GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOlS_.
- ------------11	----------~------ ■-•■ -----T------------------------- -------.--r-—.-r- —-—s.--rm- *
STir*: iTChicago, 111., četrtek, 30. junija (June 30), 1082.
foriisiUne at apocial rate of poitin preTidad Ur Is »octioo 1101, Aet of Ost ft, U17, aotkorlsod oo Jsao 14. ISIS.
STEV.—NUMBER 154
r«*«»ri
praimkov
LETO—YEAR XXV.
a ipnvtttM peosa mi 1. Lsendale Ava
Offloo of Petttsattoaf ur South i*<radala Avc
Reparacijska konferenca v nevarnosti poloma
Nemčija vztraja Ua svojem stališču in noče nič ališati o koncesijah Franciji. Velika Britanija v vlogi posredovalca. Spor v Herriotovi stranki
I^ausaiuie, Švica, 29. jun. — Znamenja kažejo, da se bo reparacijska konferenca razbila. Včerajšnje zasedanje se je končalo s hrupom. Francoski ministrski predsednik Herriot in angleški premijer MacDonald sta imela dolge govore, da prepričata nemškega kancelarja Papena o potrebi revizije njegovega stališča. Dosegla niBta ničesar. Odgovor kancelarja je bil, da Nemčija ne more plačevati reparacij in ne pristati na koncesije, ki naj bi nadomestile reparacijska plačila.	y
Danes se bosta Herriot in Pa-pen ponovno sestala. Nekateri opazovalci menijo, da bo na tem sestanku Herriot podal odgovor, nanašajoč se na reparacije in varnostni pakt, ki4 ga zahteva Francija.
Na včerajšnji seji je Papen izjavil, da je Nemčija pripravljena plačati določeno vsoto Franciji, ako se slednja razoroži in dovoli Nemčiji absolutno enakopravnost kolikor se to tiče oborožene sile. Ta sugestija je vznemirila Francoze.
Zastopniki Nemčije so prepričani, da so že izvojevali delno zmago, dasi niso dali niti ene koncesije Franciji. Moratorij je bil razglašen na vse obveznosti, dokler bo trajala konferenca. A-ko bo prišlo do' poloma, tedaj bodo posebni odseki nadaljevali s pogajanji do svetovne ekonom-1 si »k« kuiifommss) liaSefB ee fcsdo* #
morda udeležili tudi zastopniki Združenih držav.
Pariz, 29. jun. — Albert Da-limier, delavski minister; George Leygues, mornariški minister, in Albert Saraut, minister za kolonije, so sinoči odpotovali s posebnim vlakom v Švico.
Splošno se domneva, <ia bodo protestirali pri Herriotu radi mlačnosti, s katero je sprejel Hooverjev razorožitveni načrt. Govorice se širijo, da bodo opozorili Herriota, da je njegovo stališče glede tega vprašanja ne-vzdržljivo in da bodo glasovali , proti jijerpu in tako strmoglavili njegovo vlado v prihodnjih par dneh, ako ne bo takoj revidiral svojega stališča.
Ta razvoj politične situacije je sledil sporu, ki se je pojavil v Herriotovi stranki socialnih radikalov. Levičarji v stranki zahtevajo, da Herriot aprejme Hooverjev načrt in opusti zahteve glede plačevanja reparacij, ako Nemčija pristane
Izredno zasedanje legis-lature ¥ Pennsylvaniji
Razpravljala bo o načrtih za po-moč brezposelnim
1 11 — r
Harrisburg, Pa. — (FP) — Drugo izredno zasedanje legisla-ture se bo otvorilo v kratkem, toda datum še ni določen. Mize-rija radi naraščajoče brezposelnosti postaja čedalje večja, kar je prisililo governerja Pinchota na sklicanje izrednega zasedanja.
Pinchot se je odločil za to akcijo radi številnih apelov za državno pomoč iz Philadelphije, Pittsburgha in drugih večjih meat, kjer so mestne in druge dobrodelne organizacije že izčrpale sredstva za podpiranje brezposelnih.
Prvo izredno zasedanje legis-lature je stalo davkoplačevalce več kot pol milijona dolarjev. Poslanci so odobrili apropriacijo deset milijonov dolarjev za podpiranje reveže v, dasi so dobro vedeli, da bo državno vrhovno sodišče proglasilo načrt neustavnim. "	• —'
Tudi od prihodnjega zasedanja ne morejo brezposelni pričakovati pomoči.' Governer in drugi državni uradniki so se odločno izrekli proti zvišanju davkov ter za znižanje vladnih izdakov za trideset milijonov.
Asociacija tovarnarjev, kateri načeluje bivši senator Grundy, vodi sedaj agitacijo proti izrednemu sklicanju postavodaje. Na svojo stran je dobila mnogo po-ilancev iz podeželskih krajev, politična ms-
šina igra važno vlogo. Za izvolitev' teh poslancev je potrošila velike vsote in jih drži v svojih kleščah, da morajo plesati kot jim ona žvižga.
Bivši senator zabredel v
Tobačni tovarnarji in javnona-pravnl interesi, katerim je služil, se ne zmenijo zanj
Washington, D. C. — (FP) — Furnifold M. Simmons, ki je trideset let zvesto služil privilegiranim interesom kot zvezni senator iz Severne Karoline in ga je 1. 1930 porazil njegov varovanec Bailey, ker se je Simmons dve leti prej izrekel za Hoover-ja in se s tem izneveril demokratom, je te dni naznanil bankrot. Sedaj, ko je star in bolehen, je moral gledati, ko so bile njegove
SENAT SE ZA-VZEL ZA VOJNE VETERANE
Sprejel je resolucijo, da vlada plača stroške tranaportaelje vaem, kl hočejo Iti domov. Ve-terani dobili novega povelj-nita
VVaahington, D. C.„29. jun.— Senat je včeraj podvzel odločno akcijo z namenom, da pospeši e-vakuacijo bivših vojakov iz Wa-shingtona, ki so prišli sem zahtevat izplačitev bonusa.
Sprejel je reaolučijo, katero , e predložil zvezni senator Robert B. Howell iz Nebraske, ki določa, da zvezni biro za veterane posodi denar tistim veteranom, ki hočejo zapustiti Waah-ington in se vrniti na Bvoje domove. Poleg prevoznih stroškov bo vsak veteran dobil 75 centov na dan za življenske potrebščine. Posojila bodo dobili le tlstij ki bodo vložili aplikacije. Ta posojila bodo morali vrniti, v obratnem slučaju jim bodo odraču-nane od bonusnih certifikatov. Vlada jim ne bo računala nika-kih obresti na ta posojila.
Nižja zbornica še ni odobrila senatne akcije. Zadnji dolar v skladu za podpiranje veteranov e bil včeraj potrošen. Bivši vo-aki so radi tega apelirali na pekarne v Washingtonu, naj jih preskrbe s kruhom iz zaloge pše-lice, katero sta določila Rdeči krit in zvezni farmski biro za nasičevanje revežev.
Tekom debate o resoluciji je senator Thomas izjavil, da je položaj v Aotorlščih "bonusne armade" kritičen. Med veterani se širijo bolezni in povprečno 26 va|akawma dan morajo zdravniške avtoritete poslati v bolnišnice.
Včeraj so veterani dobili novega poveljnika. George Kleln-tolz is Portlanda, Ore., je naale-dil Walter W. Watersa, ki je re-signiral prošlo soboto. Wsters je naznanil, da je prisiljen vrni-Ui se domov, toda pozneje se bo spet pridružil "bonusni armadi.**
tri farme prodane na javni draž-
--------- ------- na jbi, ker ni mogel plačati obvez-
zmerne koncesije, ki bi nadome-|nosti, dssi bi bili njegovo lsst-
stile reparacije.
Avstralski deficit
Canberra, Avstralija, 29. jun. —Predsednik federalne vlade Joseph A. Lyons je v svojem o-tvoritvenem govoru izjavil, da bo znašal deficit vseh avstrai "kih držav ob zaključku fiskalnega leta 30. junija $48,000,000. tejal je tudi, da bo deficit v prihodnjem letu naraatel na 60 milijonov dolarjev, ako ne bodo dr-*av/1(. vlade odredile drastičnih redukcij izdatkov.
Železniška atavfca v Mehiki
Mexico Cltjr, 29. jun. — O-krog :tf»oo železničarjev na Juž-'»"pacifični progi v Mehiki je za-"tavkalo, ko so mezdna pogajanja i z pod letela. Promet na železni je popolnoma uatavljen in vlada je odredila vojaške čete, da čuvajo progo.
Telefonska zveza sned New Vorkom ia Moakvo
Herlin, 29. Jun.—Svet aovjet-*k|h ljudskih komisarjev se je 'rekel ui novo telafonako zvezo "»•d Moskvo in New Yorkom in J« izdsl zadevno dovoljenje. * Klasi vest is Moskve.
nino prav lahko rešili tobačni magnati in Duke Power Co., ka terih hlapec je bil v senatu.
Njegov zadnji triumf v senatu je bil, ko je izposloval, da dedičem javnonapravnega magna-ta Duka ni bHo treba plačati visokega zapuščinskega davka. S tem je bila zvezna blagajna prikrajšana za več milijonov dolarjev. Ko je po porazu pri voli tvah vprašal te interese, naj mu dajo službo prsvnegs zastopnika, so njegovo prošnjo ignorirali. Potrebovali ga niso več.
Simmons se je povzpel ns krmilo brezobzirne demokrstske mašine v Severni Karolini s pod-žiganjem belopoltcev proti zamorcem. Vodil je protlzamorsko gibanje dolgo vrsto let in s tem potisnil kulturni napredek države nazaj za desetletje. V svojih starih letih je branil tekstilne magnate, kl so terorizirsll in Izkoriščali tako belopoltne kot zamorske delavce do kosti. Toda deprostjs je ruinirsls njegovo premoženje in gs pognala v bankrot, vrhtegs jo Izgubil kontrolo nad demokratsko stranko v njegovi državi, ker je podpira Hooverja v prošli predeednilk kampanji. Posabil ga je tudi
Lindbergh je vedel, da ga Curtls vara
Flemington, N. J., 29. jun.— Ns včersjšnji obrsvnsvi proti John Hughes Curtisu, ki je obtožen ovirsnjjs justice v zvezi zasledovanjem ugrabiteljev Lindberghovega otroka, je na stopil kot priča bankir Edmund Bruce iz Almyria, N. Y. Bruce je star prijatelj Curtlaa in je na zaslišanju Izpovedal, da mu je slednji pokazal dva moška, o katerih je dejal, da sta ukradla otroka. Bruce je podal to Izja vo po končanem zaallšanju Llnd berghs. Slednji je prej izpovedal, da je takoj od začetka dvomil o resničnosti Curtiaove sto-rije ln da mu je to tudi povedal. Slutil je že takrat, da si je Cur tis vso storijo o stikih z ugrabi tel j I Izmislil z namenom, di jo proda časopisom za velike vsote denarja.
Reakcija dviga,glavo na Portoriku
Tajnik Panameriške delavske federacije ae vrnil domov, kjer bo vodil oposlcijo proti
Waahingtoa, D. C—(FP)— Santlago Iglealas, tajnik Pan-amerlške delavske federacije, ki se je kot načelnik delavskega gibanja na Portoriku in kot vodja aocialiatične stranke, mudil več meaecev v Waahingtonu, kjer je vodil opozicijo proti nazadnjaški zakonodaji v kongreftu, ae je vrnil domov z namenom, da ae udeleži izrednega zasedanja por-torlške poatavodaje, katero je akllcal governer Beverly.
Governer Bevsrly je pred kratkim vetiral volilni zakon, ki ga je legislatura sprejela po dolgi bitki, katero je vodil Igleslas. Governer ima aedaj pripravljen nov volilni načrt, ki bi v slučaju aprejetja povečal vpliv reakcionarnega buržoasnega bloka, katerega predstavlja liberalna stranka. Ta stranka je nastala iz fuzije nacionalistične stranke n politične skupine, ki je bila znana pod imenom Allianza.
Opozicijo proti novi liberalni stranki tvorijo socialisti in združeni republikanci. Slednji zastopajo grupo neodvisnih delavcev, malih trgovcev in kmetov. Ta levičarska kombinacija jo diktirala večji del zakonodaje v zadnjih dveh letih, ker ao bile meščanske stranke v vodnih bo-jih glede vprašanja oaebnega vodatva.
