IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 19 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Maribora in Celja dostavljen na dom mesečno 1 Din vel. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva al. S„ telefon St. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova al. S4+ telefon št. 2036. INSERATNI ODDELEK v LlaNJani. Pr+> šernova al. 4.. telefon št. 2492. Leto II. Ljubljana, 2. aprila 1928 Stev. 14 dr. v* r Veliko zborovanje vojvodinskih radikalov v Velikem Bečkereku. - Bivši zunanji minister in ra-dikalski voditelj dr. Ninčič ostro obsoja politiko g. Vukičevici. - Resolucija izreka vladi nezaupnico. Beograd, 1. aprila. Z odhodom Narodne skupščine na velikonočne počitnice je stopila politična situacija v novo razvojno fazo, ki jo razvoj dogodkov sam imperativno narekuje. Po vsem tem, kar se je dogajalo v zadnjem času, je jasno, da mora po velikonočnih praznikih priti do odločilnih sprememb. Spremembe si želi, dasi v popolnoma drugem smislu in manjšem obsegu, tudi vlada sama, vendar pa kaže vse na to, da se razvijajo dogodki mimo te želje v popolnoma drugo smer. Priprave za spremembe, ki se pričakujejo, dobivajo vedno konkretnejše oblike. Zavest, da se bliža trenutek odločilne borbe med vlado in njenimi nasprotniki, vpliva oživljajoče na vse politične krog2 in tako je zavladala po odgoditvi Narodne skupščine mesto tišine, ki si jo ie želela vlada, da bi mogla izvesti svoje načrte, vedno večja živahnost. Danes je že v vseh političnih krogih iasno, da ima vlada poleg KDK, ki je že od vsega začetka neizprosna nasprotnica sedanjega režima, pričakovati hude napade tudi s strani radika'skih nezadovoljnežev, katerih vrste stalno naraščajo. V novi fazi odločnejše akcije radikal-skih nezadovoljnežev proti vladi je prvi nastopil bivši notranji minister Boža Maksimovič na konferenci beograjske radikalske organizacije. Od takrat naprej datira tudi vedno bolj odkrito nasprotovanje radikalskega glavnega odbora vladi g. Vukičeviča. Ta akcija je vzbudila v vladnih krogih veliko ner-voznost, ki se je danes še izredno stopnjevala, ko je bivši zunanji minister dr. Ninčič na velikem shodu radikalne stranke v Velikem Bečkereku javno ostro napadel Vukičevičev režim. Za velikobečkereški shod je vladalo v vseh političnih krogih, zlasti tudi v vladnih vrstah največje zanimanje. Dr. Ninčič uživa v političnih krogih glas resnega, zmernega in rezerviranega politika. ki se ne prenagli v svojih izjavah in ki vsak svoj nastop dobro premisli. Zato pripisujejo njegovemu današnjemu ostremu govoru tem večji pomen in je povsem razumljivo, da je jjovzročil v okolici g. Vukičeviča naravnost konsternacijo. Dr. Ninčič, ki je nastopil na shodu kot , glavni govornik, je v svojem govoru j ostro kritiziral postopanje g. Vukičevi- ča do radikalskega glavnega odbora ter politiko današnjega režima v Vojvodini. Dokazoval je, da ta politika, za katero po krivici nosi odgovornost radi-kalska stranka, škoduje državnim in nacijonalnim interesom, ne glede na škodo, ki jo trpi pri tem tudi stranka sama. Dr. Ninčič je zlasti naglašal, da vodi Vukičevičeva vlada protinacijo-nalno politiko ter da je izročila Vojvodino narodnim sovražnikom. Zborovalci so viharno odobravali Nin-čičeva izvajanja in burno protestirali proti g. Vukičeviču in njegovi okolici. Končno je bila sprejeta resolucija, ki odobrava delo in akcijo dr. Ninčiča in glavnega odbora NRS ter jima izreka popolno zaupanje, dočim odločno obsoja protinacijonalno in pogubno politiko vlade v Vojvodini, ki jo primerja s politiko črno-žoltega režima Avstro-Ogr-ske. Resolucija trdi, da krši vlada ustavo in zakone, in naglaša, da je Vojvodina radi take politike gospodarsko popolnoma propadla, dočim je bila poprej najbogatejša pokrajina vse države. Končno poziva resolucija vse prave radikale, naj z združenimi močmi delajo na to, da pride čimprej do spremembe sedanjega režima in sistema. Minister pošte napada v slavnostnem govoru poslance Kmečkodemokratske koalicije. — Veliko ogorčenje med povabljenimi gosti. — Politična debata mesto kulturno gospodarske proslave. Zagreb, 1. aprila. Danes se je vršila svečana otvoritev nove avtomatske telefonske centrale. Otvoritve se je udeležil v imenu vlade namestnik poštnega ministra in minister za poljedelstvo dr. Stankovič, ki je imel ob otvoritvi daljši govor, v katerem pa je zašel tudi na politično polje, kar je izzvalo pri vseh navzočih gostih zelo mučen vtis. Nastop ministra Stankoviča ;e zlasti nekatere tako revoitiral, da so ga prekinjali z glasnimi protesti, mnogi pa so ogorčeni odšli, tako da je končala svečanost v skrajno mučnem razpoloženju. Po nagovoru direktorja zagrebške pošte g. Rupca je povzel besedo minister Stankovič, ki je med drugim izvajal: »Kot član kraljeve vlade smatram za potrebno, da tudi pri tej priliki na-glasrm, da si prizadeva vladi, da po pravi gospodarske in finančne razmert ne samo v področju ministrstva pošte marveč tudi v vseh drugih resorih. četudi na žalost politični predstavniki tel krajev vladi ne nudijo one podpore ir onega sodelovanja, ki bi bilo potrebnf za izboljšanje obstoječih razmer. Van vsem je znano, da stojimo pred sklenit vijo velikega investicijskega posojila i) vsi sloji v državi bi morali priti z de lom in nasvetom na pomoč in podpre I vlado, ne pa ji delati težkoč.« Te politične aludije ministra so osupnile vse navzoče, med katerimi so bili predstavniki najvažnejših zagrebških korporacij, in nekdo iz publike je na j glas zaklical: »To je politika!« Minister Sta.;>cvič pa je ne glede to nadaljeval: »Ona v ne prepreči irečanske fronte, pač pa ustvarjajoč ronto.« -Ta ponovni netaktni nastop $. ninistra je končno revoitiral tudi drugi, n od vseh strani so se slišali glasni zkliki: »To je politika! Tu nočemo po-tike!« Nastala je skrajno mučna situacija in ončno je moral dr. Stankovič opustiti olitiko in se vrniti v okvir svečanosti. / znak protesta pa je večina gostov, še ireden je minister končal svoj govor '.apustila dvorano in odšla. Ministrov lastop je izzval splošno obsojanje ii :udi na popoldanskem ravtu, ki ga je priredila Trgovska zbornica, mučnega razpoloženja ni bilo mogoče zabrisati, mnogo povabljencev pa sploh ni prišlo. Sklepi medparlameatarae unije v Pragi Zborovanje je zaključilo svoja dela- — Delegati na prihodnjem zasedanju v Berlinu. Praga, 1. aprila. Študijska komisija med. parlamentarne unije, ki zboruje od 29. marca dalje, je zaključila svoja dela ter pri-Piraviila resomdjiske predlloge za jutrišnji sestanek plenarne konference. Te resolucije bodo nato predložene berlinskemu za. sedanju. Prva komisija je pod predsedstvom podmaršala poljskega senata Poz-neria sprejela resolucijski predlog, ki določa. da veljajo za meddržavne razgovore enake pravice in moralna načela kot za po. samezne osebe. Vsaka država se mora v sporih podvreči izreku razsodišča: vsak oboroženi napad je smatrati za zločin. Komisija za socijama jn humanitarna vprašanja ie pod predsedstvom Belgijca Merlina prejela predlog resolucije o iizseljeništvu in socdjalnem skrbstvu. Kot poročevalec za berlinsko zasedanje je bil doiočen jugoslo. Demokratski glavni odbor Beograd, 1. aprila. V meščanskem klubu se je vršila danes prva seja novoizvoljenega glavnega odbora demokratske stranke, ki se je danes konstituiral. Sejo je otvoril s kratkim nagovorom g. Ljuba Davidovič, poudarjajoč, da stojimo pred važnimi odločitvami v politični situaciji. Pri nato sleečih volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednka g. Ljuba Davidovič, za podpredsednike pa gg. Kosta Timotijevič, narodni poslanec, dr. Tugomir Alaupovič, podpredsednik Državnega sveta, in dr. Štefan Sagadin, član Državnega sveta. Za tajnika je bil izvoljen Božidar Vlajič, narodni poslanec, za blagajnika pa Aca Dimič, trgovec v Beogradu. Glavni odbor je nato razpravljal o predstoječem delu na organizaciji stranke. Vršila se je tudi krotka razprava o politični situaciji, ki pa se bo nadaljevala na eni izmed prihodnjih sej glavnega odbora, ki se bo vršila v bližnjih dneh. venski delegat dr. Vladko Šečerov. Komisija za politična in ongamiizatorna vprašanja je pod predsedstvom Šveda barona Adelsverta sprejela izčrpen resolucijski predlog, ki obravnava današnji parlamentarni režiim. Za poročevajca te komisije na berlinskem zasedanju je bil imenovan bivši nemški državni kancelar dr. VVirth. Praga. 