšinskim organizacijam, ki sta trenutno Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza in Svet slovenskih organizacij. Gre za začasno odločitev, ki jo bo deželna vlada gotovo potrdila, saj v manjšini danes kot danes ni drugih organizacij, ki - podobno kot SSO in SKGZ - odgovarjajo rekvizitom reprezentativnosti. Novi seznam ne bo spremenil seznama t.i. primarnih manjšinskih organizacij, ki pa ne bodo več primarne, če ne bodo v tem seznamu. Dežela bo objavila vse informacije v zvezi s tem pravilnikom, ko ga bo dokončno odobril deželni odbor. To naj bi se zgodilo predvidoma jeseni. kumrovec - Jutri številne prireditve Dan mladosti v spomin na Josipa Broza Tita trst - Italijansko-slovenski odnosi Okoljska ministra bosta poskušala najti dogovor o tržaškem terminalu KUMROVEC - Ob tridesetletnici smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika, maršala Josipa Broza - Tita bodo jutri, (22. maja), v njegovi rojstni vasi Ku-mrovcu številne prireditve v njegov spomin. Osrednjo svečanost prireja društvo Josip Broz Tito ob 11. uri, ko bodo v programu nastopili številni pevski zbori in skupine iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Prav tako bodo iz vseh nekdanjih republik prinesli pozdrav predstavniki združenj borcev za vrednote NOB. Slovensko borčevsko organizacijo bo predstavljal njen predsednik Janez Stanovnik. Soprireditelji spominskega dne, ki so ga poimenovali Dan mladosti - radosti so občina Kumro-vec, Forum mladih, krajevna organizacija SDP in združenje mladih antifašistk in antifašistov Zagorja. Navedeni svečanosti bo sledila vrsta kulturnih točk in nasto- Josip Broz Tito pov glasbenih skupin na več lokacijah Kumrovca. Med drugim bo ob 17. uri koncert skupine Zabra-njeno pušenje, kot predskupine pa bodo nastopili bendi Mitrra, Stare Sove, Dženitalije in 3 Debela Psa. TRST - V ponedeljek se bosta ob robu podpisa Slovenije in Italije o izmenjavi informacije o jedrski varnosti srečala tudi slovenski minister za okolje in prostor Roko Žarnic in njegova italijanska kolegica Stefania Prestigiacomo. Pogovarjala se bosta o plinskih terminalih v tržaškem zalivu, državnem prostorskem načrtu za koprsko pristanišče (s tem se ukvarja tudi Dežela FJK) ter o Alpski konvenciji. Kot so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili v kabinetu okoljskega ministra, bo dokument o izmenjavi informacije o jedrski varnosti v ponedeljek na tržaški prefekturi v imenu slovenske vlade podpisal direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. Vprašanje načrtovane postavitve tržaških plinskih terminalov ostaja odprto tudi v letu 2010 in tudi po novembrskem zasedanju koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Italijanska stran je napovedala le, da bo poslala dodatno dokumentacijo, slovenska pa, da bo na vsak način varovala slovenske interese. Plinski terminal v Žavljah načrtuje španska družba Gas Natural, njegova zmogljivost naj Stefania Prestigiacomo bi bila osem milijard kubičnih metrov plina letno. Naložba naj bi bila vredna skoraj 600 milijonov evrov, terminal pa naj bi zgradili v 40 mesecih. Italijanska ministrica za okolje poudarja, da je Italija pri presoji vplivov na okolje pri načrtih za gradnjo plinskega terminala v Žavljah natančno upoštevala evropske zakone in mednarodne zahteve. Meni, da so upoštevali tudi pripombe slovenske strani in da ne bo potrebe po tem, da bi se Slovenija obrnila na evropsko sodišče, saj bodo nadaljevali pogovore. S Prestigiacomovo se je v začetku Roko Žarnic marca v Bruslju srečal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Odprto je bilo tudi vprašanje plinskih terminalov, pri čemer je komisar spodbudil k dvostranskim pogovorom ter aktivnemu in konstruktivnemu pristopu s ciljem rešitve, sprejemljive za obe strani. Evropska komisija je Slovenijo in Italijo že februarja pozvala, naj vsa odprta vprašanja glede plinskih terminalov na Tržaškem rešita dvostransko, in sicer v okviru postopkov ocene čezmejnih okolj-skih vplivov, ki jih urejata evropska direktiva EIA in mednarodna konvencija Espoo. 4 Četrtek, 20. maja 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Po napovedih raziskovalnega inštituta Prometeia za leto 2010 Gospodarska rast v FJK oživlja, kritičen ostaja trg dela Predvidena 0,5-odstotna rast BDP in 7-odstotna stopnja brezposelnosti navtika - Ferrarijevo rdeč shipman 63 za nemškega kupca Seaway včeraj splovil prvo jadrnico iz tržiške ladjedelnice TRST - V Furlaniji-Julijski krajini naj bi letos prišlo do rahle rasti gospodarske dejavnosti, tako da naj bi se bruto domači proizvod (BDP) povečal za pol odstotka glede na leto 2009. Predvidevanje prihaja iz raziskovalnega inštituta Prometeia, kjer so tudi napovedali, da bo vodilna panoga v tem gospodarskem oživljanju industrija. Ta naj bi letos rasla po 4,1-odstotni stopnji, medtem ko naj bi stopnja brezposelnosti ostala na dosedanji 7-odstotni ravni. Ugotovitve iz poročila inštituta Prometeia za leto 2010 je včeraj objavila deželna direkcija FJK za programiranje, ekonomske in finančne re-surze. Nova predvidevanja na osnovi gospodarskih gibanj v prvih štirih mesecih letošnjega leta so izboljšana glede rasti dodane vrednosti v industriji, saj je bila stopnja letne rasti februarja ocenjena na 2,6 odstotka, zdaj pa na 4,1 odstotka. Za storitveni sektor pa so napovedi slabše kot februarja, ko je bila predvidena 1,2-odstotna rast, zdaj pa le še 0,1-odstotna, kar je še manj kot predvidena 0,3-odstotna rast na nacionalni ravni. Popravek navzdol velja tudi za napovedi o gibanju fiksnih bruto investicij, ki se bodo glede na leto 2009 povečale za 0,2 odstotka, torej skromno, pa vendar med najvišjimi stopnjami rasti v državi. Izboljšale pa so se napovedi o gibanju izvoza, ki je še posebno pomemben kazalnik gospodarskih gibanj v Fur-laniji-Julijski krajini. Letos naj bi tako deželni izvoz rasel po 4,5-odstotni stopnji (februarska napoved je govorila o 2,9-odstotni), medtem ko naj bi se uvoz povečal za 4,6 odstotka. Kot omenjeno, ostaja kritična točka trg dela. Furlanija-Julijska krajina bo med tistimi italijanskimi deželami, kjer se bo letos najbolj znižala stopnja zaposlenosti, ki naj bi se spustila na 40,7 odstotka. Število zaposlenih se bo po predvidevanjih raziskovalcev inštituta Prometeia še naprej krčilo, pa čeprav z 2,2-odstotnim znižanjem manj kot v letu 2009. Zniževanje števila zaposlenih bo najbolj izrazito v industrijski panogi. Stopnja brezposelnosti, ki naj bi letos dosegla večjo rast kot lani, bi morala v Furlaniji-Julijski krajini v letnem povprečju znašati 7 odstotkov, kar pa je še vedno precej nižja vrednost od državnega povprečja, za katerega na inštitutu Prometeia napovedujejo 9,4-od-stotno povprečno letno raven. manzano Okoliš stolov z 10 milijoni evrov za razvoj VIDEM - Furlanski indu-strjski okoliš stolov si je zastavil triletni razvojni načrt, ki bi moral podjetjem v lesno-pohištve-nem sektorju omogočiti, da se re-pozicionirajo na trgu z novo identiteto. Cilj, za katerega agencija iz Manzana prevideva deset milijonov evrov, je bil predstavljen na skupšlčini članov konzorcija AS-DI Sedia, ki bo prevzela režijo za udejejanjanje razvojnega načrta. Omenjeno naložbo 10 milijonov evrov bo sicer okolišu zagotovila Dežela FJK, kot je včeraj potrdil predsednik Renzo Tondo. »Zavezali smo se, da bomo podprli sektor, ki je prvi plačal učinke krize, ob tem pa je pozitivno, da okoliš načrtuje svojo prihodnost, kar je zgled, ki daje upanja,« je ocenil Tondo v pogovoru na včerajšnjem srečanju s podjetniki lesno predelovalnega in pohištvenega sektorja. inovativnost - Tržaška univerza Genefinity izbran za italijanski start up 2010 TRST - Podjetje Genefinity, ki se je rodilo v inkubatorju tržaške univerze, je zmagalo na finalnem tekmovanju desetih najboljših italijanskih spin off, ki je bilo včeraj v Neaplju. »Gre za celo bolj laskavo priznanje od nacionalne nagrade za inovativnost, saj tukaj nagrajujejo sposobnost prenesti neko podjetniško zamisel v proizvodnjo na ravni odličnosti,« je priznanje komentiral rektor tržaške univerze Francesco Peroni. Podjetje Genefinity je nastalo leta 2006 kot proizvod javnega raziskovanja skupine inženirjev za materiale in si je v svojem kratkem življenju nabralo že celo vrsto priznanj. Leta 2008 se je na finalnem tekmovanju v Milanu uvrstilo na drugo mesto med najbolj ino-vativnimi podjetji v Italiji. Od svojih konkurentov se razlikuje po tem, da je sposobno ponuditi upravljanje celotnega ciklusa razvoja nekega proizvoda, od faze načrtovanja in prototipizacije procesa do postavitve naprave. Genefinity je aktivno na področju biosenzorjev, sistemov RFID in fotovoltaičnih sistemov, do konca leta 2012 pa načrtuje za več kot 800 tisoč evrov prometa. Z včerajšnjo zmago si je poleg pet tisoč evrov denarne nagrade zagotovilo tudi šest mesecev brezplačnega nabiranja izkušenj v ameriškem Silicon Valleyu. gibanja - Zaradi negativnega poslovanja dveh velikih podjetij Obalno-kraška regija po poslovnih rezultatih ponovno najslabša v državi KOPER - Gospodarske družbe na območju obalno-kraške regije so leto 2009 zaključile s 161 milijoni evrov neto čiste izgube, kar regijo že drugo leto zapored uvršča na zadnje mesto v Sloveniji. K izgubi je v veliki meri prispevalo negativno poslovanje dveh velikih gospodarskih družb s področja prometa in skladiščenja, neuradno Intereurope in Luke Koper. Učinki finančne in gospodarske krize so se na obalno-kra-škem območju v primerjavi z letom 2008 še poglobili, ugotavljajo na koprski izpostavi agencije Ajpes. Družbe so ustvarile petino manj prihodkov kot pred letom, dolgoročno zadolževanje se je povečalo za skoraj četrtino. Na obalno-kraškem območju je lani poslovalo 3586 gospodarskih družb, ki so skupaj zaposlovale 21.881 ljudi. Čisti dobiček v vrednosti 111,6 milijona evrov sta imeli slabi dve tretjini vseh družb, medtem ko je 1420 družb ugotovilo čisto izgubo v vrednosti 272 milijonov evrov. V primerjavi z letom prej je izkazani čisti dobiček upadel za 40 odstotkov, medtem ko je ostala višina čiste izgube približno na ravni leta 2008. S 161 milijoni evrov neto čiste izgube je obalno-kraška regija negativni poslovni rezultat izpred leta tako skoraj podvojila. Več kot polovico čiste izgube so ugotovile družbe, ki delujejo na področju prometa in skladiščenja. Kar 95 odstotkov izgube na tem področju sta prispevali dve veliki gospodarski družbi, neuradno naj bi šlo za Intereuropo in Luko Koper. 18 družb s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti je prispevalo skoraj četrtino čiste izgube, 80 družb s področja gostinstva in turizma EVRO 1,2334 S +0,5 TRŽIČ - V tržiški ladjedelnici slovenskega podjetja Seaway so včeraj popoldne splavili jadrnico vrste shipman 63. To je bil za novo tržiško ladjedelnico prvi krst, zato se je pred barko postrojila celotna delovna ekipa (na posnetku Thea Nonisa). Za Seaway pa je to že 23. jadrnica izjemno uspešne serije karbonskih jadrnic shipman 63. Jadrnico so v Tržiču izdelali za nemskega naročnika, ki je bil sicer že lastnik ene prvih jadrnic serije shipman 50. Zdaj je presedlal na večjo barko, ki se ponaša s Ferrarijevo rdečo barvo, imenuje pa se Ragazusa III. Botra nove barke je bila arhitektka Johana Križnič, ki je steklenico penine razbila na kobilici. V prihodnjih mesecih bodo v trži-škem Seawayu splovili še eno jadrnico serije shipman 72 in eno shipman 80 ter motorna čolna serije skagen 50 in skagen 70. Včeraj splovljena jadrnica je del programa Shipman. Te jadrnice odlikujejo privzdignjene kabine, enostavno upravljanje z majhno posadko in izvrstne plovne lastnosti. pa nadaljnjih 10 odstotkov. Najuspešnejše so bile lani družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, ki so prispevale skoraj tretjino čistega dobička. Predelovalna dejavnost, promet in skladiščenje ter strokovna, znanstvena in tehnična dejavnost so ustvarile vsaka po 14 odstotkov. Dobrih sedem odstotkov dobička je bilo ustvarjenega v gradbeništvu, v zavarovalništvu pa odstotek manj. Negativni rezultat regijskega gospodarstva gre po podatkih Ajpesa pripisati predvsem 226 milijonom evrov izgube, ki so jo družbe zabeležile na področju financiranja. Za obalno gospodarstvo je bil v preteklosti značilen velik delež prihodkov iz financiranja, prav te pa je gospodarska kriza najbolj prizadela, ugotavljajo. Finančni prihodki so v primerjavi z letom prej upadli za 40 odstotkov in dosegli 97 milijonov evrov. Več kot prepolovila se je vrednost finančnih prihodkov od deležev, ki so pred dvema letoma v strukturi celotnih prihodkov predstavljali pet odstotkov, lani pa le še dober odstotek. V primerjavi s slovenskim povprečjem regija zaostaja predvsem po kazalniku čistega poslovnega izida na zaposlenega, kjer beležimo na ravni države 1145 evrov čistega dobička, na obalno-kraškem območju pa 7376 evrov izgube. Negativni poslovni rezultat je poleg obalno-kraške zabeležilo še šest regij, celotna višina njihove izgube pa s 184 milijoni evrov le za slabih 15 odstotkov presega višino izgube, ustvarjene v obalno-kraški regiji. Za razliko od gospodarskih družb so podjetniki poslovali pozitivno in dosegli neto dohodek v vrednosti 19 milijonov evrov. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 20.5. 19.5. ameriški dolar 1,2334 1,2270 japonski jen kitajski juan 111,93 84215 112,49 ruski rubel mniickn niruia 38,5590 57,7540 8,3772 37,7800 56,8780 MlUlJjlVa 1 UUllo danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4422 0,86440 ju,o / ou 7,4404 0,85805 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna WjOU 1 IV 9,7388 8,0450 9,6075 7,8020 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,913 1 4179 25,727 1 4043 jviv.aijM Malih. estonska krona inanTafCKi TAnnt 15,6466 283,00 15,6466 279,50 1 1 la sicer tvegamo, da se razpase,« je dejal. firence - Protest županov mestnih občin iz srednje Italije Sto županov demonstriralo proti togosti pakta stabilnosti FIRENCE - Sto županov mestnih občin iz srednje Italije je včeraj demonstriralo proti vladi zaradi togih določil, ki jih obsega pakt o stabilnosti javnih financ krajevnih uprav. V Firencah so na Trgu Si-gnoria ob dogovorjenem zvočnem signalu simbolično legli na tla in s tem dali razumeti, da so njihove občine na tleh. Župani zahtevajo od vlade, naj odpravi nekatere omejitve, ki se jih morajo držati javne uprave pri izdelavi bilanc. Pred protestom je delegacijo županov sprejel firenški prefekt Andrea de Martino, nato so se župani podali v sprevodu do Trga Signoria, na katerem je bilo tudi mnogo turistov. Med župani sta bila tudi predsednik toskanskega združenja občin ANCI Alessandro Cosimi in firenški podžupan Dario Nardella. Protest so priredila deželna združenja ANCI iz Toskane, Umbrije, Emilije-Romagne, Lacija, Mark in Abrucev. V zadnjih letih so bile občine edine javne ustanove, ki so morale krčiti stroške, je poudaril Cosimi. Zdaj naj bo tega dovolj, je dodal, ker občine niso več v stanju nuditi niti osnovnih storitev. Župani so simbolično legli na tla na Trgu Signoria parlament - Sklep Schifanija in Finija Zamrznjene predčasne upokojitve uslužbencev RIM - Predsednika senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gianfranco Fini sta včeraj istočasno sprejela ukrep, s katerim sta do 31. julija zamrznila predčasne upokojitve parlamentarnih uslužbencev. Kot sta pojasnila v noti za tisk, bosta obe veji parlamenta v tem času izdelali načrt za zmanjšanje stroškov na tem področju, in sicer sporazumno s sindikati. Gre za enega izmed snujočih se ukrepov za zmanjšanje stroškov politike v okviru manevra za stabilizacijo javnih financ. Kaže, da bodo politikom znižali plače za 10 do 15 odstotka, javnim menedžerjem z več kot 100 tisoč evrov letnih dohodkov pa za 10 odstotkov. Kot je napovedal gospodarski minister Giulio Tremonti, bo manever za dvo-letje 2011-2012 »težak« 25 do 28 milijard evrov. Minister je izključil možnost višanja davkov in poudaril, da bo glavnina manevra obsegala krčenje neproduktivnih javnih izdatkov. O manevru naj bi vlada razpravljala že prihodnji torek. Invalida na vozičku vinjeni mladenič ubil za zabavo SASSARI - Karabinjerji so včeraj aretirali 21-letnega Alfia Quana An-nibaleja Lombarda iz Sorsa pri Sassariju na Sardiniji pod obtožbo namernega umora. Mladenič naj bi za zabavo porinil invalida na vozičku, da je padel ter potem za ranami umrl. Dogodek se je pripetil 9. aprila 2009. Nesrečni invalid se je imenoval Andrea Satta, star pa je bil 60 let. Na začetku je kazalo, da je sam padel z rampe za natovarjanje. Karabinjerji pa so z dolgotrajnimi preiskavami ugotovili, da je invalida na vozičku porinil Lombardo »za zabavo«, ko je sicer bil v vinjenem stanju. 7 Petek, 21. maja 2010 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pokrajina - Sporazum z Občino Trst in družbo Acegas-Aps Ločeno zbiranje odpadkov kmalu tudi v tržaški občini Ustrezen projekt bo v roku 6 mesecev izdelalo posebno tehnično omizje Na področju ločenega zbiranja odpadkov ni tržaška pokrajina ravno »vir-tuozna«, in to zaradi tržaške občine, ki se tega še ni lotila. Zato je treba upati, da se bo ta vrzel čim prej zapolnila, ker ni več dosti časa na razpolago. To je poudarila pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat ob robu podpisa sporazuma za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov v tržaški občini, ki so ga sklenili Pokrajina Trst, Občina Trst in družba Acegas-Aps. Dogovor predvideva ustanovitev posebnega tehničnega omizja, ki bo moral v roku šestih mesecev izdelati program za ločeno zbiranje odpadkov v tržaški občini. Sporazum so podpisali predsednica Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza in generalna direktorica podjetja Acegas Marina Monassi. Časa namreč ni na pretek. Državna zakonodaja na osnovi evropske določa, da bo leta 2012 za javne uprave najnižja dovoljena raven ločenega zbiranja odpadkov 65 odstotkov vseh zbranih odpadkov. V tržaški pokrajini je bil odstotek leta 2006 16,7, letos pa so dosegli približno 21 odstotkov ločenega zbiranja odpadkov. Največjo odgovornost nosi pri tem seveda tržaška občina, ki predstavlja 80 odstotkov prebivalstva tržaške pokrajine. Po zakonu bi morala biti raven ločenega zbiranja odpadkov v tržaški občini 31. decembra lani 50 odstotkov, konec leta 2011 bi morala biti 60 odstotkov in konec leta 2012 65 odstotkov. Poleg ustanovitve omizja predvideva podpisani sporazum vrsto ukrepov, od ločenega zbiranja odpadkov na zelenjavni tržnici do ločenega zbiranja vrat do vrat na Rocol-Melari in na Alturi, ločenega zbiranja stekla in kartonov vrat do vrat v trgovinah ter posredovanja kom-posterjev v kraških vaseh in v periferiji. Prvi cilj je vsekakor podvojitev števila ekoloških otokov. To so skupine smetnjakov za ločeno zbiranje odpadkov, ki se jih lahko reciklira in ki jih je danes v Trstu približno 500. Do konca leta naj bi torej namestili dodatnih 500 ekoloških otokov. Sicer bo lahko ločeno zbiranje odpadkov v Trstu pomagalo tudi Furlanom, ki se še poslužujejo odlagališč, je ocenil Dipiazza. Tržaška sežigalnica bo lahko namreč sprejemala njihove odpadke, je dodal župan, s tem pa bo služila tudi občinska uprava. narodni dom Kako našo manjšino vidijo drugi? Kako nas vidijo drugi - Slovenci v Trstu skozi pričevanja in izkušnje naših someščanov, je naslov današnjega srečanja, ki ga prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza v sodelovanju s Skupino 85. Srečanje bo ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, sedež Visoke sole za tolmače in prevajalce. Izbira datuma ni slučajna: danes je namreč mednarodni dan kulturne različnosti, ki želi izpostaviti prav kulturno specifičnost kot neizpodbitno dragocenost vsake družbe. Skupina Kultura in kultura dialoga, ki deluje v okviru SKGZ, je želela obeležiti ta datum s posebno pobudo. Srečanje bodo oblikovali gostje, ki delujejo na različnih področjih, kot so kultura, znanost, gospodarske vede, komunikacija in niso pripadniki naše skupnosti, so pa ljudje, ki s svojo občutljivostjo znajo vrednotiti našo jezikovno oz. kulturno specifiko in so se ji približali z veliko mero zanimanja in radovednosti. Sporazum so podpisali pokrajinska predsednica Bassa Poropat (desno), župan Dipiazza in generalna direktorica podjetja Acegas Monassi okolje - Sistem SISTRI KZ za elektronsko upravljanje odpadkov O novem odloku, ki predvideva od 30.junija letos elektronsko vodenje upravljanja nevarnih odpadkov (sistem SISTRI), je Kmečka zveza že seznanila člane in bralce ter podčrtala, da se zavzema za ureditev, ki bo za kmetijska podjetja čimbolj razbremenjujoča. S tem namenom je Kmečka zveza dala pobudo, da se v okviru pristojnih oblasti (pokrajine in občine), družb in podjetij, ki upravljajo z odpadki, najde najugodnejša rešitev, ki jo med raznimi opcijami predvideva omenjeni odlok. Ta rešitev, kot podčrtuje Kmečka zveza, nudi možnost, da se kmetijske podjetnike razbremeni pretiranih birokratskih postopkov vodenja registra nevarnih odpadkov po elektronski mreži in se jih obenem, kar ni zanemarlji- vo, razbremeni tudi vpisa v sistem SISTRI pri Trgovinski zbornici, za kar je treba plačati pristojbine v znesku 120 evrov letno. Tržaška Pokrajina je ugodno sprejela predlog Kmečke zveze in je že sklicala nujno srečanje vseh služb na Tržaškem, ki upravljajo z odpadki, da se med slednjimi preučijo možnosti programskega sporazuma, na osnovi katerega bodo kmetje na Tržaškem v veliki večini razbremenjeni vodenja elektronskega registra nevarnih odpadkov in plačevanja tozadevnih pristojbin Trgovinski zbornici. Podobno pobudo je Kmečka zveza predlagala tudi goriški Pokrajini, ki se že dogovarja s krajevnimi organizacijami in pristojnim servisnim podjetjem IRIS. stališče škofije Cerkev ne podpira razpršitve pepela Dvomi o kremaciji Katoliška Cerkev poziva vernike in njihove družine, naj vztrajajo pri tradicionalnih pokopih pokojnih. Cerkev, piše v sporočilu škofije, nima nič proti kremaciji trupel, njeno stališče pa je gotovo vezano na nedavno odredbo Občine Trst, ki dovoljuje razpršitev pepela pokojnih v morju, na Krasu oziroma na točno določenih lokacijah. Cerkev je vedno zagovarjala tradicionalne pokope pokojnih, piše še v stališču, kot obliko pietete do pokojnih vernikov, tudi z namenom, da bi s tem spodbudili spomin in molitev s strani sorodnikov in prijateljev. »S pokopom na pokopališču kristjanska skupnost izraža spoštovanje do Jezusovega pokopa in njegovega vstajenja«, piše v sporočilu tržaške škofije. Kremacije trupel so v zadnjih letih na Tržaškem doživele velik porast, razpršitev pepela v naravo pa predstavlja novost. APrimorski ~ dnevnik Demokratska stranka o družinskem zakoniku Demokratska stranka bo danes ob 18.uri v Novinarskem krožku (Kor-zo Italia 13) predstavila svoja zelo kritična stališča o novem deželnem družinskem zakoniku. Leva sredina meni, da gre za zakon, ki uvaja nove družbene in spolne diskriminacije. O tem bosta govorila deželna svetnika Sergio Lupieri in Franco Codega. L. v* • I* * ¡gasi se pripravljajo na občinske volitve Severna liga bo na današnji skupščini na Pomorski postaji (začetek ob 17.30) predstavila okvirni program za tržaške občinske volitve prihodnje leto in tudi nov strankin simbol. Govorili bodo poslanec Massimilia-no Fedriga, občinski svetnik Mauri-zio Ferrara in deželna odbornica Federica Seganti, ki odkrito računa na župansko kandidaturo. I Ali bosta Zaia in Galan pustila Kras na cedilu? V kandidaturo za razglasitev gričev, na katerih se proizvaja vino Prosecco, za svetovno kulturno dediščino organizacije Unesco, je treba poleg krajev Conegliano in Valdobbiadene vključiti tudi Kras. To je zahteval včeraj deželni svetnik Demokratske stranke in sicer bivši deželni odbornik za kmetijstvo Enzo Marsilio. Po njegovem mnenju sta zdajšnji predsednik Dežele Veneto in do pred kratkim minister za kmetijstvo Lu-ca Zaia ter minister za kmetijstvo Giancarlo Galan (do pred kratkim predsednik Dežele Veneto) hotela izključno promovirati kraja Coneglia-no in Valdobbiadene. V resnici ju ovrednotenje vsega območja, na katerem se proizvaja Prosecco, dejansko ne zanima, je poudaril Marsilio. Priznanje tržaškemu fiziku V mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru (ICTP) bodo danes ob 14. uri podelili priznanje Dirac tržaškemu fiziku Roberto Caru in fiziku Michele Par-rinellu iz Messine, ki sta skupaj izumila novo metodo za simulacijo atomskih in molekularnih fenomenov. Metoda nosi danes tudi njuno ime, in sicer Car-Parrinello Molecular Dynamics. Prestižno kolajno Dirac podeljuje ICTP vsako leto fizikom, ki so s svojim delom nudili dragocen prispevek znanosti. trg belvedere - Pretep v baru kolonkovec V vinjenem stanju grozil z nožem Upravnik bara na Trgu Belvedere je vinjenega gosta, ki mu je po-mazal lokal, najprej zapodil, nato pa se je nezaželena stranka vrnila z nožem. Po pretepu je bil potreben poseg policistov. Zgodilo se je v sredo pozno popoldne v lokalu, ki se nahaja na omenjenem trgu v bližini glavne železniške postaje. 67-letni Tržačan C. V. je močno vinjen vstopil v bar, kjer je iskal stranišče. Upravnik ga je napotil k pravim vratom, C. V pa je po pomoti zašel v skladišče in uriniral na tla. Besni upravnik ga je zgrda porinil iz lokala, po dveh urah pa se je možakar vrnil in mu grozil. Iz hlač je molel nož. Prišlo je do prerivanja in C. V. je barmana udaril z glavo, poroča policija. Policisti so prihiteli v bar, zasegli nož in pomirili duhove. Razgreteža so ovadili, osebje službe 118 pa ga je zaradi rane na čelu pospremilo na šivanje v katinarsko bolnišnico. Sveža hrana v ugasnjenem hladilniku V nedeljo je mejna policija na Fernetičih naletela na hladilni tovornjak z romunsko registracijo, ki je privozil iz Slovenije v Italijo. 26-letni voznik je prevažal svežo hrano, namenjeno italijanskim supermarketom. Med kontrolo pa so policisti takoj opazili, da v hladilniku sploh ni hladno. Mlečni izdelki, čokolade in suhomesnati izdelki bi morali potovati pri temperaturi od 2 do 6 stopinj Celzija: v tovornjaku pa je pokvarjen termometer kazal -20 stopinj, policisti pa so izmerili 13 stopinj nad ničlo. Hladilnik je bil ugasnjen, voznik pa ni znal razložiti, zakaj. Dokumentacija je bila poleg tega pomanjkljiva. Živila so prenesli v drug hladilni tovornjak, pristojni organi pa bodo preverili, ali je hrana še užitna. Iz ljubosumja se je znesel nad gumami V sredo dopoldne se je policija pojavila na Kolonkovcu, kjer so nekateri domačini opazili človeka, ki je v ulici Erta SantAnna z nožem rezal pnevmatike na parkiranih avtomobilih. Policisti so prihiteli na prizorišče in ustavili storilca, 69-let-nega Tržačana z začetnicama Z. G. Izkazalo se je, da se je gospod sprl s svojo bivšo ženo, njej in njenemu novemu partnerju naj bi po navedbah kvesture tudi grozil. Odločil se je, da jima bo poškodoval osebna avtomobila in to tudi storil. Do spora je baje prišlo zaradi ločitve in moževega ljubosumja. Z. G. si je prislužil prijavo na prostosti zaradi groženj in povzročanja škode. Izročitev na Fernetičih Pred dnevi je slovenska policija na Fernetičih izročila italijanski mejni policiji 34-letnega romunskega državljana. Italijanske oblasti so ga iskale od leta 2008, zanj so razpisale tudi mednarodni nalog za prijetje. F. F., ki je v tržaškem zaporu, je osumljen združevanja v zločinske namene in izkoriščanja prostitucije. sv. jakob - Nasilje Mučil in posilil bivšo partnerko Tržačan zaradi dejanja izpred štirih let dokončno obsojen Policisti tržaškega mobilnega oddelka so odvedli v zapor Tržačana, ki je bil dokončno obsojen na štiri leta in tri mesece zapora zaradi spolnega nasilja nad svojo nekdanjo partnerko. 