Sedaj ao se antidelavske skupine združile v enotni fronti in Imajo močno skupino lobistov v VVashingtonu, kl skuša ustvariti v kongresu vtis, da je Igleala-sova grupa s svojimi ukrepi vzpostavila pravo diktaturo na otoku. ReakcionArJI zaznamujejo že delni uspeh, kajti njihova propaganda js največ pripomogla, da je governer vetiral volilni zakon in sklical Izredno zasedanje portoriške poatavodaje. _
Oaem trsmpov »zgubilo ftivljenje pri železniški nesreči
Osstle Ročk, Colo., 29. Jun.— Najmanj osem trampov, ki so se vozili na tovornem vlaku, je izgubilo življenje, krog štirideset drugih pa je bilo ranjenih, ko se je v bližini tega mesta podrl železniški most in Je vlak treščil globino. Železniški uradniki pravijo, da bo vzelo dva dni, predno bodo izvlekli žrtve Izpod razbitih vagonov in ugotovili njihovo število ter identiteto.
fte dve šikaikl banki zaprli vrata
Chicago.—Congress Trust A Savlngs banka, 510 So. Wabaah ave., je v torek propadla; imela je $1,300,000 v vlogah. First National Bank v Riversidu, ki je Imela še okrog $200,000 vlog, je tudi zaprla vrata.
Bogata zlata žila odkrita
v A laski Seward, Alaaka, 29. Jun,— Seat palcev debela zlata žila je bila odkrita pri kopanju tunela v Nuka Beyu. Elwyn Swetman, tukajšnji lekarnar, kl ae je vče raj vrnil iz Nuka Baya, je poročal o odkritju.
Telegrafisti protestirajo Charlsston, W. Vs.Orgs nizirsni telegrsfiati so poalsl protest držsvni komisiji, ker je Baltimore k Ohlo železnica od-pustila večje število telegrafi-stov In zaprla pet poeta j.
Hoover, daai je Simmons pričakovat, da bo prejel iz predaedni kovih rok važno politično pozi cijo.
Sedaj, ko je aUr In bolehen ter brez premoženja. Je Simmons prišel do prepričanja, da je ne-hvsležnost pločllo sveta.
tlKASKA NADCE-STNA ŽELEZNICA V KONKURZU
Uradniki pravijo, da jo|
prometa pognal šdcanico v
bankrot
Chicago, 29. jun. — Chicago ftapid Transit Co. je včeraj napovedala bankrot. Zvezni sodnik James H. Wnker«on je imenoval kot upravitelja Brltton l. Bud-da, predsednika nadceatnlh še-leznic, in A. A. Sprague-a, mcat-nega komiaarja javnih del.
V peticiji, kl je bila predložena sodišču, je rečeno, da drutba ne more plačati zaoatallh obresti ns dolgove, ki znsšsjo $1,298,-022. Plačala ni tudi davka sa 1. 1030 v vsoti $1,812,051. Njeni skupni dolgovi so 1. maja t. 1» znašali $2,429.865.
"Naraščajoča brezposelnost jo snitala dohodke," pravi predsed-nik Budd v svoji izjavi. "Potniški promet na nadcestnl železni-ci jo barometer brezposelnosti, Kadar delavci ne delajo, se tudi ne vozijo. To velja tudi za njihovo družine.'
Število pasaširjev Je bilo IsU 1929 196,774,359, lansko Isto pa je padlo na 152,414,248. V prvih petih mesecih tekočega lata se jo znižalo sa 17,Mtt;v primeri z istimi meseci prejšnjega leta. Dohodki ftelesnlcs so padli vzlic drastičnim ekonomskim u-krepom, ki jih Je odredila kom-panija, da zniža izdatke, ln redukcijam plač, kl snaiajo od deset do petnajst odstotkov.
Chicago Rapid Transit Co. jo bilo ono od mnogih podjstij, katera je kontroliral Samuel Insull kot načelnik odbora direktorjev do njegove reslfriaclje, katero je podal 8. junija t. 1. i
Milijon lat staro bitjo s človeškimi rokami In živalskimi nogami
Peiplng, 29. jun. — Dr. Da-vldaon Black, kanadski anatom, Je te dni opisal bitjo, kl jo živelo pred milijon leti na osemlju današnje Kitajake In Jo Imelo človeške roko ter živalsko nogo. To Jo dognal po foallsklh ostankih, ki predstavljajo del lobanje, koat zapestja In kost notnega palca. Ts ostanke so našli v formaciji, ki js vssls milijon lot, predno so Jo prst s truplom vred pretvoril v ksmen In rudnlns. Po okostju sodijo, da je dotlčno bitje bilo ftenaka, kl js tnala rabiti orodja, toda nožna kost spri čujs, da noga nl imsla človdške oblike. _
Turčija bo vstopila v ligo aa-
Csrlgrsd, 29. Jun. — LJudsks stranka Je včeraj podala isjavo, v kateri pravi, da Je turška vlada pripravljena sprejeti povabi lo glede vstops v Ligo nsrodov.
—«e
Z obravnave proti rudarjem
Obramba isvojevala delno go na sodišču v Harlanu
11 ar lan, *y. — (FP) — Obravnava proti rudarju F. M. Bratcherju je reiultirala v delni smagi sa obrambo, ker ae porotniki nlpo mogli sedinltl. E najat porotnikov ae js izreklo sa oproatitev in eden proti. To Je prvi udarec proaekuciji, ki je prej doaegia, da ao bili trije rudarji, ki so bili kot Brstcher obtoženi zveze s umorom šerifake-ga deputija v bitki v Evartau, obaojeni v dosmrtno ječo. Prijatelj I obtošsnih rudarjev, kl ao še v zaporu, pravijo, da Je bil porotnik/ kl ae je Izrekel proti oproatltvl Hratcherja, dobro plačan za avoje delo. Obramba bo skušala dokasatl zvezo med tem porotnikom in premogovnimi baroni.
Potem, ko js bil zamorski rudar Elaie Phillipis obsojen v dosmrtno jedo, je bil državni tožilec uverjen, da bo tudi ostalih 27 rudarjev prejelo ensko kasen. Državne priče na obravnavi proti Bratcherju ao bili iati poboj-nikl in oaebe s kriminalnim rekordom kot pri prejšnjih obrav. navah proti Hightowerju, Jone-su ln PhllUpsu. Tudi na tej obravnavi so lagali, toda obramba jo raztrgala to laži na koses In dokazala, da so priče krlvoprl-aežnlkl.
Ns obravnavi proth Philllpsu jo državni tožilec smagal valed toga, ker js podžigal plomenaks predsodke med porotniki. Tods v Brstcherjevem alučaju tega ni n^gel, rabil pa jo drugo metoda. Dve obrambni priči js dal aretirati na obtošbo krivo pri«* go, neki dcšavnl pridi pa jo dovolil, da Jo v aodni dvorani gro-slla načelniku obrambnega ko-mltoja, bivšemu zveznemu aena-torju John M. Robalonu, a dejanskim napadom. Slednji Js potom moral, prositi sodišče sa pro-tekcijo prod kompanljaklml po-bojnlkl. 2
Prosekuelja Jo blls gotovs zmage v Hratcherjevem alučaju In poraz ja začasno demdrsHsl-rsl njsns sile. Nasnanila jo, da bo Chestor Poore, rudar, ki Js tudi obtofcn umora, prišel v kratkem prod sodnika.
NILICA PREGANJA OHUSKE RUDARJE
v naši sredi (Narisal Jerger.)
flllftMll^ffftlfl BAiMMM^Mf 11
Soijelski Rusiji
Hrespoas^uiei Je aspomins ki položaj dolavatva as stalno Is-boljšujs _
Waahlagton, D, C. — (FP) — "Sovlet Union Revlew," kl izhaja v VVashingtonu, js v julijski številki objavila prsglsd poročil, kl so bila prsdloftsns ns dsvs-tem kongresu strokovnih unij v Moskvi. Ta pregled pokssujs ve-likanski goapodsrskl nspredek, ki Js bil nsprsvljen v zsdnjlh psr letih. *
Več kot osemdeset odstotkov ruskih induatrijakih delsvcev u-živa aedemurnlk. V prošli h treh letih se ja število induatrijakih delsvcev povečalo od 11,590,000 na 18,600,000 in pričakuje ae, da bo v tem lotu naraslo ns 21,000,-000. Brssposelnost je popolnoma odpravljena, vaota izplačana mezde pa jo bila deset mllljsrd rubljev večje Isnako leto kot 1. 1928.
Gradnja novih delavskih stanovanj, rasvoj zadružnih rsstav-racij ln trgovin In druge izboljšave ao atals vlado ogromne vsote densrjn. To Je pomsgslo k zvišsnju produkcije kskor tudi k izboljšsfiju žfvljenskegs stan darda delavcev In kmetov.
'Mezdni standard rusksgs ds isvstvs ss Js povečal za 71% \ zadnjih treh lotih, poleg pa a« dobili delavci druge pridobitve kot socialno zavarovanje, zdrav-niško poami Itd., kar predstav Ija več kot eno tretjino mezde, ki jo prejemajo v denarju.
NapadU jih je a plinom In dlla v beg. Odpor proti zlomi-tvi stavke po vsem okrožju. Nad $150,000 porabljenih sa milico
A then*, O. — CFP)—Pri premogovniku Sundiy Creek Coal Ca jo zgledalo kot na fronti, ko je dršavna milica to dni napadla atavkarje a plinskimi streli. V bližini premogovnika ao etav-karji najeli kos ssmlje In Ja bilo omenjenega dne na stsvkov-nl straži do tisoč stavksrjsv s družinami vred.
Ker se na poziv poveljnikov narodne garde, ki čuva stavVo-lomce, rudarji nlao hoteli umakniti, so si miličniki nataknili pllnaks maske, Isatrellll oblak plinakegk dima proti rudarjem, ae aakadlll mod atavksrjs In jih razpršili.	,
Operatorji so pričeli Importl-rsti sksbe is drugih rudsrskih okrožij. Za au|)erlntendenta pri Millfleld rovu je Oral Daughor ty. bivši poddlatrlktnl predsednik rudsrake unijo, ki ae Jo pro-dsl 8unday Creek Coal kompanl-Jl. On Je rudarje obvestil, ako so ne vrnejo na delo do določenega dne, da bo odprl rov s skebl, kar se js tudi sgodllo.
Sllčns vojna kot v dolini Hock-ing divja tudi na stavkovnem polju v vzhodnem dolu dršavo. Miličniki ao s plinskimi bombami napadli tudi stavkarjo pri Castnor rovu v bližini Staubon-vllla. Aretirani so bili trijo •tavkarji, narodna garda pa o-
V Flushlngu pa js bilo aretiranih 15 atavkarjev. 600 rudarjev Jo sastrsžilo cesto ln pota, kl vodijo k Provldence rovu v bližini St. Clalrsvllla, nakar js okrajni šerif zagrosll, da bo governerja zaprosil ss milico, Situacija v Powhatanu In drugih rovih je nespremenjena. Obratovanju rudnikov s skebl so stav. karjl upirajo s masnim plkoti-ranjem.	%'
Za vzdrževanje milice v sta-kovnem okrožju Jo država že po-rsbils $186,500, sproprllranlh pa Js bilo šs nadaljnjih $.'10,000 ali skupaj nad $156,000. Strošks trpijo davkoplačevalci okrajev, kjor milica razbija stavko, torgj tudi tisti itavkarjl, kl plačujejo davke.
Doaiokratakl cirkus
Chicago.—Franklin D. Rooss-vsi t, ksndldst ss dsmokrstsko predsedniško nominacijo, Js v torek livojeval tri smage na do-mokrstskl konvenciji. Delegaciji Is Mlnnesots in Loulslans, kl sU obljubili glasovs Rooss-vsltu, ata bili priznani In končno je Rooaeveltovs frskcijs Izvolila senatorja Thomasa JI. VValsha Iz MonUne zs aUlnegs predsednika konvencije. Wslsh Js V sredi med progreaivci in staro gsrdo. Ksvs ss "planke" v demokrstskl platformi jo bil končan včeraj.
Smrtne obaodbe v Rusiji
Moakvs, 29. Jun.—Pst usluš-bencev v državnih trgovinsh Js bilo obsojenih v smrt ns obtošbo, ds ao oal*|>sri!i državo sa pststo milijonov dolsrjev. Krsd-II so blsgo in gs prodsjsli špe kulanUim. Sedem drugih Je bilo obsojenih na deaet let zapora vaak, osem od treh do pet let, trije pa ao bili oproščeni. Obravnava je trajala šest dni.
Koma! odredil novo turško
lotanbul, 29. jun. — Modema Turčija bo rsvidirala svojo aao-dovlno Predsednik Mustafs Ka-mal je saključll, da )e aUra koncepcijo turške preteklosti napačna in Imenoval je odbor profesorjev, kl nsj sestavijo novo zgodovino sa turško šolo.