1 aprila. V razgovoru z zastop-niidi nemškega «Nachrichtendiensta» ie iz-iavil bivši madžarski zunanji minister dr. Gratz. ki biva trenotno kot vodja madžarske delegacije ina zasedanju medparla-m en tam e unije, o češko-madžarskem zbli-žanau in ugotovil, da je treba v tem oziru do sedai ugotoviti nazadovanje, ne pa napredovanje. ZbBižamje med obema državama ze.10 otežkočajo gospodarska nasprot-stva. Beograd, 1. aprila. Danes dopoldne ob 11.30 se je vršil v starem dvorcu svečan sprejem 200 novoimenovanih podporočnikov. ki so bili imenovan; ''ot absolventje zadnjega letnika vojne akai. nijje. Predve-de!I jih ie kralju komandant akademije general Kostiič. Kralj je imei na svoje najmlajše oficirje nagovor, nakar jim je bila prirejena zakuska. Obnova trgovinskih pogajanj z Beograd, 1. aprila. Avstrijski poslanik na našem dvoru g. Hoffinger je danes posetil ministra za trgovino dr. Spalha im je imel z njim daljši razgovor glede nadaljevanja pogajanj za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo. Ker je naša vlada že izdelala nove instrukcije za našo delegacijo, bodo po-galanda v kratkem obnovljena. Novi poštni minister Radikal Bogoljub Kujundžic Beograd, 1. aprila. Danes dopoldne od 10. do 11. je bil v avdijenci na dvoru ministrski predsednik g. Vukiče-vič. Vračajoč se z dvora je g. Vukičevič na vprašanje novinarjev, ali je že imenovan naslednik umrlega poštnega ministra. izjavil: »Da. baš sedaj je kralj podpisal ukaz, s katerim je imenovan za ministra pošte radikaiski poslanec g. Bogoljub Kujundžič. Novi minister lx> takoj sedaj prisegel«. Kmalu po 11. uri je res priše! g. Kujundžič na dvor. kjer je pred dvornim pravoslavnim župnikom položil prisego. Novi minister pošte gosp. Bogoljub Kujundžič je rojen leta 1887. v Lijevnu v Bosni kot sin znanega nacijonalnega prvaka Koste Kuiundlžiča ter je zet um rte ga ministra Gjuričiča. — Gimnazijo je dovršil v Sremskih Karlovcih, pravne študije pa na Dunaju in v Zagrebu. Med svetovno vojno se je pridružil srbskim dobrovolicem in se je udeležil slavnega umika preko Albanije. Po vojni se ie posvetil advokaturi in je bil leta 1925 prvič izvoljen za narodnega poslanca radikalne stranke v travniškem okrožju. Leta 1926. ie bil oodtajndk v ministrstvu za šume in rude. Pri zadnjem konstituiranju radkaiskega kluba je bil izvoljen za podpredsednika. nesreča Lims (Ohio). Včeraj se je tukaj dogodi« la železniška nesreča, pri kateri je bilo 65 oseb ranjenih. Krvave predsedniške volitve v Argentini Buenos Aires, 1. aprila. V Santu Špiritu so neznani storilci ubili dva stražnika, ki sta skušala preprečiti plakatiranje politič* nih letakov. Sneg v Švici Bern, 1. aprila. V simplonskem ozemlju že 24 ur neprestano sneži. Pri simplonskem hospicu je zapadlo nad 1 m novega snega. Sneg pada celo v dolini Rhone. Makedonstvujušči pripravljajo nove napade Priprave za njihov kongres v Sofiji. — Skupna akcija bolgarskih in albanskih komitskih tolp. — Sumljiva zapora albanske meje. Beograd, 1. aprila. Iz Sofije poročajo, da se vrše tam velike priprave za skorajšnji kongres makedonstvuju-ščih. Značilno je, da gredo bolgarske oblasti delegatom, ki se že te dni zbirajo v Sofiji, da ukrenejo vse potrebno, kar najbolj na roko in jim nudijo vsa sredstva, da lahko svojo organizacijo izpopolnijo. Kakor se izve iz zanesljivih virov, pripravljajo makedonstvujušči za april ali začetek maja veliko akcijo proti Jugoslaviji. ki naj bi se izvedla istočasno na bolgarski in albanski meji. V to svr-ho nameravajo organizirati tudi Arnav-te na jugoslovenskem ozemlja. Zdi se. da jim gre pri tem na roko tudi Albanija in da je baš te dni odrejena zapora albanske meje v ohridskem okrožju v zvezi s to akcijo in da ima namen prikriti priprave, ki se vrše na albanskem ozemlju v neposredni bližini naše meje. Naše obmejne oblasti posvečajo tej akciji največjo pozornost in bodo pravočasno ukrenile vse potrebno, da preprečijo nemire na meji. Bratski sporazum z Bolgarijo se daleč Trezen bolgarski glas o zločinskem delovanju makedonskih revolucijo narjev. Sofija, 1. aprila. Politično-kulturna revija »Demokratičeski Pregled«, ki je zbrala vse najboljše sile za idejo bol-garsko-jugoslovenskega zbližanja, piše v zadnji številki med drugim: »Bolgarija mora lojalno pomagati Jugoslaviji, ki skuša doseči spremembo glede razumevanja v Beogradu za režim v južni provinciji. Ne mislimo, da se bodo Bolgari in Srbi takoj objeli kot bratje. To je še zelo daleč! Toda ravno tako ne mislimo, da je popolnoma izključena možnost, da pride do zbližanja, ki bi bilo koristno za obe strani. Noben resen človek v Bolgariji ne more odobravati ubojev, ki jih vrši tnakedon- i ska revolucionarna organizacija. Noben resen Bolgar ne more danes misIiti, 'a se bo stanje v Makedoniji zaradi čet-škega delovanja spremenilo. To je nuantizein, ne pa realnost v politik-; inašnjih odnošajev. Taka je slika srb-0- bolgarskih odnošajev in tak je tudi ■od. Bolgarski narod, ki je bil — razen kratkega kolebanja — trezno misleč, kar je končno prešlo tudi na njegove upravnike, instinktivno čuti, da je taka rešitev edina pot za zasiguranje miru na Balkanu in za gospodarski in kulturni razvoj vseh držav. Srbski in bolgarski interesi se ujemajo v tem, da je treba opustiti brezplodna modrovanja. Mi se s Srbi dobro poznamo; vemo pa tudi. da se lahko spremenimo. Naša vlada je naenkrat pokazala odločno voljo, da dokaže Srbiji in ostalim državam, v prvi vrsti Angliji, da išče pota za zboljšanje odnošajev. Srbija še ko-leba, da bi odgovorila z istimi koraki. Njeno kolebanje samo poslabšuje stanje v njenih južnih pokrajinah, zaradi česar so tudi vedno bolj zamotani pogoji, ki ovirajo Bolgarijo, da bi nadaljevala delo za zbližanje. Zanj pa jk treba predvsem napraviti korake z obeh strani.« Volilna kampanja v Franciji Poincare zagovarja politiko svoje vlade. — Sploh se vodi volilna kampanja v znamenju zunanje politike Pariz, 1. april. Ministrski predsed-.k Poincare je imel danes v Carcasso-e govor, v katerem ie najprej obraz->žil uspehe, ki jih je dosegla vlada. Izvajal je, da je delo vlade, dasi je šc ako koristno, brez vrednosti, če ni dovršeno. To delo je treba nadaljevati. 7. metodami, ki jih je vlada uporabljala, .ie ustvarila ugodno atmosfero za nadaljevanje tega dela. Za sanacijo valutnih razmer je treba, da nima valuta samo vrednosti, ki ji jo nalaga prisilni tečaj, temveč, da je krita z zlatom. Ministrski predsednik je naglasil, da se je temeljito bavil z revizijo davčnega mehanizma. da bi čim bolj zaščitil delo in kapital. Zagotavljal je potrebo obnove in pomnožitve splošnega bogastva in povdaril, da sta za izvedbo tega načrta neobhodno potrebna dva pogoja. — Treba je notranjega miru, spoštovanja republikanskih zakonpv, javnega reda in boja proti komunizmu, ki se priprav- Protest beograjskih hišnih po- Beograd. 1. aprila. Društvo hišnih posestnikov v Beogradu ie imelo danes že drugi protestni shod proti nameravanemu podaljšanju stan. zaščite, kier so odločno protestirali PTOti omeievaniu lastninske pravice hišnih posestnikov ter zahtevali, da se s 1. maiem definitivno likvidira stanovanrska zaščita. Sprejeta ie bila obširna spomenica, ki io bo posebna deputa-cija izročila vsem poslanskim klubom, ministrskemu predsedniku in vsem ministrom, razen tega pa se nameravajo hišni posestniki obrniti na samega vladarra s prošnjo, da podpre njihovo borbo za svoje pravice. Verski boji v Romuniji «Podržavljenje» grškopravoslav-ne cerkve Bukarešta, 1. aprila. Na včerajšnji seji senata ie bil z veliko večino sprejet zakonski osnutek, ki proglaša grško pravoslavno cerkev za rumunsko državno cerkev. Pred glasovanjem je prosvetni minister La. oedatu sporočil, da je vlada sklenila, da bo preklicala či. 46, proti kateremu ie naj-ostrejše nastopala grško-katoliška cerkev. Nato je grško-pravoslavni metropolit Ba-lan v imenu vseh škofov in metrapoKfcov pravoslavne cerkve podal izjavo, v kateri protestira proti temu. da ie vlada ugodila željam grško-katoHške cerkve. Metroootit ija za razdejanje Francije in za mednarodno revolucijo. Drugič je treba zunanjega miru, katerega je Francija sku-sala vedno varovati. Če Francija v Ženevi