66-letnega upokojenca Silvana Dapretta je prejšnji teden zaradi dejanj izpred štirih let na tretji stopnji dokončno obsodilo kasacijsko sodišče. Dapretta je marca 2006 prijavila njegova nekdanja partnerka in sostanovalka, ki je precej mlajša od njega, tedaj je bila stara 36 let. Po krajšem razmerju sta se razšla, od časa do časa pa sta se še videvala. Do nasilnega dogodka je prišlo v okviru njune žalostne zgodbe, ki je prepredena z alkoholom in socialnimi problemi. Ženska je kara-binjerjem iz Istrske ulice povedala, da jo je Dapretto, ki stanuje pri Sv. Jakobu, 4. marca po naključnem srečanju pretepel, mučil in jo spolno zlorabil, pri čemer naj bi uporabil celo izvijač. Ženska se je tedaj zatekla v bolnico. Upokojenec je obtožbe zavračal, trdil je, da je bil v tistem trenutku s prijatelji na zabavi. Prve tri mesece po prijetju je preživel v priporu, junija 2006 pa ga je sodnik izpustil na prostost. Sodni postopek se je nadaljeval, tržaško sodišče ga je leta 2007 zaradi spolnega nasilja obsodilo na štiri leta in tri mesece zapora, obsodbo pa sta potrdili še prizivno in nazadnje kasacijsko sodišče. Po nalogu, ki ga je podpisal državni tožilec Raffaele Tito, so policisti odvedli obsojenca v tržaški zapor, kjer bo moral prestati preostala štiri leta kazni. 8 Petek, 21. maja 2010 TRST / univerza - Prvo srečanje študentov zgodovine iz Trsta in Kopra »Zgodovinski« dialogi za redne in plodne stike Razgovor o poročilu komisije zgodovinarjev o slovensko-italijanskih odnosih - 27, maja srečanje v Kopru Dialoghi »storici«-»Zgodovinski« dialogi: tako je ime skupini študentov zgodovine iz Trsta in Kopra, ki obiskujejo Univerzo v Trstu oz. Univerzo na Primorskem in so začutili potrebo, da se med študenti obeh vseučilišč vzpostavijo redni in plodni stiki s ciljem skupnega sodelovanja in rednega soočanja ter raziskovalnega dialoga in izmenjave informacij o možnosti študija. Skupina, ki domuje tudi na internetu na spletni skupnosti Fa-cebook, je včeraj priredila prvo skupno srečanje študentov zgodovine obeh univerz, ki so obiskali Trst in oddelek za zgodovino Leposlovne in filozofske fakultete tamkajšnje univerze. V prostorih slednjega je tudi potekalo soočenje o znamenitem poročilu mešane slovensko-itali-janske komisije zgodovinarjev in intelektualcev o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1880-1956, ki je pokazalo, da se ocene o njegovi »uspešnosti« razlikujejo. Skupini študentov obeh univerz, ki jo je vodil pobudnik srečanja Štefan Čok, ki po študiju zgodovine na tržaški univerzi obiskuje zdaj Univerzo na Primorskem (pobuda, ki je naletela na veliko zanimanje, je nastala že pred meseci), ob katerem je bil zgodovinar s primorske univerze Gorazd Bajc, so spregovorili zgodovinarji Jože Pirjevec, Annamaria Vinci in Giuseppe Trebbi. Slednji je opozoril, da so slovenski in italijanski zgodovinarji že pred oblikovanjem komisije skupaj sodelovali, poleg tega člani komisije niso čutili močnega političnega pritiska oz. se je ta kazal bolj v posvečanju predvsem politični in diplomatski zgodovini slovensko-italijanskih odnosov. Za razumevanje prvega dela poročila je vsekakor potrebno poznati dogajanje v 18. in 19. stoletju, ko se je uveljavil pojem naroda v dvojni interpretaciji: v italijanskem prostoru se je namreč uveljavila teza, da je narodnost sad prostovoljne izbire, v slovenskem prostoru pa teza o pomenu jezika za narodnost. Tudi Annamaria Vinci je poudarila, da so komisijo sestavljali ljudje, ki so bili vajeni delati skupaj, poročilo pa med drugim vsebuje pa tudi zelo zanimive in-terpretacijske odtenke, npr. ko postavlja v dvom tezo o oblikovanju narodne identitete na podlagi odnosa med mestom in podeželjem, saj so Slovenci in Italijani vedno živeli drug ob drugem in tudi drug v drugem. Zelo ostra je tudi ocena o fašističnem obdobju, čeprav je fašizem, ki je vsekakor od starega nacionalizma podedoval protislovenske predsodke in rasizem, zaradi svoje totalitarne narave skušal prodreti v vse pore družbe in organizirati vse množice, vključno s slovenskimi. Bolj skeptičen je bil Jože Pirjevec, za katerega je komisija nastala po razpadu Jugoslavije, ko je Italija začela oblikovati zunanjo politiko do novonastalih držav. Čeprav so se sodelujoči zgodovinarji poznali že od prej, pa je bilo prav delo v komisiji prvi trenutek resničnega sodelovanja. Zgrešili pa so, vsaj iz političnega zornega kota, ker so vzeli v poštev širše zgodovinsko obdobje, medtem ko je bil namen (predvsem italijanskih) politikov ta, da se dotaknejo najbolj perečih vprašanj glede druge svetovne vojne. Tako so bili rezultati drugačni od tistih, ki jih je pričakovala rimska diplomacija: namesto obsodbe jugoslovanske prisotnosti v Trstu leta 1945 je prišlo do razmisleka o odnosih med narodoma ter do obsodbe fašizma in italijanske okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno, kar je bilo za italijansko stran nesprejemljivo, zato Italija poročila ni nikoli sprejela. To je dokaz, kako težak je dialog med nami, je dejal Pir-jevec, ki je opozoril na težave pri sporazumevanju zaradi jezikovnih pregrad, razlik v miselnosti in zgodovinski tradiciji ter geografske usmerjenosti. Na včerajšnjem srečanju je bil govor tudi o t.i. »apelu iz Bloisa« iz leta 2008 za svobodo zgodovinskega raziskovanja, ki naj ne bo pod vplivom politike. Študentje obeh univerz pa se bodo ponovno srečali prihodnji četrtek, 27. maja, v Kopru. (iž) Študentje iz Trsta in Kopra so prisluhnili tudi različnim stališčem o poročilu mešane komisije zgodovinarjev o slovensko-italijanskih odnosih kroma Dogodivščine v slačilnici danes v Dolini Danes se na odrske deske vrača mladinska komedija Dogodivščine v slačilnici v izvedbi mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, ki je svojo premierno uprizoritev doživela v polovici aprila v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Predstava, ki jo je napisala in režirala mlada Patrizia Ju-rincic, bo danes spet zaživela v dvorani Mladinskega krožka Dolina ob 20.30. V predstavi nastopa sedem mladih igralcev: Igor De Luisa, Jasmina Gruden, Felipe Kopušar, Klara Kravos, Nina Malalan, Andrej Pelikan in Eva Skabar. Novonastala skupina se je spopadla z mladinsko igro, ki nagovarja predvsem najstnike: gre za zgodbo sedem prijateljev, ki jih veže zanimanje za šport, prav zaradi tega se večjidel predstave dogaja v slačilnici, kjer se mlada skupina pripravlja na treninge. V njej pridejo na dan najstniške skrbi in težave, ki so v prvi vrsti povezane s prijateljstvom, prvimi ljubeznimi, nesporazumi in negotovostmi, ki so značilne za odraščajoče obdobje. Vse te tipične najstniške skrbi v predstavi priplavajo na površje zaradi nesporazuma, ki ga povzroči SMS sporočilo. skedenj - Danes Slovesnost ob 30-letnici poimenovanja šole Na dvorišču Osnovne šole Ivana Grbca v Škednju bo danes popoldne ob 17. uri potekala slovesnost ob tridesetletnici poimenovanja šole po domačem učitelju in glasbeniku Ivanu Grbcu, po katerem škedenjska šola nosi ime od 1. junija 1980. Kulturni spored, ki ga je zrežiral Danijel Malalan, bodo oblikovali učenci osnovnih šol Ivana Grbca in Marice Gregorič-Stepančič ter malčki otroških vrtcev iz Škednja in od Sv. Ane, ki bodo nastopili s folklornimi plesi in narečnimi prizori, poleg tega pa bo nastopil tudi ŽPZ Ivan Grbec. Prisotne bodo nagovorili ravnatelj Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijan Kravos, predstavnik staršev in kaplan Dušan Jakomin, ob tej priložnosti pa bosta v šolskih prostorih na ogled razstava o zgodovini šole in razstava ročnih del. V slučaju slabega vremena bo prireditev potekala v ponedeljek. varstvo trte in oljke Obvestilo Namenjeno vinogradnikom in oljkarjem Služba ERSE za vodeno in integrirano varstvo trte in oljke obvešča, da so potrebni posegi proti glivičnema boleznima trte, peronospori in oidiju, ter oljke proti oljčni kozavosti. Varstvo trte Peronospora: glede na stalno deževje v prvi polovici maja, svetuje služba takojšnje škropljenje z eno od sledečih aktivnih snovi: mankozeb, metriram ali bakrov hidroksid (biološke kmetije). Na obalnem območju, v Dolini in v Miljah pa svetuje endoterapske (sistemske) pripravke: folpet ali dime-tomorf. Oidij: proti oidiju priporoča služba uporabo močlji-vega žvepla v primeru, da smo proti peronospori uporabili kontaktna sredstva. Če pa proti tej glivici uporabljamo en-doterapski (sistemski) pripravek, bomo uporabljali sledeča sredstva: spiroksamin ali metrafenon. V tem času čiprej odstranimo tudi bohotivke, da s tem preprečimo nastanek okužbe s peronosporo in oidijem na njih. Varstvo oljke Na območjih, kjer se pogosto pojavlja oljčna kozavost in na sortah,ki so manj odporne proti temu obolenju (npr. belica) svetuje služba škropljenje z bakrenimi pripravki ali do-dino. Med brstenejm oljke (pred cvetenjem) in pri prehodu iz cveta v plod je koristno opraviti poseg foliarnega gnojenja z borom, ki je zelo pomemben kemični element pri oplaja-nju oljke. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB zgonik - Lovski zbori Četrt stoletja SLPZ Doberdob Za lovce velja, da večji del svojega časa preživijo v gozdu, tako v mrzlih zimskih jutrih v upanju na srečanje s kakim trofejnim merjascem, kot tudi v poletnih večerih, ko se v času prska s piščalko preizkušajo, kateri izmed njih bo pred puško zvabil najlepšega srnjaka. Poleg tega pa veljajo lovci za nadarjene pripovedovalce pisanih gozdnih zgodb. So pa tudi taki lovci, katerim zelena bratovščina in lovska kultura pomenita mnogo več in se zaradi tega v Naravo vračajo tudi v pesmi. Taki so člani slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob, ki šteje letos svojo 25-letnico delovanja. Srebrni jubilej bodo pevci zabeležili s koncertom, ki bo v soboto 22. maja ob 18. uri v športno-kulturnem središču v Zgoniku. Na večeru, ki sodi v sklop 12. srečanja lovskih zborov 4 držav, bodo poleg domačega zbora na oder stopili še koroški lovski zbor iz Železne Kaple, hrvaški mešani lovski pevski zbor Matko Laginja iz Klane v bližini Reke ter lovski zbor z Dekanov. Kot poseben gost bo nastopil lovski pevski zbor iz Murske Sobote, ki je z lovskim zborom Doberdob tudi pobraten. Vsak sestav bo zapel 4 skladbe, jubilanti pa bodo pod vodstvom zborovodje Hermana An-toniča predstavili širši spored tako lovskih pesmi kot tudi avtorskih skladb ter narodnih motivov. Ob zaključku večera bodo vsi zbori skupaj zapeli še 4 skladbe, kot zaključna pesem pa bo izzvenela Vstajenje Primorske. (J.L.) tržaška univerza - Predavanje arh. Raula Pantalea, sodelavca organizacije Emergency V Sudanu skušajo graditi bolnišnice, ki bi bile udobne tudi za nas Evropejce »V Afriki skušamo graditi bolnišnice, ki bi bile udobne tudi za nas Evropejce. Najbrž zveni to banalno, a sploh ni tako, saj se v državah v razvoju toporedkoma dogaja.« Raul Pantaleo je 48-letni arhitekt iz Milana, ki že dolgo let sodeluje z organizacijami, kot sta Emergency in Banca Etica. V torek je bil skupaj s tržaško skupino Emergency gost Univerze v Trstu, točneje Fakultete za arhitekturo. V veliki dvorani glavnega sedeža univerze je srečanje uvedel profesor Vittorio Torbianelli, ki je podčrtal, da je Fakulteta za arhitekturo zelo zadovoljna, da lahko gosti organizacijo Emergency, še posebno v tem obdobju, ko je le-ta deležna kritik. Tržaški prostovoljci so na kratko predstavili svoje aktivnosti, ki slonijo predvsem na širjenju informacij, zbiranju prispevkov in spodbujanju kulture miru. Raul Pantaleo pa je podrobneje spregovoril o svojih delovnih izkušnjah v Sudanu, kjer je za Emergency načrtoval kardiokirurški center v Kartumu (edino tovrstno bolnišnico na širšem območju, ki zaobjema 300 milijonov potencialnih pacientov) zdaj pa se ukvarja z od- piranjem pediatrične klinike v Nyali, prestolnici južnega Darfurja, kjer se nemiri še niso ustavili, ob mestu pa so neskončna šo-torišča z lačnimi begunskimi družinami. »Kjerkoli na svetu imajo ljudje pravico do zdravljenja,«je poudaril arhitekt in pristavil, da si ne smemo predstavljati, da afriškim ljudstvom radodarno ponujamo pomoč ter da smo zaradi tega dobrosrčni. »Z delom jim vračamo le delček sredstev, ki z vojnami, izkoriščanjem in izseljevanjem uhajajo s črne celine.« Opisal je »nespodobne« bolnišnice, ki jih v Afriki gradijo različne organizacije, prava zasilna zatočišča, kjer so higienske razmere podpovprečne. Vse to je, po njegovem mnenju, povezano z mentaliteto kolonizatorjev. Prednost Emergencyja je ta, da deluje s svojimi sredstvi in ni od nikogar odvisna. » Od leta 2003 so mi v Afriki samo enkrat predlagali podkupnino. Zgodilo se je v Darfurju. Takoj smo se odločili, da ustavimo načrt in odidemo. Denarja ne potrebujemo,« pravi Pantaleo, ki je prepričan, da je človek v vsakem primeru zmožen zavrniti podkupnino, tako v Dar-furju kot v Italiji. (af) Arhitekt Raul Pantaleo na tržaški univerzi kroma / SVET Petek, 21. maja 2010 9 raziskovanje oceanov - »Ekstremni« Don Walsh »Malical sem na potopljenem Titanicu« V sredo je bil gost večernega srečanja v sklopu tridnevnega niza Raziskovati ekstremnost Za Donalda »Dona« Walsha je bila sreda dokaj naporen, a zelo prijeten dan. Zjutraj ga je na občini sprejel odbornik Lobianco, nato pa je imel v večernih urah še srečanje na temo »ek-stremnosti«. Kdo pa je sploh Don Walsh? Gre za nekdanjega poročnika ameriške mornarice, ki se je pred 50 leti (točneje 23. januarja 1960) z Jacquesom Piccar-dom spustil z batiskafom Trieste vse do dna Marianskega jarka, najnižje morske točke na zemlji (10.911 metrov globine) in tako postavil rekord v globinskem potopu s človeško posadko. Don Walsh je po tem uspehu postal, skupaj s Piccar-dom, ki je preminil 1. novembra 2008, častni občan mesta Trst, občina pa ga je hotela 50-let kasneje nagraditi s spominsko medaljo. Zdaj je namreč on edini živeči Zemljan, ki se je spustil tako globoko. Walsh je bil gost večernega srečanja v sklopu tridnevne konference poimenovane »Esplorare l'Estremo« (Raziskovati ekstremnost) v organizaciji tržaškega Muzeja Antarktike. Ob prisotnosti številnega občinstva (zlasti mladih, morda bodočih raziskovalcev, je bilo na pretek) se je Walsh spominjal številnih zanimivih dogodkov, ki so zaznamovali njegovo življenje. O batiskafu Trieste in Marianskem jarku »Gre nedvomno za znanstveni uspeh, saj se je spust v globino uspešno zaključil, kar je bil dokaz, da je bila takratna tehnologija kos temu spustu. Mnogim znanstvenikom ni ravno všeč ekstremnost in avantura, želijo raje delati v varnih razmerah. Prav to je bila naša naloga. Ko smo načrtovali spust v globino 11.000 metrov, so znanstveniki prej želeli vedeti, ali je to mogoče in varno. Moja naloga je bila testirati batiskaf, da bi zagotovil čim večjo varnost. Pri vsem Don Walsh med sredinim srečanjem kroma tem pa ni bil pomemben rekorden dosežek. Dokazali smo, da je takratna tehnologija omogočala, da se spustiš v take globine in zlasti ...da se lahko tudi vrneš na površje! Pritisk je bil v tistih dneh velik, a bolj psihološki. Tudi med spustom s fizičnega vidika ni bilo težav, ker je bil pritisk v kabini enak tistemu na površju. Zunaj pa je bil pritisk približno 2 toni na kvadratni palec. Ko smo se vrnili na površje, so pregledali celotno strukturo ba-tiskafa, a razen nekega malo ukrivljenega okna, je bilo vse v najboljšem redu.« Odkritja »Med spustom sva s Piccardom prav na dnu zasledila neko do tedaj neznano vrsto ribe. Odkritje je bilo pomembno, saj do takrat ni nihče mislil in vedel, da v takih globinah lahko živijo ne-vretenčarji. Pred letom dni se je pod- Mladi za mlade s SZSO na Tržnici brez meja V Ljubljani je tudi letos Zveza študentskih klubov Slovenije (Škis) pripravila tradicionalno tržnico. Rdeča nit je bila tokrat Moj kraj, moj ponos. Sodelovale so študentske skupine vseh dežel Slovenije. Na posebnem predelu tržnice so bile postavljene tudi stojnice s skupinami izven meja Slovenije. Tu so se s svojo stojnico predstavili tudi Mladi za mlade skupaj s SZSO. Slovenskim študentom so razdeljevali reklamne zgibanke iz tržaške okolice in jim pobliže predstavili lepote Krasa in Brega, ponujali pa so tudi domače dobrote naših krajev: sir, slaščice in vino. Ta izkušnja je pripomogla k temu, da so se študentje pobliže spoznali in navezali stike v prijetnem prazničnem vzdušju. Na splošno so študentje iz Slovenije pokazali precejšnje zanimanje. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje zelo toplo in veselo (kot smo v našem časopisu že poročali). Z odrov so odmevale najrazličnejše melodije, vmes pa so nastopile razne plesne skupine. Ni odmanjkal niti uraden, formalen del prireditve, na katerem so nastopili predstavniki vlade R Slovenije, gostiteljev (mesta Ljubljana) in seveda tudi organizatorjev, se pravi Škisa. mornica, a brez ljudi na krovu, znova spustila na dno Marianske globine. Odkrila je 25 doslej še neznanih živih bitij.« Ljubezen do morja »Rojen sem v San Franciscu in že od mladih nog sem stalno gledal v zaliv, Golden Gate in ladje, ki so plule po oceanu. Ko sem gledal zaton, sem sanjaril o tem, kam te ladje plujejo in sem si želel odgovora. Tako sem se kot mladenič odločil, da se vpišem v mornarico. Prvič sem preplul razdaljo med ZDA in Evropo ravno na vojni ladji. Ko sem v mornarici postal oficir, so me preselili na podmornico, ampak na tako zastarele podmornice, da si se bal že do 100 metrov pod morsko gladino. Ko so me izbrali za načrt batiskafa Trieste (delno so ga zgradili v Tržiču, op.p.), sem se po nekaj mesecih že spustil v globino 4.000 metrov. Ko so začeli načrtovat rekordni spust, pa sem se dodatno motiviral in še bolj vzljubil morje.« Arktika in Antarktika »Večina pozna izključno moj globinski rekord, manj znano pa je moje delo na severnem in južnem tečaju. V svojem življenju sem bil kar 26-krat na Arktiki in 27-krat na Antarktiki. Enkrat sem se dotaknil Severnega tečaja, petkrat pa Južnega. Po meni se imenuje tudi vrh na Antarktiki, Walsheva špica. Z rusko le-dolomilko sem tudi objadral celo Antarktiko.« Vesolje »Moja skrita želja je poleteti v vesolje, žal pa nimam 25 milijonov dolarev, da bi si kupil vozovnico. Sicer, ko sem bil še študent na fakulteti, sem naredil načrt oceanografske vesoljske ladje. V angleščini je bila kratica za to ladjo Spock, kot eden izmed glavnih junakov televizijske serije Star Trek. No, zaradi tega se me je prijel vzdevek Spock. Vesolje pa je ostalo zame neizpolnjena želja, ker sem imel preslab vid, da bi prišel v poštev.« Ekstremnost »Kaj je zame ekstremnost? Najbrž poroka! (smeh, op.p.) Preživel sem 47 let poroke. Šale na stran, mislim, da je bila najbolj ekstremna zadeva, ki sem jo kdaj-koli naredil, prav spust v Marianski jark. Potrebovali smo maksimalno koncentracijo in na vsako podrobnost smo morali biti pozorni. Prav zato smo večkrat preizkušali, ali je vse v redu. V sedmih mesecih smo se spustili v globino nič-kolikokrat in vsakič malo globlje, dokler nismo bili skoraj gotovi, da lahko pridemo do dna.« Jaz in Piccard »Vsakič sem se spustil z njim v globino, tako da sva se zelo dobro poznala. Sicer v kabini ni bilo zelo udobno, saj je bil on visok dva metra, kabina pa velika kot hladilnik. Stiskali smo se in najdaljši spust je trajal kar devet ur. Čeprav moram priznati, da je bilo nekoč v Rusiji še huje, saj smo se v malo večji kabini v treh spustili in stisnjeni preživeli 14 ur.« Titanic »S podmornico smo si ogledali tudi razbitine nekaterih znanih ladij, med temi Titanica in Bismarcka. Seveda je vsem dobro znana zgodovina Titanica. No, ne boste verjeli, ampak jaz sem eden redkih, ki lahko reče, da sem kosil na Ti-tanicu. Spustilli smo se namreč s podmornico v globino 4000 metrov, kjer se nahajajo razbitine Titanica, in se tam razporedili po krovu ladje ter malicali.« Pomanjkanje sredstev »Zadnja leta se je raziskovanje na področju oceanov zaustavilo. Verjetno je to posledica pomanjkanja zanimanja ljudi, medijev in posledično tudi vlade raje investirajo v raziskovanje vesolja. Sovjetska zveza je začela z raziskovanjem morskega sveta, a po koncu hladne vojne Rusija zaradi ekonomskih težav s tem načrtom ni nadaljevala, tako da so se stvari zaustavile tudi v ZDA. Japonska, Francija, Velika Britanija, Italija in Kitajska ničesar ne investirajo v morsko raziskovanje, čeprav so za eno vesoljsko misijo stroški enako visoki kot triletni budžet za celotno morsko raziskovanje. Navsezadnje smo doslej raziskali le 5% oceanov na Zemlji ... « Iztok Furlanič kontovel - V sredo zvečer množično obiskan koncert v dvorani Gospodarskega društva Skupni nastop za Soščevo hišo Prvič so celovečerni koncert skupaj oblikovali Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek-Kontovel Za proseško godbo je bil koncert generalka pred nastopom na slovenskem državnem tekmovanju kroma Dvorana Gospodarskega društva na Kontovelu je bila v sredo zvečer prizorišče množično obiskanega kulturnega dogodka, ki je sočasno predstavljal četrto srečanje v okviru tamkajšnjih Pomladanskih koncertov in prvi skupni celovečerni koncert Godbenega društva Prosek, Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in Ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel. Omenjeni sestavi, ki so na Proseku in Kontovelu stebri kulturnega življenja, so namreč združili moči na koncertu v dobrodelne namene: tako godba kot oba zbora imajo namreč sedež v Sošče-vi hiši na Proseku, ki jo je poškodovala marčna močna burja, zato bo izkupiček koncerta namenjen popravilu strehe. Spored, ki ga je povezoval Matija Kralj, se je začel z nastopom MoPZ Vasilij Mirk, ki je pod vodstvom Marka Sanci-na zapel tri pesmi, moški glasovi pa so v nadaljevanju prepustili mesto ženskim glasovom ŽPZ Prosek-Kontovel, ki je pod vodstvom Marka Štoke izvedel štiri skladbe, med katerimi velja omeniti kontovelsko ljudsko pesem Uazi nas Marija, ki so jo v tej vasi prepevali v novoletnem času. Pesem je zboru posredovala domačinka Marija Sonce, ki je ohranila spomin nanjo, za zbor pa jo je priredil Marko Štoka. Koncert se je zaključil z nastopom Godbenega društva Prosek pod vodstvom Iva Bašiča. Za proseške godbenike je bila to pravzaprav generalka pred pomembnim nastopom: izvedli so namreč program, ki ga bodo izvajali v nedeljo, ko se bodo podali v Videm pri Dobrepolju, kjer se bodo udeležili 30. Državnega tekmovanja slovenskih godb. predstavitev Modni projekt Its se bo zgodil! Modna prireditev Its (International Talent Support), ki naše mesto že osem let spreminja v atraktivno urbano modno sobo, bo tudi letos doživela svojo izvedbo, že deveto zapovrstjo. To sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila župan Roberto Dipiazza in gonilna sila celotnega modnega projekta Barbara Franchin, ki uspešno vodi tržaško agencijo Eve. Gre namreč za prireditev, ki je v zadnjih letih predstavljala pravo kalilnico mladih talentov in ki je za kratek čas postavila Trst v središče modnega dogajanja. Po nekaterih zanesljivih virih naj bi bila lanska izvedba zadnja tovrstna prireditev, saj naj bi njeni oblikovalci zaradi pomanjkanja sredstev in njihovega radikalnega reza bili prisiljeni prireditev izvesti v drugačni; spletni obliki. A dobra volja nekaterih glavnih pokroviteljev in tržaškega župana, ki je na lanski sklepni modni reviji obljubil, da se bo osebno zavzel za ta projekt, je botrovala k temu, da so idejni oblikovalci še enkrat strnili svoje vrste in že začeli z organizacijo velikega mednarodnega modnega natečaja. Tudi Its#nine pripravlja tržaška agencija Eve v sodelovanju z modno znamko Diesel in podjetjem YKK, osrednji del dogajanja pa se bo odvijal 16. in 17. julija, ko bo bivša ribarnica ponovno zažarela v soju reflektorjev in ko bo to poslopje ponovno mogoče občudovati v vrhunski scenografski preobleki. Osrednja tema letošnje prireditve se bo vrtela okrog vesoljskih potovanj, tekmovalci z različnih koncev sveta pa bodo za to priložnost morali oblikovati oblačila in modne dodatke na nekoliko bizarno temo The Confederation of Fantastic Voyagers. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pove-dalal Barbara Franchin, ki se je uvodoma zahvalila občinski upravi, Fundaciji CRTrieste, Deželi FJK in tržaški Trgovinski zbornici, ki so podprle njeno prireditev, je ugledna žirija predhodni izbor že opravila pretekli mesec, v finalni izbor pa se je uvrstilo 12 projektov, ki se bodo potegovali za nagrado Its#Fashion, in 10 projektov v kategoriji Its#Accessories. Tudi letos bodo tako kot vedno doslej nagradili tudi umetnike, ki se bodo potegovali za naslov najboljšega fotografa. Izvedeli smo tudi, da je modno perfekcionistična prireditev v zadnjih osmih letih v Trst privabila skupno 3000 gostov, 750 novinarjev z različnih koncev sveta, ki so napisali 1750 prispevkov, dala začasno zaposlitev 2000 ljudem, gostila 321 finalistov in prejela več kot 6000 prošenj za sodelovanje na prireditvi. To je le nekaj številk, ki so pozitivno vplivale na ugled in podobo našega mesta doma in v tujini, je še povedala snovateljica projekta Franchinova, ki je skupaj z županom Dipiazzo apelirala še na tržaška podjetja, naj gmotno podprejo letošnjo deveto izvedbo modnega tekmovanja za mlade talente, ki sicer obiskujejo ugledne modne akademije in šole. Naj kot zanimivost povemo, da so pretekle izvedbe modne prireditve Its predstavljale odlično odskočno desko za uveljavitev mladih, saj so številni udeleženci po tržaški izkušnji dobili možnost sodelovatati z modnimi znamkami, kot so Antonio Maras, Dolce & Gabbana, Lanvin, Diesel, Isabel Marant, Dior ... Več o modni prireditvi, ki se letos tematsko vrača v prihodnost, bodo njeni snovatelji sporočili še v prihodnjih tednih, ko bodo natančneje vedeli, koliko denarja bodo dejansko imeli na razpolago za realizacijo sklepnega dela glamuroznega dogodka, na katerem bodo nagrajevali letošnje zmagovalce. (sč) 10 Petek, 21. maja 2010 TRST / Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 20. maja 2010 BERNARD Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.06 - Luna vzide ob 12.00 in zatone ob 1.19. Jutri, SOBOTA, 22. maja 2010 MILAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,7 stopinje C. [13 Lekarne Do jutri, 22. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergije - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 6 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Robin Hood«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Dra-quila - L'ltalia che trema«. CINECITY - 16.00, 17.30, 18.20, 20.00, 21.15, 22.10 »Prince of Persia - La sab-bia del tempo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »The Final Destination 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La nostra vita; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Robin Hood«; 18.05, 20.05 »Piacere, sono un po' incinta«; 15.50, 22.05 »Iron Man 2«; 16.05 »Oceani 3D«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Manolete«; 18.40, 22.00 »Matrimoni e altri disastri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Robin Hood«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Copia conforme«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40 »Perzijski princ: Sipine časa«; 16.10, 19.00, 21.50 »Robin Hood«;17.10, 19.20, 21.30 »Spopad titanov«. KOPER - PLANET TUŠ 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 18.30, 20.50, 23.15 »Predobra zame«; 19.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10, 23.00 »Robin Hood«; 16.40, 19.00, 21.15, 23.35 »Rezervni načrt«; 16.20 »Vsi so v redu«; 15.05, 17.50, 20.30, 23.10 »Perzijski princ: Sipine časa«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Prince of Persia - Le sab-bie del tempo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piacere sono un po' incinta«; Dvorana 3: 16.30 »Puzzole alla riscossa«; 19.10 »Oceani 3D«; 18.00, 22.15 »Agora«; 20.10 »L'uomo nell'om-bra«; Dvorana 4: 16.15, 17.40, 20.40, 22.20 »The Final Destination 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.45, 22.15 »Robin Hood«; Dvorana 2: 17.00, 18.40, 20.20, 22.20 »Final Destination 3«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.00 »La nostra vita«; Dvorana 5: 21.00 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.00 »Piacere, sono un po' incinta«. DPZ Kraški slavček in Zbor ]acobus Gallus vabita na i:ti I -p hjí n^tlnut^ ^ PROVINCA ■ * TRIESTE H Šolske vesti MALČKI OTROŠKEGA VRTCA ŠKE-DENJ vabijo na ogled razstave, ki bo danes, 21. maja, od 17. ure dalje v pritličju šole. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERTA SIRKA vabimo na otvoritev razstave, ki bo danes, 21. maja, ob 19. uri v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota, 22. maja, 17.0019.00; nedelja, 23. maja, 10.0012.00 in 17.00-19.00. UČENCI, UČITELJI IN STARŠI COŠ I.GRBEC-M.G. STEPANČIČ vabijo na prireditev ob 30-letnici poimenovanja škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu, ki bo danes, 21. maja, ob 17. uri na šolskem dvorišču. Vabljeni vsi bivši učenci. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v ponedeljek, 24. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira naslednje poletne tabore: Gozdarsko-lesarski »Mojster Miha« v Postojni od 13. do 18. junija (od 9. do 13. leta); Pohodniški »Živijo Kekec!« v Kranjski Gori od 20. do 25. junija (od 7. do 11. leta); Naravoslovni »Netopir« v Narinu od 27. junija do 2. julija (od 8. do 13. leta); Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta) slovenščina in jahanje; Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta); Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 11. do 16. julija (od 4. razreda dalje); Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 18. do 23. julija (od 3. razreda dalje); Morski »Z vetrom« v Portorožu od 25. do 30. julija (od 7. leta dalje); Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 22. do 27. avgusta (od 8. do 17. leta); Delavnico »Mišk@« v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago do 10. junija na tel.št. 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: zscirilme-tod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Mar-tiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. OBCINSKI PRAZNIK REPEN (Pod prireditvenim šotorom) DANES. 21. maja 2010 REPEN: MED KAMNOM IN VODO naravoslovna pot za učence osnovnih šol 9.00 - 10.00 zbirališče pri bivši restavraciji Volnik 11.00 - 12.00 prihod na repenski trg vsaka skupina se premika samostojno na vsaki točki bo prisoten vodič JUTRI. 22. maja 2010 18.00 odprtje kioskov 19.00 v Kraški hiši v Repnu: uradna otvoritev občinskega praznika, sodeluje moški pevski zbor Kraški dom otvoritev razstave »Nekoč je bila meja« 20.00 - 24.00 ples z ansamblom "Modri val" NEDELJA. 23. maja 2010 obuditev praznovanja Binkošti 10.00 slovesna sv. maša na Tabru 17.00 odprtje kioskov 17.30 koncert Godbe na pihala »Nabrežina« 18.30 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala, prihod povorke na trg In ples, ki ga otvorl repentabrska mladina 19.00 - 23.00 ples z ansamblom "Kraški kvintet" V galeriji KRAŠKE HISE odprta razstava »NEKOČ JE BILA MEJA« Petek, 21. maja 2010 od 9.00 do 12.00 Sobota, 22. maja 2010 od 18.00 do 22.00 Nedelja, 23. maja 2010 od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 22.00 Na repenskem trgu možnost jahanja konj s spremstvom Od 15.05. dO 30.05.2010 DNEVI TRADICIONALNE KRAŠKE KUHINJE v sodelovanju z domačimi gostilničarji: Restavracija CARSO-KRAS Gostilna POD TABROM Hotel-Restavracija KRIŽMAN Restavracija FURLAN B Poslovni oglasi USPEŠNO PODJETJE, ki se širi na italijanski trg, išče sposobne zastopnike. Tel.: 00386-31-674386 H Mali oglasi IZGUBLJENO MLADO PSIČKO srednje velikosti, s kratko rjavo dlako in verižnim ovratnikom smo našli v Dolini. Poklicati na tel. št. 040-571623. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Telefonska številka: 345-3594409. NA PROSEKU dajem v najem hišo z dvoriščem in vrtom, primerna za dve osebi. Pokličite na tel. št. 338-9714161. PRODAM FIAT PALIO WEEKEND letnik '99, v dobrem stanju, cena 500,00 evrov. Tel. št. 349-7888919. PRODAM HIŠO z vrtom v Podlonjer-ju. Tel.: 040-54026. PRODAM KRAŠKI PORTAL - tel. št. 334-6475337. PRODAM PROFESIONALNO MOTORNO ŽAGO 58 cc, rezilo dolgo 50 cm, v odličnem stanju in z vsemi pripomočki, cena 200,00 evrov. Poklicati na tel. št. 333 - 2892869 po 18. uri. PRODAM avtomobil volvo S80, 2.4, letnik 2000, sive barve, 160.000 prevoženih kilometrov. Cena 1.700 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 348-8585098. PRODAM ekstradeviško oljčno olje, cena po dogovoru. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 348-5913172. PRODAM stanovanje v Nabrežini, 50 kv.m., s skupnim vrtom. Tel. 3494975968. SKUTER honda SH150, letnik 2005, črne barve, s prtljažnikom, vetrobra-nom in pokrivalom za kolena, 1.600 evrov po domeni, prodam. Tel. 3477830023. V KRIŽU dajem v najem stanovanje z dvoriščem za dve osebi. Tel. št.: 3471057860. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja v Sa-matorci št. 53. Tel. št.: 040-229586 in 340-1461778. OSMICO so odprli pri Cesarjevih, Salež 24. Nudimo domačo kapljico in prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296058. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34! Pričakuje vas ob kozarčku pristnega vina in domačem prigrizku! Tel. št. 347-2511947. V RUPI je Salomon odprl osmico. Toplo vabljeni! ZORAN ima odprto osmico v Ricma-njih. Loterija 20. maja 2010 Bari 36 42 49 66 88 Cagliari 14 71 63 18 11 Firence 46 76 22 39 33 Genova 61 79 58 66 21 Milan 76 48 8 36 20 Neapelj 39 37 53 64 22 Palermo 63 15 53 80 45 Rim 29 3 66 24 90 Turin 38 69 67 33 56 Benetke 38 62 80 45 17 Nazionale 73 31 61 68 42 Super Enalotto Št. 60 HI Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442. 19 38 48 54 71 84 jolly 28 Nagradni sklad 3.236.918,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 74.837.248,84 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 37.349,07 € 1.560 dobitnikov s 4 točkami 311,24 € 56.711 dobitnikov s 3 točkami 17,12 € Superstar 31 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 31.124,00 € 280 dobitnikov s 3 točkami 1.712,00 € 3.831 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.945 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 55.792 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST / Slígz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA v sodelovanju s SKUPINO 85 ob mednarodnem dnevu kulturne različnosti vabi na javno prepletanje mnenj na temo KAKO NAS VIDIJO DRUGI Slovenci v Trstu skozi pričevanja in izkušnje italijansko govorečih someščanov danes, 21. maja 2010, ob 18. uri Narodni dom v Trstu, Ul. F.Filzi 14 11 Društvo P Finžg-arjev \ dom vabi na veselo praznovanje na čast mamic, očetov, nonic in nonotov ter starih in mladih prijateljev otrok Nastopajo: otroški ansambel U'penska mularija (vodi Aljoša Saksida) z veselimi vižami in skeči ter otroci igralske sk. T. Petaros (vodi Julija Berdon) z veseloigro Lučke Susič Torta za mamo št.2 Nocoj Ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah H3 Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo pet promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT (C.F. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, na dve predavanji o odvisnosti od mamil. Danes, 21. maja, ob 20. uri bo dr. Sergio Maria Fran-cardo govoril na temo: »Soočimo se s strahovi - mamila v vsakdanu«, v soboto, 22. maja, ob 20. uri pa na temo: »Razmislek o nekdanjih in novih mamilih«. Vstop prost. Obvezna je rezervacija na tel. št. 040280533 ali 339-7809778. JUS BANI vljudno vabi na občni zbor, ki bo danes, 21. maja, ob 20. uri v zadružnih prostorih Bani, s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo; poročilo nadzornega odbora; odobritev poročil; volitve; razno. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK, REPENTABOR IN ZADRUGA »LALBERO AZZURRO« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludo-teka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Predvidene delavnice: danes, 21. in v petek, 28. maja: »Frfotajamo«, »Zmaji in veternice«; v sredo, 26. maja »Zemeljske igre«, »Trava, drevesa in otroci«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega ko 8. ure do 13. ure. SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala danes, 21. in v petek, 28. maja, od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabrežini. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9. uri ali na naslednji teden. Za info in vpis 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD PRIMOREC vabi danes, 21. maja, ob 18. uri v Ljudski dom v Trebče na otvoritev razstave izdelkov otrok, ki so obiskovali letošnje Cici urice. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA v sodelovanju s Skupino 85 vabi ob mednarodnem dnevu kulturne različnosti na javno prepletanje mnenj na te- mo »Kako nas vidijo drugi - Slovenci v Trstu skozi pričevanja in izkušnje italijansko govorečih someščanov« danes, 21. maja, ob 18. uri, Narodni dom v Trstu, Ul. F. Filzi 14. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na zaključno pravljično uro z zabavnim kvizom o vseh do sedaj prebranih pravljicah v soboto, 22. maja, ob 11.40 v društvene prostore na stadion 1. Maj. Srečanje je primerno za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole, ki so obiskovali pravljične urice. SKD VIGRED vabi učence osnovne in nižje srednje šole na delavnico z Biserko Cesar na temo »Afrika«, ki bo v Štalci v Šem-polaju v soboto, 22. maja, od 16.30 do 18.30. V SOBOTO, 22. MAJA, bo na Montuzzi že tradicionalno binkoštno bdenje skupaj z g. nadškofom Giampaolom Crepaldijem. Organizirata ga škofijski komisiji za slovensko in italijansko mladino. Vabljena je mladina po 14 letu in tudi ostali. Slovenska mladina se bo zbrala v Marijinem domu na ulici Risorta ob 20 uri. Po kratki pripravi se bomo napotili na Montuzzo, kjer se srečamo pred cerkvenimi vrati z italijansko mladino in nato bomo v cerkvi nadaljevali enourno bdenje v molitvi in petju. Po bdenju bo sledilo romanje k Lur-ški Mariji na Ferlugih, za vse ki to želijo. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v nedeljo, 23. maja, popoldne, na sprehod po dolini Glin-ščice, kjer bo ob 17. uri sv. maša v Marijini cerkvici na Pečah ter prenos Marijine podobe iz župnijske cerkve v Boljuncu v cerkev na Peče. AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane na zaključno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala 2010 (3. čez-mejnega) v nedeljo, 23. maja, ob 16. uri v parku Ljudskega doma (Bita) v Križu. Nagrajevanju bo sledila družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 24. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na večer o pisatelju, časnikarju in borcu za neodvisno ter demokratično Slovenijo Francu Jezi ob izidu izbora njegovih kratkih zgodb »Zakasnela pomlad«. Spregovorili bodo urednica knjige Vojka Havlas, župan Občine Hajdi-na Radoslav Simonič, pisatelj Boris Pahor, raziskovalec bližnje slovenske preteklosti Igor Omerza ter časnikarja Marko Tavčar in Ivo Jevnikar. KDČ bo razstavila Jezova knjižna dela. Začetek ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA NADE PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo v tednu od 24. do 28. maja delovala samo v jutranjih urah med 9. in 12. uro. Opravičujemo se za nevšečnost. KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v torek, 25. maja, ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v to- rek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24, Doberdob (GO). JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. maja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah. SKD VIGRED, COŠ S. Gruden, OŠ Duto-vlje in podružnica Tomaj ter razvojno društvo Pliska vabijo na »Kosovelov večer 2010« v sredo, 26. maja, ob 20. uri pa v Kulturnem domu v Tomaju. Nastopajo: učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, učenci COŠ S. Gruden in otroška pevska, mladinska glasbena in dramska skupina Vi-gred. DRAMSKA SKUPINA iz tržaškega predmestja išče moškega člana za novo veselo igro. Klicati med 13. in 15. uro na tel. št. 349-1942928. SKD PRIMOREC vabi na ogled enodejanke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor. POKAŽI, KAJ ZNAŠ - je naslov večera skritih talentov, ki ga prireja SKD Barkovlje. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glumače, posnemovalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do nedelje, 30. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.bevi@alice.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celote-denski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccupa.org; www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na info@cheerdancemille-nium.com ali 349-7597763 Nastja. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest za skupinsko počitnikova-nje v Šmarjeških toplicah od 6. do 16. junija. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 814) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festival-kras.com, info@festivalkras.com, tel.: 3472576505. Prijave do 7. junija. ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. julija. Rok prijave zapade 8. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šč Melanie Klein in slovenske pro-svete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Število mest je omejeno. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. Učenci, učitelji in starši CoŠ I. Grbec -M.G. Stepančič vabijo na prireditev ob 30-letnici poimenovanja škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu danes, 21. maja, ob 17. uri na šolskem dvorišču. Vabljeni vsi bivši učenci. V primeru slabega vremena bo prireditev v ponedeljek, 24. m^ja, AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Opčine. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. 0 Prireditve COŠ 1. MAJ 1945 IN LOJZETA KOKORAV-CA - GORAZDA vabita še danes, 21. maja, od 10. do 16. ure, na fotografsko razstavo Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok« na šoli v Zgoniku. DPZ KRAŠKI SLAVČEK IN ZBOR JACOBUS GALLUS vabita danes, 21. maja, ob 20.45 na koncert v domu A. Sirka v Križu. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 21. maja, ob 20.30, na praznovanje materinskega dne v Finžgarjevem domu. Nastopajo otroški ansambel »U'penska mu-larija« (vodi Aljoša Saksida) ter otroška igralska skupina »Tamara Petaros« (vodi Julija Berdon) z veseloigro Lučke Susič »Torta za mamo št. 2«. Vabljeni vsi! MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabita na ponovitev mladinske predstave »Dogodivščine v slačilnici« v izvedbi Mlajše igralske skupine Slovenskega kulturnega kluba danes, 21. maja, ob 20.30 v prostorih Mladinskega Krožka Dolina. Od bliže bomo spoznali mlado in zelo nadarjeno avtorico in režiserko Patrizijo Jurinčič. Lepo vabljeni. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik v Repen (pod prireditvenim šotorom): danes, 21. maja, »Med kamnom in vodo naravoslovna pot za učence osnovnih šol«, 9.00-10.00 zbirališče pri bivši restavraciji Volnik, 11.00-12.00 prihod na repenski trg, vsaka skupina se premika samostojno, na vsaki točki bo prisoten vodič; v soboto, 22. maja, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri v Kraški hiši v Rep-nu uradna otvoritev občinskega praznika, sodeluje Moški pevski zbor Kraški dom, otvoritev razstave »Nekoč je bila meja«, 20.00-24.00 ples z ansamblom Modri val; v nedeljo, 23. maja, obuditev praznovanja binkošti, ob 10. uri slovesna sv.maša na Ta-bru, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17.30 koncert godbe na pihala Nabrežina, ob 18.30 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala, prihod po-vorke na trg in ples, ki ga otvori repenta-brska mladina, 19.00-23.00 ples z ansamblom Kraški kvintet & Braco Koren. V galeriji kraške hiše bo odprta razstava »Nekoč je bila meja«: danes, 21. maja od 9.0012.00; v soboto, 22. maja, od 18.00-22.00; v nedeljo, 23. maja, 10.00-12.00 in 15.0022.00. Na repenskem trgu možnost jahanja konj s spremstvom od 15. do 30. maja dnevi tradicionalne kraške kuhinje v sodelovanju z domačimi gostilničarji: Restavracija Carso-Kras, Gostilna Pod Ta-brom, Hotel-restavracija Križman, Restavracija Furlan. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Danes, 21. maja, bo ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu (Ul. Montorsino 2) informativni sestanek, sledila bo prva vaja. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626. LJUBITELJI ZBOROVSKEGA PETJA vljudno vabljeni v soboto, 22. maja, v cerkev na Proseku, kjer bo nastopil MPZ Notranjska, pod vodstvom zborovodja Janeza Go-stiše. Pričetek ob 19. uri. LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB prireja slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja, ki bo v soboto, 22. maja, v športno-kultur-nem središču v Zgoniku ob 18. uri. Večer, ki bo potekal v sklopu 12. srečanja lovskih Petek, 21. maja 2010 zborov 4 držav, bodo oblikovali še lovska zbora iz Dekanov in Železne Kaple, MePZ Matko Laginja s Hrvaške ter pobraten lovski pevski zbor iz Murske sobote. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na pre-miero romantične igre »Prevzetnost in pristranost« (po romanu J. Austin priredila Patrizija Jurinčič), izvaja gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba, režija Helena Pertot. Predstava bo v nedeljo, 23. maja, ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prisrčno vabljeni. KRAŠKA DOMAČIJA BAJTA vabi na koncert vinskih pesmi z naslovom Note v kleti. Sodelujeta Nonet Primorsko iz Mačkolj in Mepz F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot. Koncert bo v Saležu, v kleti domačije Bajta, v nedeljo, 23. maja, ob 18. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD prireja v petek, 28. maja, glasbeno pravljico »Peter in volk« (Sergej Prokofjev). Nastopajo otroci glasbene Kamberce SKD Barkovlje, ki jih vodi Aleksandra Pertot. Pripovedovalec Ladi Vodopivec, scena Magda Starec Tavčar, besedilo Magda Pertot in Aleksandra Pertot. Začetek ob 20. uri. Vljudno vabljeni. ZADRUGA NAŠ KRAS IN GORIŠKI MUZEJ KROMBERK vabita v petek, 28. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave »Skriti obrazi Aleksandrije« - slovenske šolske sestre in aleksandrinke. O razstavi bo spregovorila avtorica, etnolo-ginja mag. Inga Brezigar. Na večeru bo sodelovala Dramska skupina Društva žena iz Prvačine, na ogled pa bo dokumentarec Vesne Humar in Iva Sakside »Alek-sandrija, ki odhaja«. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Narodna in študijska knjižnica in partnerske organizacije vabijo v Galerijo Narodnega doma (Trst, Ul. Filzi 14) na ogled razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja«. Urnik razstave: do 28. maja, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 18.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinarja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop je prost. Prispevki V sklopu gradnje novih kioskov Majence darujejo Albino Giorgi 30,00 evrov, nn 10,00 evrov, Maria in Matija Kočevar 50,00 evrov, Rita 50,00 evrov, Boži Lovriha 50,00 evrov, Stefano Basso 50,00 evrov, nn 10,00 evrov in Alessandra Tribuson 20,00 evrov. V spomin na Silvano Carli vd. Foraus darujeta Carlo in Damiana Furlan z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim iz Trebč. Anica Škerlavaj daruje 21,00 evrov za negovanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. 21.5.2006 21.5.2010 Adriana Dovgan por. Smotlak Tebi, ki si odšla, smo odprli najsvetlejši kotiček našega srca -in v naših mislih boš vedno z nami, Adriana. Vsi tvoji Mačkolje, 21. maja 2010 Naše podjetje, nemška multinacionalka, ki je prisotno med drugim na italijanskem in slovenskem trgu, je s 55 podružnicami, 700 vozili in 1.000 zaposlenimi vodilno na področju neposrednega trženja in načrtuje širitev na celotnem državnem območju: IŠČEMO Vodje podružnic Strokovnjake za neposredno trženje, ki bi jim zaupali komercialno vodenje podružnic Kandidati morajo imeti izkušnje z neposrednim trženjem ali izkušnje z vodenjem prodajnih mrež, zaželena starost je od 25 do 45 let, delo zahteva potovanje po celotnem ozemlju Italije in Slovenije. Potrebno je znanje italijanskega in slovenskega jezika. Ponudba predvideva pogodbo o zaposlitvi (plačilo in razporeditev bosta prilagojena profilu kandidata), službeni avto, stimulacije in nagrade za doseganje poslovnih ciljev. Ustrezate temu opisu? Pošljite nam prijavo in lahko postanete član naše ekipe! Kandidati in kandidatke lahko pošljejo CV na: ricercapersonaleeismann@fastmail.fm ali na naslov Eismann Srl Via Molina nr 18 - 37060 Sona Vr Tel 045/7160211 Fax 045/7160239 12 Sreda, 19. maja 2010 KULTURA / stalno gledališče fjk - Islamski niz Sodoben italijanski avtor o trpkem palestinskem vsakdanu Antonio Calenda je režiral delo Antonia Tarantina La casa di Ramallah Oče, mati in dvajsetletna hči potujejo z vlakom. Pogovarjajo se o nabiranju paradižnikov, o vratih toalet drugega razreda, ki se nikoli ne zapirajo, o krajih, spominih. S seboj nosijo hrano za popotnico, toaletni papir in eksploziv. Eden od njih je za družinski izlet v Ramalo kupil enosmerno vozovnico; hči se bo namreč razstrelila v super-marketu. Grozljivi samomorilski atentati žrtev verskega fanatizma so zahtevna tema, katere se je režiser Antonio Calenda lotil v zadnji predstavi letošnje sezone Stalnega gledališča FJK, hišni produkciji La casa di Ramallah (Dom v Ramali) po besedilu sodobnega italijanskega avtorja Antonia Tarantina. Predstava zaključuje islamsko trilogijo, s katero je deželna ustanova želela izpostaviti pozornost do aktualnih tem in poudariti, da je vloga gledališča zrcaliti in interpretirati najbolj pekoča vprašanja sodobnega časa. Sporočilo je bilo zaupano solidni trojici igralcev, v kateri izstopa ime znamenitega igralca Giorgia Albertaz-zija, ob katerem je sproščeno in prepričljivo odigrala vlogo matere Marina Confalone, medtem ko je hči turška igralka Deniz Ozdogan. Govoriti o razlogih, čustvih, kompleksnih motivacijah tovrstnih dejanj z očmi zahodne kulture ni lahko; avtor se je v glavnem izognil političnim in verskim zankam, da bi bolj univerzalne družinske dinamike bolj čustveno in neposredno pričale o nesmiselnosti nasilja. Monologi očeta in matere o nepomembnih zadevah napolnjujejo napeto tišino, ki bi drugače bila neznosna V igri nastopajo Marina Confalone, Deniz Ozdogan in Giorgio Albertazzi in jo celo razbremenijo z nepričakovanim humorjem. Medtem ko se življenjske etape zvrstijo kot železniške postaje v didaskalijah-naslovih na ekranu, se monologi spremenijo v poslednje ge- neracijske in človeške konfrontacije do objema in blagoslova v čakalnici, odkod bo kratko nadaljno pot hčere pospremil le glas voditelja »organizacije«. Sobiva-nje s smrtjo in določena vdanost usodi, dogodivščinam vojne in odločitvam uporniških gibanj, zaznamuje ljudi, ki doživljajo na lastni koži vojno med Palestino in Izraelom; zato se besede o solati »mechouia« lahko mirno prepletajo s spomini o bombardiranih domovih ali s pričevanji o položaju ženske v nekaterih muslimanskih državah. Večkrat grenko ironična lahkotnost dramske pripovedi pa dobi skoraj italijansko oznako in postavlja zgodbo v neko splošno mediteransko okolje, kjer imajo vse družine v medsebojnih odnosih med štirimi zidovi nekaj skupnega. Ob glasbi Germana Mazzocchettija je eksotika bližnjevzhodnega okolja prisotna v zanimivem obravnavanju jezika in pripovedi, kjer je avtor skušal ohraniti gosto melodioznost arabskih jezikov s prekomerno uporabo in stalnim ponavljanjem imen krajev in jedi ter s posnemanjem nekega skoraj obrednega naštevanja in podrobnega opisovanja, ki spominja na nekatere kalupe klasične arabske, tudi svetopisemske literature. Da bi podoba skromne palestinske družine bila še bolj pristna, se igralci izražajo z narečnimi ali tujimi naglasi, vedno brez visokodo-nečega deklamiranja in razločnega izgovarjanja. Kljub dobrim igralskim nastopom ostaja ob koncu vtis, da je razumljivost mirovnega sporočila odvisna predvsem od zahodnega pogleda, ki ne more globlje dojeti vzgibov tovrstnih dejanj. Realistična scena Pier Paola Bisle-rija se ob koncu spremeni v metafizični kraj »post-eventum«, kjer samomorilka prizna, da bi zadnji trenutek naredila korak nazaj, saj njeno srce ni hotelo več utripati v slepem soglasju z »organizacijo«. (ROP) Tržaško morje Bruna Volpija Lisjaka V dneh, ko se veliko govorimo o slovenskem morju, je v Kopru izšlo novo knjižno delo, ki govori o večsto-letni slovenski prisotnosti na obalah Tržaškega zaliva. Knjigo Tržaško morje: kraška obala, mesto in vasi: prezrti del zgodovine Slovencev, avtorja Bruna Volpija Lisjaka bodo predstavili v torek, 25. maja , ob 19. uri v koprski knjigarni Libris. Avtorja in njegovo najnovejše delo bo predstavil Milan Gregorič. Kapitan Bruno Volpi Lisjak, Trža-čan, rojen leta 1932, dolgoletni pomorščak, raziskovalec in publicist je dober poznavalec pomorstva in ribištva ter avtor številnih knjig in člankov o slovenskem