GHascmtvz ntmel&in
Zsniarive4>*feke b rtfcaiMvajev
PROSVETA

(Im* CUmM tm mM M Ma. fl M m Mil Mai w fTSt aa aU* M». fMI m a« Mar aa l

, Odpravimo krivico! Aarora, Minn. -dujom vesti o tekočih dogodkih, ki ae vrstijo eden za drugim v
tej prospertil deželi. Ali se bo a^ M naSr draitvo pometalo k) nt mogel vrteli, kar jih ns nosi-
zbudilo is svoje vednosti in brezbrižnosti; al* 4h> spet glasovalo zs kandidate sta-rib strsnk? Dlavec, ki bo M v | jeseni na volišče, naj dobro izrabi svojo »k* lis- naAia, da. bo I s svinčnikom ns glasovnici označil, da je za delavske kandidate: Ali bo prišsl do teg*d»-ba iab~
vami apeliral na članstvo, naj Voli na* kandidate ter sooUU; stično strsnko, tako so storili ttoti trnki klubov i sodrugi. Zakaj
Četrtek, 30. junua.
gi, bije član iitliafci Kar ae pBMisepod materni predpasnik, ka-fn 'operataV na kOr pobalhH. (V kaj izgovorimo, coui3r ieritvn pa nrtsNte, dele dokaftimo, da je reSnica, drugače saaa flidelj ve o-ta«. Bil ss«	molčimo. Za danes naj
VSO križem po shodih in p<re* zadantuje, up^Tm so pomiri-štab ob času volitev, tako je bil tam 111 tukaj na>V ' * * policaj, pa ae- jele dsl#s šaslfrSw ni imel nič dela, Se-celo količka
izvolitvi soc, uradnikov? Kar «e pa tiče prepira in polemike, pa ga pri našem društvu ni bilo naj-W0*Wvodhnr nas js zapastil sobraš HadHji poprej kar je bi lo prepira* ga je pa ravno on napravil. T4r«j članstvu v Milwau kee prf iti 1«*-priporočamo, pa j ga za vedno tam obdržijo, da ne
k^refešl' dovolj dolgo sem-so »"»J n*m «>Pet prepira
Železna srajca-
, ■ * ,i i Pred civilno vojno V Zdrušenlh državah je bfla na jugu velika agitacija zeodprkve > za« morske sužnoetiw<' Trezni 'možje so apelirali ustmeno in v tisku na sužnjsdržee, naj prostovoljno o .svobode svoje sužnje la odvrnejo Ame riko od katastrofe civilne vojne. Ookasovali so jim s številkami, da je z ekonomskega ste-Ii šča—human itarno, moralno In* pecialnoiatali-iče lahko spregledajo—cenejše In praktičnejše, Če zamorce najamejo in Jim plačajo dnevno mMdO, kakor da' jih kupijo in posedujejo kot
imfe
Joda sužnjedržel so bili večinoma absolutno il za vse te dokaze in pametne nasvete; manjše itevilo sužnjedržcev je spoanalo resnico in osvobodilo sužnjo, ampak večina je bila tako zaverovana v "sveto institucijo" suženjr stva, da ni hotela odnehati hiti za Iaa In rajši se JS odločila za krvavi boj. Strašna slepota sužnjedržcev je povzročila civilno vojno, ki je juMfm drla vam prinesla večjo ikodo kot so bfflSsl sužnji vredni po trfni ceni.
Vojna ni rešile ekonomskega vprašanja, kaj« ti to vprašanje—kaj je cenejše: meadno ali suženjsko delo?—Je bilo rešeno že leta prej. Vojna je le strla železno srajco$ navada in vero	w
eužnjedržcev, deeo edino oni v pravem.	khnn
pustil varstf, sedaj bem »vol« za ljudi/ kt bOde resnično delali za delavske Interese? Css je, da že pride<de tegn spoznanja ter de giasoje za delavslirknhdidat«.
Na mili jonfc 1J udt strada* četu. di j* vsegs dovolj za-^vsej Ati nI že skrajni ča*;dese takemu redil impravi konec ter da aeiut* df družbo tako, da bo vsak pe šten človek tudi lshkopsi delal In polteno živel t Saj ml delsvd mnogo sami krivi, da> se nfcitflcrivfcagodi. Zate parno-ramo-vsf kot eden na volilni Idan glasovati za delavska kandidate, ki bodo poskrbeli da<bed* odpravili mizerljo, bedo- in atrada-ttjtf Dvvolj/gorja je ia delav •tvo prestali, sedaj pa je čaa» di se odloči za resnično demokracijo. Krivični sistem se1 mora odpraviti, na njegovo mestni naj pride pravica.
No reoimosamo, da M bilo dobro, čo M bili delavski kandida-tje izvoljeni, ampak storimo vas-kan Je v nail>moči, da bodo izvoljeni. To jemalndolinaetrdott* nest' vsakega savodnSgn^ delav oar Samo govorjenje ne>bo pe* magaie; trebeje akcija in treba je rasnega dela. Na dan volitav
jo je s tem, da ja zlomila njihovo moč.
didata. Storimo našo delavsko
Danes pa stoji Amerika pred novhefuade- dolžnost in pomagajmo odpra-
mentalnim vprašanjem; privatniah pedržav-ljeni kapKal, kateri je boljši sa matoriataO bla-gostaaje ljadstva?
To vpmfcmjs je 4anes fundamentalne v vseh vodilnih kapfVslističnih, to je indtl»triall«tmnth' deželah sveta. Vsa4ruga vprašanja izviraj is tega glavnega in ss sučejo okoli njega. Vprašanje privatnega ali državnega kapitala 'ja ive tovno vprašanje, ki ni omejeno le na'Ameriko kol jo bilo vprašanje mezdnega ali sulinjskipa* dela pred 72 leti. Kapital je modemoma industrijskemu sveta glavni vir dohodkov ia«ah* stence. Kdo naj kontrolira kapltatt Poaamss nik in privatna organiaacija uvtokratične alf ljudstva drŽave demokratično?
SfOt vstajajo trezni možje in dokasujejo, ds jo produkdija in raapečavanje dobrin pod podržavljenim kapitalom boljši, spbsshnuJSl In dakičkoiioanejši način kakor pod priVatnimke
pltalom. (Državni kapitalisem je krajša pre hodna doba med privatnim kapitallsmom in socializmom.) Podržavljeni kapital, organiziran centralno, lahko, produalnrpo potrebah in drži delavstvo stalno upoaUno; ker so špekulaeija in igre a potrebščinami (sključene, produkcija dobrin pa že v napi* j isplsnirana, no odstranjeni vzroki depcmdjam ln krizam. Produkcija teče stalno in gladko, ker nI faktorjav prtvnt nega proffia in privatne požrelnosti, da bi jo zlorabljali na milijon načinov.
Cela vrat* dobrih učinkov naeloaaUsiraaih industrij Je našteta. Za vse ljudi s trezno pametjo ln pMUbdtov prostimi možgani je to vprašanj* Že rešeno. Vse td jo rezultat skrb*, nih, globbkth' in dolgotrajnih znanstvenih« pre \O0m Izgovor, da ao td le teorije- eaajačev lir da nimamo šš nikjer praktlčaik vsgledov In-prelskušenj, tudi nO dMl več. Sovjelskn-Rns^ Ja je zlsstl v zadnjih petih letih Jaeaopokušal* dd se je podržavljeni kapital obneael. Ruaija Je danes sdfna država na svatu, ki obratuje avoje nove Indtkstčlje s polno parol Tam nt brezposalnoatl! Kar Rusiji še manjka, so trenirane močf, ki praktično vodijo gradnjo Industrij In produkfefjo.
Toda sgodovina Amerike ae ponavljal Kakor niso sužnjedržcl na jugu hoteli nič allšatl in ve deti o boljših učinkih mezdnega dela, ,tako nočejo daaee Ustniki urivatnega kapitala nič sit šstf Ur vede« o podržavljanju kaptt4& tfl| so sbpf in zakrknjeni kot so bili sažnjedržci. Ont'vidijo le svojo osebne koristi, za spiotne koristi vsega ljudstva-pa nimsjo najmanjšega smisla NJI* se ne tiče, če Je doset'milijonov ljudi bres deln in obkojenHv na stradšnje. Naj st sstm pomagajo! Rusija Jim Js dežela "naj, grte«*	dOla,'' \tt če jim povM, dS j#
diMvec na sMMnr. če jr (irtaftno itn mm* n* veda, kaj to pomeni. Človek, kt ni še nMat občutil pomanjkanja, nhna pojma' o bretpoael nasO' *
viti gnrje^ ki danea muči miif jo-ne delavcev in njih ddulln;
Ljudje s čutom socialna pravičnosti, k! za-hterajo narlomrtlzlranje obratov v Ahnertki ao naleteli na slepoto |n gluhoto novih aufthlaM-
- Ali bo treba te slonom in gluim» spil
je, U t>re%i)o.
V PVosva*
ti«rt46 z dne 21. junija se je sodrug Joa* Radelj razkoračil, veltko<nfttisak kar pa^vaamno^
s Slo ja namrofi zn zadnje mestne volit-I naselbini. Napada* in m vso, le samega seb^ Nekatere sfcsrf dru«e Odgovarja na dopise brat%Yeršinn, ter morda na ka-raojega. Kritizira PTo-matico in naše društvo «NPJ ter posamezne čla-
se tiče napada na poss-člane, so bbdo že sami z arill,• kbr niso nič z žlico učenosti zsjemsli Jo je sodtug Rš<M1J. Kar se vmUk društvi Združenja št. J<M SNPJ (Radetf gt sicer ni imon^a^ ampak je o nJem pi-sai), aem ps jas kbt'p!Wfcedn1k istega doUan, da' gn*sngovar-Jam. fodrug Raddlj ptter ThH-tev, di je PVosfetna matica in družtVo prlpomovlo do isvolitve, je naatavljena past, da bi ae zo-PSfzaAH prepir in polemika po čžsoptsnn kakor preteklo leto."' < Kar se tiče Prosvetne mstlce, U njo« član naM drtUtvoV št. \WmN U odkar ekzlstlra. Proavetna matica je Imata kon-ferenro ns Wfest AUIsu mešeca fdbfonrja leta-1129 ln takrat ae je soe. klub št: 180 reorganiziral, drugače M ae morda še ne b»v tistemčnsu. Tskoj pri usta-novttvl, oairoma reorgaaisiran-ju, jo pristopilo 32 Članov in čla-ntn par maasaov poanejo je nas oatnln le šo polovica istega šte-vila» I^kks trdim, da sem ga kat takratni društveni tajnik skam laiš in pol držal na vrvici, ako bi bM tapuatil, pa bi bU klub padal. Potonejo pristopilo nekaj bolttffe čkme* da smo ga bo^r poprijel! In oMrtall. Torej t* Je bilo- deio Prosvetne mattse* ia
društoa št. 104 &NPJ.
Nadalje. Naše dmštvo šteje m članov ln članic. Znana ml Je veHna po njih obdteJu ia ml-šljanitf. JIK je nad IM ameriških državljanov, tudi lahko re t'aa* da*jih je ismed teh volilo nad 260 socialistična kandidate. Tbrrl čo je soc. klub št. 1»0 I-meTi^čaacr voHUv U dobro ste. Ječi* članov, da je pomagal ki h valim, kako da ni društvo po-maggtn, kn je volilo s«c, kal SMr mt 910tijfjfnvlk rtim? In MftMSt Ni vsaki društveni sej!
pred ToMt
^elat.
•Nkdslje piše: "Kar Se pa tičč društva, pa nam tudi nI dalo nobenega člana in nobenega dolarja v kampanjski fond. P&č se pa lahko potrkajo na prsi sosednja milwauška društva." T6 trkanje na prsa je že skoro iz mode. Pri-poattoval^ sem za časa .volitev Večkrat sejam kluba št. 37 in so poročalf, da so ta in ta društva dirovala v kampanjski fond. Vsa-čast jim in zavednim članom, a-li da bi se bil kateri na prsa trkal, tega-jim še na misel ni pri IkH še čete Radefjna nisem vi-del, dS bf se bil trkal, drugače čo so je doma.