ni sprejela sovjetskega razorožit-venega predloga, se je zgodilo to samo zaradi tega, ker ni mogla sprejeti načina razoroževanja, ki bi maloštevilne narode izročil na milost in nemilost večjim narodom. Francija je s tem, da je sprejela ženevski protokol za uvedbo i razsodiščnega postopanja v splošnem, dokazala svoje mirovne namene. Ministrski predsednik je zaključil, da bi Francija s pridržkom varnosti in pravice na reparacije sprejela kakršnokoli kombinacijo, ki bi bivšim zaveznikom Nemčije in Francije omogočila, da poravnajo svoje dolgove. Francija ie trdno odločena, da bo vedno delovala za splošno zbližanje duhov, ki priprav. Ija in zagotavlja zbližanje src. je dalje očital vilada. da je s konkordatom z Vatikanom kršila suvereniteto Rumunije. Nato so se vsa pravoslavni duhovniki, ki so čiani senata, odstranili iz dvorane jn se niso udeiežiJi glasovanja. Prosvetni minister je končno naglasil, da hoče vlada na vsak način preprečiti verske boje med obema rumunsMma narodnima cerkvama. Odklonjeno pomiloščenje make- Atene, 1. aprila. Bolgarski poslanik je iz* ročil vladi noto, v kateri jo naproša, naj pomilosti oba makedonska komitaša Kule» va in Naneva, ki sta nedavno v Solunu skušala izvršiti atentat na jugoslovenski konzulat in nekatere banke in sta bila nato obsojena na smrt. Pravosodni minister je pomilostitev obeh zločincev odklonil, tako da bosta še tekom tega tedna usmrčena. Čsl. politika in Madžarska Praga, 1. aprila. Vesti, ki so se pojavile v Parizu, da je Češkoslovaška ponudila madžarski vladi zaključek pogodbe proti napadom in da ie v ta namen poslala posebno delegacijo v Budimpešto, ie 00 ugotovitvi »Prager Presse« popolnoma neutemeljena. Vest izvira brez dvoma od tod. ker je imel včeraj češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš razgovor z dopisnikom londonske »Generel Press«, v katerem ie izjavil, da bi bila Češkoslovaška pripravljena sporazumeti se z Madžarsko dede centralno-evropskega Locsnn, Pregled uspešnega delovanja Kola jugoslovenskih sester Nekaj podatkov z včerajšnjega občnega zbora. — Popolno zaupanje dosedanjemu odboru. Ljubljana, 1. aprila. Popoldne je imelo Kolo jugoslovenskih sester svoj 7. občni zbor v beli dvorani »Uniona«. Zbor je otvorila predsednica ga dvorna dama dr. Franja Tavčarjeva. Omenila je, s koliko ljubeznijo so sestre delovale v vsej Sloveniji v preteklem poslovnem letu, in pozdravila zastopnice podružnic in poverjeni-štev iz Marenberga, Ptuja, Kamnika, Kranja, Zagorja. Šmartnega ob Paki, Hrušice, Most, Štepanje vasi in Novega mesta. Pozdravila je tudi zastopnice Splošnega ženskega društva, Društva učiteljic. Kluba Primork, Jozefišča, Domovine, Atene in Pokreta. Ga. predsednica se je spomnila umrlih članic; 12 jih je ugrabila smrt, med temi bivšo podpredsednico Mileno dr. Zerjavovo. Zborovalke so zaklicale stoje »slava« svojim umrlim sestram. Nato je ga. Engelmanova podala obširno tajniško poročilo. Kolo je zaključilo svoje 7. društveno leto, ki je bilo leto dela in pomoči vsem najpotrebnejšim in bednim. Kolo je imelo tekom leta 26 sej. Splošno žensko društvo ga je sprejelo gostoljubno pod streho, ko mu je bila odpovedana društvena soba v Mayerjevi hiši. Poverjeništev v Sloveniji je bilo 41 z 1306 članicami. Posebno požrtvovalno so delovale kot pover-ienice na deželi učiteljice. Od podružnic imajo najboljše organizirana poverjeni-štva sestre v Kranju. V Ljubljani sami je 1230 članic, v podružnicah in pover-jeništvih pa 5727, skupno torej 7134. Ljubljana ima tudi 177 ustanovnic. Večino njih je nabrala s. Pristovova. Lepo število ustanovnic imajo tudi podružnice po Sloveniji. Kolo je z vsemi v N. 2. S. včlanjenimi ženskimi društvi priredilo lepo uspeli materinski dan, pri katerem je sodelovalo tudi naše šolstvo, od osnovnega pa do najvišjega kulturnega zavoda — univerze. Podporo so dobile ob tej priliki številne revne ma- tere in druga društva/Še lepši uspeh je imelo Kolo s svojo počitniško kolonijo v Omišlju, kjer je bilo na oddihu nad 60 otrok. Ob 601etnici predsednice ge. dr. Tavčarjeve je Kolo nabralo lepo vsoto za »Dečji dom« in jubilantko imenovalo za častno članico. Ob Božiču je bilo obdarjenih 369 revnih otrok. Druga večja obdaritev je bila ob priliki rojstva princa Tomislava. Društvo je bilo v tesnili stikih z vsemi društvi, včlanjenimi v N. Ž. S. Kolo je razen tega razdelilo številne podpore društvom in posameznikom v pomanjkanju in se je udeležilo vseh dobrodelnih akcij med letom. Veliko aktivnost in razmah Kola dokazuje dopisno poslovanje, saj je Kolo sprejelo 1540 dopisov. Število podružnic se je pomnožilo za 7. Vseh je 31. Ga tajnica je nato opisala podrobno delo v posameznih podružnicah, ki so bile vse izredno aktivne. Iz tajniškega poročila je razvidno, da se centrala s podružnicami in poverjeništvi od leta do leta lepše razvija. Delo Kolašic je humano in nacionalno. Tajniško obširno poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, nakar je ga. Zupančičeva podala blagajniško poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto. Za nadzorstveni svet je ga Pajničeva predlagala odboru absolutorij, ker so vse knjige in spisi v najlepšem redu. Predsednica podružnice v Marenbergu je nato v živem govoru očrtala delovanje in težkoče Kolašic na naši severni meji. Pri volitvah je bila za predsednico zopet izvoljena dvorna dama ga. Franja dr. Tavčarjeva in 31 odbornic. Ga. predsednica se je zahvalila za izvolitev. Predlagala je, da društvo odpošlje uda-nostno brzojavko kralju Aleksandru in kraljici Mariji, kar so sestre sprejele z navdušenim ploskanjem. Pozdrave so zborovalke tudi odposlale Kolu srbskih sester in bolni sestri Gromovi v bolnico, nakar je bil zbor zaključen. Protestno zborovanje socijalistov proti stanovanjskemu zakonu Delavski sloji zahtevajo stanovanjsko zaščito do leta 1935. Ljubljana, 1. aprila. Na trgu pred Mestnim domom se je vršil danes dopoldne protestni shod stanovanjskih najemnikov, sklican po sdcijalistihi Shodi je otvoril predsednik krajevne organizacije SSJ g. Škerlj, ki je po kratkih uvodnih besedah podal besedo občinskemu svetniku Likarju, ki je v svojem govoru uvodoma omenjal, da se vrši io zborovanje pod milim nebom. kakor nekaka predvaja, da se bodo najemniki že pred 1. majem privadili bivanju pod milim nebom. Narodna skupščina je kljub perečim vprašanjem odšla na počitnice, ne da bi dovršila svoje delo. In to med tem, ko se zahteva od vsakega delavca, da dovrši svoje delo. preden sme misliti na počitek. Delo Narodne skupščine v pogledu zaščite stanovanjskih najemnikov ni delo, ki se opravi tekom par dni. temveč nalaga velikansko odgovornost vsej Narodni skupščini, ki naj bi končno vendarle že po svoji vesti in glede na sedanje stanje pravilno rešila to vprašanje. Dr. Gosarjev predlog v pogledu stanovanjske zaščite je nepremišljen in za široko maso stanovanjskih najemnikov nesprejemljiv. Petejanov predlog je dobil nujnost, ker ga je hotela Narodna skupščina v odboru pokopati, kar se je dejansko tudi zgodilo. Občinam, ki so brez denarnih sredstev, navaliti to vprašanje v breme, je absurdnost. Ljubljanska občina se je v to svrho zadolžila za ogromne milijone, sedaj pa mora najeti posojilo malenkostnih 6 milijonov, da zgradi mala stanovanja za deloži-rance. Petejanovim zahtevam: 1. naj se zakon podaljša brezpogojno, in 2. da se odklanja tako zvani sporazum s hišni- mi lastniki se pridružuje še zahteva, da se podaljša zaščita najmanj do 1. 