pomorskem ribištvu na Tržaškem. V tokratni knjigi govori o življenju in delu slovenskih ribičev, ki so v preteklih stoletjih poseljevali obalo med Barko-vljami in Devinom. Podrobno opisuje zgodovino slovenskega ribištva od nastanka Trsta vse do danes. Izpostavi tudi slovenske ribiške posebnosti, kot je tunolov na slovenski način, ki je bil bolj human in ču-po, slovensko plovilo. Bruno Volpi Lisjak na poljuden način, s številnim dokumentarnim in slikovnim gradivom ter z drugimi zgodovinskimi viri opisuje razmere, v katerih so skozi stoletja živeli slovenski ribiči in njihov boj za obstanek. Borili so se proti naravnim silam, piratom in za svoje pravice, ki so jim jih omejevali različni gospodarji tamkajšnjega ozemlja, od devinskih graščakov in drugih fevdalcev, tržaškega mestnega sveta v 19. stoletju do italijanske države po letu 1918. Med časom, ko so se borili za svoje pravice do neoviranega dostopa do morja in prostega ribolova, pa se je svetovna politična situacija tako zasukala, da smo Slovenci dobili obalo med Koprom in Dragonjo »v zameno« za tržaško obalo. revije za mlade in otroke - Majski Pastirček Prispevki se vežejo na Marijin mesec Šmarnična pobožnost, imenovana tudi Marijin mesec, je rdeča nit majske številke otroške in mladinske revije Pastirček, ki jo redno izdaja Zadruga Goriške Mohorjeve. Pastirčkovi oblikovalci so v tokratni številki zbrali na mesec maj vezane zgodbe, uganke, dopolnjevanke in križanke, za celotno Pa-stirčkovo vsebino pa je značilno, da ima izrazito duhovno vsebino. O tej in še o marsičem drugem nas na uvodni strani seznanja urednik Marjan Marke-žič, ki med drugim pravi, da je mesec maj veseli mesec, saj gre za čas, ko je pomlad na višku svoje moči, učenci so zadnji mesec v šolskih klopeh, pa tudi prva sv. obhajila se vrstijo drug za drugim. Ob vsem tem je urednik mlade uporabnike spomnil tudi na likovni natečaj, v sklopu katerega pri Pastirčku izbirajo risbo za naslovno stran te revije v novem šolskem letu. Vsi, ki bi se radi pomerili na likovnem natečaju, to lahko storijo do konca šolskega leta, in sicer tako, da izdelajo barvni, izvirni in pisani izdelek poljubne vsebine in ga pošljejo na uredništvo Pastirčka. Majsko številko Pastirčka uvaja pesmica Berte Golob z naslovom Obhajilo. Ista avtorica je prispevala še eno pesmico, in sicer pesem z naslovom Glasovi. In ker smo se meseca maja spomnili tudi vseh mamic, Pastirčkovi oblikovalci niso mogli pozabiti pesmice, ki opeva naše mame. Ta čast je doletela pesmico Barbare Rustja z naslovom Mami. Zanimiv je tudi prispevek o maju - Marijinem mesecu, ki pomeni posebno pobožnost v čast Mariji. Rubrika Potujemo po sveti deželi nam v tej številki prinaša več podrobnosti o Emavsu; kraju, ki se nahaja približno 11 km od Jeruzalema. Tu se je namreč Jezus po svojem vstajenju prikazal dvema učencema, ki ga sprva sploh nista spoznala, a kajkmalu sta Jezusa prepoznala po lomljenju kruha. Poučna je tudi rubrika nasprotij, ki pred nas postavlja dilemo, ali se bolje počutimo, ko smo dovzetni za težave drugih ali je bolje, če nam ni mar za druge. Med zgodbami naj omenimo zgodbo Marize Perat z naslovom Mravljišče ob starem štoru, v kateri avtorica pripoveduje o črnih mravljah, ki so iz nevarnosti pred rdečimi mravljami morale vse svoje bube preseliti v novo mravljišče. Živalsko vsebino ima tudi dopolnjevanka Danile Kamjanc o pujsku Binetu, ki se je tokrat odpravil na kmetijo, za boljše poznavanje živali pa skrbi tudi prispevek Vojana Tihomirja Arharja, ki tokrat govori o štorklji, čebeli, trotu, murnu, kuni, pa kači in želvi. Fof in v obliki stripa pripovedovana zgodba prinašata informacije o mleku, novost pa predstavlja prispevek Domači ljubljenčki, v katerem je Janja Trap - Kert zbrala nekaj najosnovnješih podatkov za tiste, ki bi radi doma imeli kunca, kopensko želvo ali ribe. Poleg omenjenih prispevkov naj povemo, da Pastirčkove strani bogatijo še ustvarjalni in naravoslovni prispevki. Med slednje nedvomno sodi tokratna rubrika Halo?, ki nas seznanja s tem, kaj pravzaprav je mavrica, zanimivo pa je tudi, da nam v njej avtorica Nina Grudina razlaga pomene različnih barv. Tudi dopolnjevanka Karmen Smodiš ima naravoslovno vsebino, saj nas poučuje o rastlinskem in zeliščnem bogastvu na okenskih policah. Poskrbljeno je tudi za ustvarjalne duše, ki lahko tokrat s pomočjo likovne delavnice izdelajo poskočne možice, del revije pa je tako kot vedno namenjen Pastirčkovi pošti, v kateri je mogoče prebrati pisma učencev različnih šol, pozabiti pa ne smemo tudi na slikovite risbe naših šolarjev. (sč) harmonika - Univerza za glasbo v Gradcu Corrado Rojac koncertiral in predaval študentom harmonike Corrado Rojac na odru gledališča Verdi v Solbiatijevi operi Il carro e i canti Na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu so 11. maja priredili koncert, na katerem je nastopil harmonikar Corrado Rojac. Prireditev je bila v znameniti koncertni dvorani Florentiner Saal v palači Meran. Predstavil je skladbe, ki so del klasičnega sodobnega harmonikarskega repertoarja (Prvo sonato ruskega skladatelja Anatolija Kus-jakova in De profundis tatarske skladateljice Sofije Gubajduline), pa tudi prvence italijanskih skladateljev, ki so mu posvečeni: Triptih znanega milanskega skladatelja Alessandra Solbiatija in Tri fantazije za harmoniko italijanskega skladatelja Gabria Ta-gliettija. Alessandra Solbiatija je tržaška publika po-bliže spoznala lansko leto, ko so v gledališču Verdi predvajali njegovo opero Il carro e i canti; naj mimogrede omenimo, da je v tem delu prisoten na odru tudi lik harmonikarja, in odigral ga je ravno Corrado Rojac (na sliki na odru gledališča Verdi v omenjeni Solbiatijevi operi). Triptih je torej delo skladatelja, ki ljubi koncertno harmoniko, in obsežna partitura zastavlja izvajalcu res bogato paleto tehnično izpovednih možnosti, da instrument zaživi v vsej svoji pestrosti. Poseben poudarek je na tehniki tresenja z mehom, kjer Solbiati predstavi svojo iznajdljivo ritmično neenakomerno verzijo tega tehničnega prijema. S svojimi Tremi fantazijami se tudi Gabrio Ta-glietti v harmonikarski literaturi uveljavi kot po- memben avtor. Poetika tega skladatelja izhaja, podobno kot Solbiatijeva, iz Donatonijevega pogleda na sodobno glasbo; tako Taglietti kot Solbiati sta pač študirala s tem markantnim italijanskim skladateljem, ki je v drugi polovici prejšjega stoletja globoko posegel v razvoj italijanske sodobne glasbe. Resda se pa Taglietti in Solbiati v pojmovanju Donatonijeve dediščine precej razlikujeta, na primer v razvoju glasbene figure. Avstrijska publika je z zanimanjem sledila tako klasičnim harmonikarskim skladbam kakor novejši italijanski harmonikarski literaturi in nastopajočega nagradila s toplimi aplavzi. Naslednjega dne, 12. maja, je na Univerzi za glasbo v Gradcu Corrado Rojac predaval o italijanski harmonikarski literaturi in podrobneje analiziral dela, kakršna so Pantomima umoristica Luigija Ferrarija Trecateja in Beriova Sekvenca za harmoniko. Tokrat so predavanju prisosotvovali večinoma študentje harmonike. Priložnost za ta pomemben korak v mednarodno sodelovanje med harmonikarji je Cor-radu Rojacu dal projekt Erasmus. Harmonikar namreč poučuje od leta 2008 na tržaškem konser-vatoriju Giuseppe Tartini, konservatorij pa je od leta do leta vzpostavil številne stike z drugimi pomembnimi evropskimi glasbenimi ustanovami. Projekt Erasmus za naslednje leto bo harmonikarja popeljal v Nemčijo. / SVET Petek, 21. maja 2010 13 severna in južna koreja - Po ugotovitvah mednarodne komisije Severnokorejski torpedo potopil južnokorejsko ladjo Velika napetost med Seulom in Pjongjangom - Mednarodna skupnost solidarna z Južno Korejo SEUL/PJONGJANG - Južnokorejsko vojaško ladjo je 26. marca potopil torpedo s severnokorejske podmornice, trdijo juž-nokorejski preiskovalci. "Dokazi očitno vodijo k ugotovitvi, da je torpedo izstrelila severnokorejska podmornica," je skupina zapisala v poročilu o dogodku, ki je terjal 46 življenj. Severna Koreja je južno sosedo zato že obtožila ponarejanja dokazov. Kot so v včeraj objavljenem poročilu poudarili južnokorejski preiskovalci, ni nobene druge verjetne razlage dogodka. Ob tem pojasnjujejo, da se ostanki torpeda, ki so jih našli, "popolnoma ujemajo" z vrsto torpeda, kakršnega Severna Koreja ponuja za izvoz. Torpedo naj bi izstrelila manjša podmornica. Kot je zapisano v poročilu, so v bližini kraja, kjer se je zgodil incident, dva do tri dni pred dogodkom opazili severnokorejsko ladjo in več manjših podmornic, ki so se nato čez nekaj dni vrnile v pristanišče. Podmornic drugih držav v času incidenta ni bilo na območju. Južnokorejska ladja se je prelomila in nato potopila zaradi podvodne eksplozije okoli 250 kilogramov težkega torpeda, so ugotovili preiskovalci. V preiskavi potopitve ladje so poleg južnokorejskih sodelovali tudi strokovnjaki iz ZDA, Avstralije, Velike Britanije in Švedske. Pjongjang vpletenost v incident med Korejama, najhujši po sestrelitvi južnoko-rejskega letala leta 1987, v kateri je umrlo 115 ljudi, vztrajno zanika, na včeraj predstavljeno poročilo pa se je odzval z obtožbami na račun Južne Koreje, da je ponaredila dokaze in da namerno napada Severno Korejo. Kot so še dodali v Pjongjangu, bodo na vsak morebiten poskus južne sosede, da se tako ali drugače maščuje za domnevni napad severnokorejske podmornice, odgovorili s splošno vojno. To je za medije povedal visok predstavnik severnokorejske mornarice. Na ugotovitve poročila se je že odzvalo tudi več drugih držav. Britanski zunanji minister William Hague je dejal, da napad kaže na "popoln prezir do človeškega življenja in na očitno neupoštevanje mednarodnih obveznosti". Poudaril je, da bo to dejanje le še poglobilo nezaupanje mednarodne skupnosti do Severne Koreje. Tudi francosko zunanje ministrstvo je Severno Korejo pozvalo, naj preneha z "morilskim nasiljem", in izreklo "polno solidarnost" z Južno Korejo. "Sovražno dejanje" je ostro obsodila tudi Avstralija. Premier Kevin Rudd je dejal, da gre za kršitev ustanovne listine ZN in dogovora o premirju med Korejama, sklenjenega leta 1953, mednarodna skupnost pa ne bo mogla do- pustiti, da takšno dejanje ostane nekaznovano. Da za dejanje ni opravičila, meni tudi japonski premier Jukio Hatojama, ki je izrazil polno podporo Južni Koreji. Kitajska pa je obe Koreji pozvala k zadržanosti. "Vse strani morajo ostati mirne in zadržane," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu. "Zavzemamo se za zaščito regionalnega miru in stabilnosti, spodbujanje šeststranskih pogajanj in denuklearizacijo Korejskega polotoka," je poudaril Ma. Dodal je, da bo Kitajska objavila svojo "oceno" rezultatov mednarodne preiskave, kar pa ne pomeni, da bo Peking izvedel svojo preiskavo. Zveza Nato je v izjavi za javnost obsodila Severno Korejo zaradi potopitve juž-nokorejske vojaške ladje, ki jo je ugotovila večnacionalna preiskava. Kot so ocenili v zavezništvu, to dejanje agresije "jasno krši mednarodno pravo in ustvarja resno grožnjo za celotno regijo". Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je menil, da so ugotovitve poročila o potopitvi južnokorejske vojaške ladje zaskrbljujoče. (STA) Razbitine južnokorejske ladje, ki naj bi jo zadel severnokorejski torpedo ansa iran Nuklearka v tek, kljub sankcijam MOSKVA - Prva jedrska elektrarna v Iranu, ki jo v mestu Bušer gradi Rusija, bo predvidoma avgusta začela obratovati, ne glede na to, ali bo Varnostni svet ZN proti islamski republiki uvedel nove sankcije, je izjavil vodja ruske agencije za jedrsko energijo Sergej Kirijenko. "Računamo, da bo nuklearka, če bo šlo vse po načrtih, začela delovati v avgustu. Resolucija, ki je sedaj v pripravi proti Iranu, na to na noben način ne bo vplivala," je poudari Kirijenko. Rusija nuklearko v Bušerju gradi od sredine 90. let minulega stoletja, začetek njenega obratovanja pa so zaradi različnih razlogov, tudi zaradi spora glede iranskega jedrskega programa, že večkrat preložili. Pet stalnih članic VS ZN, vključno z Rusijo, je sicer v tem tednu v veliki meri doseglo soglasje o novih sankcijah proti Iranu zaradi njegovega vztrajanja pri jedrskem programu. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj med obiskom v Rimu poudaril, da je potrebno še naprej delati na rešitvi spora glede jedrskega programa Teherana. (STA) finančna kriza - Medtem ko so borze tudi včeraj poslovale v rdečem Nemška kanclerka Angela Merkel vztraja pri nujnosti finančne regulacije, ostali zadržani BERLIN - Potem ko je nemški finančni regulator BaFin v torek prepovedal prodajo brez kritja državnih obveznic članic območja evra, se je nemška kanclerka Angela Merkel na včerajšnji konferenci o finančni regulaciji v Berlinu zavzela za obdavčitev finančnih trgov. Kanada in Francija nad njeno idejo nista navdušeni in ne vidita veliko možnosti za njen uspeh. Merklova je na včerajšnji konferenci spomnila, da so se države iz skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) na vrhuncu svetovne finančne krize leta 2008 dogovorile, da "mora biti vsak produkt, vsak akter in vsak finančni center reguliran". "To smo obljubili ljudem," je dejala. Nemška kanclerka je države iz skupine G20 zato pozvala, naj se na vrhu prihodnji mesec v Torontu zavzamejo za obdavčitev finančnih trgov, pri čemer ni natančneje pojasnila, ali ima v mislih davek na finančne posle ali finančne transakcije. "Pozivam vas, pošljimo skupen signal moči na vrhu španija - Francoski in španski policisti Aretirali domnevnega vodjo baskovske Ete MADRID - Francoski in španski policisti so včeraj zgodaj zjutraj aretirali domnevnega vodjo baskovske teroristične organizacije Eta Mikela Carrero Sarobeja. V isti akciji je bil aretiran tudi Arkaitz Aguirregabiria del Barrio, ki naj bi bil "številka dve" v Eti in najverjetnejši naslednik Karrere Sa-robeja, če ne bi bil včeraj skupaj z njim aretiran. Kot je na novinarski konferenci povedal španski notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba, je bil del Barrio "najbolj iskan" član Ete v Franciji, kjer so ga sumili vpletenosti v umor francoskega policista v medsebojnem obstreljevanju blizu Pariza marca letos. Njegova naloga je bilo tudi "urjenje teroristov", je še povedal. Carrera Sarobe je po besedah ministra "trenutno najvišji voditelj teroristične skupine (Ete), vodja njenih vojaških operacij, tisti, ki daje ukaze Etinim komandosom". Sumijo ga sodelovanja v več nedavnih operacijah Ete, med drugim v napadih na Majorci lani poleti, in MIKEL CARRERA SAROBE ansa je najbolj iskan član Ete v Španiji. Omenjena dvojica je bila med petimi člani Ete, ki so jih policisti aretirali v obsežni protiteroristični akciji danes navsezgodaj zjutraj na jugozahodu Francije. Akcijo je minister Rubalcaba označil kot "sijajen primer policijskega sodelovanja" med Španijo in Francijo. Eta naj bi bila v več kot štiri desetletja dolgem oboroženem boju za neodvisnost Baskije odgovorna za skoraj 830 smrtnih žrtev. Tako EU kot ZDA so jo uvrstile na seznam terorističnih organizacij. (STA) ANGELA MERKEL ansa G20," je pozvala kanclerka. Merklova se sicer zaveda, da bodo pogajanja o omenjenem vprašanju težavna, poročajo tuje tiskovne agencije. "To je nekaj, o čemer ne bomo dosegli dogovora na naši prvi večerji ... vendar mislim, da mednarodna obdavčitev ne bi uničila trgov," je dejala. Državni sekretar na kanadskem finančnem ministrstvu Tiff Macklem pa je dejal, da je možnosti, da bi o tem dosegli dogovor na vrhu v Kanadi, zelo malo. "Slutimo lahko, da ne bo enotne rešitve, ki bi ugajala vsem. Tega ne poljska Poplave ogrožajo Varšavo VARŠAVA - Hude poplave, ki so v minulih dneh na jugu Poljske terjale sedem smrtnih žrtev, so se včeraj začele umirjati, a so hkrati razmere postali kritične v Varšavi, skozi katero teče močno narasla reka Visla, poleg tega pa znova dežuje, poročajo tuje tiskovne agencije. Zaradi tega se je že sešel krizni štab v poljski prestolnici, ki bo sprejel odločitev o tem, kakšne ukrepe sprejeti. Visla bo namreč zaradi velike količine vode, ki se z juga pomika na sever proti poljski prestolnici, naraščala zelo hitro. Narasle vode v bližini Kra-kova, Sandomierza in drugih mest na območju so medtem začele upadati, zaradi česar so lahko včeraj za obiskovalce znova deloma odprli nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče AuschwitzBirkenau. (STA) bo," je dejal Macklem. Ob tem je spomnil, da je kanadski finančni sistem krizo prestal bolje od drugih in da Kanada za podporo finančnih institucij ni uporabila davkoplačevalskega denarja. Kanadski bančni sistem je bil po mnenju strokovnjakov v minulih dveh letih najbolj stabilen in najbolje reguliran na svetu, zato Kanada zdaj ne želi na račun okrepljene regulacije obremeniti svojih bank. Nad idejo nemške kanclerke Merklove ni navdušena niti francoska finančna ministrica Christine Lagarde, ki je dejala, da Francija ne bo sledila odločitvi nemškega finančnega regulatorja, zaradi katere je v sredo zdrsnil tudi evro. Lagardova zaradi padanja vrednosti evra sicer ni zaskrbljena. "Absolutno ne verjamem, da je evro v nevarnosti," je dejala za radijsko postajo RTL. Predsednik evroskupine, luksem-burški premier Jean-Claude Juncker, pa je dejal, da je presenečen nad "enostranskim" ravnanjem Nemčije. "Odlo- čitev Nemčije me je presenetila, ker se o tem pred tem ni posvetovala z drugimi članicami evroskupine," je dejal ob robu obiska v Tokiu. "O možnostih za takšno odločitev smo razpravljali več mesecev, vendar bi si želel, da bi razpravo končali, preden je Nemčija sprejela to enostransko odločitev," je povedal predsednik evroskupine. "Ne kritiziram namena Nemčije, vendar sem želel, da bi odločitev sprejeli na koordiniran način," je še dejal Juncker. Medtem je včeraj negotovost vlagateljev potisnila tečaje delnic na vodilnih evropskih borzah krepko navzdol. Cene nafte so se znižale pod 70 dolarjev za sod, tečaj evra pa se je umiril na ravni okoli 1,23 dolarja. Poleg zaskrbljenosti glede zadolženosti evropskih držav je na znižanje tečajev vplival tudi nepričakovan porast števila zahtevkov za pomoč brezposelnim v ZDA prejšnji teden. Večina pomembnejših evropskih borznih indeksov je že na nižjih ravneh kot v začetku leta. (STA) španija - Množični protesti Uslužbenci nasprotujejo varčevalnim ukrepom MADRID - Na ulice španskih mest se je včeraj zgrnilo na tisoče javnih uslužbencev. Množice protestirajo proti ostremu varčevalnemu programu vlade, katerega cilj je obvladati javni dolg in se izogniti grški dolžniški krizi. Sindikati so proteste sklicali za sinoči, saj so želeli, da sovpadejo s sejo vlado, na kateri naj bi ministri odobrili varčevalne ukrepe. Več tisoč ljudi se je včeraj zbralo pred poslopjem finančnega ministrstva, pri tem pa so tudi zaprli več glavnih cest v središču španske prestolnice. Podobni protesti so potekali tudi pred javnimi poslopji v drugih španskih mestih. Španski socialistični premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je varčevalne ukrepe, vredne 15 milijard evrov za obdobje dveh let, napovedal minuli teden. Ker med drugim predvidevajo znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju, so sindikati takoj izrazili ogorčenje. V skladu z ukrepi bodo zaposlenim v javnem sektorju z junijem za pet odstotkov znižali plače, ki jih bodo nato do leta 2011 tudi zamrznili. Do takrat bodo zamrznili tudi pokojnine, pri čemer bodo iz ukrepa izvzeli revnejše upokojence. Premieru in ministrom naj bi se plača znižala celo za 15 odstotkov. Paket predvideva še začasno odpravo indeksacije pokojnin, zmanjšanje obsega razvojne pomoči, za šest milijard evrov manj javnih investicij v letošnjem in prihodnjem letu, z letom 2011 pa tudi ukinitev davčne olajšave v višini 2500 evrov za vse pare, ki se jim rodi otrok ali ga posvojijo. Španija je sicer že januarja predstavila varčevalne ukrepe, ki jih je zdaj še dodatno razširila. Proračunski primanjkljaj, ki je lani dosegel 11,2 odstotka španskega bruto domačega proizvoda, želijo letos znižati na 9,3 odstotka, do leta 2013 pa pod mejo treh odstotkov, ki jo za območje evra predvideva pakt o stabilnosti in rasti. (STA) 1 4 Petek' 21- maJa 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občinska odbornica na seji slovenske konzulte Upravljanje slovenskih jasli gorica - Čavdek • •. »Spojitev rajonov bo občina zaupala zadrugi za manjšino V Ulici Rocca bodo lahko sprejeli 28 otrok - V jaslih na Drevoredu Virgilio dodatnih 20 mest škodljiva« Ivo Cotič bumbaca Občina Gorica bo upravljanje slovenskih jasli zaupala zadrugi, obnovljena stavba v Ulici Rocca pa bo lahko že od vsega začetka - januarja 2011 - sprejela 28 otrok, starih od 12 do 36 mesecev. Tako je predstavnikom slovenske konzulte pri goriški občini povedala odbornica za šolstvo Silvana Romano, ki se je udeležila zadnjega zasedanja manjšinskega svetovalnega organa. Povod za vabilo odbornice na sejo konzulte, je pojasnil predsednik Ivo Cotič, je bil dolgo pričakovani začetek obnovitvenih del na poslopju v severni mestni četrti, ki so se jih delavci podjetja Clocchiatti iz Povoletta lotili pred enim mesecem. Goriška občinska odbornica je predstavnikom konzulte sporočila, da namerava občina odpreti slovenske jasli na začetku prihodnjega leta. Gradbeno podjetje naj bi s posegom zaključilo jeseni (od podpisa pogodbe je imelo na voljo 210 dni), nato pa bosta na vrsti še kolavdacija in namestitev notranje opreme. »V ureditev prostorov bomo skupno vložili 68.000 evrov. 57.000 evrov nam je dodelila dežela Furlanija-Julijska krajina, 11.000 evrov pa bo vložila občina sama. Razpis za izbiro izvajalca je že v pripravi,« je pojasnila Romanova. Upravljanje nove slovenske vzgojne ustanove bo občina poverila zadrugi Duemilauno-Agenzia sociale, ki po besedah Silvane Romano že upravlja ostale občinske jasli v Gorici. »Občina bo seveda ohranila nadzor nad jaslimi v Ulici Roc-ca, njihovo delovanje pa bo zaupala zadrugi, ki je pred leti zmagala na razpisu za upravljanje ostalih jasli. Občina bo vsekakor neposredno odgovorna za nekatere storitve, kot je menza,« je povedala od-bornica in izpostavila, da bo morala zadruga v Ulici Rocca zaposliti štiri ali pet vzgojiteljic, ki obvladajo slovenski jezik. »Že od samega začetka delovanja naj bi bilo v slovenskih jaslih prostora za 28 otrok, starih od 12 do 36 mesecev. Občinska uprava se je odločila, da bodo lahko jasli obiskovali le otroci od prvega do tretjega leta starosti, saj ni večjega povpraševanja po varstvu otrok do 12. meseca starosti. Pri tem je treba povedati, da bi se vključitvijo dojenčkov zaradi zakonskih predpisov znižalo število razpoložljivih mest v slovenskih jaslih,« je povedal predsednik slovenske konzulte Ivo Cotič. Vpisovanje v slovenske jasli se bo po besedah občinske odbornice najverjetneje začelo septembra - takrat naj bi namreč bile na voljo vpisne pole -, postopek in kriteriji pa bodo enaki tistim, ki veljajo za vpis v ostale občinske jasli. »Sarši bodo ob vložitvi prošnje lahko izrazili preferenco za to ali ono ustanovo, kot se že dogaja, lestvica pa bo enotna,« je podčrtala Romanova, ki je podprla pobudo konzulte, ki bo zbrala in posredovala upravi predloge za poimenovanje novih jasli. Ob 28 mestih v jaslih v Ulici Rocca, ki bodo zapolnile vrzel v goriški vzgojni ponudbi v slovenskem jeziku, bo občina kmalu pridobila še 20 dodatnih mest v jaslih, ki delujejo na Drevoredu Virgilio. »Naša uprava si prizadeva, da bi čim bolje zadostovala potrebam goriških družin. Višje število otrok v jaslih na Drevoredu Virgilio bomo lahko sprejeli po popravilu zunanjega varnostnega stopnišča,« je povedala Romanova. Dokončni načrt za prilagoditev stopnišča varnostnim normam, v katero bodo vložili 55.000 evrov, je goriški občinski odbor sprejel včeraj. (Ale) gorica - Narašča število vpisov v slovenskih vrtcih Brez dodatne sekcije 23,15 odstotka vpisanih prihaja iz drugih občin ali Slovenije - Romanova:»Ali je prav, da mi krijemo stroške?« »Kar 23,15 odstotkov otrok, ki obiskujejo vrtce s slovenskim učnim jezikom v goriški občini, prihaja iz bližnjih krajev ali iz Slovenije. Po eni strani je podatek pozitiven, saj kaže na kakovost naših ustanov, po drugi strani pa postavlja problem. Ali je prav, da krijemo tudi stroške za otroke, ki nimajo bivališča v naši občini?« S podatki o letošnjih vpisih v vrtce v Ulici Bro-lo, Ulici Max Fabiani, v Štandrežu in v Pev-mi je odbornica Silvana Romano utemeljila stališče goriške občinske uprave, ki ne namerava ugoditi predlogu za odprtje dodatne sekcije slovenskih vrtcev v Gorici. Na potrebo po dodatni sekciji, s katero bi lahko odgovorili na rastoče število vpisov v slovenske vrtce, sta že v prejšnjih letih opozorila ravnateljstvo in slovenska konzulta pri goriški občini. Nje- SlLVANA Romano bumbaca nim predstavnikom pa je Romanova na sredinem srečanju povedala, da število razpoložljivih mest v goriških vrtcih zadostuje populaciji predšolskih otrok, ki imajo bivališče v občini Gorica, zato uprava ne načrtuje odpiranja novih sekcij. »V naši občini je 797 otrok med 3. in 6. le- tom, v občinskih vrtcih pa je skupno 814 mest. Nuje po širitvi ponudbe torej trenutno ni,« je povedala Romanova in nadaljevala: »Ob tem je v slovenskih vrtcih v naši občini kar nekaj otrok, ki prihajajo iz drugih krajev. V šolskem letu 2007/2008 smo imeli le štiri take primere, v tekočem šolskem letu pa jih je 47, kar pomeni 23,15 odstotkov skupnega števila vpisanih v slovenske vrtce. 27 jih prihaja iz drugih bližnjih občin, dvajset pa je slovenskih državljanov«. Odbornica ni razpolagala s podatki o številu otrok iz drugih občin, ki obiskujejo italijanske vrtce v Gorici, povedala pa je, »da jih je veliko manj kot v slovenskih ustanovah«. »Privlačnosti naših vzgojnih ustanov se veselimo, dodatnih sekcij pa ne moremo odpirati,« je zaključila Romanova. (Ale) Gradbišče slovenskih otroških jasli v Ulici Rocca; delavci so bili včeraj zaposleni v notranjosti poslopja, njegova obnova pa poteka s pospeškom, saj je na tabli pred gradbiščem zabeleženo, da naj bi se dela zaključila 2. novembra letos foto pdk čezmejno združenje Znana imena za novogoriški del skupščine EZTS Na novogoriški občinski upravi so imenovali pet članov novogoriškega dela skupščine EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje); prihodnji četrtek jih mora potrditi še novogoriški mestni svet. Med peterico, ki jih predlaga novogoriška stran so Tatjana Gregorčič, Tomaž Vuga, Boris Rijavec, Uroš Saksida in Robert Golob. Gregorčičeva je sicer načel-nica občinskega oddelka za gospodarstvo, preostala čet-vorka pa je sestavljena iz mestnih svetnikov. Skupščina je najvišji organ EZTS, po statutu jo sestavlja polovica slovenskih in polovica italijanskih predstavnikov. Novogoriško mestno občino zastopa pet članov, občino Šempeter-Vrtojba dva in občino Gorica sedem članov. Mandat članov skupščine traja štiri leta. Imenovanje članov skupščine je, poleg zaključenega postopka odobritve in registracije, osnovni pogoj, da lahko EZTS prične z delom. Trenutno še obe strani, tako slovenska kot italijanska, čakata na uradno soglasje obeh vlad. V Novi Gorici se nadejajo, da bodo po odobritvi vlogo za ustanovitev EZTS v Bruselj poslali še pred poletnimi počitnicami. Po ocenah novogoriške občinske uprave naj bi EZTS z delom začel jeseni. S pomočjo evropskega združenja tudi računajo na pridobitev sredstev za obnovo Trgovskega doma v Gorici, kjer bo imelo sedež. (km) »Spojitev rajonskih svetov iz Ma-donnine in Podgore je škodljiva za Slovence.