Meattška mestna kampanja soc. stranke je veliko stala; raz-po^ijak so prošnje na kldbe lir f v kateri primeri je westališka komaj drobtinica od toga; tudi posebnih prošenj ni bHe nikdar poslanih na nobeno društvo. Bilo M pa v zadnjih par letih dvakrat, da smo kolek-tah na društveni seji, ter vsak-rat nakolektali krog flO.OO ter smo poslali za soc. fond na AM1-waukee County board. Pri klubu št, 126 smo pa ravno zadnjo sejo izvolili zastopnike, da obiščejo <vsa westališka društva ter prosijo, da kaj darujejo v kampanjski sklad socialistične strsa«* eo za pokritje zadnje kampanja tor Še za »kampanjo za prihodnje jesenske volitve. i;
Torej sodrugi in člani, apeliran* na vas v imentr kluba-št. 120^' kadar pridejo zastopniki na vašeseje, da vas prosijo podpora ZS' kam,panjski fond* soc. stranke, dajte jim po svoji molil nihče naj ne zameri RMe j nove mu nepremišljenemu de pisu. Kar pa se tiče trditve, da il bilo nobenega člana za razna > šanje letakov in drutro, ako b Radelj hotel vedeti, b! lahko del, ds vsi člani kluba št | tudi člani društva At. 104 S T&ro* kdo Je potem doldvsl? ! Nadalje piše s. Radelj, da «o nktil dfuitva žrtvovali težke sU. take za poraz socialističnih kan-dldatov. Bblj so mi znani č1a& našega društva^ ter vseh ost£-ih društev ns West Allisu, kbr so Radčfjnu. Jaz sem njimi že 16 let; Radelj nI čl nobenega društva na West Allisu. Članov, ki so morda kaj žrt-vovaH, je malo, komaj en par. Le eden je bil, da je agitiral ja-vno^ a bivšega župana Millerja. Kolikor poznam' (ga dobro poznam) tistega člana, je agitiral njega kot za dobrega prijatč-ja in njegove družbe in ps zs salun biznts", ne pa zato, da b* bft nasprotoval direktno socisll stični strsnkl. Finančno in z rsz-nimf prispevki je ps omenjeni ČTftn vedno podpiral aoc. ustanove bolj kskor msrsikateri dru-
Thomas; in za t podpredsednika James-H. Maurer, Stranka ima torej sedaj kandidata za glavna urad« v Zedinjenih državah. A3i a tem je opravljeno le delo, ki spada med prve pripravo; Važnejša je naloga, katere se^jo tre ba lotiti sedaj in za katero moramo napeti vse naše ittcfči in sile to je agitacija, to je boj. ■■ Volitve bode v jeseni, kdčdsr pa'kaše šele začetek poletja,
je še časa dovolj. Ho maonje je treba popraviti takoj- Nič ni preveč časa, ampak: do hočemo ie vršiti-vse kar je potrebno za u^ spali, ga bo še premalo^ akb Se
jo. torej šerifov! mašini se še sanjslo ni o naši napetosti ne o boj 0i.
NwUlj#Piše| sprothiki vse napise potrgali« ne-
fež ^A^lifMlir^ll stranke ste bila nomininana Bflo je vseh 10-dWrs«fr prae	___ BE
malo od obeh strank, manji kakor pol ducata. Ce so jih raztrgali, Vem, di Jih niso naši člani in ne Slovenci. Torej nad bi Radelj dal to novico v tukajšnji lokalni list West Allls Star, da-bodo čitali angleško tisti, kateri so Jih raztrgali, če so jih. Tudi, če so jih kaj raztrgali, je bilo še. na volltveni da«' vso .poln* plakatov po raznih slovenskih in drugih trgovinahMn salonih, se-cialističnth in tudi droge stenske. Ako so pa nabili plakate po vogalih in plotih, seveda'se pa izginiti ene ali drugeatranke Le komunistične niso mogli, ker jih napravili čez nofr, z*-vet*kfr mf čopiči in rdečo imrvo^innsiiV-nost'na stene in izložbena- okna.
Radelj tudi pišs o tajnilr se »tankih sodr ugov, da^ se j im jo* rtiia;' Storilo, ko so biM napisi /aztfgsni, skoro da U jokali, kar pa he varjamem. Sodragi knlcor bo dV. Baxter, Steele, Hard4ng In di^igl, z mnogimi izkušnjami, ni ho tako mehikegn si«a,)dn bi se za pkpimate plakat« tolike ze nirrtali. Tudi tajne seje so smešne. "Soc. glavni stan ae je naka-jst za časa volftev v malem praznem trgovskem pdslopju, kamor so imeli dostop vsi sodrugi, siiftpatičarji in vsaW kdor je hotčl* priti poslušaš govornike Bllcr Je odprto tudi - -naspratin-kom, da so lahko prišli zijala prodajat. Pred leti so imeli ke munlstt v Michiganu v duplinah tajne seje; socialisti pa so gove rffl pri odprtih vratih, posebno v drtivi WisconsHi, na W. Alli-)HR%o govoriti še celo zunaj po tiMMh, ko so se vršili »hodi, ker %o bHe dvorane preveč napolnje ne. #
r Samo to bi še rad priporočal sodrugu HMMjnni kadar kaj
čez koga govori, naj naj seno boji nobenega^ hs soc. zbo^ii v Mllwsukee je pred Carlijem Pogorelcem (tako je kazalo pismo, ko gn je či-Ula klubova tajnica na klubo-vj seji) čez enega poštenega rojaka govoril, da ni za naš Idufc, ko j#i omenjeni rojak prišel na
dokaže ter gab Zadnjič
Zločini v povojni dobi «
V	Angliji je izšla oficielna knjiga s »tati stičnim pregledom o zločinih, ki so se saodni ns Angleškem v lefu 1930. Kar nič ne MSen " čs če knjiga ugotavlja, da Je število zločinov bistveno naraslo; 1. 1917. so prvič opasilj dll se pri zločinih vedno bolj udejstvuje mladina ki Je bila za časa svetovne vojne zanemari, ,ri btez strogega očetovskega nadzorstva.
V	Angliji torej opažamo isti pojav ki ^htajamp v vseh drugih civiliziranih državah beleka plemena: L. 1980. sta imeli dve tretj vsčh obsojenih zločine* manj kot 30 let in d J petini mahf kot 21 let. Kljub temu ps, da zlo
rann saj činci' iz naVade in večkrat kaznovani ibičnl „o predsednika sodrug Nbrmsn' l^ftovUo zapadejo v svoj sUri greh, Je bilo
mo, če ps bo potr^bs nanesla, *se pa še kaj pogovorimo^—Anton rsbmsksr jji sdssdalk društva št. IM SNPJ in član kluba št.l 180 JSZ. __
pripravimo se sedi)?
rmiamšiaigi Pa. — Socialisti: čna stranka ima svoja- ksridldk-ts za jesenske predsedniške ve lltve. Na narodni konvenciji
7	od«t obsojertcev starih nad 50 let.
Bdlj kot nekdaj mora biti dandanes gločinec telesnMil, da treniran kot atlet. Starejša ge-neračfnrna* srečo v tem oziru zelo zaostaja i
Sai H že nasilgtvo
8	pr,Jft tako' °"P°ve Pa popplnoma, kjer •j« t raba drzno'pobegniti z avtomobilom ali motornim kolesom.
Psihološka plat problema, ki je za družbo Uko silno važen in pa tragičen, obravnava ofi. cielni komentator le na podlagi mnogoštevnih
Marsikomu se bo zato zdelo; dal statia^k' ** na Vodhigi proučevanja posa-
• meznih primerov. I^dor pozna ta proučevanja
1ve' ^,t66 da le na njihovi podlagi izreči kolu kortojiko stvarno pravilna sodba o vzrokih posledicah.	. .
in
Da ustvarja gnspodaraktf stiska inlJSp^el-
ne izrabi vsaka m^TAmAflami »ost tntove,- je dejstvo, kt ne potrebuje nobene
argumentacije. In glede vprašanja; STna? se pri prVem pregrešku brezpogojno odloži kazen in eventualno odpueti, če sO pregrešek ne ponovi, citira visoki uradnik najbolj nasprotujoča si mnenja- različnih visokih angleških sodnikov. On sam ndče na vprašanje odgo-^.voriti niti pozitivno niti negativno.
Offcielno angleško poročilo razpravlja sicer o problemu, da bi bilo traba ljudi, ki zagrešijo prvič kak zločin, zaščititi pred njimi samimi, razpravlja tudi o psihološkem problemu, ali se sploh'dado zaščititi proti svoji lastni naravi, od > govora o vsem tempa^ne ds.'
1 Slršn evropska javnost pač ne ve, da so o ,teh vprašanjih najresnejie razpravljali ameriški znanstveniki in da imajo danes Z6dinjene dfžavo najdragocenejšo m najzanesljivejšo
panje ae bodo pojavile rasne naloge, ki jih bo -trebk izvtštrti in množile se bode čim bolj se bo bližal dan volitev. Kdorkoli je sodeloval v takih bojih je doMl Izkušnjo, da nastajajo pričakovane in nepričakovane potrebe in da.se včasi nakupiči delo, ki ga je komaj mogočo opraviti.
PltV zato, ker se po volitvah ne more nadomesti kar je bilo pr#j zamujenega, je torej nujno potrebno, da se opravi sedaj, ko je čas za to. Zat vsak boj je potrebna armad*,? to je naša ar-mnKta »delavtev in farmarjev, to
je organizscija naše socialistične stranke. Glavno orožje pa je i	- ----- ----------------
njeno časopisjei S tem Je tudi Jr0!®7"6 litferflttlro' ki & daleč pred evropsko, povedano, katera je sedaj glav- ^silcatero enostransko, dttetantsko splošno na naloga vseh nažih simpatlčar- , V*™ onAih Ihtiologov, ki prisegajo le*na svo-jev" prijateljev in pristašev	Je" lastne teoHie. ra*nrfiH/\ v ma nannkU.y.
Pihm»je izpopolnitev organizacijO; Naš* klubi' se morajo po-množit I, oirt, ki so zadremali, se
morajo zbuditi oni, ki žive; se morajo povečati. Ksr smo tukaj v Canonsbur-
sejo: da bi h klubU pristopil, se je s. Radelj od seje izgubil, bi kaj dOkazal, kar je po-ired glavnim tajnikom ge-vorii. Omenjeni rojak je član unije nad 30 let^ poprej preme girske, zadnjih 20 let pivovar-»kfe. Volil je vedno socialistično, te so le bili kandidati postavlje ni. In leta 1916-20, ko sme imeli na West Allisu že soe. klub' št; 120; je pa doibval.itudi za klub bolj kakor danes marsikateri, ki W kaže za nekako bskljo west-iliAkih sodrugov.
Slabi in negotovi govori po ne lelblnl napravijo le razdor v naselbini, pri društvih in klubu; ter ?rl vsaki organlzaeiji. Ake govorimo eden čdr drugega;1 po-"avnajmo na sejah, iz oči v oči; ^ zunaj govorimo, ne skrijmo
tante v General« Asembly, in si-cer< Johvr<TrČelj in Johh l&kliž v drugem distrtktU ln Marico Te-kauc v prvem dfstHktu, nSj tč vrstice veljajo tudi za nas. Kakor sem* ie zapisal, da naše klube in vso aktivnosti moramo zelo povečati, če hočemo zmagati prfijeeenaklh volitvah.
Brez organizacije ne more biti agitacije in brež organizacije ne mOre biti uspeha. Kdor smatra za socialista, mora v času boja opustiti vssk izgovor in se mora ^ pridružiti organizaciji. Kajti če je res sddkthrt, mora Želeti stranki uspeh, ako «e od-1 teguje organizaciji pa s tčm e
Is lenkrisae pripovsdajs
Je lSSthe teorije, razpršijo v nič nepobttni do-kkki ameriških znanstvenikov.
Teoriji o rojenem psihopatičnem zločincu nasprotuje n. pr. ugotovljeno dejstvo, da je mttd ^4000 ponovnimi zločinci, pri katerih so z vso natančnostjo proučevali njihovo predzgo-<fovino in nadaljnji rszvoj, bilo 72.5 odst. nege in VVashington County triie dvomno duSevn^> normalnih, 9.1 odst. nekako Slovenci kandidat je ža retffrezen-1 na'meji in le 1ST.6 odst. duševno manj vrednih.
Gre tu za dve skupini 4000 zločincev obeh" spolov v Bostonu in Chicagu, ki so jim hoteli ^sodniki priti do dna z dolgotrajnim privatnim in uradnim poizvedovanjem in so se pri svojih sodbah ravnali vOčinoma po priporočilu urada za mladfttakd skrbstvo. Ta je pri prvem do-ktfzanem prestopku vedno priporočal, naj se I kazen odloži, ali naj se zločinci dado v zavode, •krjih upravljajo po določenih principih in k! predvsem nimajo jetniške discipline. Odda- ' jali so pa te zločinbe tudi kmetskim zakoncem, ki so bili brez otrok, pa so si jih želeli in so hkrati potreboval* na svojih'farmah pomaga- ' «ev pri delu. Izrablfanje je bilo tu izključeno, „ več kot enega takega rejertca ni nihfce dobil. Ti poskusi so traja* seVeda več let; njihov
_________.... _________, uspeh pa tje bil kljub veliki prizdttevnosti in
vira delo, ki bi gs^laMco olojšil	hUn«mfcm metodam strahotno majhen.
In pospešil. Kdor pr**l: "Skj ' Ostale pa je le neka tolažba: ndtftj odstotkov
'teh zločincev, ki so bili ponbVno kaznovani, se je vendar trajno poboljialo, nekaj tatinskih prostitutk je postalo ne deždi srečnih ; poro- / Kjerfovl intoreši no zahtOvnjo le| <ilo so sez ravnin« kmetskimi shttvi ln so leta sapfio volitev, ampak tdtft to,j letn^oprtvljkle tOžkk pdljsks dela. Iz drn-da bo sodeloval vb0ju,>sebo ofc I <2lH*U# ponovno Zasnovan Hi so posUM zs nA-— '	ljivt pisarniški uradniki v mesta in so se.znsti
pmpričevslno otresti svOjih nekdanjih zločin-skfh tovsriSev, kt so jih c vso sHo hoteli zapeljati zopet v svoj krog.	rč.