1935. Maksimiranje najemnin bi imelo isti učinek, kakor so ga imele živilske karte med vojno. Navijanje najemnin se je pričelo z Gosarjevim stanovanjskim zakonom ter se bo nadaljevalo. Vsako posredovanje občine med obema strankama je nesmiselno in bo ostalo brezuspešno; zato zahtevajo socijalisti brezpogojno podaljšanje zaščite ter odklanjajo vse posledice, ki bodo izvirale iz ukinitve zaščite. Drugi govornik g. Vencajz, predsednik stanovanjskih najemnikov, je poro-čai o skupščini zagrebških najemnikov. Izrazil je svoj dvom, da bi narodni poslanci v stanovanjskem vprašanju kaj ukrenili, ker pri njihovih skrbeh za druga, navidezno bolj pereča vprašanja, vprašanje stanovanjske zaščite ne pride v poštev. Med drugim je naglasil, da je Gosarjeva nesrečna roka vprašanje stanovanjske zaščite pustila na mrtvi točki in hoče nov poskus s prevalitvijo na občine to vprašanje na lep način spraviti iz Narodne skupščine, ki ji že preseda, da bi se vsako četrtletje ponovno bavila s tem vprašanjem. Vse kaže, da bodo končno najemniki, priti-rani do skrajnosti, iskali rešitve — v samopomoči. G. Štrukelj je kot tretji govornik naglasil, da so neorganizirane mase najemnikov same krive, da se rešuje tako pereče vprašanje, kakor je stanovanjska zaščita, brez proletarskih zastopnikov. Pred koncem zborovanja, ki je poteklo v splošnem mirno in disciplinirano, je bila sprejeta naslednja resolucija: Zaščitp stanovanjskih najemnikov podaljšujejo vse napredne države za dve do pet let. Naša država io hoče odoraviti, oziroma proti predlogu sociialističneca narodnega poslanca Petejana celo znatno poslabšati ter sprejeti karikaturo zaščite, ki more dovesti stanovanjsko zaščito samo še do absurdnosti. Odprava stanovanjske zaščite mora povzročiti ogromno preselievanie. veliko pomanjkanje stanovanj in verižništvo s stanovanji. kar bi imelo za delavstvo in vse siromašne sloie katastrofalne sociialne posledice. Shod dalie odločno protestira Droti nameri, da se hoče nalagati neobvezna skrb za stanovanja občinam in napraviti s tem zaščito iluzorno. Zaradi tega zahteva na shodu zbrano delavstvo 1. Zaščita stanovanjskih najemnikov nai se podaljša do konca leta 1935 2. Državi, državnim oblastem, občinam in drugim korporaciiam nai se z zakonom naložijo ter dovoliio potrebna sredstva, da v tem času zgrade potrebna stanovanja. 3. Zakonska predloga Peteiana naj se takoj obravnavata v Narodni skupščini. Če se to ne zgodi. oziroma se nameravana soci.ialna krivica izvede, bo delavstvo zastopnike v Narodni skunščini klicalo na odgovor. Grozne posledice suženjske vzgoje Strašen samomor 14 letnega gimnazijca. — Doma birokratska, v šoli pa mehanična vzgoja, ki noče poznati individualnostnega načela. Iz Przemysla poročajo o groznem samomoru 141etnega gimnazijca Franca Sroko\vske-ga. Njegova strašna smrt je večno nova, prastara tragedija konflikta vzbujajočega se spolnega nagona z avtoriteto staršev in učiteljev. O dogodku je poročalo kratko že včerajšnje iJulroc. Ljubezen do igralke Franc Srokowski je bil do svojega 14. leta vzoren učenec-odličnjak. Bil je priden, miren, pazljiv, vedno suženjsko pokoren svojim učiteljem, nikoli, niti v šali pripravljen, da bi pomagal svetim avtoritetam, skratka radost in naslada za oči svojih profesorjev latinščine in matematike. Nenadoma pa se je vzbudilo v njem življenje: Ljubezen. Naglo in nepripravljen je postal spolno zrel. Strast študiranja. časti-hlepnost biti vzoren fant, se je čez noč spremenila v divjo, hudo strast. Zagledal se je v neko igralko, s katero se sploh ni poznal, in se zaljubil vanjo z vsem žarom mladostnika. Njegova duša je bila tako polna novega sveta, da je mahoma izginil stari svet latinskih vokabulov in algebrajskih formul. Odličnjak se ni več učil, postal je zanikrn, nepazljiv, len, mlačen za pohvalo in grajo, ter je sanjal samo še o svojem koprnenju. Franc oklofutal profesorja Dočim se je v Francu v divjih krčih in utripanjih vršil velik proces pubertete, so bili ljudje okoli njega, ki bi mu lahko svetovali, brez sočutja zanj. Razvnemajočemu niso nudili drugega kot mrzloto šolskega mehanizma. Videli so le svoje vokabule in formule in ne stisk in težav živečega človeka, ki so jih nekoč sami pretrpeli. Nič boljše ni bilo v očetovi hiši: oče, višji uradnik, biro-kratiziran tudi v svojem srcu, mati slabotna, brez vpliva na očeta. Zaradi slabih šolskih uspehov je poslal deček mračen, zaprt vase in dražljiv. Profesorji so ostali slepi. Neki profesor ga je še posebno vzel na piko, ker ni bil več vnet za Pitagorov izrek. Z zbadljivimi šalami in zafrkovanji ga je skušal učitelj ozdraviti. V tem pa se je vse uprlo proti zasramovanju, skočil je iz klopi na profesorja in mu, preden se je ta prav zavedel, pripeljal dve krepki zaušnici . . . Izgnan iz očetove hiše Strt zaradi svojega dejanja, se je deček opotekal proti domu in se izpovedal birokratskemu očetu. Režoče mrzel je bil odgovor: za ispridenca« ni več prostora v hiši! Ker je gotovo, da bo izključen iz šole. nima ničesar več iskati v mestu. Že jutri se bo odpeljal oče na deželo k znanemu kmetu in se bo zmenil ž njim, da ga bo vzel v službo kot hlapca. Zunaj na deželi pri delu si ho že izbil vso objestnost in razvratnost iz glave. Za Io mu je porok on. njegov oče. Francetova smrt in pogreb Ubogemu Francu ni stopil nasproti človek srca, ki bi mu pomatral z nasvetom v njegovi težki uri. Ponoči so našli železničarji na železniškem tiru grozovito razmesarjeno truplo — bil je Fran Srokowski. Poslovilna pisma na starrvi pacijent. Toda v čakalnici jih ie že sedem. Na ponižen pozdrav ne odgovori nihče, ali pa kai tako iz dolgočasja. Seveda so vsi naslonjači zasedeni. Prost ie le še trd stol ob Steni. Nani ie treba sesti in čakati. Čakanje ie vedno mučno. Posebno mučno, ako ie ono. na kar se čaka. zelo mučno. Rdeča (ali zelena) garnitura iz pliša ie kislo zaprašena. Pohištvo ie nesimpatično in rerodno. Ravnotako tuie rodbinske fotografije na stenah. Tudi umetnosti no manjka: na sfoialtt kmečki lonec iz ilovice. Kmet trpi naibrže na zobeh. Kai drugega iial predstavfja pfsana sflka na loncu? Dobro, to ie reklama! Kako srečen bo kmet, ko mu bo izdrl zdravnik nesrečni zob! Toda kaj nai pomeni razsraliena nimfa nad oslepelim zrcalom? Zakai ni oblečena dostojno? Koketno gleda naravnost na za-sfrore, ki skrivajo vhod v najsvetejše. Vrata so nevidliiva. Ali si morete predstavljati ordinaciisko sobo. čije vhod ne bi bil zakrit z zastori? Jaz ne. Vrata so premalo skrivnostna. Za zastori se skriva tajnost. Skozi preproge ne pride noben vzdih iz dozdevne mučilnice. Včasi se preproge premaknejo, pokaže se roka in čuje se glas: »Kdo oride na vrsto?« Za niim izgine eden nesrečnežev. Za vedno. Ne vrne se več. Nihče ne more poročati. Kakor pri smrti. Poseben izhod iz ordinačiiske sobe je namreč tudi bistven del poklica. Motite se, ako mislite, da .ie ta izhod zato, da morejo k zdravniku protekciionisti. To mora biti, ker podeljuje zdravniku dostojanstvo, pacijentu pa .zaupanje. Nikdar ne bi še! k zdravniku, če bi se moral vrniti skozi ista vrata. To bi bilo tako. kakor če bi gledališki igralec prišel nn oder iz gledališke dvorane. Pred menoi so še štkie. Nekdo trka. Mati z otrokom v naročju. Treba ji je napraviti prostor. Seveda na naslonjaču. Zakai nihče ne vstane? Kako nesocijalni so vendar liudie. Uboza mati z bolnim otrokom... Sedla ie na stol pri oknu. Vem. da se bo otrok takoj pričel jokati. Morda ima davico. ker ie tako nenaravno rdeč. To ie zelo nevarna bolezen za odrasle. Prav za prav ie brezobzirnost, ako pride kdo med tuie liudi z otrokom, ki je zbolel na davici. Sploh, koliko bakterij je v tej sobi! Sicer iih ni videti — ker so premajhne — toda vsak iih vonja. Kdo ve. kai manika bledemu mladeniču tam v kotu? Zelo nervozen ic. Večkrat ie žc odprl cigaretno dozo in io zopet spravil. Dragi, kaditi že ne boš smel več! Pred menoi sta le še dva. Dekle na divanu si pudra nos. To ie fri-volno. Tu vendar ni zabavni lokal. Sedaj mora kašljati. Prav ie. Ima lene noge... toda tu ni kraj. Ne, gospodična, tu ni kraj! Tu je vsak zaposlen sam s seboi. s svojimi bolečinami in težavami. Tu vlada grenka življenska resnost. Lene noge in take stvari — To ie odveč. Frivolno. Skorai gotovo .ie i etična, kljub temu si oudra nos! Sedaj ie postala naenkrat bleda, ker ie na redu. Lahkomišlieni spol! O, Bog. naslednii sem iaz! Strašno ie to čakanje. Kdo ve. kai bo zdravnik ugotovil! Kolikokrat misli kdo. da si ie ranil samo mezinec, nato pa pride ugotovitev, da je rak! Pogledal bom ta čas liste. »Pariška moda< 1925. fei! Take rnumiie! »Meggen-dorfer« 1913... Sedaj sem na vrsti! Človek je tako pomirien. ako ie bil pri zdravniku, ki se zanima za vse. voraša koliko kadiš in tako naorei. Potem dobiš recept in čutiš, da nisi zapuščen. O, to je lepo dekle iz zdravniške čakalnice. Zelo čedno. Skušal io bom pozdraviti, saj se takorekoč poznava! z njim odpravil tudi pTOti domu. Po Haus« mannovi izpovedi se je Daube že po krat* kem času poslovil od njega, ker se je hotel poslužiti bližnjice. Na čevljih, ki jih je imel Haussmann kritično noč, je