« Tako je pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk), Julijan Čavdek, komentiral izjavo goriškega župana Ettoreja Romolija, da naj bi bili pri Madonnini pripravljeni na spojitev s Podgoro, če bi to privedlo do ohranitve nekaterih rajonskih svetov. »Problem števila rajonskih svetov v Gorici je že bil večkrat javno obravnavan in to na več načinov. Ni skrivnost, da namerava sedanja goriška občinska uprava zmanjšati, če ne celo ukiniti rajonske svete. Razlogi za to so lahko upravičeni ali pa tudi ne ter vsakdo ima o tem svoje mnenje. Vendar eno je mnenje, drugo pa so zakoni, mimo katerih ni mogoče,« pravi Čavdek in tako nadaljuje svoje sporočilo: »Predlagana spojitev rajonskih svetov Madonnine in Podgore mora upoštevati dejstvo, da se pri tem obravnava področje, kjer živijo Slovenci. Glede na dejstvo, da italijanska zakonodaja ne zagotavlja predstavništva narodnih manjšin v izvoljenih telesih, so posegi, kakršne omenja goriški župan, za slovensko narodno skupnost negativni. Spojitev Ma-donnine in Podgore bi namreč nedvomno prizadela ravno slovensko predstavništvo, kar pa je nesprejemljivo. Župan Romoli seveda opozarja, da je to način, kako bi od dežele dobili zagotovilo o ohranitvi vsaj nekaterih rajonskih svetov. Sprašujem pa se, zakaj v ta namen ne uveljavi zaščitnih zakonov 482/1999 in 38/2001? Povsem normalna strategija bi bila, da si občina Gorica zastavi v odnosu do dežele visoke cilje, in sicer ohranitev vseh rajonskih svetov, to pa tudi na podlagi zakonodaje, ki ščiti slovensko in furlansko skupnost v mestu. Smo pa priče dejstvu, da se župan že od samega začetka odpoveduje rajonskim svetom zato, da bi od dežele dobil ..., ne vemo kaj. Kako se bo zgodba končala, je dokaj jasno. Gorica bo izgubila rajonske svete - če jih ni že -, pri vsem tem pa bomo najbolj prikrajšani ravno Slovenci, ker bomo ob pomembne predstavniške organe, ki so bili do danes izrednega pomena za ohranjanje in razvijanje naše narodne skupnosti. Prav tako bomo Slovenci potegnili krajši konec, če se bodo ohranili rajonski sveti tam, kjer je naša narodna skupnost bolj prisotna, ker bodo tem okrožjem priključena druga, ki bodo bistveno spremenila razmerja pri volilnih preizkušnjah.« gorica - Svetovni slovenski kongres Predstavniki iz zamejstva aktivni v pobudah kongresa Upravni odbor Konference za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa se je na povabilo predsednika Marjana Terpina sestal na svojem sedežu v Gorici. Najprej so odborniki počastili spomin na nedavno umrlega podpredsednika Dina Del Medica, ki je kot zaveden beneški Slovenec dejavno sodeloval v organizaciji. Na pogrebu v rojstnem Bar-du se je od njega v imenu Svetovnega slovenskega kongresa poslovil predsednik Boris Pleskovič. V letošnjem letu bo Konferenca za Italijo pripravila dve osrednji prireditvi. V petek, 18. junija, bo Pod lipo v Števerjanu že tradicionalna slavnost ob obletnici osamosvojitve Slovenije, ki jo bo priredila skupaj z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in s Krožkom Anton Gregorčič iz Gorice. Na prireditvi bosta nastopila trobentač veteranov in mešani pevski zbor iz Štmavra. Svojo prisotnost so med drugimi obljubili minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, evropski poslanec Milan Zver in predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu Milan Petek. V nedeljo, 20. junija, pa bo v Ogleju tradicionalno srečanje Slovencev, razseljenih po Italiji, ki ga konferenca organizira s sodelovanjem Krožka Anton Gregorčič. Ob 11.45 bo v oglejski baziliki maša, nato v bližnjem gostišču družabno sre- čanje, kjer bo spregovoril beneški javni delavec Giorgio Banchig. Tako pri maši kakor na srečanju bo zapel mešani pevski bor iz Branika. Alessio Stasi bo prisotne povedel v zgodovino Ogleja, ki je usodno povezana z zgodovino slovenskega naroda. Slovencem iz Italije se bo pridružil še avtobus Ljubljančanov. Svetovni slovenski kongres vabi vse, ki imajo sorodnike ali znance, razseljene po Italiji, da to sporočijo članom konference ali Krožka Gregorčič (tel. 0481-536455), da jim pošljejo vabilo. Odborniki so se pomenili tudi o sodelovanju z drugimi konferencami po svetu, s katerimi imajo stike, in o nastajajočih finančnih težavah v manjšinskih organizacijah. Z zadovoljstvom so ugotovili, da sodeluje v osrednji organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani vrsta ljudi iz zamejstva, med katerimi naj omenimo poleg Marjana Terpina še Karla Bresciani-ja, Martino Valentinčič in Mirka Humarja. Izpostavili so zlasti odmevna srečanja Slovencev po svetu, ki so uspešni na različnih področjih. Med te sodi tudi srečanje slovenskih pravnikov, ki bo koncem maja v Ljubljani in na katerem bodo nastopili uveljavljeni zamejski pravniki Samo Race, Vinko Ozbič, Damijan Terpin in Drago Štoka. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. maja 2010 1 5 gorica - Z današnjim dnem in do nedelje šesti festival eStoria Vzhod in Zahod se srečujeta v parku na Verdijevem korzu Pričakujejo na tisoče obiskovalcev - Poleg predavanj domačih in tujih gostov tudi spremne pobude Srečanja s svetovno znanimi gosti in krajevnimi raziskovalci, predstavitve knjig, podelitve nagrad, ekskurzije, knjižni sejem in vrsta drugih spremnih pobud so sestavine letošnje izvedbe festivala èStoria, ki bo od danes do nedelje privabil v goriško mestno središče na tisoče ljubiteljev zgodovine. Šesto izvedbo tridnevnega festivala, ki so ga naslovili »Orienti« (Vzhodi), so organizatorji z založbo LEG na čelu posvetili vzhodnim kulturam, njihovi zgodovini in odnosu do zahodnega sveta: o teh tematikah, ki postajajo čedalje bolj aktualne, bo spregovorila stoterica zgodovinarjev, pisateljev in novinarjev, med katerimi so sloviti ekonomist, pisatelj, politolog in izvedenec na področju vojaške strategije Edward N. Luttwak, Tamim Ansary, Paul Freedman, Aleksa Djilas, Grigore Arbore Popescu, Paolo Mieli, Sergio Romano in mnogi drugi. Osrednje prizorišče tridnevne prireditve, ki se bo začela danes zjutraj, bo goriški ljudski vrt. V njem so v prejšnjih dneh postavili šotora Erodoto in Apih, v katerih je skupno 550 sedežev, razstavni šotor in stojnico ustanove Movimento Turismo del Zgodovinski festival ponuja tudi bogat knjižni sejem v sodelovanju z goriškimi knjigarnami bumbaca vino FJK. Kar 525 kv. metrov površine pa meri »knjižni šotor«, ki so ga postavili na Verdijevem korzu pred ljudskim vrtom. Odsek ceste med ulicama Dante in Crispi bo zaprt prometu do ponedeljka. V »knjižnem šotoru« bodo na voljo knjige gostujočih avtorjev, razstava-tržnica publikacij »La sto-ria fuori catalogo« in prvi sejem starih knjig. V »zgodovinski vasici« v ljudskem vrtu bo danes tudi uradno odprtje festivala eStoria, in sicer ob 18. uri v šotoru Erodoto. Prisotni bodo krajevni upravitelji in predstavniki raznih ustanov, ki kulturni dogodek podpirajo. Tudi letošnja izvedba festivala predvideva tri ekskurzije z eStoriabusom - po sledeh Carla Michelstaedterja, judovske skupnosti v Trstu in prve svetovne vojne na Krasu -, ki pa so jih razprodali že v prejšnjih dneh. Novost sta tudi dogodek »Colazione con la storia« (Zajtrk z zgodovino), ki ga bo vodil novinar Alessandro Marzo Magno, in demonstracija borilne veščine Tai Chi Chuan z Mariom Antoldijem. Podrobnejše informacije o programu in gostih so na voljo na spletni strani www.estoria.it. (Ale) program Ansary o islamu in Zahodu Ameriško-afganistanski novinar Tamim Ansary bo med pomembnejšimi gosti današnjega, prvega dne zgodovinskega festivala eStoria, ki bo že od jutranjih ur potekal v ljudskem vrtu v Gorici, na Verdijevem korzu, kjer se bo zvrstilo štirinajst zanimivih srečanj in predavanj. Ansary, ki je po tragičnem 11. septembru 2001 spodbudil živahno mednarodno razpravo o vlogi talibanskega režima v atentatu v New Yorku, bo drevi ob 18.30 v Herodotovem šotoru prvič v Italiji predstavil svojo knjigo o svetovni zgodovini skozi oči muslimanov z naslovom »Un destino parallelo. La storia del mondo vista attraverso lo sguardo dell'Islam«; pogovor z avtorjem bo vodil Armando Torno. Današnji program se bo začel ob 8.45 v sosednji kavarni Cicchetteria, kjer bo novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno z nekaterimi gosti festivala komentiral dnevne novice. Ob 9.30 bo v Herodotovem šotoru srečanje z Andreo Giardino in Mariom La-batejem o stiku med latinskim svetom in vzhodnimi kulturami, ob isti uri pa bo v šotoru Apih predavanje z naslovom »Un italiano a Sarajevo«. O Bi-zancu bosta ob 10.45 spregovorila Sal-vatore Cosentino in Giorgio Rave-gnani, o dvajsetem stoletju na Japonskem pa bosta Daniela De Palma in Jean-Louis Margolin predavala ob 12. uri. Franco Cardini, Simonetta Cerri-ni in Barbara Frale bodo ob 15. uri v Herodotovem šotoru predstavili zgodovino vitezov redu templjarjev med krščanstvom in islamom, ob 16. uri pa bo v šotoru Apih govor o fašistični okupaciji Jugoslavije. Ob 16.30 bodo v v Herodotovem šotoru Paolo Mieli, Santo Peli in Tommaso Piffer predavali o odnosih med italijanskimi partizani in zavezniki, ob 17. uri pa bo tekla beseda o judovski prisotnosti v Trstu. Ob 18.30 se bosta v šotoru Apih Liliana Ferrari in Antonella Tafuri pogovarjali z Igorjem Devetakom o zgodovinopisnih vidikih širitve krščanstva v slovanskem svetu. estoria - Milica Kacin Wohinz Fašizem z meje Italijanski prevod knjige sta izdala center Gasparini in sklad Sardoč Italijanski shod v Gorici Nasilnemu »obmejnemu« fašizmu od septembra 1918 do januarja 1921 je posvečena knjiga »Alle origini del fascismo di confine«, ki jo je napisala Milica Kacin Wohinz, danes ob 11.30 pa jo bodo krstno predstavili v okviru festivala eStoria, v Apihovem šotoru v ljudskem vrtu v Gorici. Publikacijo sta izdala sklad Dorče Sardoč in raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča. »Gre za prevod knjige "Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921", ki jo je Milica Kacin Wo-hinz napisala leta 1972, vsekakor pa je nova publikacija nekoliko spremenjena in dopolnjena, tako da je v njej tudi več novosti,« pojasnjuje Iztok Furlanič, ki je italijanski prevod knjige uredil, spregovoril pa bo tudi med današnjo predstavitvijo; poleg njega in avtorice bosta sodelovala še zgodovinar Almerigo Apol-lonio in tajnik centra Gasparini, Dario Mattiussi. Današnje srečanje, ki bo potekalo pod šotorom Apih, bo vodila goriška novinarka Erika Jazbar. Milica Kacin Wohinz je v svoji knjigi opisala krajše, a ključno zgodovinsko obdobje za naše kraje v obdobju od septembra 1918 do januarja 1921, ko so se po razpadu habsburškega cesarstva radikalno spremenile tako meje kot razmerja med tu živečimi narodi. Od vojaške okupacije ozemlja, ki ga je Italija zavzela leta 1918, do priključi- tve teh teritorijev italijanski kraljevini leta 1921, je avtorica poglobljeno analizirala težave prvega povojnega obdobja, ko je bilo socialno vprašanje pereče in se je zaradi prisotnosti različnih tu živečih narodov prepletalo z narodnim vprašanjem. Primorski Slovenci so se soočili najprej z vojaško okupacijo, ki je imela ekspanzionistične načrte na račun Balkana, nato pa s popolnoma nepripravljeno civilno upravo. V tem obdobju sta se rojevala »obmejni fašizem« in ostra opozicija nasilnim metodam, iz katere se je razvilo odporništvo. Center Gasparini in sklad Dorče Sardoč s knjigo dajeta možnost italijanski javnosti, da spozna obdobje, ki je ključnega pomena za razumevanje kasnejšega dogajanja. Predgovor knjige je podpisal zgodovinar Enzo Colotti, ki je poudaril, da je Italija takoj po zasedbi novih ozemlji leta 1918 začela kršiti pravice pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Za Italijo so Slovenci predstavljali problem, ki so ga kaj kmalu začeli »reševati« z represivnimi metodami. Po besedah Colottija se je krajevni italijanski nacionalizem prepletal z ek-spanzionističnimi apetiti, na katerih je imel fašizem plodna tla, da je vzklil veliko prej kot drugod v Italiji. Narodni dom v Trstu so namreč zažgali 13. julija leta 1920, dve leti pred Mussolinije-vem pohodom na Rim. gorica - Slovikov gost Matija Gergolet o tem, kako naprej Analist pri družbi Goldman Sachs v Londonu Letošnji Slovikov ciklus seminarjev na temo »Kriza: kako naprej?« se nadaljuje jutri, in sicer ob nekoliko neobičajni uri: ob 10. uri v KB centru na Verdijevem korzu v Gorici. Gost, ki so ga tokrat povabili na pogovor, pa bo gotovo pritegnil marsikoga, ki ga tema iz naslova zanima. To je Matija Gergolet, analist pri družbi Goldman Sachs. Matija Gergolet je doma iz Doberdoba, letnik 1976. Obiskoval je klasični licej Primoža Trubarja in maturiral na Zavodu združenega sveta (UWC) v Devinu leta 1995. Po višji šoli je študiral ekonomijo in finance na Univerzi Bocconi v Milanu in na Wharton School v Filadelfiji v ZDA. Po univerzitetnem študiju, ki ga je opravil z odliko in pohvalo, se je zaposlil v Londonu, najprej pri ameriški družbi Standard & Poor's. Po krajši izkušnji pri Deutsche Bank je od leta 2003 zaposlen pri družbi Goldman Sachs, kjer je zdaj odgovoren za kritje električnega sektorja na borznih tržiščih v Italiji, Španiji, Portugalski, Franciji in Vzhodni Evropi. V zadnjih letih je sodeloval kot vodilni analist pri privatizacijah družb Enel, Terna in Snam Rete Gas v Italiji ter PGE na Poljskem. Leta 2006 je bil izbran za najbolj natančnega analista v Evropi (FT Starmine), uspeh pa je skoraj ponovil leta 2009, ko se je uvrstil na drugo mesto v svojem sektorju. Jutrišnje srečanje bo potekalo v obliki pogovora, tako da bo dovolj časa tudi za vprašanja občinstva. nova gorica - Univerza Mladen Franko prispeval k ugledni enciklopediji Docent novogoriške univerze Mladen Franko je v znanstveni Enciklopediji analizne kemije skupaj s soavtorjem Chieu D. Tranonom z ameriške Univerze Marquette pri svetovno znani založbi Wiley objavil poglavje z naslovom »Spektroskopija termičnih leč«. Objava predstavlja odmeven dosežek in priznanje za pomembne prispevke k razvoju spektroskopije termičnih leč v svetovnem merilu. Omenjena enciklopedija, ki obsega skupaj preko 14.000 strani, je namreč najbolj celovit izbor člankov in nepogrešljivo interdisciplinarno referenčno delo s področja analizne kemije tako za akademsko sfero kot tudi za uporabnike v industriji. Poglavje, ki sta ga Franko in Tranon prispevala v Enciklopediji analizne kemije, obravnava razvoj nove spektroskopske tehnike, ki se predvsem zaradi visoke občutljivosti vse bolj uveljavlja v analizni kemiji. Avtorja predstavljata tako teoretične osnove tehnike, kot tudi najnovejšo instru-mentacijo in njene najpomembnejše aplikacije s področja klasične kemijske analize, fizikalne kemije, raziskav v okolju, kakovosti in varnosti hrane ter biomedicine. Pomemben delež pri tem predstavljajo tudi dosežki raziskovalcev laboratorija za raziskave v okolju na Univerzi v Novi Gorici. Skupina profesorja Franka spada namreč med vodilne na področju razvoja in uporabe spektroskopije toplotnih leč, njena mednarodna uveljavljenost in ugled pa sta bila ključna za povabilo k pripravi poglavja za enciklopedijo. (km) gorica - Prigoda triletnega ovčarja Neznanec ukradel psa in ga naposled zapustil Nemški ovčar Cindy Neznanec je včeraj okrog 13. ure ukradel iz parkiranega avtomobila psa, triletnega nemškega ovčarja srednje velikosti. Našli so ga kmalu potem, privezanega k drogu v bližnji ulici. Čeprav se je prigoda psice Cindy nazadnje srečno iztekla, ostaja dogodek nepojasnjen, vznemirja pa predvsem podatek, da kraje psov iz avtomobilov v Gorici niso ravne redke. Lastnica je pustila ovčarja v nezaklenjenem avtomobilu v Ulici Cadorna. Oddaljila se je največ pet minut, bila pa je v bližini. Ko jo je pričakal avtomobil brez psa, se je nemudoma obrnila na policijo, nakar se je še sama s pomočjo svojcev lotila iskanja v okolici. Zaman, za psom ni bilo sledi. Posebno prizadeti so bili mlajši člani ženskine družine, ki so na Cindy močno navezani in znajo povedati, da je pes čiste pasme, sicer po videzu grozeč, v resnici pa prijazen. Psa je našel redar, privezanega k enem izmed drogov bližnje pokrite tržnice. Po slabih dveh urah je bil spet doma. Če je bila spodletela kraja, neslana šala ali kaj drugega, bo težko izvedeti, znano pa je, da so se podobni primeri v Gorici že pripetili in se niso vsi srečno končali. Cindy bodo vsekakor podvrgli zdravniški kontroli. 16 1 4 Četrtek, 20. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Mestna uprava odobrila izvršna načrta Jeseni obnova predora in Drevoreda D'Annunzio Ob dostopu za pešce s Travnika na grad bodo v poldrugem letu uredili tudi strukturo za vzpenjalo Predor Bombi, skozi katerega se je nekdaj stekal promet v goriško mestno središče, čaka na obnovo, po kateri pa bo prepovedan vozilom bumbaca gorica Upravitelji dajo zgled Petodstotno znižanje plač Goriški občinski odbor je včeraj soglasno sprejel odločitev o 5-odstot-nem znižanju plač, ki jih prejemajo odborniki in župan sam. »Prav je, da damo zgled. Če bodo morali občani kaj žrtvovati zaradi občinske politike varčevanja in omejevanja stroškov, morajo še pred njimi to storiti mestni upravitelji,« je včeraj povedal župan Ettore Romoli. Pojasnil je, da bodo morali sedaj poiskati ustrezno obliko, zato da bo odločitev tudi uradna in pravno obvezujoča. Znižanje plač bo nastopilo ob začetku drugega polletja, trajalo pa bo do konca mandata. Preklicali bi ga le v primeru, »da bi dežela podvojila prenos denarja za našo občino,« je dejal župan in pripomnil, »da z znižanjem plač upraviteljev vsekakor ne bomo izravnali občinske bilance«. Za plačevanje župana, odbornikov, občinskih in rajonskih svetnikov potroši goriška občina letno 532.560 evrov, po 5-odstotnem znižanju plač odbornikov in župana pa naj bi letno prihranila okrog 20 tisoč evrov. nova gorica Hit, za danes napovedujejo dogovor Pogajanja med upravo Hita in novogoriško enoto Sindikata igral-niških delavcev Slovenije, ki so se začela v sredo, včeraj še niso prinesla dokončnega dogovora. Iz uprave so včeraj popoldan sporočili, da pričakujejo uskladitev dogovora s predstavniki SIDS danes. Sindikat je sicer že pred časom za jutri, 22. maja, napovedal stavko. Sindikat je v začetku meseca upravi predstavil osem stavkovnih zahtev, med glavnimi pa je bila delitev napitnin v skladu, zamrznitev faktorja uspešnosti organizacijske enote za igralništvo do sprejetja novega plačnega sistema, podaljšanje veljavnosti obstoječega sistema o delovnem času do sprejetja novega, usklajenega s sindikatom ter poračun razlike do polnega prispevka za dodatno pokojninsko zavarovanje. Glede napitnin so z upravo dosegli dogovor prejšnji teden, v aktualnih pogajanjih pa pretresajo še ostale stavkovne zahteve. (km) Občinski odbor je včeraj odobril izvršni načrt za obnovo predora Bombi, izgradnjo strukture za vzpenjačo ter stopnišča, ki bo omogočalo pešcem dostop s Travnika na goriški grad. Poseg, ki je vreden 2.690.000 evrov, bodo izvajalcu zaupali pred koncem septembra, skoraj istočasno pa bodo podpisali pogodbo z gradbenim podjetjem, ki bo obnovilo Drevored D'Annunzio. Tudi dokončni in izvršni načrt za obnovo ceste, ki pelje na grad, je občinski odbor sprejel na včerajšnji seji. »Zaradi težav s podjetjem Luci Costruzioni, ki mu je bila sprva zaupana obnova Travnika, predora Bombi in dostopa na grad, so se dela žal zavlekla,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in poudaril, da se postopek zdaj končno premika z mrtve točke: če bo vreme prizaneslo, se bo konec junija kot napovedano zaključila obnova osrednjega dela Travnika in ceste, ki pelje s križišča z Ulico Oberdan do Ulice Ar-civescovado, jeseni pa se bo začela ureditev predora Bom- bi. »Izvršni načrt je odobren. Na vrsti so tehnični uradi, ki bodo razpisali javno dražbo, do konca septembra pa bomo določili izvajalca. Le-ta bo v 18 mesecih uredil predor Bombi, dostop na grad za pešce in strukturo za vzpenjačo, ki bo povezovala Travnik in grad. Poldrugo leto je zelo dolgo obdobje, z vodjo tehničnih uradov Ignaziom Spanojem pa si bova prizadevala, da bo podjetje zaključilo dela v čim krajšem času,« je poudaril Romoli in dodal: »S podjetjem se bomo dogovorili tudi o poteku del, ki naj bi se začela v predoru Bombi. Le-ta naj bi bil - seveda ob upoštevanju varnostnih pogojev - tudi med posegom odprt pešcem. Upamo, da bodo pešci lahko prišli iz Ulice Giustiniani skozi predor na Travnik že pred božičnimi prazniki.« Po predoru, je povedal Igna-zio Spano, bo gradbeno podjetje uredilo postajo in strukturo za vzpenjačo ter stopnišče, po katerem se bodo ljubitelji sprehodov lahko povzpeli neposredno s Travnika na grad. Na začetku septembra namerava občinska uprava tu- di izbrati podjetje, ki bo obnovilo Drevored D'Annunzio. 1.400.000 evrov vreden poseg, ki naj bi bil nared v desetih mesecih, bo ovrednotil zgodovinske in umetniške značilnosti dostopa na grad. Projekt predvideva obnovo cestišča, kjer bodo namesto asfalta uporabili kocke iz sivega porfirja. Rdeče barve pa bo porfir, s katerim bodo pretlakovali pločnike, kar bo pripomoglo k boljši vidljivosti in varnosti. Obnovljena bodo tudi stopnišča, ki bodo iz svetlega nabrežinskega kamna, prehodi, ki so tlakovani z rečnimi kamni in zelenice. Obnova Drevoreda DAnnunzio s prometnega vidika ne bo privedla do sprememb, ki so jih uvedli v Raštelu, v Ulicah Monache in Mazzini ter v Ulici Garibaldi, ki so postali del širše pešcone. Občinski odbor je na včerajšnjem zasedanju sprejel tudi dokončni in izvršni načrt za prilagoditev varnostnim normam poslopja nižje srednje šole v Ulici Romana v Ločniku; v dela bo občina vložila 181.000 evrov. (Ale) Na kvesturi nov potni list Iz goriške kvesture so sporočili, da z včerajšnjim dnem ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. Pokrajinski zbor Zelenih V dvorani na Trgu Stazione v Tržiču bo jutri pokrajinska skupščina goriške federacije Zelenih. Izvolili bodo novo vodstvo in razpravljali o programu dejavnosti v letu 2010. Zasedanje se bo začelo ob 15.15, zaključilo pa ob 16.45. Ob 17. uri bo sledila javna debata »Jedrska energija v deželi: med Tržičem in Krškim«, na katerem bosta govorila Luciano Giorgi in Michele Boato. Boris Pahor ronški gost Tržiški kulturni konzorcij prireja prireja danes javno srečanje s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem; potekalo bo z začetkom ob 18. uri v Vili Vicentini Miniussi v Ronkah. S Pahorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Radio Zastava v Zagraju V parku Milleluci v Zagraju bo jutri četrta etapa čezmejnega glasbenega niza LI-VE_Musiche di sconfine. Ob 17. uri bo na vrsti DJ Skualo, ob 18. uri pa VeryNicePeo-ple. Med 19. in 21. uro bo publiko z balkansko glasbo zabaval goriški bend Radio Zastava. Iz Karlovca v Doberdob Delegacija iz hrvaškega mesta Karlovac bo danes obiskala Doberdob, v okolici katerega se je med prvo svetovno vojno boril 96. karlovški pehotni polk. Ob 11. uri jih bo na županstvu sprejel župan Paolo Vizinin, sledil bo obisk sprejemnega centra Gradina in vojaškega pokopališča pri Vižintinih. Sicilijanci v Kulturnem domu Gledališka skupina La Giarra, ki jo sestavljajo »goriški« Sicilijanci, se bo drevi ob 20.30 predstavila na odru Kulturnega doma v Gorici s komedijo »Mio marito ... cocco di mammina!« avtorjev Calogera in Rosanne Maurici. Režiser je Antonio Abbrescia; vstopnina stane 8 eurov. (ik) Na Jazbinah danes o vinu V včerajšnje obvestilo o predavanju častnega predsednika združenja OIV Maria Fre-gonija na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah se je vrinila napaka; njegovo predavanje o odnosu med vinom in teritorijem bo danes ob 18. uri. nova gorica Na letošnjih Vizijah tudi Štandrežci V Novi Gorici se danes začenja Festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije - Vizije. V spremljevalnem programu se bosta predstavili še Mladinski dramski odsek prosvetnega društva Štandrež in zmagovalna skupina Festivala mladinskih gledaliških skupin Madžarske Gulf Circle. Štan-drežci bodo na odru Slovenskega narodnega gledališča nastopili v nedeljo ob 16.30 s predstavo »Veter in Verica«. Festival sicer predstavlja najo-betavnejše mlade, neodvisne ter še neuveljavljene skupine različnih žanrov in jim pomaga vstopiti v domači in mednarodni gledališki svet. Na razpis Javnega sklada Republike Slovenije se je za sodelovanje na letošnjem festivalu prijavilo 33 predstav, ki so se na regijskih srečanjih v Sloveniji in zamejstvu potegovale za nastop na zaključnem festivalu, kjer se bo predstavilo devet izbranih skupin. Te prihajajo iz Slovenije in zamejstva; z avtorskim projektom se bodo predstavili mladi gledališčniki iz Avstrije. V žiriji so dramaturg Miha Tre-falt, srbski igralec Marko Gvero in lut-karica Renata Kalemba. Naloga žirije je izbrati najboljše skupine in posameznike in podeliti štiri vizionarje: za najboljšo predstavo v celoti, za najbolj inovativen pristop in po dva vizionar-ja po lastni presoji. (km) ajdovščina Boris Jež s široko koalicijo V Ajdovščini je bila včeraj s podpisom pogodbe oblikovana široka koalicija strank, ki podpirajo skupnega županskega kandidata Borisa Ježa, že osem let direktorja gospodarskega interesnega združenja Mesne industrije Slovenije. Podprli so ga občinski odbori NSI, SDS, SLS IN SD. Jež namerava slediti trem vrednotam: javnosti dela, zakonitosti in povezanosti. V Ajdovščino namerava prenesti svoje izkušnje črpanja državnih in evropskih sredstev in tako zagotoviti denar za obnovo in izgradnjo infrastrukture, ki presega občinski proračun. V svoji viziji razvoja Ajdovščine vidi trdno gospodarstvo, ustvariti namerava prijazno okolje za razvoj drobnega gospodarstva, posvetil se bo tudi področju aktivne politike zaposlovanja. Zavzema se za prehod ogrevanja vseh javnih zavodov v občini na obnovljive vire in izgradnjo tovarne peletov, za dograditev otroškega vrtca, uvedbo popoldanskega vrtca, izgradnjo potrebne kapacitete za ostarele občane ter za ustanovitev posebnega konzorcija za promocijo in trženje potencialov Vipavske doline. Želi obnovitvi stara vaška jedra in tudi center Ajdovščine, načrtuje pa še izgradnjo stalne likovne akademije v Vipavskem križu, ki bo dala poseben impulz razvoju kraja in doline. nova gorica - Za pariško druga največja zbirka v Evropi Vse več Italijanov odkriva kostanjeviške burbonke Veleposlanik Dionyssios Coundoureas (levo) in otroci novogoriškega vrtca med kostanjeviškimi burbonkami (desno) foto k. m. Kostanjeviške burbonke so se v zadnjih sončnih dneh razbohotile v vsej svoji lepoti in vonju, zato ni čudno, da privabljajo obiskovalce iz vse Slovenije in tujine. Včeraj si je zbirko, ki obsega več kot 60 sort in je za pariško druga največja v Evropi, prišel ogledat velik ljubitelj vrtnic, grški veleposlanik v Sloveniji, Dio-nyssios Coundoureas, nekoliko kasneje pa se je med dišečimi cvetovi sprehodila še predsednica Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, Sheenagh Harris iz Južnoafriške republike. Oba gosta sta bila nad videnim navdušena. Veleposlanik se je še posebej začudil, ko je slišal, da je v času Festivala vrtnic, ki poteka do konca maja, vrtnice mogoče okusiti tudi v jedeh, predsednico pa je zanimala bogata barvna paleta burbonk, ki rastejo v kostanjeviškem samostanskem vrtu: od bele do temno rdeče. V času Festivala vrtnic je kostanjeviška zbirka na ogled tu- di pod strokovnim vodstvom, vse do konca meseca pa festival ponuja zanimiv spremljevalni program. Kot pojasnjuje Edi Prošt, predsednik novogoriške sekcije ljubiteljev vrtnic Slovenije, je tudi obiskovalcev iz Italije vedno več, saj predstavljajo že 40 odstotkov vseh, ki te dni prihajajo k njim. »V zadnjem času vse več Italijanov "odkriva" naše burbonke. Med vrtnicami znajo resnično uživati in si zanje vzamejo čas. Vedno več ljudi se k nam vrača, obiskovalci tudi radi združijo ogled burbonk z ogledom grobnice zadnjih francoskih kraljev Burbonov tu, na Kostanjevici,« dodaja sogovornik, ki je v sredo med vrtnicami gostil tri skupine otrok iz centralnega vrtca v Novi Gorici in enote Kurirček. Malčki so burbonke tudi narisali. V skupini Želodi iz Kurirčka pa so simbolu Nove Gorice namenili del programa: spoznavali ga bodo v kulinariki, izdelovali iz papirja in se posvetili njegovemu vonju. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. maja 2010 17 Martina Gereon in Franko Reja »Noche de musica y vino« Snovanja se drevi ob 21. uri selijo v Krmin. Na trgu pred krminsko vino-teko (ob slabem vremenu pa v sosednji dvorani) bodo glasbeniki iz Arsateljeja oblikovali večer pod naslovom »Noche de musica y vino«. Gre za večer španske in latino-ameriške glasbe, poezije in plesa. Na sporedu bodo skladbe, ki jih je nav- dihnila španska folklora. Vsi nastopajoči so obenem učitelji na centru Emil Ko-mel iz Gorice: kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Tatiana Donis in tolkalec Francesco Gavosto; zaplesali bosta Kristina Di Dio in Raffaella Petro-nio, ob njiju pa še Irene Sambo s šole Ter-sicore. S poetičnimi besedili bo program povezovala Marija Bertolini, sodelovala bo tudi filmska igralka Anita Kravos. štandrež - Drevi v župnijskem domu Fotografski začetek Praznika špargljev Dva zaporedna vikenda bo praznovanje razgibalo vaški utrip Pri prosvetnem društvu Štandrež se iztekajo priprave na tradicionalni Praznik špargljev, ki bo dva zaporedna konca tedna razgibal vaški utrip. Praznik bo tudi tokrat potekal v župnijskem parku, kjer se bo v petih dneh dogajalo marsikaj. Začel se bo danes ob 20.45 uri, ko bodo v spodnjih prostorih župnijskega doma odprli fotografsko razstavo Loredane Prinčič. Članica foto-kluba Skupina 75 bo ponudila na ogled ciklus fotografij na temo malomarnega ravnanja z naravnim okoljem. Praznik se bo nadaljeval jutri, 22. maja, ob 17. uri s slikarskim ex-temporejem na temo narave. Od 20.30 uri pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji plesa z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 23. maja, se bo dogajanje začelo ob 19. uri z [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. nastopom otrok iz domače osnovne šole in plesnega kluba Kreart iz Nove Gorice; sledil bo ples z ansamblom Hram. Drugi del praznovanja bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. maja. V soboto ob 17. uri bo na programu kolesarski kros, ob 20.30 uri pa ples s skupino Souvenir. V nedeljo ob 19. uri bodo nagradili kolesarje in udeležence ex-temporeja, sledila bosta nastopa otroškega pevskega zbora Štandrež in mešanega zbora Ciril Silič iz Vrtojbe, dramska skupina prosvetnega društva Štandrež pa bo uprizorila komedijo. Praznik špargljev, na katerem bodo seveda na voljo bogato založeni kioski, se bo zaključil s plesom ob zvokih ansambla Hram; priredili bodo tudi srečelov. (vip) ui Kino Gledališče SEZONA SSG 2010 V GORICI: v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodo-vinsko-kulturne italijansko-sloven-ske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero) in v torek, 1. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). H Mali oglasi V SREDO, 12. MAJA, med 13.30 in 14.30 je neznano vozilo trčilo v moj avtomobil citroen saxo plave barve, ki je bil parkiran za kvesturo na parkirišču pred goriško stolnico. Lepo prosim morebitne očividce, naj pokličejo na tel. 347-2105720 za kakršno koli informacijo. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.15 »Robin Hood«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Pia-cere, sono un po' incinta«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.15 »Robin Hood«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.20 - 22.20 »Final Destination 3« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.00 »La no-stra vita«. Dvorana 5: 18.00 »Piacere, sono un po' incinta«; 21.00 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«. M Koncerti GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v sredo, 26. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert violinistke Veronike Brecelj in pianistke Hermine Hudnik. SKPD F.B. SEDEJ vabi na koncert Note v kleti, ki bo v sredo, 26. maja, ob 20. uri na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah (Števerjan). Sodelujeta zbora Nonet Primorsko iz Mačkolj ter domači mešani zbor F.B. Sedej. IH Osmice BERTO TONKIČ je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Presenečenje iz papirja in lepenke so pripravili otroci in njihove ustvarjalne babice Disneyev večer s pevci V petek minulega tedna je bilo v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah spet živahno. Otroci zbor-čka kulturnega društva Sovodnje so se pod vodstvom Romine Cijan udeležili ustvarjalne delavnice za pripravo zaključnega nastopa. Številne none so si zavihale rokave in stopile v barvni svet papirja in lepenk ter skupaj z vnuki pripravile lepo presenečenje, ki ga bodo razkrili jutri med nastopom z začetkom ob 18 uri. To bo že tretja izvedba prireditve »Danes si želimo ...«. Male pevce - vseh skupaj bo kar 36 - bo Jana Dra-sič popeljala v pravljični Disneyev svet; večer bosta kot običajno popestrili napovedovalki Marjetka in Rožica, ki sta pri otrocih zelo priljubljeni. lovski pevski zbor doberdob Jutri v Zgoniku jubilejni koncert Za lovce velja, da večji del svojega časa preživijo v gozdu, tako v mrzlih zimskih jutrih v upanju na srečanje s kakim trofejnim merjascem, kot tudi v poletnih večerih, ko se v času piska s piščalko preizkušajo, kateri izmed njih bo pred puško zvabil najlepšega srnjaka. Poleg tega pa veljajo lovci za nadarjene pripovedovalce pisanih gozdnih zgodb, še posebej takrat, ko se zaradi preurnega zajca ali prekanjene zvitorepke domov vračajo z dolgim nosom. So pa tudi taki lovci, katerim zelena bratovščina in lovska kultura pomenita mnogo več in se zaradi tega v naravo vračajo tudi v pesmi. Taki so člani slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob, ki šteje letos svojo 25-letnico delovanja. Srebrni jubilej bodo pevci obeležili s koncertom, ki bo jutri, 22. maja, Razstave DRUŽBA ROGOS vabi v sprejemni center Gradina v Doberdobu danes, 21. maja, ob 19. uri na odprtje fotografske razstave Glauca Tosoja »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. 0 Prireditve NA DVORIŠČU PALAČE ALVAREZ v Ul. Diaz 5 v Gorici prirejata goriška pokrajina in združenje SOS Rosa niz srečanj na temo nasilja nad ženskami: danes, 21. maja, med 17. in 19. uro bo psihoterapevt Marina Valcarenghi iz Milana predstavila knjigo »Ho paura di me. Il comportamento sessuale vio-lento«. TRŽIŠKI KULTURNI KONZORCIJ prireja v okviru niza »Esercizi di me-moria« srečanje s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo potekalo danes, 21. maja, ob 18. uri v vili Vicen-tini Miniussi v Ronkah. S Pahorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja predavanje Davida Cassutta z naslovom »Jeruzalem: včeraj, danes in jutri« v nedeljo, 23. maja, ob 16.30 v sinagogi v Ul. Ascoli 19 v Gorici. V DRŽAVNI KNJIŽNICI V GORICI se bodo v sklopu niza o umetnosti in poeziji »In sacro anima vagans« predstavili pesniki Alberto Princis, Giovanni Fierro, Claudio Grisancich, En-zo Santese, Marina Moretti in Sandro Rocco v ponedeljek, 24. maja, ob 17.30. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja zaključno prireditev z naslovom Naša pravljica, ki bo v četrtek, 27. maja, ob 18. uri na dvorišču Dijaškega doma v Gorici. M Izleti □ Obvestila ob 18. uri v športno-kulturnem središču v Zgoniku. Na večeru, ki sodi v sklop 12. srečanja lovskih zborov štirih držav, bodo poleg domačega zbora na oder stopili še koroški lovski zbor iz Železne Kaple, hrvaški mešani lovski pevski zbor Matko Laginja iz Klane v bližini Reke ter lovski zbor iz Dekanov. Kot poseben gost bo nastopil lovski pevski zbor iz Murske Sobote, ki je z lovskim zborom Doberdob tudi pobraten. Vsak sestav bo zapel štiri skladbe, jubilanti pa bodo pod vodstvom zborovodje Hermana Antoniča predstavili širši spored tako lovskih pesmi kot tudi avtorskih skladb ter narodnih motivov. Ob koncu večera bodo vsi zbori skupaj zapeli še štiri skladbe, kot zaključna pesem pa bo izzvenela »Vstajenje Primorske«. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11. Informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila 2010 do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev / dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. SPDG organizira v nedeljo, 23. maja, 2. društveni izlet z gorskimi kolesi. Podali se bodo na Banjšico, skozi Grgar, Vodice in Bate. Tura je zahtevna in je dolga približno 50 km. Zbirališče v nedeljo, 23. maja, ob 8.30 na parkirišču Rdece Hiše; informacije po tel.328-8292397 (Robert). OB DNEVU MLADOSTI 2010 ŠZ Dom in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita v nedeljo, 30. maja, na 6. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh -Sabotin). Zbirališče ob 5.30 pri spomeniku padlim v Braniku-Rihember-ku; informacije na andrej-ro@gmail.com ali po tel. 320-1423712. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 3339353134 ali 0481-33029 (Elena). FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE sporoča podatke za plačilo »ticketov« po bančnih zavodih (Azienda sanitaria n. 2 »isontina« Tesoreria - IBAN: IT 56 S 02008 12401 000040468251, brezplačno pri Unicreditbanca) ter poštnih uradih (na računu Azienda sanitaria n. 2 »isontina« št. 10077493). Na pologu mora biti vedno napisan vzrok plačila. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010 bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). SPDG obvešča udeležence izleta na Golico, v soboto, 22. maja, da bo avtobus odpeljal ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Priporoča se primerna obutev. SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper j akne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA Simon Gregorčič z naslovom Juri Muri v Afriki bo potekalo od 14. junija do 16. julija in od 23. avgusta do 3. septembra; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, Svetogorska ul. 84 v Gorici (tel. 0481-533495) vsak delavnik od 13. do 18. ure, še danes, 21. maja. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 22. maja, od 8. ure dalje 20. moški mednarodni balinarski turnir »Memorial Franjo Devetak, Dario Nanut in Danilo Clainscech« na štandreškem balinišču. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE prireja 42. dan krvodajalca v soboto, 22. maja, od 17.15 dalje v župnijski dvorani v Stražcah v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24 v Doberdobu. ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. junija. Rok prijave zapade 8. junija; razpisne pogoje in prijavnica na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD. OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 18. junija. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 16. uro ter na spletni strani www.doberdob.it. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Romana Vizintin por. Pasculin (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PODGORI: 9.30, Luciana Gherardi vd. Persoglia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Pod-gori, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.30, Francesco Tonut v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Petek, 21. maja 2010 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - 12. etapa dirke po Italiji Pozzato »odgovoril« Moserju in Zomegnanu Na kritike o krizi domačega kolesarstva je državni prvak odgovoril z zmago Filippo Pozzato (letnik 1981) je dvakrat slavil zmago na francoskem Touru, na Giru pa se je prvič uveljavil šele včeraj ansa PESCARA - Filippo Pozzato je končno rešil italijansko čast, saj je prvi Italijan z etapno zmago na letošnjem Gi-ru. Državni prvak je bil najmočnejši v sprintu skupinice, ki je pobegnila glav- hokej na ledu Na SP znani vsi polfinalisti KÖLN - Znani so vsi štirje udeleženci polfinala hokejskega svetovnega prvenstva elitne skupine v Nemčiji. O medaljah bodo odločali hokejisti Rusije, Nemčije, Švedske in Češke, ki so v četrtfinalnih dvobojih v Kölnu in Mannheimu premagali Kanado, Švico, Dansko oziroma Finsko. Rusi so brez večjih težav ugnali Kanado s 5:2 (1:0, 2:0, 2:2), gostitelji Nemci pa so presenetljivo v sosedskem obračunu izločili Švicarje z nogometnim izidom 1:0 (0:0, 1:0, 0:0). Že popoldne je Švedska premagala Dansko s 4:2 (1:0, 2:1, 1:1), Češka pa šele po kazenskih strelih Finsko z 2:1 (0:1, 0:0, 1:0; 1:0). Prvi polfinalni par SP je Švedska - Češka, drugi pa Rusija - Nemčija. Tekmi bosta jutri. KOŠARKA - Sinoči so odigrali prve tri tekme četrtfinala končnice moške A1-lige. Izidi: Montepaschi Siena - Benetton Treviso 118:79 (Domecart 19, Lavrinovic 18 za Sieno, Rivers 18 za Treviso), Medical Cantu - Canadian Bologna 75:64 (Leunen 16 za Cantu, Moss in Jackson 14 za Bologno), Armani Jean Milan - Sigmacoat Montegranaro 72:65 (Finley 16, Rocca 14, Bečirovič 0 za Milan, Marquinhos in Ivanov 11 za Montegranaro). Danes Pepsi Caserta - Lottomatica Rim. ODBOJKA - Slovensko odbojkarsko reprezentanco pod vodstvom novega selektorja Ve-selina Vukovica od danes do nedelje čaka prvi kvalifikacijski turnir za uvrstitev na evropsko prvenstvo septembra prihodnje leto v Avstriji in na Češkem. Cilj ekipe, ki stavi na odlično vzdušje v ekipi, je jasen - neposredna uvrstitev na prvenstvo stare celine, za kar bo treba danes in na povratnih tekmah biti boljši od Madžarske, Izraela in Španije. nini nekaj kilometrov pred ciljem. Skupina z nosilcem rožnate majice Portom in svetovnim prvakom Avstralcem Ca-delom Evansom je v cilj prikolesarila le z nekaj sekundami zaostanka, tako da je kolesar Saxo Banka zanesljivo obdržal prvo mesto v skupni razvrstitvi. »Zelo me veseli, da sem ob državnem naslovu končno, pri 28 letih, osvojil tudi etapo na tej dirki. Z vsem srcem sem si želel te zmage in željo tudi izpolnil,« je dejal Pozzato in utišal tudi legendarnega Francesca Moserja, ki je le nekaj ur pred etapnim razpletom obtožil organizatorje, da so na dirko povabili premalo Italijanov, predvsem ne Ric-coja in Viscontija. Odgovoril mu je direktor dirke Angelo Zomegnan: »Ric-coja smo postavili v karanteno. Velikokrat v preteklosti smo zaupali ljudem, ki so nas nato razočarali. Dejstvo je, da Italijani ne zmagujejo enodenvnih dirk že od leta 2008, klasičnih pa od leta 2007,« je dejal Zomegnan. Glavnina je bila sicer včeraj odločena, da ne ponovi napake iz sredine etape, ko je dovolila pobeg, ki je močno premešal karte na vrhu. Tako je ves čas budno pazila, da ubežniki ne bi preveč pobegnili. Na koncu se je le oblikovala nova skupina 12 kolesarjev, v kateri so bili tudi bivši vodilni na dirki Aleksander Vi-nokurov, Ivan Basso, Marco Pinotti, Michele Scarponi, Stefano Garzelli, Fi-lippo Pozzato, Damiano Cunego in Vincenzo Nibali. V zadnji kilometer so prišli z minimalno prednostjo. Skupno: 1. Richie Porte (Avs) 50:46:16; 2. David Arroyo Duran (Špa) +1:42; 3. Robert Kišerlovski (Hrv) 1:56; 4. Xavier Tondo Volpini (Špa) 3:54; 5. Valerio Agnoli (Ita) 4:41; 6. Aleksander Jefimkin (Rus) 5:16; 7. Linus Gerdemann (Nem) 5:34; 8. Carlos Sastre (Špa) 7:09; 9. Laurent Didier (Luk) 7:24; 10. Bradley Wiggins (VBr) 8:14 ..12. Aleksander Vinokurov (Kaz) 9:48; 13. Cadel Evans (Avs) 11:10; 14. Vin-cenzo Nibali (Ita) 11:18; 15. Ivan Basso (Ita) 11:39; 97. Gorazd Štangelj (Slo/Astana) 1:27:01 doping Landis Armstronga WASHINGTON - Ameriški kolesar Floyd Landis, ki je zaradi pozitivnega dopinškega testa izgubil naslov prvaka dirke po Franciji (2006), je priznal jemanje prepovedanih poživil, obenem pa je zatrdil, da so to počeli tudi drugi njegovi tekmeci na čelu s sedemkratnim zmagovalcem francoske pentlje Američanom Lan-ceom Armstrongom. Časnik Wall Street Journal je poročal, da je 34-letni Landis poslal Stephenu Johnsonu, predsedniku ameriške zveze, pismo, v katerem je priznal sistematično zlorabo poživil. Landis je dejal, da ga je Johan Bruyneel, tedaj trener Armstronga, vpeljal v jemanje steroidov, zlorabo krvnega dopinga in rastnega hormona. To se je zgodilo leta 2002 in 2003, ko je bil prvi dve leti v ekipi US Postal Service. Pri razumevanju delovanja dopinga mu je pomagal Armstrong. Landis je poživila jemal večji del svoje športne poti, tudi leta 2006, ko je zmagal v Franciji. «Že-lim si očistiti vest. Ne želim biti več del tega početja,» je dejal Landis. Pred tem in tedaj je zatrjeval, da ni bil nikoli vpleten v doping. Na Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (CAS) v Lozani se je celo pritožil, kar naj bi bila v pozitivnih testih odkrita previsoka vsebnost testosterona posledica laboratorijske napake. Armstrong je odvrnil, da zaradi Landisa ne kaže izgubljati besed. nogomet Odločitev v rokah Prandellija RIM - Nobenega dvoma naj ne bi bilo več, da bo Marcella Lip-pija na mestu selektorja državne nogometne reprezentance po nastopu na SP nasledil Cesare Pran-delli, ki ga kot edinega resnega kandidata omenjajo že dolgo časa. Uradno imenovanja še ni, predsednik Fiorentine Della Valle pa trenerja poziva, naj se pravočasno izreče. Della valle je hkrati priznal, da se je nogometna zveza že pogovarjala s Fiorentino in od nje dobila soglasje za Prandellijev prestop v vrste reprezentance. V FRANCIJI PA ... Naslednji selektor francoske nogometne reprezentance bo nekdanji repre-zentant in v minuli sezoni trener prvoligaša Bordeauxa, Laurent Blanc. Pri Bordeauxu so potrdili, da so s Francosko nogometno zvezo (FFF) dosegli dogovor, po katerem bodo za predčasni odhod Blanca -ta je imel pogodbo do junija 2011 - prejeli tudi odškodnino. OBLEKE - Slovenski nogometaši so v Ljubljani predstavili uradne obleke članske nogometne reprezentance, ki bo nastopila na letošnjem SP. V vlogi manekenov se je predstavila deseterica iz izbrane vrste Matjaža Keka, vključno s Sa-mirjem Handanovicem, Milivo-jem Novakovicem, Robertom Korenom in drugimi. Podjetje Dirk Bikkembergs in zastopnik Sportina Group sta s slovensko nogometno reprezentanco že pred tedni podpisala pogodbo, s katero sta postala uradni modni pokrovitelj oblačil za igralce in spremljevalno ekipo. Novo modno podobo sestavlja obleka s suknjičem na en gumb, ki ima na prsnem predelu všit logotip ekipe, modra kravata z enakim logotipom ter bela srajca. DEL NERI - Furlanski trener je s predstavitvijo začel svojo pot pri Juventusu. Kdo bo moštvo okrepil, še ni znano, vse kaže pa, da imajo Melo, Diego in Giovinco pri Juventusu štete ure, ker trenerju ne ustrezajo. Želi pa Pazzinija, ki ga je do zdaj vodil pri Sampdorii. tenis - V nedeljo začetek pariškega Roland Garrosa Sestri Williams in Nadal Američanki v ženski konkurenci skoraj brez tekmic, Španec zdaj na pesku spet boljši od Federerja PARIZ - V nedeljo se bo na teniških igriščih Roland Garrosa v Parizu začel drugi letošnji turnir za veliki slam. Glede na lestvici ATP in WTA smo lahko priče spektakular-nima finaloma; pri moških Roger Federer - Rafael Nadal, pri dekletih pa sestrski obračun Williams. Prvič po maju 2003 sta na vrhu ženske računalniške lestvice znova sestri Serena in Venus Williams, ki sta v finalu Pariza nazadnje igrali leta 2002. Čeprav letos nobena prav ne blesti na peščeni podlagi, pa si teniški navdušenci že manejo roke v pričakovanju sestrskega finala, saj Williamsovi v letošnji sezoni praktično nimata pravih tekmic. Pa to ne zaradi njune premoči, temveč dejstva, da se vse druge igralke srečujejo s takšnimi ali drugačnimi težavami. Lanski finalistki Rusinji Svetla-na Kuznjecova in Dinara Safina sta daleč od vrhunske forme. Branilka naslova Kuznjecova je na zadnjih petih turnirjih dobila le štiri dvoboje, Safina, ki je v tem času pred enim letom sedela na teniškem prestolu, pa se še lovi po vrnitvi zaradi poškodbe vratu. Glamurozna Marija Šarapova ima prav tako težave s poškodbo (ko- Venus Williams ansa Rafael Nadal ansa molec), tretja igralka sveta Danka Caroline Wozniacki še ni pokazala prave igre na pesku, medtem ko Srbki-nja Jelena Jankovic, ki je v Rimu dosegla nekaj odmevnih zmag, še ni premagala uroka turnirjev za veliki slam. Tako smo prišli do Belgijke Justine Henin, ki je v tem trenutku edina prava nevarnost za sestri Williams. Ko se je drobna Belgijka maja 2008 ekspresno upokojila, je bila nedvomna kraljica teniškega cirkusa, še predvsem rdečega peska. Naskok na sedmi naslov za grand slam ji lahko pokvari le poškodba palca, ki jo je stala predčasnega izpada v Madridu proti poznejši zmagovalki Francozinji Aravane Rezai. V moški konkurenci sta v igri le dve imeni: Roger Federer in Rafael Nadal, ki sta skupaj osvojila 18 od zadnjih 20 turnirjev za grand slam. Švicar, ki s 16 naslovi na velikih turnirjih upravičeno nosi naziv «najboljši vseh časov», je lani, ko se je Španec poškodoval, končno prišel do svojega prvega naslova v Parizu. Letos mu ne bo tako lahko, ker je Nadal v izvrstni formi, saj je kot prvi igralec v zgodovini v isti sezoni osvojil vse tri turnirje masters (Monte Carlo, Rim, Madrid). Z 18 naslovi na tovrstnih turnirjih pa je hkrati presegel tudi dosežek Američana Andreja Agassija. Čeprav je Federer v medsebojnih dvobojih v precejšnem zaostanku (7-14), hkrati pa je Nadal dobil tudi deset od zadnjih 12 njunih dvobojev na pesku, je Švicar odločen osvojiti Roland Garros. «Uspešnost sezone na pesku se bo ocenjevala v Pa-rizu,» pravi Federer. Nadal, ki so mu mnogi zaradi težav s koleni že napovedovali konec kariere, pa poudar: «Biti številka 2 na svetu mi ne pomeni prav ničesar. Želim zmagovati na turnirjih, to je moja edina motivacija. Star sem skoraj 24 let in vprašanje je, kako dolgo bom še vztrajal.» V današnjem žrebu bodo zagotovo tudi tri kroglice s slovenskimi imeni. Pri dekletih bosta v glavnem turnirju nastopili Polona Hercog in Katarina Srebotnik, pri moških pa Blaž Kavčič. V kvalifikacijah trenutno nastopa še Grega Žemlja. / ŠPORT Četrtek, 20. maja 2010 19 alpsko smučanje - Pogovor z načelnikom smučarske komisije Enniom Bogatzem »Pokal in vodstvo je treba zdaj prevetriti« Želi, da bi projekt še razvijali - V komisiji o volitvah v organe zveze in o tekmovalni dejavnosti Letošnji 5. Primorski smučarski pokal in 6. pokal Alternativa sport stopa v sklepni del. Pred nagrajevanjem smo se pogovorili s predsednikom smučarske komisije Enniom Bogatzem, ki je glavna duša športne prireditve. Kot je že med letošnji predstavitvijo v Sežani poudaril, je tudi po sezoni nakazal, da ima Primorski smučarski pokal še dodatno vlogo: »Ob športnem vidiku je to priložnost socializacije, gojenja vrednot in skupne kulture.