AVtb s plimkJ miuiko
Znanstven! IsbOratorijr- velikih kemičnih koneemov se trtidlfr ta čas z izumom primer- ' ne priprave, ki nij bt odpravila-s sveta bencin- '
1n »t«fip«tč izpnine pline avtomobilom. Priprava ae natakne na izpuh kakor mi-ska »zoper strupen« pitnem Skozi to masko gre motorni' puh fn se v njej sčistl, da ne zastruplja in oeiffftsja potem zraka. Idealne rešitve td nsloge še nlee našli, kor je traba najprvo rt«- ' iskati sestavo peha m dobiti za vsako njegovo 1 livarno sestavino snov, ki jo maskn-vrže. da<he , jmara^v* zrak. Stotine steklenih in gumastih cevi vodi ia motorja4 v netteto stelcIenlTir poeod, iv katerih ae pokaže sestava puh*.'- Drugod v laboratoriju pripravljaj* maske. Za prelzkaš-
bom itak socialistično volil, sem pri klubu ali prn«**, dokazuje s tem, da mtsM premalo
delefovat posvetovanj lit s*ve jo agitacijo in razumom' pomU-gaj: najti najbolJU metode; Skratka, da bo<sod^ov%l«v tej kampanji, k! je v dtnainJHi lfri-tičnih časih prav potMbha*
Kapitalisti delajo' praktično. Oni se ne udajaje v utopiaHOne iluzij«, ampak se zavoda^ živijo samo enkrat, zgradtli
si trdna tla ln mthkaA _
Kontrolirajo vlada, sodili«/ v jaštvo, časopisja vaa kar Slnii njih pohlepnosti, razred pa ar še vedno pusti njih izkoriftftsti, mesto da« bt vstal in- se tema zoparatavll. Ka jti v rokah Ima moč Iniaumč je glasovnica na volika^daa4
V^ne aa pakMP
'	Mlck^fflovenski de-, .	- - - -----------
lavskl dom priredi piknik dne 3 5?® ,0 n^knoJo ne izpušno cev, od nje pa ve julija na 11 Kile ln Dequindre ^ijo gumaste cevi v steklen zvonoe, ki pokriva rd. Peljite ss s John R; avtObU- ^ i?14 in	Ko spua« mož pri vola-
som do 11 mils rd., kjer bodi ča- n0 S*1*' m v xV™"»	aH je maska že
kaU naši svtl, da vas peljejo ns
Piknik.	Ott^a	Ce bi ostali živalic! v zvonca živi in bodri.
bi lo pomenu* da je maska zadrtata vse stru peau sestavine. Krrps«pokašets znake utruje noeti. je znamenje, da' maska is nt perfektns V plinu ao škodljive sesUvine. ki jih maska ni očistila. Živalic i spravijo aa sveži zrak, kjer si kmalu opomorsts, v dsHfmlrl pa sknMjo daix>i>oiriit I Pri aledečlh poakseih ae bo [jokauUm, da je res 11 popoln J sna in godna tajatk sn odpravo velike nadloga modernih mast
9W
P» — Vae članstvo društva št. S47 SMPJ Ue u-IJudno vabi na iseodno sejo dat ~ jsHJa ob 2» popsldu* v dvsra-1 at. Pridite vali
ni
ftsjs m aeW
rKTRTFK, 30. JUNIJA.
St<rle*
Ahfcriko smatrajo pri nas za 1 razpravljala o njegovem odloč-deželo strogih moralnih načel in' sem nastopu za svobodo ljubša-
« f__a	Aa	n l t\/\l «	*	u4"	*	h ' * ' h	h
Bi. Enake amOtre ai je zastavil ga njim tudi sin Keiu-ralarHn^ ia. Ker je bil po poklieu slikar, io imeli konservativci z nJim ?rav posebno lahko delo.. Njegovo ime so oblatili v vseh plasteh naroda in poeledica je bila, la je bil kot najbolj pregrešni 51ovek Amerike izgnan iz drža ve. Vse utemeljitve, da ne za govarja svobodne ljubezni, tem-
celino, kjer so se še najbolj ohrani^ konservativni nrav-
stveni zakon! in povsod udomačeni meščanski nAžori. Vsaj de-loma je tantkaj res tškb, čeprav samo na zunaj. Gotovo je čita teljem še v spominu, da velikega ruskega pisatelja Maksima Gor: | ,, V nobenem newyorskfem ho-telu niso hotdl sprejeti pOd streho. ker ni mogel z listinami do-|j-—wu«ic ijuLK-^ni, lem-kazati, da je njegova sprem1je-l|več le svobodo ljubezni, mu pri valka res njegova prava in edl-ltem niso poniagale. „o zakonita žfena.	L Duhovnik George P. Dr. Kor-
• iflliib" tčrrfu pa tudf v Ameri-1 dowa je bil v propagandi za avo. ki ideja svoribdtfe ljubezni ni no-1 bodo ljubezni še temeljitejši. va ali celo tuja. S tem vpraša-1 Njegova žena ga je nazadnje za-njem se je bkvila vrsta "proroj tožila prestopka zakonskih zako-kov " filozofov, m'6ž jaV*Wj nov z drugo žensko. Mož je po-žtvljenja in celo duhovnikov in begnil, policija za njim in za ka-o njem nam je ostala posebna I zen je sedel štiri leta v zaporih, prosvetna in nrkvstvena zgo-l p^av takrat nekako pa je iz-dovina.	[bruhnil* po Ameriki epidemija
•	I svobodne ljubezni. Verjetno je,
L. 1832., torej prav pred ate da se je U val—dasi v drugačni leti, je po Ameriki prvič zašlo- obliki in z.<ifugfm imenom— velo ime Johna Hatnfreya Nayfe johranil do dšhašnjih dnt in bo sa. Mož, ki je bil po ppklicu du- ostal tudf v bodoče. . . Nedavno ho^ je uštanovil v^rn^uUo ia službe odstavili sodnika posebno kdtonfjd kfeftrtnistične- Lindseya, ki je ob vsak* prlfiH ga kova, kjer je uvedel popolno- zagovarja reformo zakona ln ma nove oblike v ljubezni in za-1 pripravljal tla za'tako zvant to-konu. ženska, ki sč je pottfillil variški zakon. V ostalem si v v tej naselbini, se je s tem po- Ameriki—raaen debat o posa-ročila z vsemi moškimi v tej I mesnih primerih—s problemom koloniji. Bila je pač last vseh I svobodne ljubezni ne belijo več skupna žena za vae. Običajni | glave. Listi in revije so utihnt-
zakon so smatrali tamkaj za zastarel, ker je njegova glavna osnova—egOteetttV
Nayesovi nauki so imeli velike uspehe. Povsod so vstajate slične kolonije skupne ali svobodne ljubezni. Vsa dežela- je
razpravljala o novotarlji in re-.^vov *t« uciu, ua rtraijo icv-formatorj^vo ime—ki je danes I nd tdlBco in toHko tisoč tožb za fil« nrt uSf Hr I lrWHtMr hI lnfclrA f^nA nAL^III
le, nikjer ni več govora o njej. :Po gledališčih, filmjh in zvočnih filjnih ^e vse urejeno kot je treba in na zunaj je tudi v Ameriki vse lepo idealno. . . | Samo sodniki, ti nemi čuvarji zakona, ki so neumorno in brez 1 prestanka na delu, da rešijo let:
v induatrijah in na zakone proti nemoralnosti.
Ženska politična enakopravnost se izraža tu« v Hevilu žensk v vladni-slušbi. L. 1980 je< bilo v federalni službi afr.OOO" ieaak, začenši od pisamic do za stopnic v kongmau. v državnih tegidaturah Je bilo 166 žensk. 13 jih je sedelo v državnih senatih in šeet v kongresu.
Izven zakonodajnih zborov* se delovanje žensk čuti v razni* vo-
Mtkevc Nace:
ina stroj..
civilizirani svet tlači go-krita v obsegu, ki s
ga prej nismo mogli nikdar niti se. kakor bi morali ajbblj raaviti narodi
pr« misliti. Zdi kulturno m irske
Hkih organizacijah', ki zagovarjajo to ali onO stvar; H&rke a-
vSndru,f*
isticnt*
rržf
formatorj^vo ime—Ki Je danes	no toiilto ln toriko tisoč tožb 311
spet pozabljeno—je što od ušt do	ločitev, bi lahko točno pojasnili,
ust. Nekako ob istem času sta	v kakSni bohotni obliki se je
pričeli dve sestri "z bogato pre	prav v tekočem stoletju razvila
.......svoboda ljubezni v Ameriki —
- • /
fiiilV ■■jttj iMiliH
----Ivillini JNVflMI
pričeli dve sestri "z bogato pre teklostjo" z imenf svojih prM mož'izdajati ted&iBkfc rfcVijo; bi bili hoteir posVetltf naslov revije vsem svojim možem, bi bi! naslov seveda mnogo predolgi To glasilo je v vsem obfcegti vztrajalo v zahtevi, da na; dva * Človeka vzdržala v samo dotlej, dokler bi ju vezali ljubezen. Ko bi ljubezen hala, bf
Uspeh te propagan ogromen.
Na iatem polju se je kmalu pojavif nov propagitnr, neki M1. Ilarman iz Chicaga, ki je urejdi val dnevnik z naslovom: "Iiu* cifer." V njem je priporočal mladim poročenim in neporočenim ženskam, da imajo pravfce zapustiti svoje može ali zaročence, kadarkoli in kakorkoli bi se jim zdelo, in sicer "brez navedbe vzrokov." Za takšen kb-rak ni treba ločitve ali drugih svečanosti in fdrmaMOStf. Mr: Harman je pridobil s svojo W rijo mnogo pristašev, pa tudf mnogo sovražnikov, najbolj ogorčeni nasprotniki ao bili farmarji, ki so bili zaradi njegove propagande v veliki nevarnosti, da ostanejo preko noč brez žena. Takrat je bilo ženskega spola—vsaj v bolj oddaljenih krajih—prav malo in prav težko je bilo, najti in spraviti kakšno dragoceno bitje pod svojo streho. Zato so mraftni
pfene-1 tivno in
, .voljene. Pol ako vollln
Dne 26. avgusta 1900 so *A-merikanke po dolgi in burni borbi dobile volilno pravico, aktivno, ravno tako kot
_ iti in m u-
na borba za žen-0 pravico je bila naj. in najostrejža borba v tlčnem življenju Združenih' »V; Bil je to važen dogodek borbi za žensko enakopravnoat vsem svetu. Volilna pravica ne pomenja ničesar, ako se ne zvršuje. Zato je zanimivo ugo-oviti, v koliki meri ao ženske iz-ršili' prt&orjehO 's! volilno pTa-- iii 'kak1 vpliv je žšnskl volilnima imefVii politično žfflje-'e te dežele.
Žalit&g nfmamo uradnih^ po-......... doMiafo,
ttkov, iz katerih bi se_________
;oliko volilcev je ženskega'spola, aH blte -j^' prbeenjeno, da pri t)rvih volitvah po pridobitvi jiplošne ženske volilne pravice, pamreč predsedniških volitvah 1. 3/900, je 3« odat. upravičenih vo-lilk šlo na volišče, kar bi pome nj alo, da 37 odat. izmed vseh vo liloev je bilo ženskega spola. 0-nega leta je 2#miHjonbv ljudi volilo. Število volilcev je 1. 1924
■ ____________naraalo na 20*miirjonof ^ ^
farmarji aahtevali od vlade naj 1920 na kot 36 zapove Ha rmanu molčati ali pa I ^ Pokazuje, da narasUk jčpri-Ka pošlje kamorkoli, da bodo PiiatI v tfšvneirt čim dalje rastočemu številu volilk. 9 Težko Je rečf, kak vplfv ima ženski glas ns izvolitev tegs ali onega kandidata, ali da je žen-aka volilna pravica vplivala ne razne vratš, Je ne
akfe nacibnalL.. so' imele- precej pridobitvijo ženski vdtfiwe ^ oe, Danes vidltto ženkke, ki organislrajo v interesu n tekočih poHtfčnth aH eko,.v„,-akihf vpNklanj, Takio irtamo Wo-men's Christian Temperance U-nion^a Članstvom^600i000<žensk Id zagovarja prohtblcijo* dočim nova Wbmen Orgfcatzatton for National Proklbttion Reform,. Id zagovarja odprave prehlblelje in ima baje članstvo na milijone žensk, je jako akttvna v politična, življenja. Leagne of Wo-men Voters je druga velika or. ganizaclja, ki brez razlike strank ugovarja razne zakone v prilog Ženskaa^in otrokom.' Ta organizacija'skušatudi viiujati ^ večje zanimanje med ženskami za politično življenj«.