našla po* licija krvavo sledove. Haussmann je izjavil, da so od neke mačke, ki mu je skočila na pot in jo je ubil. Kemična preiskava bo ugotovila, ali so ti sledovi od človeške ali živalske krvi. Obtežujoče za Hussmanna je, da je pri svojih tovariših na glasu kot homoseksua* lec. Poizvedovanja so dognala, da trpi Hussmann na sadizmu, ki je posebno raz« viden iz tega, da je v zadnjem času zaklal veliko število mačk. V umorjenčevih rokah so našli šop las, ki jih je pri rvanju izpulil svojemu morilcu. Tudi te lase bodo ke« mično preiskali, če so Hussmanncve Za iz« sleditev morilca so oblasti razpisale nagra* do v znesku 13.000 Din. «Gospod zdravnik, ali ne bi mogli malo znižati svojega honOTarja? Moj mož je bil namreč tisti, ki je prinesel hripo v ta okraj.» Namestu postnega razmišljanja Po prvem aprilu , Včeraj, na dan 1. aprila, ie bil uzakonjen proračun. Proračun uzakonien na dan 1. aprila! Zaradi starega običaja, da dan 1. aprila varamo svet. ie bil pri nas uveden običaj, da 1. aprila stopa v veliavo državni proračun In tako vlada na vse ugovore, da je proračun v deficitu, da ie nerealen in da je saniranje naših financ samo povečalo finančno krizo, lahko mirno reče: — 1. april! Je pač star običai. da na dan 1. aprtfa delamo šale. Vlada ima še posebno dolžnost, da neguje »narodne običaie«... Največjo šalo je nedvomno pripravila državnim uradnikom. Mnoci uradniki so včeraj pohiteli k blagainam. da dvicnelo svojo inizerno plačo. A bla;:ainik ie nosrledal na dolgi seznam in ie v radosti, da se mu nudi prilika počaščenja starega običaja, dejal z nasmehom: — 1. aoril!... Grešniki pred blagaiiiiškim okencem so zazeleneli od strahu in ieze. Niti slutili niso kakšno spresenečnie jim ie pripravila vlada... V ostalem, če vzamemo tako splošno, ni 1. april niti malo nenavaden dan. Za nas vsaj ne! Drugod ie nenavaden zato. ker lahko lažeš in nalažeš vsakocar. Pri nas pa se laže sleherni dan. In se laže tako. da za 1. aprila laži sploh nič več ne ostane. Mnogo nevarnejše bi bilo. če bi pri nas bilo z zakonom določeno, da se mora na dan 1. aprila govoriti samo resnica. V tem primeru bi v naši državi nastala pravcata revolucija. Kaj vse b politiki izoregovorili drug proti drugemu in kai šele hi ženske rekle možem, možie ženskam in ženske svoiim prijateljem! . . Bag nas varui! Ne, ne! Bolje je. da se lažemo samo na dan 1. aprila, kakor 'e bilo to dosedaj in kakor nai to ostane. To bo v interes" domačega miru in v interesu ugleda države. Novorojenčki Mati se je že zvečer slabo počutila. Oče je šel po teto in zdravnika. — Ne bo nič hudega! je rekel zdravnik.— Zaenkrat se ni še ničesar bali. Mali Tonček ie bi! precei v skrbeh. Kako tudi ne, njegova mati je zbolela! Ko je naslednjega dne vstal, je že bil zdravnik v skrbno zaorii sob:, kier je ležala m njegova mati. Nikogar ni pustil notri. Samo telo. — V Šolo pojdi! ga je silil oče. — Glej, da ne boš šole zamudil! . .. Toda Tončku se ni nikamor mudilo. Naenkrat se odoro vrata, in na pragu se pojavi teta z olročičem. — Hvala Bogu1 je rekel oče. — Da je bilo vse po sreči i Par minut kasneje vstopi še zdravnik z malim olročičem. Oče ga ni kaj prijazno pogledal, še celo j«-zen je bil Tončka ja zagrabil za lase in siknil: — V šolo. smrkavec, pravim! Boš še šolo zamudil! In res jo je zamudil. Prišel je celo pol ure prepozno. — Kje si pa bil? — ga je vprašala učiteljica. _ Nisem mogel prej priti, je odvrnil Tonček. — Pri "nas dobivamo otroke. Dva sem že videl. Bog ve, koliko jih bo, ko bota prišel domov!... Moda in pleša Moda je huda diktatorica. Predpisom mode se mora vsak pokorili. Pred kratkim se ie glasilo nier.o povelje: — Kakšne lase imaš, take barve naj bo tvoja obleka! Živel je oče, ki je imel dve moderni hčeri in moderno ženo. Odpravili so se na veselico. Mati, ki je imela malo sivkaste lase, je bila v pepelkasti obleki. Starejša hči je bila rjavolaska. Bakreno-rdeča obleka se je kaj lepo prilegala njenim rdečkastim lasem. Mlajša hči je bila črnolaska. Kakor kraljica noči zapeljiva je bila v svoji črni žametasti obleki. — To je moda, tako zahteva mcxia!! _so pojasnjevali začudenemu očetu. — Kakršni lasje, tako obleka ... Oče je debelo pogledal, sedel v kot in obupano rekel: — Le pojdite same. iaz ne grem neka-mor! — Zakai pa ne? — so ga vprašale začudeno. — Nočem, da bi me zaprli zastran nemorale; _ je odvrnil in se pogladil po svoji _ plešasti glavi. Klerikalne volilne metode Št. .|ur ob Taboru. 1. aprila. Danes so se vršile v naši občini po» nov ne občinske volitve, ker so bile prve volitve na zahtevo klerikalcev razveljavljene. Klerikalci so sedai naneli vse tru-nu. da bi popravili svoi prvi poraz. Na pomoč so poklicali celo nazarske frančiškane, da so pomagali pobijati »veri in cerkvi nasprotne stranke«. Da bi nalovili čim več kalinov, so postavili poleg oficiielne liste SLS še posebno listo pod obrtniško firmo. Na ta način se iim ie res posrečilo, da sp dobili večino. Rezultat volitev ie bil namreč naslednii: 1. SLS 175 glasov. 2. obrtniška lista 49 glasov in 3. skupina. napTedna lista, 180 glasov. Ker sta bili obe klerikalni listi vezani, so dobili klerikalci 10 mandatov, napredmjaki pa 7. Otvoritev hazenske sezone v Ljubljani V Ljubljani igra Herraes proti Slovanu neodločeno, Jadran pa s težavo premaga Slavijo. V mariborskem okrožju se je zaključilo prvenstveno tekmovanje in je postal prvak ISSK Maribor. — Ilirija v Celovcu. — Lepi uspehi beograjskih klubov proti Dunajčanom in Budimpeštancem. — Češkoslovaška vodi v mednarodnem pokalnem tekmovanju. — Predanič (ASK) dr-lavni prvak v cross countryju, pri katerem zasede Slapničar (Primorje) drugo mesto. Prvi april in cvetna nedelja v Ljubljani Neverjeten učinek novinskih senzacij. — Bridka presenečenja na dvorišču pri Figovcu. — Nedelja brez policijske kronike. Poraz prve in zmaga druge družine Ilirije Prvi bazenski +ek.ir.i, ki sta se včeraj vršili na prostora Ilirije med zagrebškim Askom in Ilirijo, sta privabili na igrišče razmeroma številno publiko, ki ie temperamentno zasledovala potek obeh tekem. Pričakovanje naše športne publika, da b-' videla pomenit in fair boj dveh naših hazensk;h reprezentantov, se ni izpolnilo. Ooe družini Aska sta ifiali tako ostro, da sta obe igri postali mestoma vse prej kakor pa propaganda za ženski šport. V tem pogledu je ASK popolnoma razočaral. Mislimo, da bi igralke. teln'ČTio in fektično tako popolne kakor so one prve A i ko ve družine, mogle opustiti tako ostro igro. S tem bi za propagando <:uzer:e neprc-ceV.:-/•.» mnogo storile. Oba nasprotnika sta dokazala, da Imata za seboj marljiv zimski trening ter da razpolagata z izvrstnim igralskim materij a lom. Igralo se je v silno ostrem tempu, katerega je dirigiral ASK. Obe igri sta nudili neb roj skrajno napetih momentov, zlasti pred golom, katere pa sta po večini razčistili dobro delujoči obrambi. V splošnem se je opa/ilo zlasti pri prvtih družinah, da imata nasprotnika najjboijse moči v ožji obrambi od-nosno v krifeiki vrsti. Ilirija rez. — ASK rez. 4:3 (0:2) Tekma je nudila dober spori, le žai da je obramba ASK s svojo ostro igro pofcvanila užitek, ki bi ga sicer imela publika pri tej tekmi. Po edine igralke so pokazale že dokaj visoko tehnično znanje. Družina ASK-a je imela svoje najboljše meči v vratarici. bivši igralki prve družine, ki ima veliko rutino, ki jo uspo-svoje naj boljše moči v vratarici, bivši igralki prve družine, ki ima veliko rutino, ki jo usposablja tudi za najtežje tekme. Absolutno sigurna je v visokih strelih. Nič manjšo zaslugo na dobrem rezultatu ima branilka Kosova, ki nam je v dobrem skominu še iz tekem, katere je odigrala v Ljubljani za Hajduka. Družini Ilirije se je močno poznalo, da je prvič na terenu. Oster tempo ji je delal .mnogo preglavic. V splošnem pa se je družina pokazala v najboljši luči. Tehnično je svojega nasprotnika znatno prekašala, ni pa mogla izrabiti te prednosti zbog svoje fizične slabosti. Glavni oslon ima v nakadu, kjer je zopet britjirala mala Eka. Glavna hiba tehnično in tudi taktično sicer dobrega napada je pomanjkanje dobrih strelcev. Mnogo pozornosti ie vzbudila vratarica, ki obeta postati izvrstna moč. Scortale so za ASK. Pavič 2, Zdenka 1. Sodnik g. Vončina nesiguren zlasti v pogledu foulov. ASK : Ilirija 8:7 (4:2) Družina