« Primorski pokal so letos izvedli že petič, tretjič pa je imel čezmejno konotacijo: ob slovenskih klubih v Italiji so nastopali tudi tekmovalci klubov, ki sodijo v notranjsko-primorsko regijo v Sloveniji. Smučarska komisija ZSŠDI je koordinirala organizacijo štirih rekreativnih tekem, na katerih je sodelovalo 542 smučarjev. Kako ocenjujete letošnjo izvedbo? Z osebnega vidika sem zelo zadovoljen. Bilo pa je tudi zelo naporno, saj gre za sezonsko delo, kjer moraš biti v stalnem kontaktu s klubi in njihovimi predsedniki, sponzorji. Za uspešnost je koordinacija odločilna. Zdi pa se mi, da bi lahko projekt še dodatno ovrednotili. Zaključilo se je triletno obdobje. Ali ste že kaj načrtovali za prihodnost? Nadaljnje smernice sem že nakazal. Projekt bo treba nekako olepšati, razširiti in obogatiti. Potrebna bo tudi zamenjava vodstva, vključno z mano. Nove sile bodo imele več elana, nove ideje in morda bodo znale projekt še izboljšati. Lahko bi začeli razmišljati o tem, da bi se projekt razširil na celotno območje Alpe Adria - k sodelovanju bi torej povabili tudi Avstrijce in Hrvate. Seveda odpira to druga vprašanja, ki jih je treba rešiti: mislim na primer na povečano število tekmovalcev. Želim pa si, da bi ta projekt obdržali in ga še naprej razvijali. Ste kaj pogrešali v teh letih? Mogoče bi bilo treba, da bi se nekateri na tej in oni strani meje še bolj anga- Ennio Bogatez l. princic žirali v ta namen, saj je to edinstven projekt. Prepričan sem, da je ta projekt zelo dobra zamisel. Mogoče pa so drugje prioritete drugačne. Kako je sploh sprejet v Sloveniji? Letos je bilo tekmi na Starem vrhu organizacija zelo slaba. Res. Zelo mi je žal. Prav zato smo razmišljali, da bi vse tekme priredili v naši deželi tako, da bi bili mogoče organizatorji še vedno klubi iz Slovenije, vendar z našo pomočjo. Preidimo k delovanju komisije. Kakšne so zdaj glavne tematike vaših razprav? Ob zaključnem dnevu Primorskega pokala smo nazadnje razpravljali o bližajočih se volitvah v deželni in pokrajinski smučarski zvezi FISI. Začeli smo tudi razpravo o letošnjem sodelovanju med tekmovalnimi skupinami in o smernicah za bodočnost. Kaj ste odločili? Napovedano sodelovanje je bilo vidno samo pri nekaterih skupinah ... Ničesar nismo še definirali. O tem bomo še razpravljali. Projekt o logističnem sodelovanju je bil lani oktobra sprejet, zdaj pa bo treba preveriti, kaj je bilo letos sploh storjeno in načrtovati za naprej. Vi kaj menite? Sodelovanje ni obvezno, je pa dobrodošlo na tak ali drugačen način. Združevanje pa se mi ne zdi aktualno. Ali dajete pri komisiji več prioritete tekmovalnosti ali rekreativni dejavnosti? Komisija nima kompetenc za določanje, kaj je bolj pomembno. Vse kar predlagajo klubi v sklopu komisije je na isti ravni in je pomembno. Prioritete določajo klubi sami. Komisija je predvsem priložnost za izmenjavo idej in razpravo o problematikah. (V.S.) Pojutrišnjem nagrajevanje v Križu V nedeljo, 23. maja, bo od 16. ure dalje v parku Ljudskega doma v Križu (Restavracija Bita) sklepno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala in 6. pokala Alternativa sport. Na družabnosti bodo podelili 22 kompletov kolajn, 26 kolajn pa bodo prejeli smučarji slovenskih klubov v Italiji. Med nagrajenci bo tudi enajst tekmovalcev, ki bodo stopili na najvišjo stopničko v osmih starostih kategorijah. Priznanja bodo prejeli tudi klubi: na društveni lestvici je letos prvič na prvem mestu slovenski klub iz Italije, in sicer SK Devin, ki je prvi tudi na mladinski društveni lestvici. SK Kalič Postojna pa je prvi na skupni lestvici za triletno obdobje. tenis - Gaja Slovo fantov doma, negotova usoda deklet Vodilni Gajini teniški ekipi bosta v nedeljo sklenili redni del prvenstev. Na Padričah bo igrala le moška ekipa B-lige. Pomerila se bo z Derthono, ki si je že zagotovila končno 2. mesto in uvrstitev v play-off. Gajevci samevajo na dnu lestvice in so že izpadli, zagotovo se bodo zato hoteli od lige posloviti z dobrim nastopom. Tokrat jim bo pomagal tudi Koprčan Patrik Milič. Dosti bolj pomembno je gostovanje deklet v A2-ligi. Igrale bodo v Milanu. Njihov nasprotnik Bonacossa je že izpadel, gajevke pa so v igri za najboljši izhodiščni položaj v play-outu. Na koncu so lahko 4., 5. ali 6., ni pa vse odvisno od njih samih. Po neodločenem izidu 2:2 v zaostali tekmi med ekipama Cagliari in Casale je stanje pri dnu naslednje: 4. Forli' 7 točk, 5. Cagliari in Gaja 5, 7. Bonacossa 1. V Milan se bodo odpravile Paola Cigui, Paula Orlini in Carlotta Orlando, lahko pa bi se jim pridružila tudi Celjanka Nastja Kolar, ki je prav v Milanu zaposlena na močni mladinski Trofeji Bonfiglio, kjer se je včeraj uvrstila v četrtfinale. odbojka Tri ekipe so že napredovale v deželno C-ligo V moški C-ligi se je Buia že uvrstila v finale, potem ko je vnovič (s 3:2) premagala Il Pozzo iz Re-manzacca, Prato in Natisonio pa čaka jutri tretja tekma, saj je Natiso-nia z zmago doma s 3:1 poravnala stanje na 1:1. V ženski C-ligi sta že znana finalista. To sta Libertas Martignacco in Millenium iz Gradišča, ki sta bila na prvih dveh mestih lestvice že po rednem delu. Oba sta zmagala tudi na povratni polfinalni tekmi. Martignacco je v gosteh z gladkim 3:0 odpravil Sangiorgino, Millenium pa je s 3:2 strl odpor Talmassonsa. V ženski D-ligi sta Trivignano in Buia že napredovala v C-ligo. Oba sta dvakrat s 3:0 premagal Rizzi in Cordenons. V C-ligo je med moškimi že napredoval tudi tržaški Volley Club z dvojno zmago s 3:2 proti videmske-mu Pippoliju. ŠOLSKI ŠPORT V Zgoniku deželni finale v namiznem tenisu Danes v Zgoniku bo na sporedu deželni finale v namiznem tenisu za osnovnošolce, pokrajinska faza za Trst pa je bila pred dnevi, na njej pa so se množično srečali in tekmovali osnovnošolci tržaške pokrajine (slovenske šole so bile bolj malo zastopane). Organizacija je potekala pod vodstvom domačega društva AŠK Kras in v sodelovanju z deželno namiznoteniško komisijo. Presenečenje je predstavljalo za Kras zmaga domačina v kategoriji 2./3. razreda pri dečkih Kristjana Milica (OŠ l.maj 45- Zgonik), ki se je tako uvrstil na deželni finale. Na deželnem finalu bodo nastopali od slovenskih šol tudi Vincent in Julijan Leghissa (Šempolaj). šolski šport - Na prenovljenem stadionu na Rojcah v organizaciji večstopenjske šole Gorica in ZSŠDI Športni dan osnovnošolcev V spremenljivo sončnem a lepem vremenu je sodelovalo kar 256 učencev šol O. Župančič, F. Erjavec, J. Abram, A. Gradnik in L. Zorzut Včeraj se je na prenovljenem atletskem stadionu na Rojcah v soorganiza-ciji večstopenjske šole Gorica in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji odvijal športni dan za osnovnošolce. Svojo pomoč organizatorjem so letos nudili tudi trije člani prostovoljne civilne službe ARCI SC Gorica, Nikol Križ-mančič, Elena Visintin in Federico Ca-puano. Na športnem dnevu je v spremenljivo sončnem a lepem vremenu, sodelovalo kar 256 učencev šol O. Župančič (41 deklet + 54 fantov), F. Erjavec (27 + 49), J. Abram (21 + 16), A. Gradnik (l4 + 10) in L. Zorzut (14 + 10). Učenci 1. in 2. razreda so se preizkusili v poligonu in v krožni vadbi s šestimi postajami; učenci 3., 4. in 5. razreda pa so tekmovali v šprintu na 60 m, v suvanju krogle in v šta-fetnem teku. Novost letošnje prireditve je predstavljal poligon za učence trieni-ja, ki je bil izveden le poskusno in je lepo uspel. Pri štafetnem teku je sodelovalo kar 13 ekip. V finalu je prišlo žal do manjšega zapleta, zato pa so si prvo mesto prislužili učenci ekipe Erjavec 1, drugo mesto ex-equo (tu je prišlo da napake) učenci ekipe Gradnik 2 in Župančič 1, tretje mesto pa učenci ekipe Zorzut 1. Na nagrajevanju in zaključku športnega dne je sodelovala tudi ravnateljica Elisabetta Kovic. Posebna zahvala za sodelovanje in za uspešen zaključek športnega šolskega leta gre prav gotovo vaditeljem Andreju Vremcu, Eriku Picciniju in Alanu Satt-lerju, ki so skozi celo šolsko leto v sodelovanju z ZSŠDI-jem nudili neprecenljivo strokovno pomoč učiteljem pri rednih urah športne vzgoje po vseh slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. (IT) IZIDI Poligon 1. Razred dekleta: 1. Di Pasquale Anastasia 11.49; 2. Zavadlav Nicole Množična udeležba na Rojcah 11.73; 3. Medeot Laura 12.08. Fantje: 1. Mucci Samuel 9.91;2. Boškin Ivan 10.28: 3. Barbo Mattia 10.45. 2. razred dekleta: 1. Turel Anna 10.39; 2. Giustizieri Sofia 10.62: 3. Pavel Natalie 10.82. Fantje:1. Faggiani Victor 9.33; 2. Ruzzier Iacopo 9.80; 3. Luchitta Leonardo 9.89. Suvanje krogle 3. razred dekleta: 1. Bric Erika 5.35 m; 2. Veggia Elis 4.30; 3. Crascek Veronika 4.25. Fantje: 1. Lupoli Fabian 5.70 m; 2. Troian Francesco 5.65; 3. Esposito Giona 5.50. 4. razred dekleta: 1. Primosig Greta 5.90 m; 2. Boric Tijana 5.40; 3. Škorjanc Lara 5.30. Fantje: 1. Pahor Mitja 7.55 m; 2. Paljk Luka 7.20; 3. Copet-ti Davide 7.10. 5. razred dekleta: 1. Sirok Veronika 5.90 m; 2. Marchi Tessa 5.40; 3. Ca-stello Maria Sofia 5.35; 3. Bregant Mo- nica 5.35. Fantje: 1. Zamaro Sebastian 9.50 m; 2. Lutman Elia 7.95; 3. Faganel Alexander 7.40. Tek 60m 3. razred dekleta: 1. Kernjus Gaja; 2. Castello Agnese; 3. Terpin Ema. Fantje: 1. Trojan Francesco; 2. Cecere Eric; 3. Piovesana Marco 4. razred dekleta: 1. Komjanc Ka-tia; 2. Primosig Greta: 3. Terpin Valentina. Fantje: 1. Gandrus Jacopo; 2. Soban Peter; 3. Pavletič Dimitri. 5 razred dekleta: 1.Castello Maria Sofia; 2. Rosolin Beatrice; 3. Bric Sara. Fantje: 1. Lutman Elia; 2. Forchiassin Michele; 3. Hlede Nikolaj. Štafetni teki 1. Fran Erjavec, Štandrež 1; 2. Oton Župančič, Gorica 1 In Alojz Gradnik, Števerjan 2 (Ex-Equo); 3. Ludvik Zorzut, Plešivo (IT) 20 Petek' 21- maJa 2010 ŠPORT / plavanje - Za osnovnošolce PK Bor imel šest finalistov Konec tedna še nastop na deželnem finalu začetnikov Šest Borovih finalistov s trenerko Andreino Menegatti Deželnega finala propaganda za klubske plavalne šole se je v tržaškem bazenu Bianchi udeležilo tudi šest osnovnošolcev Plavalnega kluba Bor. Na finalu je smelo v vsaki disciplini (ločeno po spolu in letniku rojstva) nastopiti deset najhitrejših iz predhodnih kvalifikacijskih tekmah, vsakdo pa je lahko nastopil največ na dveh razdaljah. Že sama uvrstitev v finalno fazo je torej pomenila lep uspeh, tudi na njej pa so se borovci izkazali. Nicole Maurel (letnik 2002) je bila 9. na 50 m hrbtno in 50 m prsno, Peter Furlan (Letnik 2001) je bil 5. na 50 m hrbtno, Katja Blasina (2003) je bila 9. na 25 m prsno, Ivan Kralj (1999) 3. na 50 m prsoto in hrtno, Gaia Gregori (2001) 6. na 50 m prosto in 25 m delfin), Gaja Krizmancic (2001) ša 3. na 50 m prsno. Konec tedna bodo borovci nastopili še na deželnem finalu za začetnike. košarka - U14 Na prvi tekmi končnice minimalen poraz Sokola Pall. Feletto - Sokol 66:61 (26:20, 39:33, 59:41) SOKOL: Regent 9, Kojanec, Sardoč 9, Peric 6, Bevilacqua, Ridolfi 21, Deve-tak 3, Krevatin, Danieluzzo, Ušaj 12. Trenerja: Rogelja in Šušteršič. SON: 22. PON: Regent in Ušaj. 3Točke: Ušaj in Peric. Sokolovci so v prvi tekmi finalnega dela izgubili, vendar z minimalno razliko petih točk. Jutri ob 17.30 v Nabre-žini bodo proti videmski ekipi igrali povratno tekmo: če bo Sokol zmagal z boljšo koš razliko, bo napredoval v naslednjo fazo končnice. Čeprav so nasprotniki višji in močnejši, sta si ekipi na tehnični ravni enakovredni. Da je Feletto premagljiv, so varovanci Rogelje in Šušter-šiča dokazali v zadnji četrtini, ko so z delnim izidom 20:7 visok zaostanek skorajda izničili. V prvih dveh četrtinah sta se ekipi borili enakovredno. V napadu so bili sokolovci uspešni, nekaj več težav pa so imeli v obrambi. Odločilno prednost so si gostitelji priigrali v tretji četrtini, ko je Sokol zaigral nezbrano z več napakami (več izgubljenih žog) in dopustil, da se je Feletto razigral. V tej četrtini so tudi osebne napake Ridolfija, Regenta in Ušaja pogojevale ekipno predstavo. Z agresivno obrambo in zagrizenostjo pa so Nabre-žinci v zadnjem delu nadoknadili skorajda ves zaostanek. PROMOCIJSKA LIGA - danes ob 21.00 v Nabrežini: Sokol - Polisportiva Isontina PLANINSKI SVET Izlet na Verzegnis Deževno majsko vreme nas je letos prikrajšalo za marsikateri pomladni izlet v bujno cvetočo naravo. Da bi vsaj nekoliko nadoknadili izgubljeno, pripravlja Slovensko planinsko društvo Trst za nedeljo, 6. junija 2010, avtomobilski izlet na goro Verzegnis v Karnijskih Predalpah. Gora Vezegnis (1914 m) se dviguje nad dolinama dveh rek: Tilmenta na eni in reke Arzino na drugi strani. Zaradi njene središčne geografske lege je lepo razpoznavna. Z njenega vrha lahko občudujemo čudovit razgled na vrhove Karnijskih Alp in Julijcev pa tudi na Furlansko nižino vse do morja. Zaradi posebne geografske lege in klimatskih razmer območja pa tudi zaradi geološke zgradbe celotnega masiva, se območje ponaše z izredno bogato floro, ki je v tem letnem času je posebno bujna in pestra. Za naš izlet smo izbrali krožno pot, ki se iz sedla Chianzutan (950 m) vzpenja po južnem, z bukovim gozdom poraslim, pobočju gore do prostrane planote in sedla Cormolina, od koder se povzpnemo še na vrh. Sestop je predviden po travnatem in vsestransko zanimivem severnem pobočju. Predvidenih je 5 do 6 ur hoje. 12 ur Malega Krasa V soboto 15 t.m. se je v Boljuncu v priredbi sekcije za gorski tek tržaškega CAI odvijala druga izvedba gorskega teka »12 ur Malega Krasa«.Ta je v preteklih letih veljal kot test za pripravljenost na poletne gorske teke, a smo mu lani zaradi vse večje udeležbe dali uradno obliko in ga odprli tudi za tekače drugih društev. Pravila so ostala enostavna. Vsak tekmovalec si po vpisu v razpredelnico zabeleži uro odhoda ter prihoda v bazo ter se vpiše in zabeleži čas prihoda na vrhu. Za končno lestvico velja število vzponov, ki jih posameznik zmore v razponu 12 ur, od 8.00 do 20.00. Baz smo tudi letos imeli v Gornjem Koncu, kjer nam je Walter dal na razpolago garažo in vrt. Tu sta namreč bila start in cilj tekmovanja. Seveda smo se tudi letos pognali v strmine Griže z namenom izboljšati lanski rekord osmih vzponov. To se je uresničilo, kajti navkljub ploham in burji je bila temperatura za tek idealna in razmočena ter blatna steza ni pretirano ovirala tekmovalce. Proga je bila dolga 5,2 km z višinsko razliko + -400m in je imela sledeči potek: Gornji Konec-Boljunec-Jama-razgledišče nad Krogljami-Vrh-Mali Kras-Sela-Počivenca-Klinšca- Gornji Konec. Prvo mesto je zasedel Silverio Pipolo z 12 vzponi, 57 km in 4.800 m višinske razlike. Druga sta bila z 11 vzponi domačin Pavlo Glavina in Enrico Viola, treti so pa bili Franc Zompichiatti, Lu-ca Lupieri in Davide Zugna z 8 vzpo-ni.Med ženskami so bile prve Nadia Milievich, Grazia Brachetti in Paolet-ta Botos s 5 prehodi preko Vrha,sledi-jo Chiara Bosco in Sabrina Moroni s 4 ter Loretta Lucchesi in Sandra Cane-stri z dvema prehodoma.Preiskusila sta se tudi mladinca Niko Fabris in Erik Geletti z enim vzponom, a odličnim časom pod 1 uro. Med pohodniki se je s 4 vzponi solidno uvrstil domačin Sandy Klun. Skupno se je pomerilo na zahtevni progi 47 moških in 9 žensk, ki so skupno prečili Mali Kras kar 217 krat. Sledila je še podelitev praktičnih nagrad ter majic, ki sta jih prispevali upravitelji rezervata in dolinska Občina. Porabljene kalorije pa je z okusno večerjo pomagal nadoknaditi naš gostitelj Walter, ki je s Pavlom najbolj zaslužen za izvrstno izvedbo srečanja. (SG) Tekma v skrlah SK Devin in ŠZ Sloga Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga sta tudi letos, kot je že tradicija, priredila tekmo v skrlah. Preteklo nedeljo se je okrog 30 članov zbralo že v jutranjih urah na domačiji Viktorja Stoparja v Bazovici. Najprej so žrebali devet ekip v sestavi moški in ženska. Sledil je izločilni del, nato pa so ostale ekipe sodelovale do konca, ko so sešteli vse točke. Zmagala sta Zdravko in Marčela, na drugem mestu sta bila Tomaž in Renata, na tretjem pa Srečko in Magda. Seveda so člani poskrbeli tudi za kosilo in posebne domače nagrade z napisom Skrle 2010, ki so jih izročili prvouvrščenim ekipam. Tudi vreme jim je bilo še kar naklonjeno, saj je bilo hladno, a brez padavin, tako da so se še dolgo zadržali v prijetni družbi. Naslednja pobuda bo že prihodnjo nedeljo 23. maja, ko se bodo že zjutraj srečali s prijatelji iz Brkinov. Na programu je pohod od Proseka do Mira-mara in parka ter povratek nazaj na Prosek in skupno kosilo. Narcise pod Golico in muzej železarstva na Jesenicah Vreme se je, kot kaže, vendarle ustalilo in si nadelo za ta letni čas primerno podobo. Druga polovica maja je kot nalašč za obisk Golice in z narcisami prekritih trat pod Karavankami. V soboto, 22. t.m. se na izlet z avtobusom odpravlja skupina članov Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Odpeljali se bodo ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Sredi dopoldneva bodo na Jesenicah obiskali Gornje-savski muzej oziroma zbirke o razvoju železarstva v tej pokrajini in si ogledali tudi petnajstminutni film o zgodovini jeseniške in škedenjske železarne. Zatem se bodo popeljali do Planine pod Golico, od koder po približno dve uri dolgo prečenje do doma na Pristavi, kjer bo čakal avtobus. Tudi v okolici planinskega doma se razprostirajo trate z značilnim pomladanskim cvetjem, mogoče pa si je ogledati tudi, približno dvajset minut oddaljeno vodno elektrarno, eno prvih tovrstnih naprav v Sloveniji, zgrajeno za potrebe železarne. Kdor se pohoda ne bo udeležil, se bo na Pristavo pripeljal z avtobusom. Organizator priporoča primerno obutev in opremo - kljub ugodni napovedi utegne namreč lahko presenetiti nenadna ploha. Ob povratku, je predviden še krajši postanek v Dovjem, pri spomeniku planincu - župniku Aljažu in na bližnjem pokopališču. Avtobus bo peljal preko Trbiža. Koper zdravo mesto Obalno Planinsko društvo Koper bo v okviru programa » Koper zdravo mesto« pripravilo obsežen prikaz svojih dejavnosti v nedeljo, dne 23. maja med 9. in 18. uro v Taverni v Kopru. Obiskovalcem bodo na voljo društveni programi delovanja in ostale informacije o poteh, o varni hoji, nasveti o nakupu ustrezne opreme. Postavljena bo umetna plezalna stena v obliki sedem metrskega stolpa, na kateri bo lahko vsakdo preizkusil svoje plezalne sposobnosti. Za otroke bo pripravljen zabavni kolesarski poligon, kjer jih bodo izkušeni kolesarji poučili o varni vožnji s kolesom. Sejem rabljenih koles: lastniki bodo kolesa lahko prodajali sami, ali pa jih v prodajo zaupali kolesarskemu odseku OPD. Kupcem bodo na voljo svetovalci, ki bodo tudi odpravili manjše napake na kolesih. Preglejte in počistite kleti, podstrešja in drvarnice ter na sejem pripeljite kolesa, ki jih ne rabite več! Dodatne informacije gms 040 453 819 (Aldo Zubin). Na stojnici Knjigarne Libris bo moč kupiti literaturo o gor-ništvu, o kolesarstvu, vodnike, zemljevide. Povezava: www.opd.si 4. mednarodni festival gorniškega filma Od 10. do 14. maja je Cankarjev dom v Ljubljani gostoval 4. mednarodni festival gorniškega filma. Sklopfilmov, predavanj in razstav je privabil v Ljubljano veliko število obiskovalcev IZ cele Slovenije in tudi iz zamejstva. Med ponudbo so se filmi delili na plezalne, alpinistične, filme o gorah, športu in avanturi ter o gorski naravi in kulturi. Glavno nagrado Mesta Domžale je pre-jelplezalni Projekt Asgard (Alastair Lee, Velika Britanija, 2009), za najboljši alpinistični filma pa francoski Berhault (2008). S pričevanjem najbližjih prijateljev režiserja Chappaz in Lassabliere predstavita zgodba o Partiku Berhaul-tu, enem izmed najboljših francoskih alpinistov, ki je preminil na štiritisočaku Domu leta 2004. S svojim plezalnim »plesom« je očaral tudi gledališke odre, s svojo ljubeznijo do gora in visokimi etičnimi načeli pa je užival skoraj soglasno spoštovanje vseh alpinistov. Nagrado so prejeli še filmi Jamming na As-gardu (najboljši plezalni film), Deset -Zgodba snemalca (filmi o gorah, športu in avanturi), Konj izpodEveresta (filmi o gorski naravi in kulturi), podelili pa so še šest posebnih nagrad. spec. olimpiada 10 kolajn za gojence VZS Mitja Čuk Sedemnajste regijske igre specialne olimpiade Slovenije, ki jih je v Duto-vljah priredil domači zavod, so bile za dvanajsterico gojecev VZS Sklada Mitja Čuk izjemno uspešne. Naši gojenci so namreč osvojil rekordnih 10 kolajn: tri zlate, štiri srebrne in tri bronaste. Na teh igrah, ki so se odvijale ob lepem vremenu in sproščenem vzdušju, je nastopilo 200 tekmovalcev 12 zavodov iz vse Slovenije in seveda VZS. Po zlati kolajni so posegli Gabriel-la Destradi in Adriano Gorza v balinanju (zvrst zbijanje) ter Mauro Spazzali v teku na 50 m. Za Spazzalija je bil to krstni nastop na teh igrah, ki ga je torej kronal z zlatim odličjem in osebnim rekordom 14,02. Srebrno kolajno so osvojili: Stojan Jelenič v teku na 200 m, Francesca Sfred-do na 100 m, Sandro Schergna na 50 m in Lorenzo Corbelli v metu žogice, ki je izboljšal osebni rekord z 18,30 m; bronasto pa: Giuliano Maurel v balinanju (bližanje), Patrik Rebula v teku na 100 m in Andi Bandelj na 50 m. Velik uspeh našega zavoda sta dopolnila še Robi San-cin in Patrizia Brandolin, ki sta bila peta v balinanju (zvrst bližanje). Vzgojitelji VZS so bili z rezultati svojih varovancev zelo zadovoljni, saj tako velikega števila kolajn zares niso pričakovali. (lako) KOLESARSTVO M. Visintin (SK Devin) četrti na dirki v Venetu V nedeljo je Matteo Visintin (SK Devin) ponovno sodeloval na cestni dirki v Poveglianu pri Trevisu v priredbi krajevnega kolesarskega kluba. Dvainšestdeset tekmovalcev drugega letnika začetnikov je prevozilo 37 km dolgo ravninsko progo s srednjo hitrostjo 37.7 km/h. Tokrat je treba omeniti, da je bila konkurenca med kolesarji zelo ostra, saj je prav dežela Veneto domovina kolesarjev. Dirko so opravili z zelo visoko povprečno hitrostjo. Večina kolesarjev je prispela na cilj v glavnini. Zmagal je Manuel Masiero (Fiumicello), Matteo Visintin se je uvrstil na dobro 4. mesto. JADRANJE Start Trofeje 1000 milj Danes bo v Caorlah start regate »Duecento« (Dvesto), ki je prva od štirih preizkušenj Trofeje 1000 milj (Trofeo 1000 miglia). Posadke in dvojice bodo do nedelje, 23. maja skušale najhitreje prejadrati traso od Caorl do otoka Susak in nazaj. Na prvo regato se je prijavilo 60 jadranic, med njimi pa bosta na Marianellu tudi slovenska jadralca Berti Bruss in Walter Gruden. Člana TPK Sirena bosta tekmovala v kategoriji dvojic, kjer sta bila že lani najboljša. Tekmujeta na 12-metrski jadrnici razreda farr40. Na regati sodelujejo tudi Avstrijci, Francozi, Nemci in švicarsko-slo-venska posadka. NOGOMET: Turnir Il Giulia -Primorje - Muggia 2:1 (strelca: Ravali-co in Peric). □ Obvestila PLAVALNI KLUB BOR organizira od 7. do 25. junija v bazenu na Alturi intenzivni plavalni tečaj za otroke od 4. do 11. leta. Vadba bo potekala vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. Za informacije in vpis pokličite vsak delavnik na tel. št. 040-51377 od 15. do 17. ure do torka, 1. junija. BALINARSKI KLUB MAK prireja jutri od 8. ure dalje 20. moški mednarodni balinarski turnir »Memorial Franjo Devetak, Dario Nanut in Danilo Clainscech« na štandreškem balinišču. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). GIMNASTIČNO ODSEK ŠZ BOR vabi na zaključno akademijo, ki bo jutri ob 17.00 v veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1 .maja pri Boru. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da bo vpisovanje za izlet v Črno goro v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. /— GLEDALIŠČE ljubljana - V Križankah Prihaja vrsta priljubljenih glasbenih interpretov V naslednjih tednih bodo ljubljanske Križanke središče glasbenega dogajanja v Sloveniji. Sredi Ljubljane se bo zvrstila cela serija kakovostnih izvajalcev, ki bodo privabili na gledališče na odprtem številne oboževalce raznih glasbenih zvrsti. Led bo prebila hrvaška pevka Severina. SEVERINA - Križanke so eno Se-verininih najljubših koncertnih prizorišč, zato se tega koncerta še posebej veseli. Prepričljiva kombinacija pesmi z zadnjega albuma Zdravo Marijo in tudi starejših uspešnic, kot so Dalma-tinka, Ante, Ja samo pjevam, Virujen u te, Ko je kriv, Djevojka sa sela, Do-dirni mi koljena in mnoge druge, bo seveda dodatno podkrepljena z izjemno bogato kostumografijo ter scenografijo. Severina bo zablestela v kar 10 različnih unikatnih odrskih kostumih v petek, 21. maja, ob 20.30. Vstopnice so v predprodaji po 29 €. OLIVER DRAGOJEVIC - Kar dva dni zapored pa bo Križanke očaral vir-tuoz dalmatinske glasbe Oliver Dra-gojevic. V Ljubljani bo nastopil v torek, 25. maja in v sredo, 26. maja. Oba koncerta bosta ob 20.30, vstopnice pa so v prodaji po 35 €. MAKSIM MRVICA - Maksim Mrvica je vedel, da hoče igrati klavir že pri osmih letih, ko je instrument na hitro videl pri prijatelju. To je bilo leta 1984 in 26 let kasneje je eden najbolj znanih pianistov na svetu. Maksim je leta 2001 spoznal glasbenega poznavalca in menedžerja Mela Busha, ki je takrat že nekaj časa iskal klasičnega pianista, ki bi lahko prodrl v pop/moderne vode. Po poslušanju ene skladbe, ki mu jo je karizmatični Maksim zaigral mu je takoj dal v podpis pogodbo. Dve leti kasneje je izšel album The Piano Player, ki je požel uspeh po celem svetu, predvsem v azijskem svetu ter rodni Hrvaški. Svoj zadnji album PureII je predstavil tudi na krajši razprodani turneji po Sloveniji leta 2008. Na željo oboževalcev se Maksim Mrvica zopet vrača v prijetni ambient ljubljanskih Križank, v četrtek, 27. maja, ob 20.30. Vstopnice: vip parter 44 €, parter 39 €. BAJAGA - S svojimi Instruktori je zagotovo ena največjih srbskih pop rock legend vseh časov, saj praznuje že zavidljivih 25. let od izida prve plošče. Slovensko občinstvo bo s svojimi odličnimi uspešnicami, kot so Zažmuri, Plavi Safir, Muzika na struju, 220 u vol-tima ter mnogimi drugimi razveselil v soboto, 29. maja (pričetek ob 21. uri). Skratka obeta se nam pravi rock'n'roll žur. Vstopnice za koncert so že v prodaji po ceni 25 €. NIET - Ponedeljek, 31. maj bo dan, ko se bo v ljubljanske Križanke, s koncertom Čas je za revolucijo, vrnila skupina Niet. Pred njo bosta ob 21. uri nastopili skupini Backstage in Bul-dogi, ob članih skupine Niet pa se bodo zvrstili še številni gostje, ki so tako ali drugače povezani s skupino, predvsem pa z njihovim zadnjim albumom, ki ga bodo Nieti predstavili na odru Poletnega gledališča Križank. Njihov album z naslovom Trinajst je izšel aprila, na njem pa se nahaja trinajst novih skladb, ki so nastale po zmagoviti vrnitvi legendarne skupine na glasbeno sceno v letu 2008. Poleg pesmi z albuma Trinajst bo koncertni program obsegal tudi večino starejših, že ponarodelih skladb. Cena vstopnice je 24 €. SKUPINA KINGSTON - Skupina Kingston za vse svoje oboževalce pri- pravlja v sredo, 2. junija ob 20.30 veliki koncert v ljubljanskih Križankah. Dogodek bo obeležil 15. obletnico njihovega delovanja. Poleg Kingstonov bo na odru stala razširjena glasbena ekipa, ki jo bodo sestavljali tolkalisti, pihalna sekcija in spremljevalne pevke, odrsko dogajanje pa bodo dodatno popestrile tudi plesalke in artisti. Kingstoni na koncertu obljubljajo posebne goste. Pozitivna energija, izjemna kar-izma na odru, kakovost izvedbe glasbe in uspešnica za uspešnico so glavne karakteristike, ki Kingstone v samem vrhu držijo že polnih 15 let delovanja. Kar 18 skladb v prepoznavnem Kingston stilu je postalo »Popevka tedna« po izbiri poslušalcev na nacionalnem radiu Val 202. Ena njihovih največjih uspešnic je prav gotovo tudi skladba 'Cela ulica nori', s katero so zmagali na festivalu MMS leta 1998. Cene vstopnic: predprodaja 22 €, na dan prireditve 27 €. GIBONNI - Dolgo pričakovani Gibonnijev novi album »Toleranca« je v prodaji od marca. Album nam prinaša nove Gibonnijeve uspešnice -Žedam, Toleranca, Vrata do nas in druge, ki so že pred uradnim izidom osvojile kritiko ter publiko, kar je nedvomno potrditev, da se je tudi tokrat čakanje več kot izplačalo. Novi veliki Gibonnijev album potrjuje njegov dolgoletni status enega izmed najpopularnejših izvajalcev pri nas. Njegovi albumi dosegajo neverjetne prodajne uspehe, osvajajo nagrade in privlačijo več tisoč glave množice na razprodane koncerte tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji. Koncert v Ljubljani bo v četrtek, 3. junija, ob 20.30. Vstopnice so v predprodaji vredne 33 €. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Danes, 21. maja ob 20.30 / Antonio Ta-rantino: »La casa di Ramallah«. režija: Antonio Calenda. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 20.30 ter v nedeljo, 23. maja ob 16.00. SSG V petek, 28. maja ob 20.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v soboto, 29. ob 20.30 in v nedeljo, 30. maja ob 16.00. DOLINA Mladinski dom Danes, 21. maja ob 20.30 / Patrizia Ju-rin: »Dogodivščine v slačilnici«; predstava v izvedbiMlajše igralske skupine Slovenskega kulturnega kluba. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Veliki oder V torek, 25. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v torek, 25. in v sredo, 26. ob 19.30 ter v četrtek, 27. maja ob 17.00. Jutri, 22. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v ponedeljek, 24. maja ob 19.30. Danes, 21. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Uh ljubezen«. V petek, 28. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Ne-ron«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. maja ob 19.30. Mala drama V ponedeljek, 24. maja ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v petek, 28. in v soboto, 29. maja ob 20.00. Danes, 21. maja ob ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. Jutri, 22. maja ob 20.00 / Kristijan Muck: »Vehikel«. V torek, 25. maja ob 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: v sredo, 26. maja ob 20.00. V četrtek, 27. maja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V ponedeljek, 31. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 21. maja ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v torek, 25., v sredo, 26. v četrtek, 27 ter v ponedeljek, 31. maja ob 19.30. Danes, 20. maja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V ponedeljek, 24. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 21. maja ob 20.00 / Simona Se-menič: »5fantkov.si«. / Ponovitve: v ponedeljek, 31. maja ob 20.00 V torek, 25. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 22. maja ob 20.00 / Gregor Ču-šin: »Hagada«. V ponedeljek, 24. maja ob 20.00 / Kurt Weil in Bertold Brecht: »Hrepenenja«. V sredo, 26. maja ob 20.00 / Gregor Sterniša: »Žabe«. / Ponovitve: v četrtek, 27. maja ob 20.00. Cankarjev dom V ponedeljek, 31. maja ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 27. maja ob 20.30 / G. Verdi: »Otello«. / Ponovitve: v soboto, 29. maja ob 17.00, v torek, 1., v četrtek, 3. ob 20.30, v soboto, 5. in v nedeljo, 6. ob 16.00 ter v ponedeljek, 8. junija ob 20.30. KRMIN Enoteka Danes, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2010: koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Ta-tiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Petronio in Irene Sambo; vstop prost. ■ Jazz & Wine Sconfinando Občinsko gledališče Jutri, 22. maja ob 21.00 / Nastopa: Tri-lok Gurtu band iz Indije; Trilok Gurtu - bobni in glas; Carlo Cantini - vijoli-na, klaviature; Andy Suzuki - sax, flavta in klaviature; Johann Berby - bas in Roland Cabezas - chitarra. HRIB QUARIN Cerkev Beata Vergine del Soccorso V nedeljo, 23. maja ob 12.00 / koncert skupine Journeys iz Italije: Alessandra Franco - vokal in Giovanni Maier -kontrabas. GORICA Parco Milleluci (Zagradec) Jutri, 22. maja ob 17.00 / Koncert: »LIVE - Musiche di sconfine«. Nastopajo: Dj Skualo in Dj. VeryNicePeople iz Gorice. Od 19.00 do 21.00 bo nastopala skupina Radio Zastava. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 21. maja ob 21.00 / Koncert skupine Peace Road (iz Sežane) z gosti. KOMEN Avla O.Š. Komen Jutri, 22. maja ob 20.00 / Nastopil bo mešani pevski zbor »Cominum«. Oktet Castrum - Kristina Cotič - Klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 22. maja ob 20.00 Dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert; APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dirigent: Sebastjan Vrhovnik. V četrtek, 27. in v petek, 28. maja ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent: Giancarlo Guerrero; solist: Johannes Moser - vilončelo. V soboto, 29. maja ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester iz Pittsburgha«. Dirigent: Manfred Honeck; solist: Jan vogler - violončelo. V nedeljo, 30. maja ob 20.30 Gallusova dvorana / »Do nazga! - The Full Monty , glasbena komedija«. Režija: Matjaž Pograjc; igrajo: Uroš Smolej, Vid valič, Damir Leventič, Gašper Jarni, Danijel Malalan, Brane Vižintin, San-di Pavlin, Sebastjan Starič, Žiga Krajn-čan, Nuška Drašček, Maja Martina Merljak, Lara Jankovič in Sabina Ko-govšek Zrnec. Jutri, 22. maja ob 21.00 Klub CD / Salsa Flower Power. AKC Metelkova Jutri, 22, maja ob 23.00Channel Zero / La Minor iz (St. Petersburga). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled slikarske razstave umetnika Vincenza Cec-heta pod naslovom: »Sprehodi«. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras in goriški muzej Kromberk, vabita v petek, 28. maja ob 20.00 na odprtje razstave: PRIREDITVE »Skriti obrazi Aleksandrije - slovenske šolske sestre in aleksandrinke«. O razstavi bo spregovorila avtorica, etnolo-ginja mag. Inga Brezigar. Na večeru bo sodelovala Dramska skupina Društva žena iz prvaščine, na ogled pa dokumentarec Vesne Humar in Iva Sakside: »Aleksandrija, ki odhaja«. ZGONIK COŠ Prvi Maj 1945: skupaj s šolo Lojze Kokoravc Gorazd, vabita na ogled fotografske razstave Biserke Cesar pod naslovom: »Afriški pogledi otrok«. Urnik: med tednom od 10.00 do 16.00, od 10. do 21. maja. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Travnik 61 - Raštel 5/7): je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom: »Druga narava«. Urnik: do 31. maja od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič). Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Kulturni dom:je na ogled razstava :» Platnic časopisa Isonzo - Soča od leta 1999 do leta 2009«., katere je zasnoval umetnik Anton Špacapan. Urnik: na ogled bo do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. POKRAJINSKI MUZEJI V GRAJSKEM NASELJU: od 30. maja bo na ogled razstava digitalne fotografije tiskane na platno, pod naslovom: »Avtorski tekstil«. Dela predstavljajo Giu-lio Calderini, Fabio Fonda, Elisabetta Gon, Mauro Mauri, Ter Lorella Klun in Paul D. Redfern, člana fotokluba Skupina 75. Urnik: odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi danes, 21. maja, ob 19. uri na otvoritev fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše ži- vali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: v soboto, 29. maja bo otvoritev razstave: »V osrčju dežele terana«. KOPER ■ Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita Galerija pokrajinskega muzeja Koper (Kodričeva 21): v torek, 25. maja ob 17.00 bo otvoritev razstave »Josip Broz-Tito - od vajenca do predsednika, od vojaka do maršala, od upornika do svetovnega voditelja«. Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita, osebnostiki je v 20. stoletju močno zaznamovala tako jugoslovanski kot mednarodni prostor. V prostorih Foresterie (FHŠ Koper UP), Titov trg 5:ob 15.00 bo Marko Vidnjevič predstavil knjigo »Josip Broz Tito - grandiozni narcis«. PORTOROŽ Skladišče soli Monfort: je na ogled slikarska razstava umetnika Tona Lapaj-ne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nede- Petek, 21. maja 2010 ljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Mala galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava umetnice Metke Zupa-nic pod naslovom: »How To Kill Something In Me«. Na ogled bo do 26. maja. GLASBA Št. 20 (147) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. Klopov kulinarični kotiček Jože Splichal je novinar iz Novega mesta, ki živi v Ljubljani in je namestnik glavnega in odgovornega urednika Slovenskih novic. Leta 2009 je v samozaložbi izdal kulinarični vodnik po Sloveniji, ki nosi naslov 25 najboljših slovenskih gostiln. Sladkosnednega Klopa je zanimalo, kako novinar usklajuje svoje delo z ljubeznijo do pripravljanja hrane, zato je gospodu Splichalu postavil nekaj vprašanj. Kako ste vzljubili kuhinjo? Ljubezen do kuhinje je ljubezen do dobre hrane. To nosimo vsi v sebi; mar poznate koga, ki raje je slabo kot dobro? In še dodatno: rojen sem v Novem mestu, doma smo imeli staro, dobro dunajsko kavarno. Si predstavljate - sveže žemljice, odlične hrenovke, pa tortice in doma narejen sladoled ... Opišite svoje delo na tem področju! Moje delo je zdaj z druge strani, ne za štedilnikom ali za šankom, ampak pred njim. Za Lajf, užitkar-sko prilogo Slovenskih novic, pregledujem najboljše slovenske gostilne, popijem kozarec najboljšega (včasih tudi slabega ali pa slabo gostilno) vina in vtise zaupam bralcem. In, kajpak, pokukam tudi čez mejo, še največkrat k Slovencem v Italiji in v hrvaško Istro. Kaj vas pri kuharskem delu najbolj priteguje? Kot tistega, ki poskuša - zanesljivo to, ko nekdo obudit star recept in ga prilagodi za današnjim časom in kuhati tako, kot so kuhale none. piknik Saj veste, kaj mislim: ko imate v ustih prav natančno tisti okus, ki ga pusti spomin na kuhinjo naših babic, ki so itak kuhale najboljše. Katera je vaša najljubša jed? Vprašanje je čisto preprosto, odgovor pa nemogoč. Enkrat sofi-sticirani krožniki v Le Calandre pri bratih Alajmo (tri zvezdice Michelina) ali, če ostanem v Sloveniji, pri Tomažu Kavčiču na Zemonu, drugič čisto enostavna enolončnica ali frta-lja - sveža, doma narejena ... In vse bolj pogosto jedi na žlico. Kako je sestavljen idealen menu za dva? Za katera dva? Za dva mlada zaljubljenca - vseeno, saj bi najraje pojedla drug drugega. Za dva, ki se prepirata - nič, saj jima bo vse obležalo v želodcu. Med te dve skrajnosti pa vse, kar je komu ljubo. Kdo pri vas doma kuha? Kakor kdaj, odvisno tudi kdo kaj. Ker sta žena in hči vegetarijan- ki in obe kuhata odlično, jima z veseljem prepuščam prostor in se doma prepustim njuni kuhinji. Kako usklajujete novinarski poklic z ljubeznijo do kuhinje? Kot pri večini stvari v življenju, je mogoče odgovoriti na dva načina, v dve skrajnosti. Novinarstvo je stresen poklic, pri katerem je nemogoče gledati na uro. Zato se navadno zgodi, da ni časa za kosilo; prehranjevanje novinarjev je običajno slabo in mimogrede. Druga skrajnost pa je, ko grem delat zgodbo v odlično gostilno: sem v službi in imam dovolj časa za izborno kuhinjo. Katera je po vašem mnenju najboljša gostilna na Krasu? Na Krasu? Mislite tržaškega ali slovenskega? Je tržaška gostilna Ami Scabar na Krasu ali v Istri? Včasih je obisk kakšne osmice - preveč jih je, da bi jih našteval, v soboto sem bil recimo pri Lupincu - več vreden od najuglednejše gostilne, še posebej, če imate čas poklepetati s prijatelji. Če pa mi dovolite, da Kras na slovenski strani malce razširim v Vipavsko dolino, potem izberem Zemono (Gostilna Pri Lojzetu, ki jo vodi Tomaž Kavčič), ki je zame, tudi zaradi prijateljstva s che-fom, št. 1 v Sloveniji. Kaj svetujete tistim, ki bi radi se zaposlili na vašem področju? Ne bi rad delil nasvetov. Tisti, ki bi rad izbral tako pot, jo bo že sam našel. Na misel mi pade, naj prebere Siddharto nobelovca Hermanna Hesseja, čeprav je izšla že daljnega leta 1922. V četrtkovi prilogi Slovenskih novic vsak teden priporoča- Klopovi nasveti JE VEČ UNEVOU Kor KLOBAS Topli poletni dnevi se bližajo (upajmo!), dnevi se daljšajo in narava se bohoti v živih barvah rož. Ko pogledamo skozi okno, nas vse to zelenje in lepa vremena kar kličejo ven na zrak. In kaj je lepšega kot piknik na travniku v družbi dobrih prijateljev ali v objemu spomladanske ljubezni? Kaj naj torej damo v košarice? Toaste, sendviče, mogoče nekaj sadja, osvežilno pijačo in še sladico; to je že stokrat obrabljen menu! Če želite svoje povabljence na zabavo v naravi presenetiti z inovativno, a ne preveč zahtevno kuhinjo, sledite Klopovim kulinaričnim nasvetom! Slana pita z mehkim srcem Najprej pripravimo testo: premešamo 400g moke s petimi žlicami oljčnega olja in 25g kvasa, ki smo ga prej stopili v mlačni vodi. Testo solimo in pustimo, da v toplem okolju naraste. Pekač, ki smo ga prej prekrili s folijo za peko in primerno namastili, prekrijemo s polovico testa. Nanj postavimo po želji različne vrste sira, raznovrsten narezek ali zelenjavo. Vse to prekrijemo s preostalim testom in premažemo z olivnim oljem. Postavimo v toplo pečico (približno 180 stopinj) za 30 minut. Najboljša je, če jo ponudimo še toplo, za piknik pa bo v redu tudi hladna! Jajčna torta za sladkosnede V skledi dobro premešajte 5 jajc z 30g ribanega parmezana, 30 g mleka, 100 g grobo nasekljanimi pinjoli in nekaj soli. Iz preparata v ponvi scvri-te približno 10 tankih frtalj. V skledi zmešajte sir za namaz z dvema žlicama mleka, sesekljanim rožmarinom in origanom, ter namažite na frtalje. Nato postavite eno nad drugo, vmes pa lahko dodate še pršut ali salamo, kuhana jajca ali paradižnike. Prepustite se svojim kuharskim spretnostim! domača kuhinja Mlada mojstrica Tatjana Kavni piškoti Penasto vmešajte 50g masla, 100g črnega sladkorja in pol žličke cimeta. Dodajte nato 20 g instantne kave, 30g kakava in ščepec soli, na koncu pa dodajte še presejano moko (150g) in pecilni prašek. Pekač pokrijte s kuhinjsko folijo in z žlico izoblikujte piškote. V peči naj bodo približno 15 minut. Vse dobrote trdno zaprite v primerne škatle , da bodo za piknik hrustljave in slastne. Pa še nekaj: če so vam recepti uspeli, ne pozabite, da zraven povabite še koga izmed nas. Saj se ve, Klopi ljubimo zelene travnike in visoko pomladno travo! Po intervjuju z Jožetom Splichalom in po piknikih na odprtem se je Klop spomnil na svojo domačo kraško kuhinjo. Na razgovor je povabil mlado in prijazno kuharico Tatjano Devetak, ki pomaga v kuhinji svoji mami v gostilni Devetak na Vrhu sv. Mihaela. Zakaj si se odločila prav za kuharski poklic? Za ta poklic sem se odločila iz povsem preprostega razloga. Doma imamo namreč lokal in sem torej sledila družinski poti. Imate katero skrivnost v kuhinji, ki nam jo lahko raz-krijete? Doma skušamo kuhati tradicijonalno in zdravo hrano. Najbolj si prizadevamo, da bi naše tradicionalne jedi bile hkrati tudi lahko prebavljive. Namesto da bi na primer pri pripravi jedi uporabili liter olja, skušamo uporabiti le nekaj žličk. Katera je tvoja speciali-teta? Prav gotovo je to riž z jamarjem. Jamar je prav poseben in izvrsten kravji sir. Pri pripavi je potrebno pustiti, da sir po-civa tri mesece v globoki kra-ski jami. Poleg navadnega riža nudimo tudi črn riž. Katera je tvoja najljubša jed? Nimam neke najljubše jedi. Rada pa poskušam predsem naše "prime". Ali si pripravljaš te spe-cialitete tudi, ko si doma? Ja, vsaj poskušam. te eno sortno vino slovenskih vinorodnih dežel v kombinaciji z njim pa tudi primeren krožnik po izboru dobrih slovenskih gostiln. Kaj bi svetovali našim mladim bralcem ta teden? Zadnji teden sem bil v dveh gostilnah na različnih koncih Slovenije, zato predlagam dve možnosti. V gostilni Rajh v Bakovcih pri Murski Soboti sem pil dišeči traminec (izbor) Danila Steyerja iz Plit-vice, zraven pa sem na krožniku dobil hladna gosja jetra s temno čokolado in majaronom ter kan-dirano pomarančno lupino in zmlete amarete. Pri Mahorčiču v Rodi-ku pri Kozini pa sem okušal Kras; Fonov teran 2007, ki ima etiketo: brez imena, zraven pa odlično govejo »taljato«, ki so jo samo posuli z grobo piransko soljo in šatrajem. Klopu se ob tako imenitnem seznamu slastnih jedi in pijač že cedijo sline in komaj čaka, da bo končno kaj dal v usta. Nadvse slastnega, seveda. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. maja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 -Otroški pevski zbori Mini Ventu-rini, Do-mi-sol in Ladjica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.10 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.25 Dok.: Dalla Borgogna alla campa- gna di Lione 6.40 Aktualno: Tg2 Dnevnik - Zdravje 6.50 Aktualno: L'avvocato risponde 7.00 Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cult Book Classic 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 22.55 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Film: Crimini 2 (det., It., '09, i. R. Corsato) 23.10 Aktualno: L'ultima parola ^ Rai Tre 6.50 7.50 8.50 10.15 11.30 12.00 12.55 14.05 15.35 16.15 18.55 19.35 20.30 21.10 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: Ciak... si canta! (v. Pupo, E. Filiberto) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktulno: L'appuntamento - Scrit-tori in Tv Nan.: Kojak Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 5 16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 4 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Sentieri Film: La tigre e ancora viva: San-dokan alla riscossa! (pust., It., '77, r. S. Sollima, i. K. Bedi, P. Leroy) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Braveheart - Cuore impavido (zgod., ZDA, '95, r.-i. M. Gibson, i. S. Merceau) MEL GiUSCN Bravei iuart wt \ m 21.50 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.40 Film: She's so lovely - Cosi carina (dram., ZDA, '96, r. N. Cassavetes, i. R. W. Penn, S. Penn) Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnosti show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Ciao Darwin 6 - La regres-sione (v. P. Bonolis, L. Laurenti) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Rai Educational - Citizen Report 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 1.10 Kolesarstvo: 93° Giro d'Italia 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Kolesarstvo: 93° Giro d'Italia 17.10 Šport: Processo alla tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre (v. A. Vianello) 23.10 Variete: Parla con me C/ Italia 1 6.15 Nan.: Reba 6.40 17.30 Risanke 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Variete: La pupa e il secchione - Il ritorno 14.20 Risanka: I Griffin 14.45 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.10 Nan.: Merlin 16.10 Nan.: Jonas 16.35 Nan.: Sonny tra le stella 17.00 Nan.: True Jackson, VP 19.30 Nan.: Samantha chi? 20.30 Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.10 Nan.: CSI - NY 23.05 Film: Premonition - Minuti conta-ti (akc., Kan., '04, i. C. Van Dien) 0.50 Motociklizem: VN Francije, vaje ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.15 Il Rossetti 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Glasb. odd.: Musica, che passione! 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.50 Dok. odd.: Archeologie 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Košarka: Basket Snaidero UD, playoff LA 6.00 7.00 10.55 10.05 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.30 23.35 1.30 1.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, Omnibus Life, Omnibus (ah)iPiroso Punto Tg Omnibus Life Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: L'ultima conquista (western, ZDA, '47, i. J. Wayne, G. Russel) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik 3.50 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit Files (v. I. D'Amico) Aktualno: Reality - The best of Variete: Crozza Alive Dnevnik Film: L'inverno ti fara tornare (dram., It./F., '61) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina (pon.) 10.35 Kratki igr. film: Veliki ulov (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.10 Osmi dan (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbolenca 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - Bif Father, 1. oddaja (pon.) 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.30 Alpski večer 2010, 1. del 22.20 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub 0.20 Duhovni utrip (pon.) (t Slovenija 2 6.25 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 21.05.1992 7.25 Črno beli časi (pon.) 7.40 Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 8.05 (Ne)pomembne stvari (pon.) 8.55 Seja Državnega zbora, prenos 13.40 Dok. feljton: Turški čaj, zadnji del (pon.) 14.10 Dok .odd.: Kokain, strahovladna in Inkovska ustaja (pon.) 15.00 Antologija slovenske violinske glasbe (pon.) 15.50 Podoba podobe (pon.) 16.15 Circom Regional - oddaja TV Maribor 16.45 Minute za... - Oddaja TV Koper Capodistiria 17.15 Mostovi - Hidak 17.50 V dobri družbi - oddaja TV Maribor 18.50 Legende velikega in malega ekrana 20.00 Resničnostni šov: Kdo gre v Afriko? 20.50 Dok. serija: Ljudstva sonca 21.45 Nad.: Zdravničin dnevnik, zadnji del 22.30 Film: Blagoslovljena 0.05 Film: Osedlani (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 23.30 Športna oddaja 17.00 Back Stage Live 17.30 Vzhod-Zahod 17.45 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 0.15 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Miš Maš Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura Objektiv (pon.) Razgledovanja Odprta tema V Tomovi dnevni sobi Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla-Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.0010.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45, 11.10 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 21. maja 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan lÜ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^antidklona vremenska slika HELSINKI 0?LO STOCKHO> J5/23,i 12/23 Kd - JU K0BENHAVN 12/21 O _ » Ä AMSTERDAM BERLIN ° S/17 12/14 O MOSKVA 1010 VARŠAVA O 9/14 O KIJEV 10/18 BRUSELJ 3/15 DUNAJ B/13 ÔÔ ŽENEVA B/16 ° MILAN 011/23 O LJUBLJANA °3/2D C 1000 BEOGRAD O 9/11 SPLIT 13/21 LIZBONA O 21/32 MADRID O 11/27 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ \ SKOPJE O 9/1S O SOFIJA 6/1B „„ATENE v rr r< Greben visokega zračnega pritiska se razteza od Španije do Skandinavije; nad Sredozemljem in Balkanom je obširno območje z nizkim zračnim pritiskom. Nad našo deželo dotekajo severovzhodni tokovi, kin so občasno bolj vlažni in nestabilni. Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka k nam v višinah malo toplejši in razmeroma vlažen zrak. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.25 najnižje -18 cm, ob 6.37 najvišje 9 cm, ob 12.29 najnižje -32 cm, ob 19.21 najvišje 45 cm. Jutri: ob 2.02 najnižje -32 cm, ob 7.44 najvišje 17 cm, ob 13.22 najnižje -33 cm, ob 19.56 najvišje 52 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 8 2000 m . 1000 m .......... 14 1500 m............9 2500 m . 2864 m . . . 5 . . 1 . -1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 6,5, v gorah do 7,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 1D/2D CELOVEC O B/2D TOLMEČ O 4/17 -fl VIDEM O B/26 O PORDENON 9/2S TRBIŽ O 3/16 ČEDADO^* "'.A. o S/16 KRANJSKA G. OB/17 S. GRADEC O N. GORICA O TRŽIČ 9/20 _ O KRANJ O" LJUBLJANA 10/20 POSTOJNA O 8/18 KOČEVJE O CELJE 1D/2D O MARIBOR o 9/18 PTUJ O M. SOBOTA 010/19 N. MESTO 1D/19 o ^^ ZAGREB 11/1B O ÍNAPOVED ZA DANES Dopoldne bo v hribih prevladovalo jasno vreme, drugod Danes bo spremenljivo oblačno. Predvsem popoldne bodo pa bo zmerno oblačno. Popoldne bo povsod prevladovala še krajevne plohe, le ob morju bo večinoma suho.Najnižje spremenljiva oblačnost z možnimi plohami ali nevihtami. jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju do 12, naj-Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. višje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do okoli 23 sto- pinj C. franciJa - Tatovi odnesli pet slik slavnih slikarjev Iz pariškega muzeja ukradli slike, vredne pol milijarde evrov PARIZ - V muzeju moderne umetnosti mesta Pariz so v noči na četrtek nepridipravi odnesli pet slik slavnih slikarjev. Njihovo vrednost ocenjujejo na 500 milijonov evrov. Ukradli so dela, ki so jih podpisali Pablo Picasso, Henri Matisse, Georges Braque, Fernand Leger in Amedeo Modigliani, so povedali viri blizu preiskavi in pravosoden vir. Izginile so slike (glej slike z leve proti desni in navzdol): Braqueova "L'olivier pres de l'Estaque", Matisseova "La pastorale", Modiglianijeva "La femme a l'eventail", Legerova "Nature morte aux chandeliers" in Picassova "Le pigeon aux petits pois". Krajo so opazili zjutraj okoli 6.50 ure, še pred odprtjem muzeja (Musee d'art moderne de la Ville de Paris), ki do-muje v krilu palače Palais de Tokyo v 16. pariškem okrožju. Nadzorna kamera je razkrila, da je neznana oseba prišla v zgradbo skozi okno. Zaposleni v muzeju so ugotovili, da je razbita muzejska vitrina in prerezana veriga, s katero je bila obdana. Enota za boj proti organiziranemu kriminalu (BRB) se je nemudoma podala na lov za neznanimi tatovi. V Franciji so v zadnjih mesecih evidentirali več kraj umetniških del, še poroča francoska tiskovna agencija AFP. Januarja je na Azurni obali z nekega posestva neznani storilec ukradel približno trideset umetnin slavnih moj- strov, med njimi dela Picassa in Rous-seauja. Neposredno pred včerajšnjo krajo pa je med samo razstavo izginil pastel Edgarja Degasa, "Les Choristes", ki ga je pariški Muzej Orsay posodil Muzeju Cantini v Marseilleu. Junija lani so iz Picassovega muzeja v Parizu tatovi sredi belega dne odnesli šop risb, vrednih tri milijone evrov. Ukradene umetnine le redko najdejo. (STA) v. britaniJa - Po Brownovem odstopu Temnopolta kandidatka za vodjo laburistov LONDON - Britanka Diane Abbott, ki je leta 1987 postala prva temnopolta britanska poslanka, je včeraj napovedala, da bo kandidirala za novo vodjo britanskih laburistov, potem ko je dosedanji vodja Gordon Brown po porazu stranke na parlamentarnih volitvah 6. maja odstopil. Za položaj se tako zdaj poteguje šest kandidatov, med njimi štirje nekdanji ministri. "Naše podpornike in člane mo. . , , , ... , , . Diane Abbott ramo nagovoriti tako, kakor jih doslej še nismo nagovorili," je 57-letna Abbottova dejala za britanski radio BBC. Ob tem je izrazila prepričanje, da bo dobila 33 poslanskih glasov, ki jih potrebuje za uradno kandidaturo. Zavzela se je še za prenovo laburistov in poudarila, da je v stranko treba vrniti demokracijo. "Delavsko gibanje se je spremenilo, v delavskih sindikatih prevladujejo ženske. Moramo se neposredno pogovarjati z ženskami in delavkami," je dodala. Prvi je kandidaturo za vodjo laburistov napovedal nekdanji britanski zunanji minister David Milliband, za položaj pa se potegujejo še njegov brat Ed, nekdanji minister za šolstvo Ed Balls, nekdanji minister za zdravje Andy Burn-ham in poslanec John McDonnel. "Ostali kandidati so prijazni in bi bili dobri vodje laburistov, a so vsi videti enaki ... Ne moremo ponuditi vrste enakih kandidatov, ki so videti enaki. Laburistična stranka je mnogo bolj raznolika," je dejala Abbottova. Kandidati za položaj morajo podporo 33 poslancev, ki jo potrebujejo za uradno kandidaturo, zbrati do prihodnjega ponedeljka. Laburisti naj bi o novem vodji odločali avgusta in septembra, krmilo stranke pa naj bi prevzel na letnem kongresu laburistov, ki naj bi se začel 25. septembra. Združeni arabski emirati z veleposlanico v Vatikanu VATIKAN - Poverilna pisma papežu Benediktu XVI. je včeraj v Vatikanu predala prva veleposlanica Združenih arabskih emiratov pri Svetem sedežu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 51-letna Hisa Abdula Ahmed al Otai-ba je mati šestih otrok, poleg arabščine pa govori štiri evropske jezike. Združeni arabski emirati so diplomatske odnose z Vatikanom vzpostavili leta 2007, doslej pa pri Svetem sedežu niso imeli veleposlanika. Papež je na srečanju izrazil zadovoljstvo z odprtostjo Združenih arabskih emiratov do tujih delavcev, med katerimi je približno milijon kristjanov, največ Filipincev. Kitajci nameravajo učiti pande preživetja v divjini PEKING - Kitajska načrtuje izgradnjo centra, v katerem bodo pande, skotene v ujetništvu, učili preživetja v divjini, poročajo kitajski mediji. 60 milijonov juanov (sedem milijonov evrov) vreden objekt bodo zgradili v mestu Du-jiangyan v provinci Sečuan. Center naj bi zgradili v petih letih, v njem pa naj bi živelo od tri do pet pand. V kompleksu bodo med drugim 8,7 hektarja veliko območje, namenjeno poskusom, in 1128 hektarjev gozdov. Gradnja se bo začela prihodnji mesec, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Pande spadajo med najbolj ogrožene živalske vrste na svetu. V divjini jih živi le še okoli 1600, še okoli 300 pa jih živi v ujetništvu na Kitajskem.