Na polju organiziranega de* Ihvatva jf Womena TVade Union Leavue tipičen primer organUa* cij delavk, dočim na sbeiaWm polju Jane Adama iz Chieaga aU Lillian Waid ia New Yorka pred stavi jata duh gibanja, v katerem bodo ženske vedno prihaja* le do najboljšega iaieaarl
Prerokovanja, de bo žonska volilna pravica-napravila čudeže v "čiščenju" vsega političnega sistema te- deželo, se niso uresničila.* Saj je ^naravno, 5U ae ne-Iskbšene volrtke vstopi le v politično življenje, posnemajoč tradicije političnega življenja M\ ni dvoma, da* s čšsom se poja^ vijo resnične drilavnloe med njimi In politične voditeljice, kt bodo dale novo smčr pofltlčrietriu življeinitt.i—Fw
^nrtav/r jotdmoiii' dižoi bodo
plapolale v stadioni oitmpJ*«* v Los Anfrtoau, kbbo VsUki stle-tičhi festival svečano / otvorjert dne 30. Julija. Dva tM& atletov is vsega sveta se uaeiezi inr sis» vnih mednarodnih tškaM. ddst-najst dni in^nb« bodO sledile tekme v štirinajstih vrstah atletike.
V pričakovanju ogromnega navala občinatva so zgradili ata* dion za 400,000 gledalcev. Zraven so zgradili začasno vaa za mednarodne atlete tekom njihovega bivanja v Los Ahgeleeu.
Začetek olimpijad gre nazaj v starodavno zgodovino. Grki so imeli svoje ollmpijade, vsaka štiri leta in po njih so šteli svoja lata. Po koncu rimskega cesarstva ao ollmpijade prenehala in ošivljene so bile zopet 1. 1807. Sedaj ae vršijo vaaka štiri leta v kakem meatu na svetu In predstavljajo največji svetovni atle-tlčnt In športni d6gt>dek.
MOSKVA
[ i4om
utihnili njegovi sirenskl glasovi 0 8V0b<Ktf v ljubezni in zakonu.
Kot prva žrtev svojega pre-pričanja je padel nadarjeni . u^en, Nayes. Bežati jd mor
v Kanado, ker bi
in
—- — ga bili sicer I
vtaknili za mreže. Harman je'dvon,no-
v	In računal, da
Ka b« v,soka starost 76 let ob-^i oval. prenaporne kazni v za-^r , Toda ogorčenje javnosti
moral KZ*"*0 In aUrtek *
S k,JUb vaem žilnim
J^mam v zapor, "Lucifer"
i« n^hal izhajati.
ii!	pa mlall
niso mogla
uMavl« iJk®alu P° n^*ovl «	Seblin
prof? *' kf Je ***** pozneje i
C	v ^eagi.
odločn
Prvi kongres, pri izvolitvi katerega so ženske sodelovsle, je »prejel zakon (Cable Act), ki daje ženskam državljansko prsvi-co, neodvisno od moževe, tsko ds Ameriksnks ostane smerišks državljanka, ako se poroči z I-nosemcem. Mednarodni problemi so vzbudili zanimanje volilk v zadnjih desetih letih. V tem pogledu je treba samo pomisliti na delovanje L1ge volflk (Leagttt of Wbmen Voters), ki energično zagovarja vstop Amerike v Svetovno sodišče in drugs mednarodna vprašanja.
V posameznih državah Je bU ženski volilni glas že večjega
r^al obstoi-STJT.iT	ženski volilni glas že večjegs
k da e v tvi v h	kot v t«™*
^uirtng.	r,tl "	Ji. Treba Je poaHaNtt na raznr
l'mj n.t.L.^1 .	državne zakone, tičoče ne pravic
ivaJ nato iir! / u f1 ie if"	m<*' **n ,n oifok in Odpravo raz-
vornik svr ^no N1^" kf	nlh določb, glede katerih so se neL,jubetnl P°®or-| ženske čutile zspostavljene. Zen-
iL^ta i. ^ . Javnost je	ske so imele tudi vpliv ns regu
P» njegovi smrti	ladjo dela otrok, zaščito
krizo najbolj občutij. sramotilno za družb akoraj, če trdimo, dš mora pes človeštvo, ki je a pomočjo ogromnega tehničnega napredka postavilo gospodarsko in družabno življenje na pove temelje, tr-peti zaradi bančnega slatema, ki smatrajo ^elo duševni prvaki lanašaje propadajoče ganeracU e kot^edppgoj in začetek-bolj-ih in lepših časov.
Zaradi krize propada ogromno šttvHo ljudi v mizerijo in izgublja vaakrlno možnost goapo-darsko in moralno opore ter ae potaplja v sivi masi "lumpen-proletarlata." Meščanske ared-nj|, kaste, uradaiki in name* Wencl, ki so se prej drušabno dvigali visoko ^>ad Industrijskim In drugim delavstvom, se poču-Ayonaenkrat v negotovosti; vijo, kako ae bliža propad, pa aačenjaio polagoma uvldevatl, da tudi sami niso nič drugega kakor le delavci, ki jim raš« kruh negotova ueoda. Pripadnost med delavske vrste namreč nl odvia-na od tata, ped kakšnim našlo-vom se prejema plačilo za Izvršeno delo kakšne vrate-Je delo, marveč la od Uga, če Je kdo primero dati avojo delovno silo komu dragemu na razpolago proti plačilu ali ne. To zado-etkje. In vaak prejemnik moade aH plače j« 4«laveo, oairoma na-iac, kar običajno oanaču-je«^Bea b^dja proletareo. (i Zlasti srednje msščaaake ka-ate, ki se enako prizadete po kriti, so tfete, ki iščejo krivde kri-a»jV;alB»falk iavirlh in menijo, da so krivdciTle odkrili. Vaak ga-spodarski (a politični šarlatan i^Jde v tej, dobi nejasnosti poj. mov lahko tudi svoje učenee. To dokaauja pojav narodnih eocialt-atov y Nemčiji in drugod.
NI torej nič čudnega, če ae v h raamerah pojavlja misel; da fci ae a uvedbo produkcijakih metod pred pol atoletjem ozdravilo družbo, če bi aopet uvedli primitivno ročno delo inr izločili vss tehnične isaivdbe in iaume ter uredili prastaro harmonično skupno življenje, ds bi s tem prtžN zliti čait. UUMitlČnt na-črti angleških strojnih rušflcev ae; danes pojavljaj* v stoterih ra«Hčnth varijantah v možganih mnogih ljudi. Zlsatl t rt ve prena. irtfene ln breinačHn« raclonali aaeije; nesspoafent, se prepogo-atoma mnenja, da je danažnje krile kriva spontana velika me-hanisacija*? delovnega prooaaa, Prav tako, kakor pred sto leti, se mnogim adi, da je atroj aa-vratni ropa^ ki Je krivf da ao prišli delavci ln nameščenci ob delo In kruh. Zopet, kakor pred ato leti, žive ti ljudje v nadl, da >0 rokodelstvo upropaatllo te |atrqje — roparje. Ravna črta vedi od angleških etrojnlh rušil-cev, sestradanih tkalcev preko orjaških gorovij po vsem. svetu v letih 1080 do 1932.
Take pojmovanje gospodar-
ako krize Ima avoje varoke v ne-ved nosti in nepoznan Ju gospo-darskep^' razvoja. Kljub petde« aetletnemu delovanju delavake-ga gibanja, kljub zaporednim vo-Ulnlm borbam ia raak#akju te-gfr pvooeaa po socialističnem gt-banju, še vedno manjkk množicam jaaen pogled v labirint go-epodarske 'umetnosti." In to Ja aeveda le prav vaem onim, ki |. majo interes na tem, d4 prevale jea6 prevaranega ljudstva na atroje, češ, da ao ti krivi njih bede. Le nekaj je rea; to nam reč, da je prenagljena radona Hmelja deloma kriva današnji bedi, ker se nl aporedno poakr-belo aa prothArepe. Nf se krajšalo delovnega čaaa in organlai-ralo- konzuma. To ae pa nI agodl. Io aaradttega, ker ae je racionaft iaaclja izvajala le'v avrho pove-čanja proflU, niti ne v svrho boljših ladelkov ali oalo v svrho njih pocenitve. Krivda torej nl
v preprostejši mehanični izdelavi blaga, pač pa v okolščini, da prihaja mehanizirano izdelovanje produktov v prid le lastnikom atrojev in tovarn. V^a dobiček se steka v njih žepe, množice pa prejemajo vedno manj in vedno'manj ljudi je zaposlenih. Krivci kriae, zlasti socialne, niso torej stroji, mrtvi stroji, smpak družabni gospodarsk sistem, ki dopušča, da se ob dobri konjunkturi gromadijo o-gromiii dobički, ob zaatoju konjunkture pa lati alstem pušča delavstvo, da strada, čeprav so se nagromadiM dobički in blago.
1 sprememba togi, gospodar-akega sistema ae ne da doseči od danes do jutri. 0 Um smo pre-pričani vsi. Vsekakor ps mora. mo vedno in povsod poudarjati, da današnje gospodarske bedo ni kriv tehnični napredek in niti ne avišanja produkcije, pač pa
m mjm
breanačrtae ladšlovanje in dej-atvo, da se nahajajo vsa delovna aredstva v, rokah družabne pk-ati. ki nima/pred očmi splošno-ati, ampak/ le svoj dobiček. Ta ■Utem je potreben korekture, temeljite korekture v prM aploš-noati, to jt,v pr|d socialna ekai-alence množic, ki uatvarjajo dobra dejansko I9 aa človeško druž. bo. , v
?iyUenj»( človeštva se nmra orfanlalratt po načrtii, tako tu-d».*yega goapodaratvo. Hrea teh predpogojev na more biti — r<* di v gospodarskem življenju.
■ > D. P, "^^Hl tudi far-
Harlan, Xy. - Ako tečete djUU v pjmjjgovniku, morate obdelovati tudi vrtove, aa glasi
RAZRKVESTI
Uavet centov njuroprt državnik
|Mnoxville, T|nn. — Poslanec J. B. Gervin ja predložil v dr-iavni postavodaji osnutek, da mora biti mlnirpalna mezda na-\ a d nega delavca, ki je upoalen pri gradnji državnih caat in drugih projektov, 16 centov na ure.
Nekateri poslanci ao oporekali predlogu, češ, da je taka mezda prenizka. Gervin je odg^to-ril, da mnogi kontrak^orji, ki I-majo državne pogodbe, plačujejo sedaj en dolar za enajst ur dela na dan, ali devet centov na uro. Večina teh delavoev prihhja a farm, kjer so mezdo še nUJe kot pri gradnji državnih del.
Strah pred rde&arjr
San Kranclsco, dal. — DrŽav-
■ --------- --oye, se glas!
dtfcre* £C»Tway dbal Co'n Jcompanlja je omeJJIa obrat v avojUi premogovnikih na dva dni
V todnu in daja vsakomu rudar-•enifltje, dd j» obdeluje.
Ju koa Mno, lemu In val' Mlzerljk
Mnogo rtidarje
n val',tri
S
»•pHe avojo uf
v aa je uprto
•o /agublli dela fil Je velika,
elie	'I----
dajejo ni kake podpore.
ne avtoritete ao ae ailno praatra-šile, ko ao prejele pismo od neke nepoznane osebe, v katerem je [bilo rečeno, da komuniatl pripravljajo naval na dH. orožarno a namenom, da zaaeža/o orožje. Takoj so odredile močne vejalke oddelke, ki ao zaatražlll orožarno, daal nl bilo nikakega dokaza o taki aarotl. V pismu Ja bilo dalje rečeno, da ae komimiatlftna propaganda širi tudi med vojaki in da ao mnogi poatal! rdečkarji.
Boj proti verižnim trgovinam Boston, Mass.—Mesta v tej državi ao pričela 1 intenaivno kampanjo proti verižnim trgovinam in atavijo jim vaakovratne »apreke na pot, da preprečijo ražirjenje. Vorižne trgovina ao v zadnjih par maaeaih priailUe veliko število neodviaiiih trgovcev, da ao morali zapreti avoje prodajalne radi konkurenca.
t"
Lee Angelo*, Oal. - Trije breapoeeini delavci aa biU ranjeni in več aretiranih, ko je poli-elja navalila nanje, ko a^ uprl« zorlli demonstracije p»ed ura-doifl pomožne postaje.
Po naavetu komunlatlčne ln-ternscijonale avetuje moskovska oficijelna "Pravda" nemškim konhmfetom, naj premen j a jo fronto in apremenijo taktiko. ^Pravdi" ae zavzema za enotno fronto med komtmleti, aoUjal-nimi demokrati ln delavci Ižven strank, v boju proti faMimu. Nemška komunistična strinks mora, tako piše list, svoje vrste reorganizirati. Kajti k mali bo prflM čas, kotV dčlsvstvo morilo svoje sOcijslne prldUltve in plače braniti pred kafMall-stičnimi mogotci.