ASK-a,>Jj> je vsakokrat pomenila za Ljubljano sporitno senzacijo, to pot ni povsem zadovoljila. Pokazala je sicer tehnično kakor •tudi taktično igro, posluževala pa se je pri tem preveč svoje fizične sile. Družina goji koristno ikombinacijsko igro ter razpolaga z izvrstnimi strelci. Najboljšo moč je imela v vratarici. Igrala je v forma, v kakršni smo le redko videli kako vratarico. Ilirija je v tej igri ponovno pokazala, da upravičeno nosi naslov našega prvaka. Njen start je bil zadovoljiv. Dasi v osabljeni postavi je bila svojemu nasprotniku popolnoma enakovredna. Bila je velik del igre v premoči ter je imela več od igre. Največje in najtežje delo je opravila krilska vrsta Tratnik — Schiifrer, ki je tvorila skoro neprodoren zid. Napad v tej sestavi bi mogel biti pri dobri taktični igri nevaren tudi najtežjim nasprotnikom. Dobro se je obnesla tudi branilka. Nesigurno pa je bilo zasedeno mesto vratarice. kjer je morala uskočiti branilka Boža. Po včerajšnji igri sodeč more Ilirija mirno pričakovati prvenstveni boj. Scortale so za ASK: Šetina 3, Tomljenovič 2, Radovič 3. Za Ilirijo Jermcl 4, Bernik 3. Sodnik g. Keresztury dober, nerazumljivo pa nam je, zakaj ni priznal v drugi polovice Iliriji Krasnega gola, ki se je odbil od notranjega droga vratarici v roke. Nogomet Nogometno prvenstvo v Ljubljani Včeraj sta se odigrali na igrišču Primor* ja dve prvenstveni tekmi, ki pa nista nu* dili večjih zanimivosti. Najbolj interesant* na je Se bila tekma med Hermesom in Slo« vanom, ki pa je proti pričakovanju izpadla neodločeno. V naslednjem kratka poročila: Hermes : Slovan 1:1 (1:1). V tej tekmi je Hermes iznenadil. Res je sicer, da je tehnično nadkriljeval Slovana, toda grešil je mnogo v taktičnem pogledu. Napadalna vrsta zadržuje predolgo žogo ter no izrablja ugodnih in primernih situ* acij. Tudi je moštvo prevzelo neplodno visoko igro od! Slovana, katerega moštvo1 pa je fizično močno razvito in mu visoka igra bolj prija. Slovan je igral z veliko, v momentih celo z preveliko gorečnostjo. Želeli bi, da se moštvo odvadi res preostre in nevarne igre. Veliko bolje bi bilo v vsakem oziru, če bi igralci polagali važnost na tehnično stran. V ostalem se je Slovanova enajstorica bo« rila s precejšnjo srečo, v drugem polčasu je bila celo v premoči in izdržala odprto igro tudi z 10 igralci, ko je bil upravičeno izključen srednji napadalec. Sodil je dobro g. Deržaj, Jadran : Slavija 1 : 0 (0 : 0). Tudi v tej tekmi je igral Jadran šibko vlogo, nasprotno je Slavija ponovno izne* nadila s svojo živahno igro. Napadalna vr=> sta je ono Jadrana cclo v kombinatomem oziru nadkriljevala. V prvem polčasu je Slavija imela vec od igre, toda vsled slabih strelcev forvvar* da ni mogla tega izraziti v golih. V tem delu je Jadran predvedel raztrgano in vi* soko igro. Če hoče, da se v formi zboljša, bo moral marsikoga od igralcev izmenjati z mJajStmi močmi. Posebno šibki v napa* daini vrsti so bili Perko, Jamnik in Rape, ki je tako iz forme, da je bil večkrat celo na poti ostalim. V drugem delu igre je igral Jadran bolj kompaktno, toda kljub temu ni zaslužil zmage. Napadi so se vedno menjavali, do« kler se ni Perku posrečilo iz prostega stre* Ia doseči vodstvo, pri čemer nosi krivdo Slavij in vratar. Igro je predčasno zaključil sodnik g. Se* tina, ker desna zveza Slavije ni hotela po izključitvi zapustiti igrišča. V ostalem je sodil tekmo objektivno in strogo. Hermes rez. : Slovan rez. 6:1. Upravičena zmaga boljše rezerve. Zaključek nogometnega prvenstva v mariborskem okrožju SK Ptuj : SK Svoboda 2 : 1 (0:0). Ptuj, 1. apnla Tukaj se je danes odigrala zadnja prvenstvena tekma mariborskega okrožja Boljše moštvo SK Svobode je moralo kloniti SK Ptuju, ki se k boril z večjo srečo ter s tem dosege! tretje mesto v prvenstveni tabeli. V prvem polčasu je bila igra precej odprta. Svoboda je /ustrelila eno enajstmetrovko. V dragem polčasu df seže Ptuj po levi zvezi v 15 min. vodstvo. V 25. min. zviša Prelog na 2 : 0. Svoboda zastareli še dve enajstmet. ovki. V 35. miti. h <3? edini gol za Svobodo, ki je bil lasten gol Ptuja Svoboda je do konca v premoči, vendar pa ne more doseči uspeha. Sodil je g. Franki Prvak mariborskega okrožja je torej postal I. SSK. Maribor. Ilirija : Austria (Celovec) 1:1 (0:1) Celovec, 1. aprila. Danes je gostoval tukaj prvak LNP Ilirija, ki je proti Au-striji dosegel z 1 : 1 (0 : 1) neodločen rezultat. Ilirija je odpotovala iz Ljubljane šele v nedeljo zjutraj ter je prispela v Celovec ob 12.30. Ker je tekma pričela že ob 14. uri, je brezdvomino. da je Ilirijamom potovanje še ležalo v nogah. Tekmi ie prisostvovalo za Celovec lepo števiio publike. Prisotna sta bila tudi jugoslovanski konzul in podkonzul. Austria je pokazala precei primitivno igro. Vendar je domače moštvo igralo izredno požrtvovalno i« hitro, čeprav nekoliko preostro. Omeniti bi bilo vratarja, levega branilca in krilce. Ilirija je po sistematični in skupni igri ter v tehničnem n ogledu zeio nadkriljevala domačine. Njena premoč na polju nikakor ni izražena v rezultatu, ker bi Ilirija brez-dvomno zaslužila zmago. Neodločen rezultat je predvsem zakrivila mehka igra ljubljanskega moštva, predvsem napadalne vrste. Tekma se ie razvijala ob s taki; premoči Ilirije, vendar pa se ilirijanska napadalna vrsta ni Prav znašla na nekoliko kratkem igrišču. Kljub svojim sporadičnim ofenzivam in premoči gostov, ie Austria v prvem polčasu dosegla vodstvo. V drugem polčasu izravna Šiška z razamtnim strelom. Nato sledi dokaj otvorjena igra; proti koncu pa je Ilirija trajno, toda brezuspešno v ofenzivi. Mednarodne tekme v Beogradu Beograd, 1. aprila. V soboto in nedeljo sta gostovali v Beogradu dve inozemski moštvi, in sicer dunajski Simmering in bu-dimpeštanski Nemzeti. V soboto je Jugoslavija porazila Nemzeti s 4 : 2 (l : 1). Danes pa je Jugoslavija zmagala nad Sto-maringom z 2 : 0. BSK na je odpravi' Nemzeti s 4 : 1. Prvenstvo v Zagrebu Zagreb. 1. aprila. Od današnjih prvenstvenih tekem je bilo omeniti naslednje: Gradjanski : Železničarii 2 : 0 (0 : 0). Con. cordiia : Viktorija 2 : 0 (2 : 0) Croatia — Derby 3 : 1 (1 : 1). Češkoslovaška : Avstrija 1:0 (1:0) Dunai, 1. apriia. Danes se je vršila z velikim zanimanjem pričakovana nogometna tekma med Čeihoslovaško in Avstrijo, ki je končala s tesno zmago Cehoslovakov. Če-bos'ovaki sicer niso bili boljši od Avstrijcev. vendar na so znali obdržati vodstvo, ker so se po odmoru omejili skoro samo na obrambo. Prisotnih ie bilo 53.000 gledalcev. Policija je morala prepovedati pristop velikega števila občinstva, ker je bilo igrišče popolnoma zasedeno. Zmaga je za Čehostovake tem bolj važna, ker šteje ta tekma k mednarodnemu pokalnemu tekmo, vanju. ČehoSiiovaki so s to zmago dosegli enako število točk kot Italijani, vendar pa ie njihova goldiferenca boljša, vsled česar so zasedli prvo mesto. Avstrija ostane še dalje na četrtem! mestu d red Švico. Moštvi sta nastopili v naslednjih" postavah: Češkoslovaška: Planicka (Slavija). Per-ner (Sparta), Hojer (Spar,ta), Hajnv (Spar. ta), Kada (Sparta). Carvan (Viktorija). Srba (Viktorija). Srepan (Vršovice), Silny (Sparta), Puc (Slavija), Kratochvil (Slavija). Avstrija: Franzl (Admira), Janda (Ad-mfira). Blutm (jVienna), Chloupek (FAC), Humane nfoerger (FAC), Geyer (Austria), Siegi, (Admira). Klima (Admira), Stoiber (Admira). Sclhail (Admira). Wessely (Rapid). Avstrijci so v drugem polčasu igrali boljše kot v prvem. Vratar Franzl ni napravil nobene napake, branilca pa sta znala, ako sta že kaj zagrešila, to tudi hitro popraviti. Krilci so igrali z menjaj očim uspehom. Nikakor pa se ni mogel znajti napad. Zlasti Siegl je pokvaril mnogo uigodMfa šans. Vsekakor ie avstrijska napadalna vrsta preveč kombinirala. Pri Čehoslovakih je .treba omeniti pred. vsem dobro obrambo. Najboljši mož je bil Perner. ki je to oot igral tudi zeio fair. Napadalna vrsta Cehoslovakov je bila na vsak načni boli energična kot avstrijski napad. V 15. minuti se ie tekma za eno minuto prekinila v znak žalosti zaradi smučarske nesreče na Sonnblicku. V 35. minuti ie Sil-ny zabii edini gol tekme. Sodil ie belgijski sodnik Langenus. Praga : Dunaj 1:1 (0:1) Praga, 1. aprila. Današnja medmestna tekma med Dunajem in Prago ie končala neodločno z 1 : 1 (0 : 1). V prvem polčasu so bili Dunajčani boljši, v drugem pa so pričeli napadati Pražani. Kljub temu se je Dunaju posrečilo v drugi polovici izravnati. Za Prago je zabil go! Soltys. za Dunaj pa levo krilo Giebisch. Tekmo je gledalo 12.000 ljudi. Sodil ie domačin Cejnar. Lahka atletika Cross country za prvenstvo države Zagreb, 1. aprila. Danes se je vršil v Maksimirskem parku cross country za dr* žavno prvenstvo, katerega se je udeležilo 28 tekačev in sicer 5 iz Ljubljane (3 Ilirija* ni, 2 Primorjaša), 2 iz Maribora, ostali pa iz Zagreba. Proga je bila dolga 10.000 m. Tekači so prišli v naslednjem redu na cilj: 1. Predanič (ASK) 37 min. 34 sck. 2. Slapničar (Primorje) 60 m za prvim, 3. Ko* ren (Gradjanski) 10 m za drugim, 4. Va< lentekovič (Hašk) 10 m za tretjim, 5. Kralj (Marathon) 10 m za četrtim, 6. 