Ds so komunisti ie prei desetimi leti prišli do tega sjtttna-nja, bi dsnes v Nemčiji ne tri-iimfirsls reakcija.
tušu
Česa bi se pri tem ba&?
T izmed 10 jih vdihsva vede-OBtali y delajo tO nevede!
V nekem podeželskem nmstu je tožil lekarnar o slabih časih.
—	Kako pa to? AJI nl v mestu nobenih bolnikov več?"
—	Se preveč, je rekel letsr-nar žalostno, — toda odkar sam se z zdravnikom sporekel, jim zapisuje nalašč le mleko In svež
Au
«"«*)*	Of
AH vdiketsff M. Hlkarsu?
0	S 11*« tfUml	ki
1	to mk— W0*» p» USA
o r
WAAAVUAjTi HA LUCKV S T f* * 4mm L*h «m4* mm
Vsak ksdilše sU kadilka vdAš dtf dlam. Id «s potegne is ti«*«*
la ksr vdihavam - Ud*« fstevt • bedite popobMe gotovi . ds js din
UH-dbJ* sš Mle limsnjia«
Upton SMair:
Sto procent
Proepeto prevel Buri
' Dvoril ji je ve« dan in ji pomagal sdresirsti ovitka in okroinice sa Gooberjev hranilni komitej. Marljivo je delal, aamo da je smel sedeti poleg Jennie. pobožati njeno roko in ji šepetati strastne besede. Veselo razburjenje se ga je polaičalo, njegovo upanje j# naraščalo — pa je sopet splahnilo. Vedno ia vedno je naletel ob kamenito steno in dalje nI mogel. • Peter je spoznal, da js bilo McGivneyevo pri-povedovanje o svobodni ljubezni velika pomoto. Mala Jennie je bila kot druga dekleta — njih ljubezen ni bila svobodna. Mala Jennie je naprimer hotela moža. Kadar jo je poljubil, je pričela govoriti o poroki in on se ni drznil priznati svojega naklepa, da ne bi vsega pokvaril, Tako se je moral posluiiti metode, ki je bila stsrejls kot socislfetični nazori. Dvoril je mali Jennie ne po načinu človeka, ki veruje v svobodno ljubezen, tenfreč kot mož, ki je vse dneve sam s sedemnajstletno deklico in jo ' namerava zapeljati. Priiegal ji je, da se je nesmrtno zaljubil, da si poliče delo in bo skrbel zanjo. Zatrjeval ji je, d* ne more živeti bres nje ter da trpi strašne muke. Izrabil je njeno dobroto, njeao nedolžnost ter njeno revno in ubogo tenkočutnost, ki jo je privedla do tega, da je verovala v "pacifizem", "altruizem", "so-ciallzem" ln vse ostale "iztoe".
V neksj tednih se je Patru posrečilo zsvzeti malo Jennie. Kako srečnega se je počutil! Peter je imel sedaj svojo prvo ljubico in domišljal si je, da je rojen za detektiva. In sedaj pozna pravo pot, kako priti na sled vsem isj nam Gooberjsvsgs slučaja I — • In ras, kmalu ss mu jf posrečilo izvedeti prvo tajno. Jennie je bila zaljubljena in bila je hkrati pijana ljubezni ier je tako Izpolnila vaa Ouffejeve pogoje. Jennie je gov<yila resnico.
Jsnnie je ssdels Petru ia kolenih, pripovedovala o svojih srečnejših otroških letih, ko sta še živela oče in mati — predno sta se ponesrečila v tovarni in omenila je tudi mladega moža s imenom Ibetts.
"Ibetts?" je vprašal Peter. Silo je čudno ime in dozdevslo se mu je nekako znano.
"Neki bratranec/' ja rekls Jennie. - "AH ga pot nam T ja vprašal Peter ter iskal po spominu. "Ne, nikdar ni bil tukaj." "Ibettsf ja ponovil, še ledno tipajoč po spominu. Nsnadoma se je domislil. "Alf mu ni Ime Jack?" t
Jennie je ta trenotek umolknila. Pogledala je Petra in ta je opazil, da je prestrašena. "O Pater/' ja iapetala. "Ne bi smela tega povedati — nobeni živi duši ne bi smela tega izdati/' Peter bi najraje zavrisksl od vssslja. Da bi skril svojs razburjanja, ja zaril glavo v dekličina prša. "Ljuba preljubs," js mrmral. "O Pater, kajne, U si vedel?" "8eveda," se Je smejal. "Nikomur ne povem. Lshko mi zaupaš."
"Gospod Andrews js zahteval, da ostane tajno," js nadaljevala. "Sadie in jas svr morali priseči, da tega ne poveva živi duši."
"Tega nisi ladsls; slučajno ssm zvedel. Ne govori o tam in nihče ne bo vedel. Ca bi se pa la zvedelo, pa si ne delaj očitkov. Vsak bo mi-sili, da ssm Jack Ibsttsa sposnal v jstnišnici."
Pater jo je poljuboval in ljubkoval, da prikrije svoje zmagoslavjs, Jennie pa je med tem poaabiia na svoje skrbi. Izvršil je Guffejrjevo nalogo, odkril je največjo tajno v Gooberjevem procesu. Vohun jatnlšnlce v Američan Clty, ki ja obveščal branilni komitej, je bil Jack Ibetts, jstniški paanik, bratranec obeh sester 1
Dvafekto poglavje
Srečno naključje k Petru pripomoglo, da ss je še isti dsn sešel z McGivneyjem. Svoje tajne ni mogel obdržati celo noč ssm zsse. Oprostil se je pri sestrsfr, zlezel skozi kokošnjak ter hitel proti American Housu. Ko je stopal, so mu možgsni mrzlično delovsJi. Dobro se mora prijeti lestvice blagostanja — popustiti ne sme.
McGivnsy je že s.Petrovegs obrsza bral, da se je nekaj pripetile* "No in V' ga je vprašal. "Imam!" je zakifcal. "Kaj?"
"Ime vohuna, Id ie v jetnišnici!" "Kristus! Mislit* resno?" "Ds." "Kdo je?"
Peter je stisnil pesti in zbral vso svojo energija "Na j prvo," je rekel, "se moramo pogoditi Gospod GuffCy mi js obljubil plačo, ni pa povedal, koliko dobim in kdaj."
"Vrag," je odvrnil McGivney. "Ako res veste ime vohune, potepi si he delsjte nepotrebnih skrbi."	^
<tZe prav," je glagno mislil Peter. "A jaz bi vseeno rad vedel, koliko dobim in na kak na-
čin.%	7 ;
"Koliko pa hočetet" ga je vprašal mož s podganjim obrazom. Dpzdevalo se mu je, da se po podganje skriva v kot. Njegove črne in ostre oč| so opazovale sovražnika. "Koliko?" je ponovil.
Peter se je trudil, da izrabi priložnost. Saj dela za največjo ln najbogatejšo družbo v American Cityju, za železniški trust. Ta pk je bil vreden stotine milijonov. Peter ni natančno vedel, kolikokrat po sto; vsekakor lahko trust to tajno drago plača.
PROSVETA
je še zmerom držal
>vk- _
"Miss Leslie, minuto imam še časa in bi vam rad nekaj dal. Ali hočete postati moja žena? Da bi vam kakor drugi dvoril, mi primanjkuje časa. Ps saj že dolgo veste, da vas ljubim. Torej . . . Odgovorite hitro, ker imam še dosti dels. Ti ljudje," pokazal ji je brzojavke, "bi radi takoj odgovor."
'Toda . .. ali... kako ste rekli?" se je začudila miss Leslie in vstala.
"Ksj ne razumete? Hotel bi, da se poročiva", je nestrpno ponovil MaxwelL "In sicer čim prej. Zato sem tudi zdajle prišel k vam". Pri vratih ; se je začul Putcherjev glas: "Mister Max-well .:."
"Recite, da takoj pridem'', je | nervozno odmahnil. Maxwell. "Nu, miss Leslie, sli hočete?" je nestrpno ponovil.
Stenotipistka je nekaj časa brez besede gledsls svojega šefa, potem pa so ji stopile solze v oči; nato se je zasmejala in mu ovila roke okoli vratu.
"Ah, ti neumni posli", je vzdihnils, "vse pozabiš pri njih. Ali . . . da si mogel tudi to pozabiti ... Kaj se res nič več ne spominjsl, Harvey, da svs se Že snoči ob šestih poročila r'


K meni je prišel neki mož in rekel: "Bojim se, da me ne čaka živčni razstroj!"
In jaz sem rekel: "Drag luk sue! Nemara bi se dalo ceneje napraviti?"
In on je rekel: "Ne smeš misliti, dasi ga želim!"
In jaz sem rekel: "Zakaj pa potem 7"
In on je rekel: "Ali so mar tudi taki ljudje, ki si žele živčnega razstroja?"
In jaz sem rekel: "Prav gotovo! A zakaj si ga žele, ko je toliko boljiih stvari?"
On je rekel: "V sanatorij bi šal."
In jaz sem rekel: "O njem i-mam najboljše mnenje! To je nekaj za ljudi, ki so krepki in adravi, pa ne za ljudi, ki jim grozi živčni razstroj!"
In on je rekel: "Kaj bi mi torej svetoval?" In jaz sem rekel: "Nihče ni še
"-Govoril sem z mu povedal, kaj In on je rekel: -"Za-Boga, da si srečal pamet-človeka. Zdaj pa pojdi in se ogibaj zdravnikov! Račun ti bom že poslal in ti bom dovolj naračunal, da boš verjdl, da si dobil dober svet. Kar pa se živčnega razstroja tiče: Pozabi nanj T ,
Za kratekčas
Razlika med zakonci
—	Ti si privoščiš vse, vsak mesec imaš novo obleko, zabavaš se, jaz moram pa štediti.
—	To je fcisto v redu. Jaz sem se omožila z bogatim možem in si lahko marsikaj privoščim, ti si me pa vzel kot siromašno dekle in moraš torej Atediti.
I	-'.a' < v*
umivanje
pa počel, Mihec, da umazane roke? „ obraz sem si umivaL
V šoli,
..._	m „„ Nadzornik: Ali imate tudi ab-
z delom prišel do živčnega ras-1normalne otroke v razredu?
ČETRTEK,
' Najmočnejša magneta
Profesor: Imenujte || najmočnejša naravna magnet
Jtudent: SveUolaskeTTrt
e
ZM|Dr<* "Jwv zagovornik
di če boš tajil, da si ukradel no?
—	.Seveda vem, v pekel prt. dem m cvrl se bom.
—	Res je. Ali pa veš tudi kai se zgodi, če tatvino priznaš *
. - fudi to vem. Pravdo bova
izgubila.	*
*
Uspeh
. T yeer?jl8fn} P®1 v kabaretu m da si videl, kako so mi ploska-
—	Verjamem, saj imaš zabuhel obraz.
Skromen berač
—	Ali imate morda kakšno ponošeno obleko?
—	Imam jo, toda
nosim
jo
Smotka (zamira
"Mislim, da je ta tajnost vredna dvesto'do-
i
larjev," je odvrnil.
I "Razumljivo," je rekel McGivney. "Toliko boste tudi prejeli."
Peter je začutil strašno bolečino v srcu. Zakaj ni bil drsnejši in ni zahteval petsto dolarjev? Da, še celo tlaoč bi si jih lahko poželel ln se tako osamosvojil. "Torej," je silil Mc0ivney, "kdo je vohun?" Pater je zbral vse sUe ln kričal, da bi si s tem pridobil vsč poguma. "Najprvo bi rad vedel, kdaj prejmem denar."	; * » • >
"Ljubi Bog," je stokal Mctiivne/. "Imenujte najprvo ime. Vaš denar boste že prejeli. AH mislite, da smo galjufiT"
'To je vse lepo," se je branil Peter. "AH gospod Guffey mi ni dokazal svojs naklonjenosti, Roke še dsnes ne morem prav uporabiti."
"Zvedeti je hotel le nekatere podatke," ga je tolažil McGivney. "Smatral vas je za atentatorja, zato mu ne smste zameriti. Imenujte ime vohuna in skrbel bom, da prejmete denar."
Pfter ni popustil. Bal se je sicer McGivney-jevega podganjega obraza, srce mu je burno utripalo, a vztrajal je pri svoji zahtevi. "Najprvo hočem videti denar," je zakrknjeno ponavljal.
"Kaj pa za vraga mislite, da smo?" je vpra-šsl drugi. "Mislite, da vam damo najprvo denar, potem bom pa slišal kako napačno Ime ln vi nam pobegnete?"
"Toga ne bi storil." "Kako naj to vam?" 'Tudi nadalje bi še delal sa vas." (Dali* nrmeiai i

0 0 0
ki je bila pred krlaa
Napisal O. Hesry Prvi prodajalec v borznem kontoarju Harveya Maxwella se nI malo aačudil. ko Je ob pol devetih zjutraj zagledal svojegs šefa, ki je prišel v pisarno s mlado stenotip^tko miss Uslle.