2gur (Ma* ribor). Dalje so prispeli ra cilj kot 11. Perko (Primorje), kot 12. Režek (Ilirija), kot 13. Tinta (Ilirija) in kot 17. Kumer II. (Ilirija). Moštva so se plasirala nastopno: 1. Hašk 15 točk, 2. Gradjanski 22, 3. Marathon 25, 4. Ilirija 30, 5. Concordia. V stoletju radija Mojster koncerti ra. («Life») Križev pot francoskega duhovnika Tc dni jc poročalo »Juuo: o smrti vzglednega francoskega duhovnika in demokratskega poslanca Lemirea. ki je^ vse svoje življenje uravnal po pravem krščanskem načelu ljubezni do bližnjega. List »Reveil du Nord*. ki izliaia v Lilleu, je pisal ob njegovi smrti med drugim: čeprav je bil katoliški duhovnik, ki je vestno izpolnjeval svoie dolžnosti, vendar se je upal nastopiti kot demokrat in republikanec proti monarhističnemu generalu de Franchevilleu, ki je bil njegov nasprotnik v volilni borbi. Klerikalno časoDisje ga je silovito napadalo, nadškof mu ie pretil z raznimi kaznimi, toda Lemire ie v soglasju s svojo vestjo nadalieval svoio politično pot. Prvič ie zmagal leta 1S9S. ter je nato vedno obdržal svoi mandat. Niegov slučaj ie bil tudi povod, da ie oanež Leon XIII. v svoii znani encikliki proglasil, da more biti dober katoličan tudi' republikanec. Po smrti papeža Leona XIII. ga ie pričel nadškof v Cambraiu znova oreganiati. Uradni škofijski list ie priobčil v februarju 1912 nadškofov odlok, da ne sme več kandidirati. Lemire ie bil v težavnem položaju, toda vztrajal ie kliub vsem oviram. Ker ie ponovno kandidiral, ga ie nadškofijski kon-sistorii črtal iz imenika častnih kanonikov ter je izrekel nad niim interdikt. Ko je hotel Lemire neke nedelie v romarski cerkvici Saint Gowaert v Flandriii brati mašo, ni našel potrebnih cerkvenih oblačil. Upravitelj cerkvice ie bil osemdesetletni svečenik in njegov priiateli. ki pa ie izginil, ter se ni hotel zameriti škofu. Ker ni mogel sam brati maše. je želel vsai prisostvovati maši, toda vsi navzoči duhovniki so rajši odšli. kakor pa da bi izpolnili njegovo željo. Ko je dobri Lemire vse to videl, ie poki cknllpredoltariniokah^_ Specijalni artistični atelje za črko* slikarstvo Pristou & Bricelj LJUBEJANA, Resi jeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. Čudni svečeniki V zadnjem času se je pričel med katoliškimi in pravoslavnimi svečeniki na Poljskem pokTet za prestop iz ene cerkve v drugo. Katoliški duhovniki prestopajo v pravoslavno, pravoslavni pa v katoliško. Pravoslavna sinoda je zato sklenila, da se more pravoslavni svečenik sicer vrniti v svojo vero, toda le kot navaden vernik, ne pa več kot duhovnik. Senzacijonalen Je primer svečenika Leona Tihovskega iz Kostom-lota, ki je pismeno prosi! pravoslavnega metro-oolita za spiejem v pravoslavno cerkev. Svoj korak je pojasnil tudi s posebnim pismom na prosvetno nrnirtrsfrvo. Toda hitro se Je skesal ter je poslal katoliškemu škofu izjavo, da je spremenil vero v popolnoma pijanem stanju. Skof se ga jc usmilil, ga sprejel nazaj v katoliško cerkev, cbenem pa je odredil, da ne sme več na svoje župnijsko mesto v Kostomloiu in da ne sme več piti • • • • Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"? Ljubljana, 1. aprila. Bila je danes cvetna nedelja, kronana z izrednim slovesom: padla je na dan 1. aprila. In v tem skupnem znamenju, da se je s proslavljanjem vseh cvetnih simbolov pomladi proslavljala tudi hudomušnost in razposajenost, ki jo prinaša stari narodni prvoapril-ski. običaj, je današnja nedelja navzlic Smernemu vremenu potekla nenavadno živahno in veselo. Že nekaj dni veje po Ljubljani topel pomladanski vetrič. ki prinaša v srca premraženih in po raznih proračunskih preizkušnjah prestrašenih Ljubljančanov nekaj nove temperature, nekaj veselja in prerojenja. Navzlic temu. da se je ravno današnje nedeljsko jutro porodilo zopet v megli in puščobni sivini, je Ljubljana bila že zgodaj pokonci. Nežna mladež se je pripravljala, da se s svojimi pestro okrašenimi butarami odpravi v cerkev in se spet po lepi paradi vrne domov z nanim« lesom, ki nas varuje strele, treska, groma in tudi potresa. Dopoldanski dirindaj ie bil oo ljubljanskih ulicah nenavadno živahen. Promenada po Aleksandrovi in Šelenburgovi ulici je nudila prav pestro kinematografsko revijo najnovejše mode in najnovejšega bohotno se razcvita-jočega ženskega pomladka. ki se pokaže na cvetno npdplio, kakor so se pred par dnevi pokazali oni fantje, ki so s harmoniko in veselo popevko korakali v vojašnico, služit kralja Aleksandra . . . Rilo je danes živahno v Ljubljani, toda ne samo po zaslugi nedelje, temveč v daleko večji meri po hudomušnih šalah 1. aprila. Prav neverjetno je učinkovala >Jutrova< aprilska šala. Pred Figovcem — kakor je bilo pisano v •»Jutruc _ so se že tekom dopoldne zgla- šali radovedneži, ki so na vsak način hoteli videti ono velikansko svinjo z osmimi nogami. Hlapec na dvorišču je imel mnogo opravka, da je z dvorišča zavračal zastonjkarske radovedneže, češ: — Gospod župnik Poderbajs so dejali, da jo pripeljejo šele popoldne ob 3. s tovornim avlomobilom . . . Popoldne ob je pred ^Figovcem« goma-zelo ljudi. Prišli so celo iz ljubljanske okolice s koleslji, kolesi in motocikli. Vse črno je bilo tam pred »Figovcem«, da se je policaj kar muzal in ga ie malone zadela kap — in so se v kavarni »Evropi*: tako kihali, da so domala z nosovi razbili šipe — in se je birt Matevž znašel v taki zadregi, da^ je z avtom pobegnil v ŠiSko in dal za par Štefanov ljutomerčana . . . Na Dunaju so našli te dni 291etno šiviljo Adelo Moiikovo z njenimi tremi otroci: 7-Ietno Adelo. 3!etno Otiliio in 21etnim Karlom, mrtvo v njenem, s plinom naDolnienim stanovanjem. Preiskava ie doanala, da gre za pretresljivo družinsko tragediio. Moli-kovi je umrl po dolgem bolehaniu lani meseca avgusta mož Oton Molik. no poklicu krojaški pomočnik, in sicer za tuberkulozo. Ker so ii nenadoma zboleli za jetiko tudi njeni otroci, ki so ji bili edino veselje, ie nesrečna žena sklenila, da odide prostovoljno v smrt. Da se je pripetilo nekai strašneca, ie prva opazila sestra pokoinice. ki ie, kakor običajno, prišla k Adeli. da ii pomaga pri njenem delu. Na svoie naivečie začudenje je našla stanovanje zaprto in se ii na njeno ponovno trkanje tudi ni nihče odzval. Ko ie začutila smrad po plinu, so io obšle zle misli. S pomočio soseda Havelke je vlomila v stanovanje, odkoder ie oba vrgel nazaj plinov puh. Slednjič se iima ie le posrečilo, da sta odprla vsa okna. Molikova je ležala skupaj z otroci v postelji brez najmanjšega znaka življenja. Na mizi ie ležalo poslovilno pismo, naslovljeno na mater, brate in sestre, iz katerega je bilo razvidno. da ie Molikova izvršala samomor v največji duševni deoresiii. Pismo se glasi: Preljuba mati. bratie in sestre! Odpustite mi moi korak, ki sem ga naredila. Ne obsodite me! Nič več nisem mogla vzdržati. Noč in dan sem premišljevala in čim deli sem razmišliala. tem bolj trden je bil moi sklep, da se z otroci poslovim od tega sveta. Kaiti kai sem imela od svojega življenja? Prav ničesar! Vsa dolza leta nič Samomor vpokojenega železniškega uradnika Žrtev stanovanjske krize Maribor, 1. aprila. Snoči ob pol 9. se je v svojem stanova« nju v VVilsonovi ulici obesil 58 letni vpo? kojeni železniški uradnik Ivan Mohorič, ros dom iz Stanetincev, občina Sv. Anton v Slov. goricah. Sinoči nekako ob 9. je prišel njegov 16 letni sin domov. V svoje veliiko začudenje je našel vrata zaklenjena. Mla« deniča je prevzela zla slutnja; odšel je na vrt in je splezal na okno spalnice in od tam v sobo. Tam se mu je nudil strašen prizor: zagledal je svojega očeta, ki je vi* sel mrtev na vratih. Poklical je takoj dio» mače ljudi, ki so o tragičnem dogodku ne* m udoma obvestili varnostne organe. Pokojni Mohorič je bil vdovec ter je s svojim sinom bival kot podnajemnik dru« zine Petek v Wilsonovi ulici štev. 23. Pred smrtjo je še dejal svojemu prijatelju g. Alojzu Petku: cVeš, Lojze, če moramo 1. maja res vsi iz tega stanovanja, se rajši prej ali pa takoj obesim.» Prijatelj menda ni dosti upošteval teh besed, ki zvene v današnjih hudih časih kot obupna fraza, ter ga je pustil brez nad* zorstva. Ni pa izključeno, da se je nesreč* nemu Mohoriču omračil um. Radovedneži so se med tem v gručah dre-njali na dvorišče in silili v svinjake, da vidijo neverjetno svinjo — nato pa 60 po bridkem prvoaprilskem spoznanju odhajali po drugi strani z dvorišča, kakor da se ni zgodilo nič hudega . . . Komična zadeva bi se bila kmalu rešila z navadno aprilsko re-signacijo. toda hudomušno naključje je naneslo, da se je med »interesenti« pojavil tudi neki duhovnik, ki ga je tisočglava množica smatrala za srečnega župnika Roštjana Po-derbajsa od Sv. Duha nad Škofio Loko (kjer fajmoštra sploh nimajo) — in da je nastopil v svoji uradni funkciji tudi neizbežni davčni organ, ki je hotel kontrolirati vstopnice . . . Velikanski halo se je končal šele okrog 16., ko so se doloma sramežljivo, deloma razigrano raz«li poslednji >aprilkarjk. Precejšnja množica zad redarjev pa se ie zatekla kar v Figovčevo gostilno, kjer so ob pivu in cvičku padale mnogoštevilne zdravice na čast s>Jutruc in 1. aprilu! . . . V splošnem so »Jutrove« prvoaprilske »senzacije« zares povzročile senzacijo med ljubljansko publiko, še izletniki, ki so pohiteli na Gorenjsko, ali popoldne v okolico, so imeli svoj ?grand-hee< z ono svinjo, kokošjo in angleško športistko ... Srečen dan so imeli gospodje policijski stražniki. V pravilnem pojmovanju prvo-aprilskih novosti so prezrli posamezne malenkosti. in tako je današnja cvetna nedelja potekla brez slehernih incidentov Telcma absolventov frizerske šole in ogledno friziranje v veliki dvorani Kazine je bilo kljub lepemu vremenu in prvemu v mesecu, ki sta oba vse Ljubljančane izvabila iz mesta, izredno dobro obiskano. Kar se resnično zanima za modna vprašanja, je bilo navzoče in tudi presenečeno, ker so tako absolventi kakor prireditelji oglednega friziranja pokazali več, kakor je v Ljubljani mogoče pričakovati. Pri tekmi je bilo dosegljivih 60 točk ia čudili so se vsi navzoči, da je za krasne kreacije razsodišče, ki so ga tvorili prestrogi sodniki: gdč. Erna Fettich-Frankheim in gg. Emil Navinšek, Metod Podkrajšek iz Ljubljane in g. Rihard Grobelnik iz Celja, prisodili le 49 točk I. nagradi g. Zvonimirju Ben-ko, II. nagrado so dali Tomi Grgesini za 47 točk, III. nagrado za 41 točk Ernestu Pinlar-ju in IV. nagrado Ivanu Sekešanu zri točk. Te malenkostne razlike so najboljši tolmači, na kako visoki stopinji so uspehi šole- drugega ko revščino, kres. skrbi in še marsikaj. Tako sem postala trudna in z m u č e n a. da nisem nobene želje več imela, ko one uo miru in oočitku. To pa morem edino doseči, če najdem s svojimi otroci odrešitev. Predraga mati. bratje in sestre! Prosim vas. ne iezite se name, temveč hvalite boga, če se mi ie posrečilo... Jaz v resnici nisem Doznala nobenega veselja. Veselo smeianie sem že davno pokopala. Ne smete misliti, če sem se tudi kdaj smejala ali šalila, da ie orišlo od srca, o ne! Vse je bilo le prisiljeno! Kar se tiče mojih otrok, tudi niso ničesar imeli. Ali ni torei bolje, da iih vzamem s seboj? Nočem, da bi postali komu v napoto. Nihče ni kriv moie usode! Nasprotno. pri svoiih sostanovalcih sem preživela marsikatero veselo uro. Otti in Deli se veselita, da prideta k očetu, ker sem iima pripovedovala, da se bomo kmalu videli. Katzi noložite k meni v krsto, če mogoče, iih deniie doma na mrtvaški oder. da bodo imeli vse lepo za slovo. Predraga mati. bratie in sestre! Naj-prisrčnejše se vam zahvalimiem za vse, kar ste mi dobrega izkazali, in vas vnovič prosim, ne bodite hudi name. kaiti. pri Bogu, jaz nisem bila nikdar zla. ne s svojimi otroci, ne s kom drugim. Da ie tako daleč prišlo, je resnično m o i a usoda. Bodite mi prisrčno pozdravljeni! Vas pol rablja vaša nesrečna hčerka in sestra A d e I a. Trupla žene in treh otrok so pustili v stanovanju in jih na želio pokoinice položili na mrtvaški oder. Pogreb se ie vršil v soboto popoldne ob veliki udeležbi sočustvujočega občinstva. O dogodku avizirana komisija pod vo!iivo deial: »Gosnodični kar pustite jo. "ai mirno dela svoie nt/ari. drugače bo tudi obsedela" kakor vi!« * On: »Ne razumem, da se ti zdi tukaj dolgočasno. Meni ie silno všeč.« Ona: »Seveda, ti si tu z mano. jaz pa s tabo.« * Mož in žena sta soala. a dete Doleg njiju se ie zbudilo in pričelo Plakati. »Ziblji ga malo. da zaspi!« veli žena. Mož na ji odvrne: »Ti zibai svojo polovico, a mojo pusti. naj joče.« in se okrene k zidu. • »Gospod plačilni, v računu ste dve pomoti. ena vam. ena meni v korist.« — »Vam v korist? Kie oa. prosim?« » »Ne vem, na kaj bi se boli iezil«, je godrnjal potnik, »na soseda ki svoi dnevnik tako drži. da se ne da nič iz njega brati, ali pa na onega, ki Poskuša brati zadnjo stran mojega lista.« * »Saj sem te vendar nrosfl. da mf prrne-seš mehak svinčnik, a ti se vračaš s praznimi rokami.« — »Dedek vsi svinčniki so se mi zdeli tako trdi. ko sem iih otipavala!« « »Ti, dete moje. ne smeš toliko izpraše-vati. Veš, nekdaj 5e živela radovedna ma-čica. ki je venomer nadlegovala svoio mamico. naj ji pove to in ono Potem pa — resk! — je mačica za kazen ooginila.« — »Mama, kai pa ie mucka hotela prav za orav" vedeti?« f isni posestniki če hočete imeti lepe vrtove in dvorišča, posipajte jih z belim dolomitnim pe* skom, ki vam ga dostavi na dom K. VODNIK, Podutik, Ljubljana VII. — Naročila sprejema tudi «Jeklo», Ljubljana, Stari trg. • : . V.r^-, - - - S -v.r Danes samo 2 predstavi ob pol 8. in 9. uri! Mooumentalen velefilm po istoimenskem Balsacovem romanu Si aj in beda kurtizane V glavnih vlogah prvovrstni umetniki P. Wegener, Andree La Fayette, W. Fuetterer Predstave danes samo cb pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KIK*> MATICA B Oglejte si ta spored! IGO SYM v svojem najboljšem filmu Ne zamudite ta film! Izpoved vojneg Predstave danes ob 4, pol 6, pol 8 in 9. uri. KINO IDEAL najnovejših modelov 1928, TOCIKLI svetovno znane tvrdke t Schmel Armis Ltd. Birroingham SO FiCTDUI SI ! Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno v zalogi. Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: AuiomoMles-MotoCibles, Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cesta 3. Tei.2942 'tss^fs iju mm Ustanovljena 1720. Ustanovljena 1720 Royal Exchange Assurance Angleška zavarovalna družba filijaJa za Slovenijo x Ljubljani, Dalmatinova ulica št S Garancijska glavnica nad Din 5.000,000.000.—. sprejema razen vseh drugih zavarovanj tudi zavarovanja proti POTRESU in VOJSKI Sprejema agilne zastopnike za vse kraje Slovenije. Reprezentant za Slovenijo: ALEKSANDER KNEZ. i Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zalogo ravnokar došlih krasnih brzošivatnih strojev, najnovejše iznajdbe moderne tehnike Na vsak stroj popolnoma enostavno šivate vsakovrstno blago, našitke in čipke s cikcak šivom, vezete najmodernejše in luknjičaste vezenine, gumbe in gumbnice. Pouk v vezenju brezplačen — Cenik franke Prodaja tudi na obroke. — .TRIBUNA« F. B. L. - LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA ŠTEV. 4. SPOMLAD naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni JOS. REICH, LJUBLJANA POLJANSKI NASIP 4-6 Sprejemališče ŠELENBURGOVA ULICA 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA* Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).-- Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de-viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomot in in-kaso menic ter nakazila v tu. in inozemstvo safe - deoosits itd. itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana. — Telefon 5t. 2040. 2457. 2548: interarban 2706 2806 Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska «Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek, vsi v Ljubljani