"Dobra jutro, Putcher", je Maetno pozdravil Maxwell la se-del sa pisalno mizo, kjer ga je še Čakal kup pisem in brzojavk.
Mlada dama je delala v pisarni že več ko leto dni. Bila Je dosti salsjša. kakor ne spodobi ta navadno stenotlplstko, IA njena preprosto siva obleka se ji je ksr preveč podala. To pomladno jutro je bila le poaebno zapeljiva, n)ene velike oči ao sanjavo srle v svet ln črto okoli uet je izdajala, da ae Čuti nenavadno srečna. Putcher je bil malo saljub. Ijen vanjo, In je te reči takoj o-pasli; tudi njeno nenavadno ve-denje je abudllo njegovo posor-noat. Nameitu da bi šla kakor drugače v sosedno aobo in sedle aa atroj, se ksr nI mogla odtrga-ti od Maxwelk>ve pisalne mise. ftaf je to opssil In je aeatrpno
cher-f je vprašala prvega pro-dajalca, "aU vam ni mister Max well včeraj nekaj govoril, da vzamemo danes novo stenotlpi-stko?"
"Da, na mojo veliko žalost", Je pritrdil Putoher. "Zato sem tudi že naročil neki agenturi, naj nam pošlje danes dopoldne nekaj vzorcev. Ura je devet in čudno, da še nikogar nI."
"Nu, pa bom za danes še jas odpravila najpotrebnejše, dokler ne pride druga na moje mesto", Je menila miss Lealie.
Borsnikove minute vise vaak dopoldan kakor na gonilnem Jermenu. In Harvey Maxwell ie 1-mel danes še poeebno dosti dela. Telefon na nj< govl pisalni mizi je napreatano brnel, poštni ali •»o si kar kljuko podajali s pismi in brzojsvksml, nameščenci v drugih aobah ao skakali sem ln tja kakor morharjl, kadar ae Pripravlja k nevihti, venomer ao prihajali ljudje v šefovo piaar-no, eni veselih, vedrih obrasov, drugi razburjeni, (n vsakomur je moral Maxwell odgovarjati, vsakogar bodriti ln miriti, go-
Iz Havane na otoku Kubi poročajo značilno Vest: Henry Clab, znani izdelovalec najfinejših havanskih smotk, hoče svoj obrat zapreti. Vzroki, ki so ga privedli do tega, niso samo lokalnega značaja, temveč splošni. V vseh deželah sveta je v zadnjih letih potrošnja smotk silno nazadovala: v Avstriji n. pr. od 1. 1929. za celih 80 odstotkov, v Nemčiji v zadnjem letu za 16 odstotkov, na Češkoslovaškem sa 17 odstotkov in na Francoskem, kjer je gospodarska kriza doslej še najmanj občutna, za 12 odstotkov.
Kaj prinaša to spremembo v svetov ju sinjega dima? Tu bi bilo treba navesti celo vrsto vzrokov. Nekateri So psihološkega značaja. Dobra smotka zahteva tako rekoč pokojnega in s seboj zadovoljnega kadilca, ti pa so v današnjih časih že zelo redki. Modemi človek v svoji nervoznosti nima časa za dolge, udobne užitke in površna cigareta, ki jo po ttteatu dimov zažene stran, mu mnogo bolj prija. Poleg tega je cigareta neprimerno cenejša od dobre smotke in to je v času sffloAne gospodarske krize velik razlog. V ostalem je dala največjo pobudo za Izumiranje cigare svetovna vojna. Vojak takrat ni imel časa, da bi cigaro pokadil do konca in če so ga postavili pred alternativo 36 cigaret ali 6 cigar, se je razumljivo odloČil sa prvo.
Po vojni je zmanjšani kon-sum smotk ostal na neki višini nekoliko let, v zadnjih letih pa je začel, kakor rečeno, brzo nazadovati, v Nemčiji sporedno s padanjem konsuma piva. . To kaže, da je gospodarska kriza, ki zahteva od ljudi omejitve vsakega, količkaj luksuznega
stroja in nobena granata ni še povzročila živčnega šoka. Ce bi meni grozil živčni ramtroj, bi vsak dan osem tir trdno delal in Vsako noč osem ur spsl in trikrat na dan jedel in razen tega hodil s prijatelji v naravo. Doktorjev fn bolnih ljudi bi se kar se da ogibal in se družil z zdravimi in bi tako postal zdrav ko le kdo;"
In on je rekel: "Vid* se, da še nikoli nisi imel živčnega razstroja/'
In jaz sem rekel: "Tudi se vidi, da ga nikoli ne bom imel."
In on je rekel: "Kaj nimaš nič živcev?"
In jaz sem rekel: "Cuj: Preveč imam živcev, da bt si sme. privoščiti živčni razstroj. fcihče ne bi smel doživeti živčnega raa-stroja, kdor ima manj debelo kožo kakor nosorog!"
In on je rekel: "Kaj bi na to zdravniki rekM?"
In jaz sem rekel: "Zdravniki bi rekli, da imam popolnoma prav. Da, in čas ni več daleč, ko pridejo živčni razstroji čisto iz mode in bodo prihranjeni samo tistim, ki bi se radi rešili sodnikov ali pa
In moi je šel in nekaj dni nato sem ga spet srečal in je bil videti boljA
Učiteljica: Da, gospod nadzornik, celo dva.
—	Kako ste pa to spoznali?
—	Pridna sta in rada se učita;
•
Moderni berači
—	Ali niste videli na vratih tablice, da je beračenje prepovedano?
—	Nisem, ker sem prišel skozi okno!
FARMA NA PRODAJ '
Prodam 178 akrov farmo, 8 sobna hiša, štala 42x44, 11 krav, 3 teleta, dva konja in prašiče. Vse potrebno orodje za obdelovanje farme in vse pridelke na polju. Mleko se daje v mlekarno. Cena za vse skupaj le . $6600. Polovico plačate takoj, ostalo na lahke obroke. Ako katerega veseli, naj pride osebno sem pogledati ali pa pišite lastniku na naslov: Mike Brunecz, R. F. D. 1, Sugar Grove, Pa.
__-(Adv.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije ln le Paasbno Hat Prosveta aa koristi, ter potrebno agitacija svojih drnltav In Oaaatva la aa propa gando svojih Idej. Nikakor ps •asa propaganda dnfclli pod parnih organizacij. Vsaka ar* ganizadja haa običajna avojo gM)e. Torej agitatorični dopisi la naznanila drugih podpornih oiiaafaadj In njih društev naj aa ne pošiljajo Usta Prosvst*
-- Morda pa imate ponošeno. Tudi s tako bi bil zadovoljen.
zboljSan, neprekosuiv
NAPREDEK!
ZDRUŽENIH DRŽAV VOJAŠKE
Militariitične Tourneje
L Sedaj vsak voier ob 8. uri DO 4. JULIJA
SOLDIER F1ELD
mi*. brlUntrn umrtnl
ZAKAJ BI BILI BOLNI?
Zakaj bi trpeli na revmatizmu, na ledvičnih boleznih, nadležnem gtavo-i ju m bolu' 4oWn,h kamenih, na Jetrih, za-
^^gF1" nrHu .H	m.. »
Opllite arvojo bolezen in pSltJlte 10c sa vzorec dr. Miehaelove ALL HERB TONIC, ki je pomogla tisočim. Pilite ali pokličite Dr. Michael'® Health In-■titute, 4746 So. Azhland ave., 3842 W. 26th St, 1206 Milwaukee ave., 6429 S. Halited St, ali glavni urad 1S48 W. North ave., Chieago, 111.
— (Adv.
Mrrici
pr* M UU
CENE SO ZMERNE
Fnfcka*. ihimj
PrM*n«tljlr«, drmne
•fni TMK« « «mi
~CWfM:o Dali? TrUhm. ***** T	W«W hi vW«ii Met«
PNMllvt.	—E»«nin» American
PHak« eraMM«Mj« Cblcaianam. poaa.n. potHitr* HMtok« Gaarga Waakin(un.,
—CMcac« Dallr Nawa Staaamiki Ckieaca M m ,m*H M ^irtafcla. katoraca U4o priil, tWaM Sracl Milja 4mM. -Herald Eiaailaaf
20,000 SEDEŽEV PO 50c OTROCI 8AMO 25c VELIKE PRESENETLJIVOSTI UMETNI OGENJ NAJVEČJA AMERIŠKA SLAVNOST WASHINGTONA
VSTOPNINA. 6Qe, 75c, <1.00,
PoijiiiiiMi
'Sinam
!'159
TRETJ RAZRED
Moderna udobaeet... Ne-prekosljiva služba ... Te-denaka odplntja is New Torka . . . Pripravne ia hitre ftelesaiike zveze ed Hamburga da Jagoslsvlie.
Za Kiuaila veraiaJU acaata ali
Hamburc-Asehcan
in
Kiaklcaa Ara..
"Damo poillja agsnturs dobavljanje stenotiplstk." Maxwel1 se je napol obrnil,
n ŽZr * vprUal ln ntmr" I užitka^ vendarle glavni Vzroki
, , „ ,	izumiranje cigare.
' J9 Ponovil Put-	Najtežje zadeva ta pojav se-
cher. ISaj ste mi vendar včeraj	veda havanske izdelovalnlce
^"f"1'	smotk, ki so najbolj Uvele od
Ali ste pri zdravi pameti?"	eksporta. Evropa pa je za tak-
je vzrojil Maxwell. "Zakaj naj	ien import spet prerevns. Si-
bi vam bil to naročil? Ste spet	cer pa je slava teh smotk Uvela
narobe razumeli, he? Miss Le-	is dolgo čaaa od slave, ki so jih
sile Je le leto dni pri meni in	uilvsle prejšnje stoletje. Med-
sem s njo popolnoma zadovo-	tem pa ao tudi evropske tovarne
Ijen; ftla bo Aele tedaj, kadar se	posnele kubanske iadelovalne
bo njej zdelo. Pri nas ni nikake	metode in so postavile na trg
stuibe na razpolago, goapodič^	izdelke, ki ne zaoetajajo prav
na", se je obrnil k deklici, "vi,	nič sa havanskimi. Tsm tovar-
Ptttchcr, pa glejte, da naročilo	nam pa kriza v konsuipu smotk
takoj prekličete."	ne bo ikodiA ln jkn je morda
"Zdaj ne sprejmem nikogar	Smotka je namreč
več!" je rekel Maxwell prvemu	ro*«n Izdelek ln zahteva zato ve-
prodajalcu, ki je zaprl vrata za	,iko ^Uo, cigareta ae iideluje
seboj,	čisto maAinelao in vrle veliko
"Stari ^ vaak dan bolj rastre-'	^ dobička.
TELEFON ROGKWELL 4904
TISKARNA
SPREJEMA TSA
*	««.	' '	i f r
v tiskarsko obrt spadajoča dela
JK ^ŽŠS VtM!fW	^^	koMrK letaka
pen", je sagodmjal Putcher na sproti knjigovodji.
Maxwall je atopil a polnim lo-pom brsojavk k odprtemu oknu in fteljnb saeopel topli pomladan-
^Kal pa je?"
odgovitrila, na-S uemavom obrnila i aobe. M »eter Put-
kontoar je bil verna slika vss-kodnevaags vrvenja na,borzi.
Okoli pokinr v a se jo^to vrve-nje nekoliko poleglo. Tsdaj je aa-gledal Maawell pri vratih v svojo sobo lansko poataVaa zlatimi liumii ln črnim ♦j.mHgktlm kkv btikom. ia Putcher. kf zraven nje, je javil:
Met la lana-*
2ena je neaadovoljna in pravi svojemu vedno inpoalenemu moftu:
r Ef>lfrat< U mormm. modi — Za to nimam čaaa. duftica.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJ\J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
'Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarna Caae zmerne, unij ako dalo prva vrsto
voril je hkrsti s svojimi oblsko-^HrlnUdi. Pri tem je celo is tre- Luk mui ^i« * valcl ia na tele/onu; Msxwellov nutek oosabll n. .lu	I , N,tl	Posvetil
pa infomadje aa analov;
skrbi. '"Tako ml svetega Jurja. lepo je danes,** je rekel in spet globoko saeopel "Sa danes moram to opraviti, kar sdajle jo povprašam."
ftal je v soeednjo sobo in ob-stol pred »tenot Iplatko. ki ga je s smehljajem pogledala. Naalo-
' ml •• je na njeno mixo. V roki
Ves svoj čas moram porabiti, da MaluAim dovolj denarja sa tvoje zunanje življenje
e
"VI bi ae pač 4e lahki tK.ročl. H: le radi valih upnikev "
rabijo moji upniki denar »aj so kar m.m i lenijo!"
S.N.P.J. PRINTERY
2657-59 So. Laimdnia Avenna
CHICAGO, ILL.
TAM SI DOBE NA ŽEUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA