P. b. b. Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlagrpostamt Klagenfurt 2 Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: CelovcoKlagcnturt Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslovi Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik X> I Celovec, petek, 17. februar 1961 Štev. 7 (979) Nova usodna zaostritev v Kongu: Predsednik vlade Lumumba umorjen Ves demokratični svet obsoja zločin, ki ga imajo na vesti kolonialistično-imperialistične sile Prejšnji teden objavljena vest izdajalske Čombejeve vlade, da je zakoniti predsednik kongoške vlade Lumumba z dvema najožjima sodelavcema pobegnil iz zapora v Ka-tangi, je v svetu sprožila splošno zaskrbljenost za usodo kongoških politikov. Le malokdo je verjel, da je skupina jetnikov res pobegnila, nasprotno je prevladovalo mnenje, da je vest Čombejeve vlade samo priprava na poznejše sporočilo o smrti Lumumbe in njegovih sodelavcev. Ta domneva se je v polni meri izpolnila, ko je Čombejev notranji minister v ponedeljek razglasil uradno objavo, da so bili Lumumba ter njegova ministra Okito in Mpola pobiti. Vest o umoru je po vsem svetu izzvala veliko ogorčenje, zlasti še, ker je uradna objava vsebovala cinično trditev, da so imenovane tri politike umorili neki kmetjet čeprav ves svet ve, kdo ima gnusni zločin na vesti. 2e po objavi, da so Lumumba in njegovi sodelavci pobegnili iz zapora, je bilo jasno, da v resnici gre samo za to, kako bi krog izdajalcev in plačancev okoli Čom-beja svetovno javnost obvestil o izvršenem dejstvu, namreč o umoritvi kongoških politikov. Predsednik pokrajinske vlade v Leopoldvillu Komitentu je že nekaj dni prej izjavil, da sicer nima dokazov, pac pa je popolnoma prepričan, da je bil Lumumba ubit. .Naša zaskrbljenost je popolnoma upravičena, je dejal, ker se belgijski kolonialisti bojijo tega vidnega kongoškega patriota in voditelja’. Dejansko obsodba vsega demokratičnega sveta ne velja tistim nepoznanim kmetom, ki jih Čombejeva klika dolži umora, marveč je naperjena proti kongoškim izdajalcem, ki jih izrabljajo in plačujejo kolonialistične sile, ter proti imperialističnim krcgm sploh, ki se ne ustavijo niti pred zločinskim umorom, samo da bi ohranili svoje Predsednik Tito na poti miru po prijateljskih neodvisnih deželah Afrike Ko je to sredo v splitskem pristanišču dvignila sidra jugoslovanska ladja .Galeb", se je pričelo veliko potovanje predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita v prijateljske afriške države. To je že tretje potovanje predsednika Tito v Afriko in ga bo tokrat vodilo v vrsto držav severne in zahodne Afrike, s katerimi je Jugoslavija v zadnjem čosu navezala tesne stike in katerih voditelji so Jugoslavijo že obiskali ali pa jo bodo še. Potovanje predsednika Tita spremlja vsa svetovna javnost, ker se zaveda^ da so njegovi obiski v državah črnega kontinenta posvečeni misiji miru in zbliževanja med Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ima svoj redni občni zbor jutri, soboto, 18. februarja 1961 s pričetkom ob 9. uri v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu. Vsi, ki so prejeli vabilo, so naprošeni, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. narodi. V teh prizadevanjih si je Jugoslavija pridobila v svetu velik ugled, ker dosledno vodi politiko mirne in prijateljske koeksistence enakopravnih suverenih držav. Za načela take politike so posebno dovzetne mlade države Afrike, kjer še ni končan boj za neodvisnost in svobodo, kjer *e narodi še vedno bojujejo za osvoboditev izpod tujega gospostva. Zato jim je v tej borbi prav Jugoslavija svetel zgled, rolo tudi vedno tesnejši odnosi med Jugosla-yijo in afriškimi državami. Predsednik Tito in njegovi sodelavci so 'oenili na pot kot od pod one i vse zmago-'^ttejše ideje miroljubne koeksistence, ideje Mednarodnega sodelovanja, krenili so na s ciljem, da prispevajo k utrjevanju Miru in k ustvarjanju enakopravnosti med n°rodi in državami. pozicije v Kongu in Afriki sploh. Po vsem svetu je prišlo takoj po objavi smrti Lumumbe in ostalih dveh članov zakonite kongoške vlode do najostrejših protestov ter demonstracij proti Belgiji, ki je splošno obdolžena glavne krivde na zločinu. Zelo ostri pa so tudi napadi proti generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu, ki je odgovoren za neuspeh intervencije Združenih narodov v Kongu. Sovjetska vlada je uradno sporočila, da je s Hammarskjoldom prekinila vse stike in ga ne priznava več kot generalnega sekretarja OZN, hkrati pa je Vprašanje Južne Tirolske: Uradno je bilo sporočeno, da je Italijanska vlada izrazila pripravljenost za nadaljnja pogajanja o vprašanju Južne Tirolske med Avstrijo in Italijo ter za kraj prihodnjega sestanka predstavnikov obeh držav predlagala Celovec. Točen termin teh razgovorov sicer še ni bil objavljen, splošno pa se pričakuje, da se bodo odvijali še tekom meseca marca. Medtem je bila razprava o južnotirol-skem vprašanju tudi pred dunajskim parlamentom, kjer so govorniki posameznih strank zavzeli stališče do neuspešnih po-gajonj v Milanu. Najprej je zunanji minister dr. Kreisky obširno poročal o teh razgovorih in ponovno obrazložil stališče, ki ga avstrijska vlada zavzema do Južne Tirolske. Zahteve Avstrije napram Italiji se delijo v tri poglavja: • zagotovitev etničnega značaja, ® zagotovitev gospodarskega razvoja • zagotovitev kulturnega razvoja. Tako v poročilu kot tudi v izjavah posameznih govornikov je bilo mnogo govora o tujerodnem priseljevanju in s tem v zvezi o izpodrivanju domačega nemško govorečega prebivalstva, to se pravi o načrtnem spreminjanju etničnega značaja ozemlja, na katerem živi manjšina. Prav tako pa je bilo poudarjeno, da Avstrija ne zahteva ničesar mimo dosledne uresničitve določil pariškego sporazuma, čeprav je načelno mnenja, da bi bila pravična rešitev južnotirolskega problema možna le na podlagi načela samoodločbe. * O podrobnih izvajanjih posameznih govornikov ni treba govoriti, saj niso povedali nič bistveno novega. Pač pa je treba poudariti, do so nekateri poslanci tudi ob tej priložnosti napravili južnim Tirolcem skrajno slabo uslugo, ko so ponovno pogrevali očitno laž, do je manjšinsko vprašanje na Koroškem vzorno rešeno in bi lahko služilo kot zgled Italiji. Ves svet danes ve, da to vprašanje v Avstriji še nlko-kor ni rešeno, ve pa tudi, da se položaj manjšin v naši državi bistveno razlikuje od položaja |užnlti Tirolcev — namreč v tem oziru, da južni Tirolci že leta uživajo vsaj neka) pravic, medtem ko o pravicah in enakopravnosti koroških Slovencev In gradiščanskih Hrvatov doslej sploh ne more biti govora, saj se je nasprotno njihov po- zahtevala od Združenih narodov, da uradno obsodijo Belgijo zaradi umora Lumumbe. V številnih mestih širom sveta so bile v zadnjih dneh demonstracije pred belgijskimi poslaništvi in je ponekod policiji le z največjim naporom uspelo preprečiti popolno opustošenje poslopij, kjer imajo belgijska predstavništva svoje sedeže. V številnih afriških državah pa so razglasili večdnevno državno žalovanje. Ob nasilni smrti Lumumbe so tudi mnogi vodilni državniki podali izjave, s katerimi so obsodili zločinsko politiko kolonialistič-no-imperialisfičnih sil v Kongu. Predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito je pred odhodom na potovanje po Afriki poudaril, da predstavlja sveječasna izročitev Lumumbe notoričnemu morilcu Čombeju nameren načrt, Lumumbo likvidirati, toda moralno odgovornost za umor Lumumbe nosijo Združeni narodi. Ta umor, ki v moderni zgodovini nima primere, bo v afriških deželah povzročil splošno nevoljo in bo mrtvi Lumumba za tiste, ki bi hoteli afriške na- ložaj celo poslabšal, odkar avstrijska vlada .širokogrudno rešuje’ manjšinsko vprašanje! Kljub temu pa pri manjšinskem vprašanju v Avstriji ne gre za ničesar drugega kot pri vprašanju južnih Tirolcev: gre namreč prav tako za izvedbo določil mednarodne pogodbe, gre za zagotovitev etničnega značaja, za zagotovitev gospodarskega razvoja in za zagotovitev kulturnega rozvojo manjšin, katere so že skozi desetletja prav tako izpostavljene nevarnosti načrtnega tujerodnega priseljevanja. Zato bi bilo za Avstrijo mnogo bolj koristno — zlasti v zvezi z njenimi prizadevanji glede Južne Tirolske — če bi najprej napravila red doma in sicer po obliki in vsebini, kot to zahteva za svojo manjšino v Italiji, ker se potem ne bi moglo dogajati, da bivši italijanski zunanji minister avstrijsko zadržan|e v južnotirolskem vprašanju javno imenuje ..premeteno, toda tudi nevarno igro”. rode še naprej držati v kolonialnem suženjstvu, še mnogo bolj nevaren, kot je bil živi Lumumba. Vlada Združene arabske republike je uradno sporočila, da umora Lumumbe ne smatra za konec boja za Afriko, marveč za začetek novega obdobja v tem boju. Vladni egiptovski list pa je naslovil na Hammarskjolda obdolžitev: Vi, ne samo Čcmbe, ste umorili Lumumbo, kajti Čombe služi le belgijskim imperialistom, toda Vi ste Združene narode zlorabili za to, da služijo imperialistom v boju proti neoboroženemu kengeškemu ljudstvu. Tako in podobno se glasijo še mnoge druge obsodbe, ki prihajajo iz vseh delov sveta. V vseh pa prevladuje tudi prepričanje, do s smrtjo Lumumbo in njegovih najožjih sodelavcev ni mrtvo tudi tisto, kar je predsednik Lumumba nesporno predstavljal, namreč ideja o zares neodvisnem Kongu, ki se je z umorom le še okrepila, z njo pa tudi sile, ki se borijo proti sleherni obliki kolonializma in imperializma! Sestanek OVP-vodstva na Semmeringu: Na dnevnem redu tudi odstop Raaba DVP-jevski prvaki iz centrale na Dunaju in iz deželnih vodstev so se spet sestali na svojem vsakoletnem posvetovanju na Semmeringu. Pomembni sestanek se je začel včeraj in se bo danes nadaljeval. Oficielno sicer poudarjajo, da gre za razgovore o načelnih političnih vprašanjih. Toda mimo teh se od letošnjega sestanka priča-krieio o£>,'oč:!r> skleni rudi v d*vh problemih, ki £e dalj časa zaposlujeta ne samo OVP-jevsko vodstvo, marveč tudi vso avstrijsko javnost. Prvič gre za vprašanje, kdaj bo odstopil kancler Raab in kdo bo za njim prevzel vodstvo vlade; drugi problem pa se nanaša na stremljenja posameznih OVP-jev-skih voditeljev, katerim sedanji koalicijski odnosi med OVP in SPO niso več po volji in želijo doseči gotove spremembe. Tako eno kot drugo vprašanje precej odločilno posega v celotno notranjo politiko Avstrije. Od osebnosti, ki bo zamenjala Raaba — kateri se trenutno nahaja v bolnišnici — na sedežu zveznega kanclerja, še bolj pa od krogov, ki bodo to osebnost forsirali, bo v veliki meri odvisno, kako se bodo v bodoče razvijale razmere v naši državi. Zelo tesno s tem problemom pa je povezano tudi vprašanje, kakšno stališče bo OVP za naprej zavzemala do sodelovanja s socialisti. Vsekakor je v tej zvezi zanimivo, da se za reformo sedanjega koalicijskega sporazuma zavzemajo predvsem ljudje, ki stojijo na nacionalističnem krilu OVP in jih zaradi te opredelitve mnogo bolj vleče k FPO kot pa k SPO. Sovjetski prodor v vsemirje: \ „Venusnik“ na poti proti Veneri Amerika priznava: Sovjetska zveza za tri leta pred nami ♦ Samo kratko časa je trajalo ugibanje okoli zadnjega šest in pel Ione težkega | sovjetskega umetnega satelita, ki so ga sovjetski znanstveniki uspešno izstrelili v vse- ♦ mirje: Že nekdj dni kasneje se je namreč uresničila napoved vodilnega rovjetskega ♦ znanstvenika, da je morda že v nekaj dneh pričakovati nova presenečenja. Zadnjo nedeljo so v Sovjetski zvezi uradno sporočili, da je bil izstreljen nov ! »težek satelit”, s katerega so nato izstrelili usmerjevano kosmično raketo, ki nosi | avtomatično medplanetarno postajo proti Veneri. »Venusnik”, kakor imenujejo to l medplanetarno postajo, bo v drugi polovici tega leta dosegel Venero, katere od-| daljenosf od Zemlje znaša izmenoma od 39 do 260 milijonov kilometrov. Teža avto-t matične medplanetarne postaje znaša 643,5 kg In leti »z izredno natančnostjo" proti ♦ Veneri s hitrostjo 4000 m na sekundo. Sovjetski znanstvenik je po izstrelitvi »Vonus- ♦ nika” izjavil, da je mogoče, da bo medplanetarna postaja bodisi pristala na Ve- ♦ neri al! pa začela krožiti okoli nje. | Novi prodorni uspeh sovjetskih znanstvenikov priznavajo In poudarjajo po vsem ♦ svetu. V Ameriki brez škodoželjnosti priznavajo, da ima Sovjetska zveza na pod- ♦ ročju vsemirsklh Izstrelkov tri leta prednosti pred Ameriko. Ves svetovni tisk je Izstre-t Ittev .Venusnlka” označil kot fantastično pridobitev, ki je podobnega pomeno, kot Je J bila izstrelitev prvega umetnega satelita. Pač pa se oglašajo tudi glasovi, ki na|no-| vejši uspeh sovjetske znanosti povezujejo tudi z vojaškimi problemi. Tako se angle-J ški listi vprašujejo, ali se ne bi nova tehnika, ki jo uporabljajo v Sovjetski zvezi, | mogla uporabiti tudi na vojaškem področju, kajti »Sovjetska zveza sedaj lahko z } natančnostjo doseže s svojimi raketami kateri koli objekt na Zemlji”. Pogajanja med Avstrijo in Italijo se bodo nadaljevala, sedaj v Celovcu Zboljšave na področju otroških in družinskih doklad Leto 1961 je na področju družinskega skrbstva s strani države prineslo nekaj vidnih zboljšav. Z veljavnostjo od 1. januarja 1961 bo k dosedanjim 13 otroškim in družinskim dokladam izplačana še 14. doklada. Poleg tega pa so z isto veljavnostjo vpeljane še doklade za matere, ki imajo 3 in več otrok, ter doklade za dojenčke. Teh zboljšav so deležni vsi državljani, tako mezdni delavci kakor tudi kmetje in drugi samostojni poklici. Cslvi pvolesti proti fašističnim izgredom v Trstu Protislovenski in protijugoslovanski izgredi v Trstu so močno razburili vse slovensko in demokratično prebivalstvo Italije, prav tako pa tudi javnost v Sloveniji in Jugoslaviji. Osrednje slovensko glasilo — »De/o« — je tem dogodkom posvetilo poseben uvodnik pod naslovom »Doklej se?«, kier je rečeno: Neofašističnega huliganstva v Trstu še ni konec! Nasprotno, priče smo, kako se šovinistično divjanje vsak dan stopnjuje, organizatorji pa napovedujejo, da bo še »ostrejše<7 »S kvadre« šovinističnih razbijačev napadajo slovenske ustanove in groze Slovencem! Za še nedograjenim Kulturnim domom in Slovensko banko sta prišli kot cilj šovinističnih napadov na vrsto Slovenska knjigarna, kjer je pobesnela tolpa razbila izložbe in jo skušala zažgati, ter slovenska gimnazija, pred katero je drhal grozila slovenskim učencem! Demonstranti so razbili tudi avto, ker je imel registrsko tablico iz Jugoslavije ... Skratka, »lov na ščave« v Trstu se je ponovil z enako silovitostjo in brutalnostjo, s kakršno je besnel pred štiridesetimi leti, ko so plameni lizali Narodni dom, medtem ko so policija in gasilci neprizadeto gledali, kako fašisti pretepajo tiste, Slovence in Italijane, ki so hoteli reševati goreče poslopje! Tokratni izgredi proti slovenski manjšini na Tržaškem niso nekontroliran izbruh individualnih strasti šovinističnih zaslepljencev, marveč so do potankosti organizirani; tolpe mlečnozobih napadalcev »koordinirajo« svoji akcije in pohode celo s pomočjo prenosnih oddajnikov! Kje je ob tem moralna odgovornost profesorjev in staršev, ki puste, da politikanti najbolj dvomljive vrste zastrupljajo generacijo, ki bo že po rojstni letnici morala biti nosilec strpnosti in sodelovanja med narodi, je vprašanje, na katero naj odgovori italijanska javnost sama! Mi ob tem lahko samo grenko ugotavljamo, da se ob pomanjkanju take odgovornosti pred mlado generacijo ustvarjajo pogoji, da bo Tržaško tudi v prihodnje žarišče nacionalne nestrpnosti in medsebojnih trenj, zgodovina nas pa uči, da po vsakem obdobju politične zaslepljenosti in mračnjaštva pride tudi grenka »ura resnice in spoznanja«!. Protislovenski in protijugoslovanski izpadi oblasti niso presenetili! Nasprotno! Dovolj znamenj je, ki utemeljujejo prepričanje, da sc bile oblasti že vnaprej obveščene o demonstracijah in da so dale s svojim molkom celo spodbudo zanje. Izjave visokih lokalnih voditeljev, »da demonstracij v Italiji ni mogoče prepovedati«, so brezprimerna hinavščina! Ali ni mar dr. Palamara brez omahovanja in brez slabe vesti za demokratičnost postopka že trikrat prepovedal predvolilni govor v slovenščini, »da bi se izognili neredom . ..?« Ne »more« pa prepovedati — v imenu demokracije — izgredov, ki niso več demonstracije, marveč pravi lov na Slovence in na vse, kar je z njimi v zvezi! Ogroženo ni samo njihovo premoženje, marveč tudi njihova osebna varnost! Ogrožen je tudi etnični obstoj manjšine! Ofenziva nacionalistično zastrupljenih huliganov, ki danes dajejo ton življenju tega severnojadranskega mesta, je namreč samo končna in logična posledica stališča velike večine lokalnih političnih voditeljev desnice in tako imenovanega centra. Le-ti so skrbno in vztrajno minirali vse, kar bi bil Rim v smislu sprejetih mednarodnih obveznosti — londonskega memoranduma in meddržavnih razgovorov z Jugoslavijo — morebiti pripravljen storiti, da bi vsaj delno popravil krivico, ki je bila storjena Slovencem na Tržaškem, ter da bi jim s tem dal minimalno jamstvo za njihov vsaj delno normalni etnični obstoj in razvoj. Brutalnega pobalinstva, ki danes gospodari po tržaških ulicah, torej ne kaže jemati samo kot občasen in za Italijo neljub izbruh nekontroliranih strasti, marveč za politično že dolgo pripravljeno akcijo, ki ima za cilj uničiti etnični obstoj slovenske narodnostne skupine in jo potisniti na stopnjo drugorazrednih prebivalcev Italije, brez pravic, ki ji gredo po mednarodnih obveznostih in po italijanski ustavi! Ob tem početju so se pokazale lokalne oblasti, ki so odgovorne za vzdrževanje reda in za konkretno izpolnjevanje sprejetih obveznosti, popolnoma neprizadete! V naši javnosti je povzročilo še večje ogorčenje to, da je rimska vlada, ki je v zadnjem času že večkrat izrazila pripravljenost in željo po poglobitvi dobrih sosedskih odnosov z našo državo, ob teh dogodkih pokazala cinično neprizadetost. Jugoslovanska javnost se upravičeno z vso zaskrbljenostjo in z ogorčenjem hkrati vprašuje, kam vodi taka »neprizadetost«, ki je obenem soodgovornost in sokrivda za dogodke v Trstu? 'Zgodovina nam daje na to vprašanje brutalen odgovor: v etnični genocid, v uničenje Slovencev kot etnične skupine! Jugoslovanska javnost in Slovenci posebej smo vedno cenili deklarirane napore italijan- Otroške ali družinske doklade smo doslej dobili izplačane mesečno. Zadnja leta pa smo poleg tega v septembru dobili izplačano še takoimenovano 13. doklado. Višina doklad se je ravnala po številu otrok, izplačala pa jo je finančna deželna direkcija in sicer mezdnim delavcem in nameščencem posredno preko njihovih delodajalcev, kmetom in drugim samostojnim poklicem pa neposredno bodisi v obliki denarja, bodisi v obliki dobropisa na njihovem davčnem kontu. Dokaz upravičenosti za sprejemanje otroških doklad in merilo za njihovo višino so bile izkaznice za otroške doklade (Kinderbeihilfenkarte). Ta ureditev velja tudi v bodoče. Novo-vpaljana 14. doklada in dosedanja 13. doklada pa bosta izplačani v 4 obrokih in sicer februarja, maja, avgusta in novembra. Za te mesece bomo torej dobili izplačanih na otroških ali družinskih dokladah za 50 % več denarja, kakor smo ga dobili doslej. V preostalih osmih mesecih bo višina otroških in družinskih doklad enaka, kakor je bila doslej. Doklad za matere so deležne vse osebe, ki imajo po izkaznici za otroške in družinske doklade pravico do doklad za 3 in več otrok. Doklade za matere so enotne, ne glede na to, ali ima upravičenec 3 ali pa 10 otrok. Pač pa sta tudi tu — kakor pri otroških ali družinskih dokladah — vpeljani 13. in 14. doklada, ki bosta izplačani v 4 obrokih in sicer februarja, maja, avgusta in septembra. Mesečna doklada za matere znaša v letu 1961 šil. 50. S 1. januarjem 1962 bo zvišana na 70 šil., v letu 1963 na 100 šil. in v letu 1964 na 150 šil. Otroške ali družinske doklade in doklade za matere bodo izplačane skupno. Tako bo družina s 3 otroci v mesecih januar, marec, april, junij, julij, september, oktober in december na teh dokladah sprejela skupno 460 šil., v mesecih februar, maj, ske vlade, da bi bili odnosi med Italijo in Jugoslavijo čimboljši, ker sta mirno zglaje-vanje sporov in aktivno sodelovanje med narodi temeljni kamen naše zunanje politike. V imenu te politike smo pokazali veliko razumevanje tudi za težave, ki naj bi jih imela italijanska vlada. Toda vsakogar ocenjujemo ne po dobrih namenih, marveč po dejanjih ali pa po njegovi sposobnosti, da svoje dobre namene uresniči! Treba je povedati jasno in nedvoumno: jugoslovanska javnost ima italijansko vlado za popolnoma odgovorno za dogodke v Trstu, ki ogrožajo ne samo premoženje in varnost posameznih Slovencev, marveč tudi njihov nacionalni obstoj! Če jugo- avgust in november pa 690 šil., družina s 5 otroci pa običajno mesečno 8S5 šil., v mesecih, ko bodo izplačani obroki 13. in 14. doklade, pa 1.282.50 šil. Poleg teh rednih družinskih podpor s strani države ali skupnosti pa je poleg prispevka ob rojstvu otroka še novovpeljana doklada za dojenčke. Prispevek k rojstvu otrok je enkraten in znaša kakor doslej 500 šil. Običajno ga dobimo izplačanega, čim otrokovo rojstvo dokažemo z rojstnim listom. Proti posebni prošnji na finančni urad in priloženemu potrdilu s sirarn zdravnika pa pridejo matere v posest prispevka lahko tudi že v osmem mesecu nosečnosti. Doklade za dojenčke so od 1. januarja 1961 naprej deležne vse matere, ki imajo svojega novorojenčka pri sebi v gospodinjstvu in ki skrbijo tudi za njegovo zdravniško oskrbo. Ta doklada bo izplačana dvakrat in sicer v prvem mesecu in po šestem mesecu rojstva, vsakikrat v višini 300 šil. S. 1. januarjem 1963 pa se bo doklada zvišala in bo izplačana dvakrat v višini po 600 šil. Za izplačilo doklade je treba vložiti prošnjo pri finančnem uradu. Prošnji je treba priložiti rojstni list otroka, potrdilo občine, da živi otrok pri materi v gospodinjstvu, ter potrdilo zdravnika, da je otrok pri njem v zdravstveni oskrbi. Obrazci ali formularji za vse tozadevne prošnje so od 1. februarja naprej pri finančnih uradih na razpolago. Kmečko-zborske volitve na Koroškem, Tirolskem in Zg. Avstrijskem V teku letošnjega leta bodo v treh zveznih deželah volitve v kmetijsko zbornico. Volitve v tirolsko kmetijsko zbornico bodo verjetno že marca. Zgornjeavstrijski kmetje si bodo svoje zastopstvo volili koncem oktobra in na Koroškem so kmečkozborske volitve napovedane za 12. november. slovanska javnost na šovinistično huliganstvo ni odgovorila v enakem jeziku, to ne pomeni, da mera naše potrpežljivosti ni polna, marveč le to, da smo Jugoslovani dosledni in iskreni, kadar govorimo o koeksistenci in aktivnem sodelovanju med narodi, ter da ne nameravamo nepremišljeno rušiti tistega, kar je bilo z. veliko prizadevnostjo in potrpežljivostjo ustvarjeno v nekaj letih. To pa seveda ne pomeni, da se Jugoslavija ne bo z vso odločnostjo — brez histeričnega vika in brez ustvarjanja žarišč napetosti in divjaštva — zavzela za to, da bodo spoštovane pravice, ki naj bi bile zagotovljene Slovencem v Italiji z mednarodnimi obveznostmi. Jugoslavija bo letos sodelovala na šestnajstih mednarodnih velesejmih Priprave za letošnje mednarodne gospodarske prireditve — velesejme so v glavnem že zaključene, vsaj kar tiče splošna vprašanja; ostale so le še tehnične plati priprav. V glavnem je tudi že rešeno vprašanje udeležbe posameznih držav na teh prireditvah. Tako je Jugoslavija sklenila, da bo letos sodelovala na šestnajstih mednarodnih velesejmih v Inozemstvu: v Leipzigu, Budimpešti, Poznanju, Brnu, Milanu, Casablanci, Gdtheborgu, Chicagu, Ismiru, Damasku, Solunu, Dunaju, New Delhiju, Bariju, Kairu In Kblnu. Poleg tega se bo udeležila tudi vrste manjših prireditev, kot je na primer celovški velesejem. Razen udeležbe na sejmih bo Jugoslavija tudi letos organizirala posebne samostojne gospodarske razstave v Sao Paolu (Brazilija), Conakry|u (Gvineja), Akri (Gana) in Kartumu (Sudan); v New Yorku pa bo odprta stalna razstava jugoslovanskega blaga. Vse te razstave odnosno udeležbo Jugoslavije na njih bo organiziral zavod za gospodarsko propagando v tujini, ki je bil osnovan v okviru zvezne zbornice za zunanjo trgovino. Za prireditve, ki bodo v prvi polovici leta, je zavod že izdelal podrobne programe in določil asortimant razstavljenega blaga. Kakor je izjavil direktor tega zavoda, bo imelo sodelovanje Jugoslavije na letošnjih mednarodnih gospodarskih prireditvah predvsem komercialni značaj. Posebno bodo pazili na to, da bi na posameznih sejmih prikazali blago, za katerega so realne možnosti, da ga prodajo na do-ličnem tržišču. Za letošnji zagrebški mednarodni spomladanski velesejem, ki bo v času od 14. do 23. aprila, je že veliko zanimanja in je vodstvo prejelo doslej 350 domačih in 170 tujih prijav. Akra. — Ganska vlada je imenovala za direktorja ganske časopisne agencije G. T. Anima. To je prvi direktor agencije, ki je ganski državljan. Doslej so imeli vodilna mesta v agenciji novinarji britanske agencije Reufer. Okinava. — V glavnem mestu Nahi je bilo protestno zborovanje proti ameriškim poskusom z raketami tipa' „Nike". Zborovanja se je udeležilo okoli 2000 ljudi, ki so sprejeli resolucijo proti uporabljanju otoka za poskuse z atomskim orožjem. Teheran. — V iranskem glavnem mestu so študentje demonstrirali proti omejitvi svobode na nedavnih splošnih volitvah. Aretiranih je bilo več oseb, prav tako pa je bilo več demonstrantov in policajev tudi ranjenih. London. — Na londonsko letališče se je pred nedavnim spustilo prvo japonsko potniško letalo, ki je kdaj prispelo v Britanijo. Japonsko potniško letalstvo namerava odpreti redno linijo Tokio-Lon-don čez Severni tečaj. Džakarta. — Predsednik Indonezije Sukamo bo aprila odšel na potovanje po raznih deželah Evrope, Afrike, Azije in Latinske Amerike. Program poti še ni določen, znano je le, da bo obiskal tudi Sovjetsko zvezo. Santiago de Chile. — Ker je 800 čilen-skih rudarjev stavkalo, da bi tako podprli svojo zahtevo po izboljšanju življenjskih pogojev, je severnoameriška firma Kennecott Copper enostavno zaprla vse rudnike bakra v Čilu in je ostalo okoli 3000 rudarjev brez dela in zaslužka. Ankara. — Poleg že obstoječe Republikanske domovinske stranke, ki se bo odslej imenovala le še Domovinska stranka, so bile v Turčiji ustanovljene tri nove politične stranke, in sicer Republikanska stranka strokovne enotnosti, Stranka dela in Stranka pravice. Conakry. — Med svojim obiskom v Gvineji je predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Brežnev izjavil, da po vsej Afriki trenutno gradijo s sovjetsko pomočjo 250 velikih industrijskih podjetij. Brežnev je poudaril, da je Sovjetska zveza vsakčas pripravljena, nuditi prijateljskim afriškim državam vsako pomoč. New York. — Za generalnega sekretarja Združenja tujih novinarjev v OZN, ki šteje 350 članov, je bil izvoljen stalni dopisnik beograjske .Borbe’ v New Yorku Živko Milič, za predsednika pa švicarski dopisnik Hans Steinitz. VVashington. — V Ameriki se pristojni krogi zelo podrobno bavijo z vprašanji morebitne vojne. Pri tem je prišlo do bistveno različnih pogledov pri letalstvu na eni in mornarici ter kopenski vojski na drugi strani. Letalski strokovnjaki namreč zastopajo mnenje, da bo prihodnja vojno sicer kratka, vendar z nenavadno uničevalno silo, pri mornarici in kopenski vojski pa pravijo, da mora biti Amerika pripravljena voditi tudi dolgotrajne vojne, kar zahteva velikanske zo-loge vojnega materiala in primemo iz-vežbane vojaške sile. Bern. — Lani se je v Švici pripetilo okoli 50.000 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 1300 oseb ubitih, 34.400 oseb pa poškodovanih. V primerjavi z letom poprej se je število mrtvih povečalo za 16,5 odstotka. Dunaj. — Na povabilo ministra za kulturo Sovjetske zveze, Furcove, bo prosvetni minister dr. Drimmel obiskal Sovjetsko zvezo. Termin in program obiska urejajo trenutno po diplomatski poti. New York. — 400 prominentnih osebnosti Amerike, med njimi tudi žena bivšega predsednika Roosevelta, je zahtevalo odpravo posebnega pododbora parlamenta, ki preiskuje protidržavno delovanje. Delo tega odbora je znano zlasti pod imenom .lov na čarovnice 20. stoletja". Ves slovenski narod se je poklonil F. S. Finžgarju ob njegovi devetdesetletnici Mestno gledališče za pust: »Ženitna posredovalka” Starosta slovenskih književnikov Fran Šaleški Finžgar je bil ob svoji devetdesetletnici deležen številnih čestitk. Po svojih predstavnikih se je njemu, ki je glavni del svojega življenja posvetil slovenski besedi in preprostemu slovenskemu človeku in katerega ime bo z njegovimi deli ostalo vedno živo in občuteno v srcih našega človeka, poklonil ves slovenski norod. Na predvečer njegovega častitljivega življenjskega jubileja sta ga obiskala predsednik in sekretar Sveta za prosveto in kulturo Slovenije, Boris Kocijančič in Beno- Zupančič, in mu izročila čestitke Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije in Sveta za prosveto in kulturo. Na rojstni dan pa ga je obiskal sekretar Ljudske skupščine Slovenije, dr. Miha Potočnik in mu izročil pismo predsednika FLR Jugoslavije, Josipa Broza Tita ter čestitke Ljudske skupščine Slovenije in osebne čestitke njenega predsednika Mihe Marinka. Pismo predsednika Tita se glasi: ,Ob 90 letnici Vašega življenja, polnega plodnega ustvarjalnega književnega in prosvetnega dela ter vneme za uresničenje osvobodilnih teženj slovenskega naroda Vam pošiljam svoje prisrčne Slovenski biografski leksikon (DEVETI ZVEZEK: RAAB-SCHMID) Po presledku osmih let je v založbi slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani izšel nov zvezek (deveti) Slovenskega biografskega leksikona, ki vsebuje gesla od Raab do Schmid. Uredil ga je Alfonz Gspan ob sodelovanju uredniškega odbora ter 78 sodelavcev. Ob dejstvu, da je po dolgem presledku spet izšel nov zvezek, se odpira upanje, da bo obsežno in vsestransko potrebno delo, započeto leta 1925, končno le izšlo popolno. Pot leksikona je res trnjeva pot: precej redno je izhajal le do leta 1932, ko je izdaja popolnoma zastala in se nadaljevala šele leta 1949 s sedmim in leta 1952 z osmim zvezkom; na devetega pa smo morali ponovno čakati polnih osem let (sedanji deveti zvezek je namreč izšel z letnico 1960). Kakor že omenjeno, obsega ta zvezek gesla od Raab do Schmid. Zajetih je več sto imen osebnosti, ki so igrale kakšno vlogo v slovenskem javnem življenju. Med njimi je tudi več oseb, ki so bile doma pri nas na Koroškem. S tem zvezkom se hkrati pričenja 3. del Slovenskega biografskega leksikona. čestitke in najboljše želje za ozdravljenje". Na njegov rojstni dan so F. S. Finžgarja obiskale tudi številne delegacije slovenskih kulturnih ustanov, nadalje njegovi prijatelji in šolska mladina, da se mu poklonijo s čestitkami in darili. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, katere član je F. S. Finžgar, mu je čestitala po svojem predsedniku in generalnem tajniku. Društvo slovenskih književnikov mu je izročilo umetniško izdelano sliko njegove rojstne hiše z naslednjim posvetilom: »Franu Šaleškemu Finžgarju v zahvalo za dragoceno pisateljsko delo, ki z njim oživlja našo davnino in upodablja našo sedanjost, in za narodno zavest, ki jo je izpovedal v vseh preizkušnjah slovenskega narodnega življenja dosledno in pogumno". V imenu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je jubilantu tričlanska delegacija izročila lep šopek slovenskih nageljnov in Drabosnjakovo priznanje za .neminljive stvaritve, ki so bile vzpodbuda za delo v kulturi in prosveti na Koroškem". Slavljenec se je čestitk in odlikovanja srčno razveselil in vzradoščen pričel obujati spomine na čas, ko je še .kot kaplan in pozneje obiskoval Celovec in prelepo Koroško". še ko se je delegacija iz njegove sobe vrnila v sprejemnico, je prišel za njo in z izročenim šopkom v roki poprosil, da pozdravi .naše Korošce" in jim pove, kako hvaležen je in kako se spominja na svoje dni no Koroškem. S čestitkami sta se pri Finžgarju zglasili tudi delegaciji Zveze prijateljev mladine in slovenskih pionirjev. Slovenska prosvetna zveza v Trstu pa mu je čestitala pismeno. Tudi celovško Mestno gledališče je pustu posvetilo posebno premiero in se predstavilo z »Ženitno posredovalko* ameriškega avtorja Torntona Wilderja. Že nastanek komada sliči pustni šali: po angleški zamisli je dunajski mojster veseloiger Nestroy priredil svojo »Burko*, ki jo je Wilder predelal v »Ženitno posredovalko*, katero je Hans Sabi prevedel v nemščino, torej v prvotni jezik Nestroya. Kljub tej nenavadni in razmeroma dolgi poti od Nestroya do ponovnega Nestrova (vsaj v glavnih potezah) je komad pri celovški publiki dobro us •'el. Uprizoritev pod vodstvom Ludwiga Skumautza je bila prijetno razvedrilo in so tudi nosilci posameznih vlog s svoie strani prispevali, da je bilo tudi v amerikaniziranem Nestroyu še precej originalnega dunajskega Nestroya. Istemu namenu so služile scenske slike Karla Eugena Spurnyja, izpopolnili pa so ga kostumi, ki jih je pripravila Anny Arnold. V glavnih ženskih vlogah so nastopale Edith Theiner, lrmgard Gutmann, Silvana Šansoni, Inge Pusch, Karin Schroeder, Trude Heinzel in Astrid Lindner, moške vloge pa so igrali Anton Wengersky, Ludivig Sku-mautz, Albert Tisal, Hanns Eybl, Dieter Ho-finger, Heinz Asper, Lutz Haberkorn, Wil-helm Degner in Franz VZuhack, Izšel bo prvi makedonski slovar Po dolgoletnih pripravah so začeli v Skopju tiskati prvi zvezek makedonskega slovarja, ki bo obsegal okoli 25.000 gesel od črke A do N. Medtem ko bo prvi del predvidoma prišel na trg letos septembra, bo drugi del dotiskan leta 1962. V celoti bo prvi makedonski slovar obsegal okoli 50.000 besed. Redakcijo obsežnega gradiva je opravil profesor skopske univerze Blaže Kone-ski, slovar pa sta sestavila asistenta instituta za makedonski jezik Todor Dimitrovski in Blagoja Korubin. Prvi makedonski slovar je rezultat desetletnega dela in vsekakor eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v Makedoniji. Predstavljal bo zaključek nove etape sistematičnega proučevanja makedonskega jezika, ki ga je leta 1945 začela izdaja Makedonskega pravopisa ter nadaljeval natis makedonskih učbenikov in prve slovnice, ki je pomembno vplivala na razvoj knjižnega jezika. Makedonsko-srbohrvatski slovar bo omogočil širokemu krogu bralcev seznanjanje z izvirnimi makedonskimi literarnimi in drugimi deli. Prešernov sklad je podelil Prešernove nagrade Na Prešernov dan, ki je kulturni praznik slovenskega naroda, so na slavnostni seji Prešernovega sklada ob navzočnosti predstavnikov slovenskega kulturnega življenja in članov Izvršnega sveta Slovenije bile izročene letošnje Prešernove nagrade. Prešernove nagrade za leto 1960 ;o prejeli: književnik Mile Klopčič za prevajalsko delo, igralec in režiser Vladimir Skrbinšek za igralske stvaritve, glasbenik dr. Dragotin Cvetko za delo .Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem” in arhitekt ing. Edvard Ravnikar za arhitekturna dela. Isti dan je bila v Ljubljani slavnostna akademija v počastitev Prešernovega dneva, ki jo je priredil Svet za kulturo in prosveto LRS, na kateri je sodeloval Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada, solisti Ljubljanske opere in violinist Igor Ozim. Akademije se je udeležil širok krog političnih, kulturnih in družbenih delavcev Slovenije. Po akademiji pa je bil sprejem pri predsedniku Izvršnega sveta LR Slovenije, Borisu Krajgherju, kjer je pel Slovenski oktet. Prešernov sklad je za letošnji Prešernov dan podelil še 7 štipendij za umetniško in znanstveno izpopolnjevanje, Univerza v Ljubljani pa je za predložena dela pode-lia nagrade 55 svojim študentkam In študentom. Vladimir Klemenčič: Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934 — 1951 Učinek neenakega razvoja ne-agrame gospodarske dejavnosti in zasedanje delovnih mest z doseljenci, se lepo odraža v strukturi in poreklu prebivalstva po rojstnem kraju na severni in južni Koroški. 1. Na južnem Koroškem se zaradi izseljevanja domačinov zmanjšuje število v rojstni občini bivajočega avtohtonega prebivalstva. 2. Zaradi doseljevanja s severne Koroške in mestnih delov, deloma pa tudi zaradi preseljevanja iz ene občine v drugo v okviru južnokoro-ških okrajev, se povečuje število izven rojstne občine stanujočega prebivalstva. 3.. Zaradi velikega doseljevanja ‘ujcev se je močno povečalo število izven Koroške rojenega prebivalstva. 4. Med doseljenci so pretežno Nemci, -kar dokazuje tudi naraščaje števila pripadnikov protestantske vere, ki je z redkimi izjemami, zla-na.južnem Koroškem, vera nem-skega prebivalstva. Močnejše doseljevanje tujcev in odseljevanje domačinov iz gospodarno zaostale južne Koroške in sorazmerno manj intenzivno doseljevanje tujcev na gospodarsko hitreje razvijajoči se severni Koroški, vzbuja upravičeno pozornost in sum, da je naseljevanje z Nemci diktirano z namenom, da bi se nacionalna struktura prebivalstva načrtno spreminjala v škodo Slovencev. Doseljevanje Nemcev in izrinjanje Slovencev, ki traja že desetletja, odločilno vpliva na postopno manjšanje relativnega in absolutnega števila avtohtonega slovenskega in večanje relativnega in absolutnega števila doseljenega nemškega prebivalstva. Zasedanje novih delovnih mest s tujci na Južnem Koroškem skriva v sebi težke posledice nacionalnega in socialnega značaja. Slovenščina, jezik domačinov, že stoletja ni enakopravna z nemščino. Ker so domačini pretežno srednji in mali kmetje, ki nimajo sredstev za šolanje svojih otrok v prometno oddaljeni nemški srednji šoli, poslovni jezik v upravi, industriji in v javnem življenju sploh je pa nemški, zasedajo večino strokovno količkaj zahtevana delovna mesta v industriji in drugih ne-agramih poklicih ter v upravi, doseljenci. Domačinom ostajajo na raz- polago kvečjemu strokovno manj zahtevna in slabše plačana delovna mesta. Logična posledica takšnih okoliščin je odseljevanje domačega slovenskega prebivalstva in povečanje števila tujega nemškegt življa. Te raznarodovalne ekonomske procese, ki trajajo na južnem Koroškem že več desetletij, lahko prekine le dosledno izvajanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Z dosledno uvedbo dvojezičnosti v šoli, sodstvu, upravi in v vsem javnem življenju bi dobila slovenščina svojo ekonomsko veljavo z zaposlitvijo domačinov. Tuje naseljence bi pa navajalo dosledno izvajanje 7. člena k spoštovanju jezika, običajev in navad slovenskega avtohtonega naroda. V normalnih ekonomskih pogojih bi se selilo prebivalstvo iz agrarnih področij v lokalne centre, viški delovne sile iz lokalnih področij bi se pa odseljevali v večje centre, v Celovec ali Beljak in področje ob Vrbskem jezeru. Podobno kot v LR Sloveniji bi sledila izmenjava prebivalstva med industrijskimi centri z enako industrijo in selitve inteligence iz mesta v mesto ter iz mesta na podeželje. Pri stalnem naraščanju delovnih mest bi bilo tudi odseljevanje iz Koroške vedno manjše. V današnjih ekonomskih pogojih bi se prav gotovo doseljevanje prebivalstva iz drugih avstrijskih pokrajin ter s severne na južno Koroško ne moglo povsem omejiti, ker je doseljevanje specializirane delovne sile v zvezi z nastajanjem novih in z izpopolnitvijo starih industrijskih obratov nujno potrebno. Zal na Koroškem in na Dunaju tudi po vojni nekateri odgovorni či-nitelji ne kažejo želje po ustvarjanju takih pogojev, v katerih bi se lahko prekinil proces germanizacije. Medtem ko nasilno in nekaznovano izginjajo dvojezični napisi in spomeniki, ki so simbol skupne borbe koroških Slovencev za mir in pravice z vsemi miroljubnimi narodi proti nacizmu in fašizmu med drugo svetovno vojno, nastajajo nove protestantske cerkve tujega, od daleč doseljenega prebivalstva. Prezir jezika naroda, ki prebiva na lastni zemlji, s strani večinskega naroda in ustvarjanje takšnih pogojev, ki dajejo možnost za prekomerno in namerno naselitev tujega naroda, ki izpodriva domači rod iz lastnega etničnega ozemlja, prav gotovo po splošno veljavni znanstveni logiki ne moremo označevati kot normalen in miren proces preobra-žanja južne Koroške iz slovenske v nemško, marveč moramo to označiti kot nasilje večinskega državnega naroda nad manjšino. Na ozemlju katerekoli manjšine bodo prevladovali takšni zakoni kot na Ko- roškem, bo narod izpostavljen nasilnemu odmiranju. Prav zato se ne čudimo avstrijskemu ljudstvu, ko se vznemirja nad pojavi zapostavljanja nemščine in naseljevanjem Italijanov na Južnem Tirolskem, torej nad pojavi, na kakršne so Slovenci opozarjali Avstrijce v tej ali oni obliki že vse stoletje. Tembolj se zato čudimo, da avstrijsko ljudstvo presliši vse proteste Slovencev na Koroškem in dovoljuje sprejemanje novih zakonov v dunajskem parlamentu, ki prepuščajo socialno šibko slovensko ljudstvo na milost nasilnim raznarodovalnim ekonomskim procesom. V obeh primerih, na Južnem Tirolskem, kakor tudi na Koroškem, gre za zaščito in obrambo nacionalnih pravic, na eni strani za narodnostne pravice nemškega prebivalstva v Italiji, na drugi pa slovenskega v Avstriji. Pojav je soroden, razlike jo Le v stopnji razvoja procesa raznarodovanja, od katerega je odvisna moč inv narodnostna odpornost katerekoli manjšine na svetu. Na kakšni stopnji je nemška manjšina na Južnem Tirolskem in slovenska na Južnem Koroškem, je prav gotovo temeljno vprašanje, ki bi ga bilo koristno proučiti v osnovah in v medsebojni primerjavi, najbolj poučno pa tudi v primerjavi s problemi drugih manjšin po svetu. (Koroški zbornik, 1959) Dopis z dežele: Kdo se zaletava proti Ljubeljskemu cestnemu predoru ? Kakor izgleda, se nekateri ljudje na Koroškem nikakor ne morejo sprijazniti z napovedjo, da bodo dela v predoru Ljubeljske ceste skozi Karavanke po 16 letih letos le zaključena in da bo s tem v cestnem prometu Evrope končno leto in zimo odprta najbližja mednarodna cestna zveza z evropskega se-verozapada z jugovzhodom in azijskim bližnjim vzhodom. Kakor že neštetokrat prej, so se tudi pred kratkim, ko je koroška deželna vlada pooblastila deželnega glavarja, da skupno s salzburškim deželnim glavarjem osnuje studijsko komisijo za pripravo projekta poletne in zimske ceste v območju Visokih Tur, kar naj bi bilo nadaljnje zboljšanje prej navedene evropske cestne vezi, ti »Korošci« obregnili ob Ljubeljski predor s trditvijo, da je stalna povezava čez Visoke Ture za Koroško veliko pomembnejša od stalne povezave Koroške z jugovzhodom skozi Ljubeljski predor. Ko bi pri Ljubeljskem predoru šlo za nov predor, za katerega bi bilo treba Karavanke šele prebiti, bi človek večno zaletavanje teh »Korošcev« proti njemu še nekako razumel. Saj vemo, da so slepi in topi za vse, kar se dogaja izven njihovega ožjega zelnika. Pri Ljubeljskem predoru pa gre pri njih za neko drugo stvar. Kakor vemo, so pričeli Ljubeljski predor graditi med drugo svetovno vojno,, v času, kjer so ti »Korošci« navdušeno sodelovali pri osvajanju Evrope in sveta po Hitlerju in ki so z ognjem in mečem širili nacistične pojme civilizacije in kulture zlasti na jugovzhodu Evrope. Takrat je bil za te »Korošce« Ljubeljski predor pameten in nujno potreben. Takrat ni bilo škoda denarja za predor, še manj pa je bilo tem »Korošcem« škoda človeških žrtev, katerih je prebijanje predora terjalo kar na tisoče iz vrst pripornikov koncentracijskega taborišča na južni strani Ljubelja. Kdor je maja 1945 videl te do kosti sestradane in izmučene »graditelje« Ljubeljskega predora, ki so romali preko Roža v svobodo domov na Poljsko in v Francijo, je spoznal, s kakšno ogabno brutalnostjo so propadli režim in njegovi priganjači gradili predor, ki so ga ti »Korošci« smatrali za najnujnejšo zvezo z »novim nemškim življenjskim prostorom« južno od Karavank in katerega napredka gradnje so se tako ali tako pridno veselili. Zakaj se potem taisti »Korošci« danes in vsa zadnja leta zaletavajo proti zgotovitvi predora? Ali jim njegova zgotovitev obuja slabo vest in jih morda opominja na njihovo klavrno in istočasno krvavo vlogo pred 20 leti, ko so stopili na pohod proti jugovzhodu, tam selili ter uničevali domove in družine? — Če jim je danes, ko je njihovim takratnim pohlepom za vselej odklenkalo, še vedno na poti razvijajoče se prijateljstvo in sožitje med sosedi in narodi v Evropi, potem je vsemu v ozadju le njihova slaba vest in grehi, na katerih so bili v svoji »slavni dobi« ti »koroški bojevniki« soudeleženi. Toda — kakor nas uči zgodovina — za grehi pokora ne izostane! Svet ne konča več ob Karavankah, kakor bi to različni »Korošci« radi imeli. Celovški mestrvi očetje se že delj časa prizadevajo, da bi privabili v območje mesta tudi industrijo. Pomanjkanje industrije je bilo v preteklosti velika hiba celovškega gospodarstva. Zato je mesto pri svojih finančnih sredstvih zaostajalo za drugimi mesti in kraji, poleg tega pa je bilo z okolico vred zelo občutljivo za najmanjšo gospodarsko krizo in za vsaki val brezposelnosti. Prizadevanje za nastanitev industrijskih podjetij v Celovcu je že rodilo nekaj uspehov. V bližini vetrinjske železniške postaje in ob cesli v Žrelec je v zadnjem času zraslo nekaj novih manjših tovarn. Koncem preteklega tedna pa se je mestna občina sporazumela s svetovno znanim Philipsovim koncernom, da bo ta po svoji dunajski družbi na industrijskih zemljiščih ob cesti v Zrelec na 4,5 ha površine zgradil industrijski obrat. Zaenkrat bo ta obrat sestojal iz treh velikih objektov, kjer bodo v glavnem izdelovali kondensatorje in transistor-je znamke Philips. BELJŠAK- Prav na pustno soboto lani, ko so gospodinje v okolici Ditmarjeve kmetije že mesile za pustne »krape*, se je nenadoma, ob belem dnevu, razlegel krik: gori, pri Ditmarju gori! In seve, vsi so tekli na pomoč, da bi rešili, kar se je rešiti dalo. Prihitela je tudi libuška požarna bramba, toda ni mogla dosti koristiti zaradi pomanjkanja vode. Uvidevni vodnik jugoslovanske obmejne straže — Ditmarjeva kmetija je tik ob državni meji — je požarno hrambo takoj opozoril na vodni bazen pri nekem kmetu na jugoslovanski strani in dovolil gasilcem prehod čez mejo, da bi brizgali vodo iz tega rezervoarja. Gesta je napravila na vse najboljši vtis. Toda bilo je prepozno: gospodarsko in stanovanjsko poslopje je popolnoma pogorelo. Marljiva in skrbna družina hribovite kmetije je bila postavljena pred težko nalogo. Na pogorišču pa je že dozorel sklep in volja: postavili bomo novo hišo in gospodarsko poslopje z lastnim marljivim delom, s pomočjo skromne zavarovalnine, hkrati pa so tudi sosedje zagotavljali, da bodo pomagali po svojih močeh. In zares, hudo je bilo, toda s skrajnimi napori so zgradili novi poslopji in življenje gre svojo pot naprej. Letos, spet v zadnjih pustnih dneh, na pustni ponedeljek, so bila vrata v Ditmarjevo hišo ovenčana, kajti hčerka Ida Kaiser je bila nevesta, Za Celovcem, ki je v preteklih letih s podvozom in nadvozom na Beljaški cesti, s podvozom in razširitvijo mostu čez Glino na Velikovški cesti ter s prometnofehnič-nimi zboljšavami na Šentvidski cesti pričel zadoščati zahtevam sodobnega prometa na svojih cestah, se loteva sedaj tudi Beljak svojih cestnih problemov. V Beljaku je potreba po zboljšanju pogojev za tranzitni cestni promet še mnogo bolj pereča, kot je bila v Celovcu. Celovec je prostrano mesto in ima široke ceste, Beljak pa ima, če izvzamemo Tržaško cesto, ozke in sodobnemu tranzitnemu prometu popolnoma ne-odgovarjajoče ceste in ulice. Beljak je dvakrat deljeno mesto. Prvič ga deli Drava, drugič pa železniško omrežje. Obstoječe cestne zveze med temi tremi deli Beljaka ne zadoščajo današnjemu prometu. Na Tržaški cesti pri podvozu pod železniško progo so leta 1955 našteli na uro 955 vozil, lani pa 1876 ali vsako minuto 31 vozil. Nič boljši ni položaj na Tržaški cesti pri Beljaških Toplicah in na vstopu ceste iz Dravske doline v območje mesta, da ne govorimo o cestnem prometu v mestu samem. Velikopotezni načrt za sanacijo cestnega prometa je sedaj takorekoč zgotovljen. Njegov proračun znaša 160 milijonov šilingov. Najprej se bodo lotili ureditve cestišča severno od železniške proge na Osoj-ski in Milštafski cesti. V tem območju bodo do leta 1963 zgradili 11 podvozov in Za gradnjo objektov na kupljenem zemljišču bo avstrijska Philipsova družba pričela že letos pomladi. Morca prihodnjega leta bo tovarna pričela z obratovanjem. Kakor povdarjajo zastopniki imenovane družbe, se bo tovarna postopoma razvijala in bo leta 1964 zaposlila že 1000 delavcev. Izdelke tovarne bodo v glavnem izvažali in bo leta 1965 izvoz dosegel vrednost 200 milijonov šilingov. Pri vsem tem pa je za Celovec in okolico zlasti razveseljiva še obljuba, da bo nova tovarna razen nekaterih izjem od vodstva do pomožnih delavcev zaposlje-vala domače prebivalstvo. Tudi gradnja objektov tovarne, katere stroški bodo znašali okoli 30 milijonov šilingov, bo izročena domačim gradbenim podjetjem. Potemtakem pomenijo koncem preteklega tedna uspešno zaključeni tozadevni razgovori pomembno gospodarsko in socialno okrepitev Celovca in povečanje njegove odpornosti proti gospodarskim krizam. ŠMARJETA ženin pa Dobnikov sin France 5 I i s a r v Smarjeti. Cerkvene poročne obrede so opravili v podružni cerkvi v Smarjeti, kjer je kraj s toploto ogrevalo prvo pomladansko sonce, kakor je bilo sončno tudi v srcih mladega novoporočenega para. Nato so se ženitovanjski gostje, mnogi sorodniki in ljudje iz soseske, z ženinom in nevesto v sredi, prodali na nevestin dom k Ditmarju, kjer so praznovali ženitovanj-sko slavje. Bilo je prijetno, domače in prisrčno razpoloženje. Tako se zna ob pravem času veseliti naše delavno, pošteno in pristno gorsko kmečko ljudstvo. Prekmalu je minila ženifovanjska noč in zasijala je zora novega dneva, za ženina in nevesto pa korak v novo življenjsko razdobje na skupno življenjsko pot. Mladi mož France je povedel svojo ženo na dom k Dobniku v Smarjeti. Slovo neveste od hišice očetove je bilo nekoliko bridko, toda tako zelo hudo ni bilo, ker novi dom ni daleč od rojstnega kraja. Mlademu paru srčno čestitamo! Ženin sodeluje v pliberškem slovenskem prosvetnem društvu, nevesta pa izhaja tudi iz družine, ki hrani zvestobo izročilom prednikov. Vemo, da bo v novi družinski celici razen prizadevanja in truda za vsakdanji kruh posvečena tudi skrb vzgoji naraščaja v pravem pomenu besede v zvestobi do vsega, kar nam je vsem skupno in drago. nadvozov, kar bo stalo okoli 60 milijonov šilingov. V nadaljevanju realizacije tega projekta je potem predvidena ureditev in razširitev ceste iz Dravske doline pri Tirolskem mostu, gradnja predora za pešce pred glavno železniško postajo ter razbremenitev prometa na Tržaški cesti na jugozapadnem delu mesta. Vsi načrti za zboljšanje razmer v cestnem premetu v Beljaku so prilagojeni načrtu razvoja evropskega cestnega omrežja, kajti Beljak bosla dotaknili tako evrop-ska cesta Stettin-Trst, kakor tudi evropska cesta Varšava-Rim. Uspeh novega cestnoprometnega zakona Na Dunaju je bilo meseca januarja le pet smrtnih žrtev prometa, dočim jih je bilo decembra meseca še devetnajst. Razen tega je bilo 1011 prometnih nesreč manj, kakor v prejšnjem mesecu. Število ponesrečenih udeležencev prometa se je znižalo za 308 oseb. Iz teh podatkov je razvidno, da se upanje na uspeh novega prometnega zakona v pogledu na varnost uresničuje, kajti zgorajšnje številke so značilne zaradi tega, ker izhajajo v primerih zadnjih dveh mesecev ob približno enakih vremenskih razmerah in ob enakem številu vozil. Dunajski župan Jonas je v neki radijski oddaji dejal, da se lahko reče: 14 oseb se ima zahvaliti za življenje novim prometnim predpisom. Naglasil je, če se je že prvi mesec za toliko znižalo število smrtnih prometnih nesreč in število ponesrečenih, mora biti takšno dejstvo pobuda, da se novi zakon izvaja z vso doslednostjo. Med drugim je župan tudi povedal, da so varnostni organi' naložili meseca januarja na Dunaju 22.000 kazni zaradi kršitev prometnih predpisov. Vsota vseh kazni je dosegla 765.000 šilingov. K temu je župan pripomnil, da se ne veselijo denarja, ki prihaja iz teh kazni, bolje bi bilo, če bi policija ne imela povoda za kazensko ukrepanje. Ob zaključku je poudaril, da je predvsem potrebno najstrožje uveljaviti določbe glede uživanja alkoholnih pijač v prometu in s tem izključiti vir nesreč. Alkoholizmu za volanom je treba napovedati najodločnejso borbo, ker je to zadeva vesti vseh. Ugodni uspeh novega cestno-prometnega zakona se je pokazal tudi v drugih zveznih deželah. Znova poudarjajo, da je boj proti alkoholizmu v prometu prvenstvena zadeva in to kljub temu, če je gostilničarjem in točajem alkoholnih pijač prav ali ne. Iz mnogih krajev se namreč slišijo pritožbe gostilničarjev proti radikalni omejitvi alkoholnih pijač za šoferje motornih vozil in tudi drugih udeležencev prometa. Vsakdo pa ve, da gostilničarji ne prodajajo alkoholnega strupa iz ljubezni do pivcev, temveč iz ljubezni do njihovega denarja. Beljak se prizadeva za razvozljanje razmer na svojih cestah Celovec se postopoma industrializira rf)o p juln Pustni čas je bil vedno pustni. Dobro je, da je za nami. Ljudje so si več dovolili, kakor ob katerem koli drugem času. Zabave in plesi so bili na dnevnem redu. Naš veliki pesnik-prvak Prešeren je dejal v svojih verzih: Oj predpust, ti čas presneti, da bi se več ne vrnil v drugo... Zakaj? Pust mu je pobral ves denar, rejeno denarnico izpraznil do dna in še več, vzel mu je tudi ljubo, kar je smatral za največje hudo. Tak je bil pust nekdaj, tak je danes. Na pepelnično jutro sem bil priča, ko sta policijska stražnika dramila k življenju alkoholnega »mrliča«, mladega železničarja, ki se je kratko in malo vlegel na trotoar. Kar mi je ugajalo, je bilo to, da sta bila policista uvidevna in prijazna; ko se je pijanček vzdramil, je hotel nekaj kričati ter se prepirati, vendar ga je eden izmed policistov potrpežljivo miril in mu zagrozil: Oha, nikar ne vpij, ker drugače te moram še zapreti. Kakor je bila podoba, se je prizadeti tega resnega opomina zavedal, se pomiril ter se počasi in z negotovimi koraki podal naprej. Maček pa, ki mu je visel na tilniku, je bil očlvidno zelo črn. Post je, kakor pravijo. Poznal sem človeka, bil je tudi železničar, ime mu je bilo Franc ter je bil moj birmski boter. Ta človek je izpil, milo rečeno, vsak dan doma-lega liter žganja. V postnem času pa se je postil, od pepelnice do velike noči ni pil niti kapljice alkoholnih pijač. Kako je to zmogel, mi je uganka, dejal pa je, da se je v tednih abstinence najboljše počutil. Vedno velja: krepka in odločna volja zmore vse! Storimo tudi mi tako in sledimo zgledu pokojnega železničarja Franca. Saj bodo tudi po pustnem času prirejali gostilničarji in razna »dobrodelna društva« zabave z veliko vabo za uživanje alkoholnih pijač. Gostilničarji zabav ne prirejajo iz ljubezni do gostov, temveč iz ljubezni do lastnega žepa, kamor radi spravljajo naš denar, ki ob »mu-sikboksu« zelo rahlo tiči v denarnici. Kulturno ljudstvo ne pijančuje in mi, ki hočemo zdrav in trezen rod, napovejmo čezmernemu uživanju alkoholnih pijač ndjostref-ši boj. POTUJOČI KINO SPZ predvaja slovenski umetniški film VESNA danes, dne 17. februarja 1961, ob 20. uri pri Cingelcu na Trati v nedeljo, dne 19. februarja 1961: ob 10.00 uri v kinopodjetju Kraut v Pliberku ob 14.30 uri pri Šercerju v Šmihelu ob 20.00 uri pri Miklavžu v Bilčovsu v torek, dne 21. februarja pri Boštu v Slovenjem Plajberku v soboto, dne 25. februarja pri Tišlarju v št. Janžu Slovensko prosvetno društvo »Bisernica" v Celovcu VABILO Potujoči kino Slovenske prosvetne zveze bo v četrtek, dne 23. februarja 1961 ob 20.00 uri predvajal slovenski umetniški film VESNA v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu. Film je dostpen tudi mladoletnim. Diplomski izpit sina koroškega rojaka Na fakulteti za strojništvo ljubljanske univerze je dne 28. januarja 1961 diplomiral Marijan Reichman, sin pokojnega koroškega rojaka dr. Blaža Reichmana iz Mošenice pri Bilčovsu. Iskreno čestitamo! KOLEDAR! : Petek, 17. februar: Frančišek Sobota, 18. februar: Simeon Nedelja, 19. februar: Konrad Ponedeljek, 20. februar: Sadot Torek, 21. februar: Feliks Sreda, 22. februar: Peter Četrtek, 23. februar: Peter Iz znanosti in tehnike V Angliji so začeli izdelovati nove ulične sve tllke, ki so zares nekaj povsem novega na tem področju. — Vlite so v enem samem kosu iz umetne smole, ki Je zelo odporna proti padavinam, so zelo preproste izdelave in prenesejo tudi hude sunke — celo kamne, ki Jih smrkavci tako z užitkom mečejo v te svetilke po vsem svetu. Cena je nižja od dosedanjih, na oko so pa precej prijetnejše. Za te svetilke so se pričeli zanimati tudi v Nemčiji in so jih naročili večjo količino. * Prava znanstveno-defektivska zgodbal Borni ostanki skoraj 300.000 let starega pekinikega človeka so preživeli kaj nenavadno usodo in zdaj se že drugo desetletje bije boj okoli vpraianja, kdo Jih je ukradel in kje so zdaj. Te kosti, ki so eden najvažnejših potrdil razvoja človeka, so na-Sli na Kitajskem pred vojno in so jih imeli tudi spravljene, dokler jih niso hoteli z ameriško pomočjo rešili pred Japonci. Toda ladja, ki naj bi jih popeljala po reki Jang-ce, se je potopila. Američane so polovili Japonci in ostanki naSih davnih prednikov naj bi za vedno izgubljeni obležali na dnu velike reke. Japonci so menda po-skuSali to relikvijo med vojno — leta 1942 in 1943 — dvigniti z dna, pa brez uspeha. Zdaj pa so Xitajci obtožili ameriškega geologa Franka Whlt-mora, da ve o stvari nekaj več in da so se iskane kosti menda le znaSle na tokijski univerzi. Whitmore se brani, čeS da je povsem nedolžen, i ker so kosti, ki jih je on preiskal, mnogo mlajSe od iskanih — on sam je prepričan, da so ostanki pekinškega človeka Se vedno na dnu Jang-ceja in da jih lahko Kitajci najdejo, če se resno lotijo iskanja. Nizke temperature sredi pasjih dni Avgusta je pri nas najbolj vroče, na južnem tečaju pa takrat beležijo sila nizke temperature. V sovjetskem antarktičnem oporišču Vostok so denimo v času našega poletja nemalokrat lahko izmerili okoli —80 stopinj C mraza. Rekordni padec živega srebra so ugotovili 24. avgusta lani, ko je termometer pokazal —88,3 stopinj C. Tistega dne v oporišču Vostok nihče ni smel na prosto, saj tudi antarktična oprema ne more zavarovati človeka pred tako hudim mrazom. Globokomorska televizija Francoski tehniki so izdelali podvodno televizijsko snemalno kamero, s katero lahko zanesljivo snemajo vse do globine 100 m. Kamera,katere delovanje usmerjajo na daljavo, je opremljena s posebnim, zelo močnim svetlobnim izvorom, ki primerno osvetli snemane predmete tudi v precej kalni vodi. V zvezi z uspehi, ki so jih zadnje čase dosegli francoski tehniki na področju televizije, omenimo še TV snemalno kamero, primerno za nadzorovanje proizvodnih procesov v metalurških obratih. Kamera namreč deluje tudi pri visokih temperaturah vse do 1500 stopinj C. Vprašajte kemika, kaj je po njegovem mnenju najpomembnejša iznajdba od trenutka, ko so iznašli epruveto. Morda se bo malce zamislil, čeprav je bolj verjetno, da bo kot iz topa izstrelil besedo silikoni. Če bi označbo silikoni iskali pred nekaj leti v tehničnem slovarju, ne bi o njem izvedeli ničesar posebnega. Danes pa so o silikonih napisane že debele knjige. Skušajmo določiti značilnosti silikonov. To bo nekoliko težko, ker je njihov ustroj zapleten. Bilo bi najprimerneje, če bi rekli, da so to nove sintetično izdelane kemikalije, ki združujejo bistvene lastnosti peska, zemlje in olja. Osnovna surovina je silicij ali kreme-nec, ki je po razširjenosti na zemeljski obli na prvem mestu, saj je sestavni del kremeni. Silikoni nastopajo v čudnih oblikah. Lahko so plin, ki se hitro porazgubi v zraku ali kot skala trdna snov. Potem so Še vmesne stopnje podobne tekoči vodi, viskoznemu olju in gnetljivemu gumiju. Vsako obliko odlikujejo posebnosti — neverjetne in nenadomestljive. Oglejmo si nekoliko podrobneje vplive in delovanje silikonov v industriji in v vsakdanjem življenju. Omogočili so stroje, ki nadomeščajo srce, in preprečujejo razpokane in rdeče roke pri mladih mamicah. Njihovim miljenčkom zagotavljajo brezokusne cuclje, ki jih lahko večkrat sterilizirajo, ne da bi se omehčali. Pekarska industrija mora še marsikje zaposliti moči za mazanje modelov, da se kruh ne prime. Drugi tisoči delavcev pa strgajo to mazivo s tal in oblek, sledove dima s sren in stropov in izgorelo mazivo iz posod. Uporaba silikonov zagotavlja pri enkratnem mazanju sto pek brez dima, umazanije in po ogljenelih ostankov. Seveda, tudi kruh je boljši. Raznovrstna in obsežna so področja, kjer uporabljajo in dodajajo silikone: od gumijaste izolacije žic za avtomatsko tajanje v hladilnikih do impregnacije tkanin pred likanjem s silikonskimi tekočinami. Brezkončni gibljivi pasovi iz silikonskega gumija bi lahko omogočili prehrambenim izdelkom, da nenehno potujejo skozi področje kuhanja in zmrzovanja — neobčutljivi so za temperaturne spremembe. To bi bilo posebno primerno za večja gostinska podjetja in menze. Cevi in drugi modeli iz silikona lahko nadomestijo nekatere poškodovane dele v človekovem organizmu. Avtomobilski plašči iz silikonskega gumija so trpežnejši in trajajo tako dolgo kot samo vozilo. Uresničilo bi se tudi upanje tistih, ki si želijo takšen lak, ki bi bil neobčutljiv v vseh vremenskih skrajnostih in neobičajnih temperaturah. Izbira ne zadovoljuje? Pa dodajmo še nekaj predmetov. Trpežni ohlajevalni sistemi pri avtomobilskih motorjih, tekočine v menjalnikih, ki se obnesejo v. vsakem letnem času. S silikonskimi tekočinami lahko utrdi- mo stekla avtomobilskih oken, da se uspešneje upirajo mrazu. Silikonskim tesnilom za vozila lahko damo vzdevek večna. Omeniti moramo, da pravilne primesi silikona zavornim tekočinam dovolijo premagovati temperature pod ničlo. Tisti, ki delajo na prostem, se ne bodo mogli ločiti od rokavic, prepariranih s silikonom. Gospodinje in skrbne mamice se bodo zelo razveselile raznih maziv za gospodinjstvo in higienskih otroških hlačk, ki jim je spet botroval silikon. Najbolj dramatične spremembe pa bodo silikoni nedvomno povzročili v obdelavi tekstila. Vsi vemo, da voda zdrsne z račjega hrbta — tako pa se tudi obnaša tkanina prepojena s silikonom. Vendar se to ne zgodi samo vodi, ali njej podobni tekočini, marveč tudi sadnemu soku in črnilu. Tkanina ostane povsem suha in nedotaknjena. Če bi raco očistili s sredstvi, kot jih imajo kemične čistilnice, ne bi njeno perje odbijalo vodo, ampak bi jo vsrkavalo in raca bi v vodi bedno poginila. Na tekstil, obdelan s silikonom, pa tudi večkratno čiščenje in pra- nje nič ne vpliva in tkanina odbija tekočino kot prej. Še več, s površja take tkanine je možno odstraniti mastne madeže s kemičnim čistilom, ne da bi pri tem ostali kakšnikoli sledovi. Kapljice vode ostanejo ria tekstilu, obdelanim s silikonom, kot živosrebrne kroglice. Tudi volna ohrani vse svoje nenadomestljive značilnosti, če jo izpostavimo delovanju pravljičnega silikona, a običajne lastnosti, kot so mehkoba, tkanje, ustroj pa se ohranijo dalj časa. Z uporabo vseh teh silikonov se odpirajo nova pota in možnosti. Teoretično je možno izdelati milijone silikonskih snovi zgolj s spremembo ustroja silikonske verige. Toda do danes so jih preizkusili in uporabili le nekaj tisočev. Industrija silikonov je še mlada, saj se je komaj začela. Izdelki iz njenih osnovnih surovin peska, slane vode, premoga in nafte bodo sigurno postali tako pomembni kot so danes iz premoga, zraka in vode — namreč ny!on. ZAKAJ IMA FEBRUAR LE 28 DNI Julij Cezar, ki nam je dal koledar, je bil mož, ki je ljubil red in pravičnost. Razdelil je leto na 12 mesecev, s po 30 in 31 dnevi neizmenično. V tistem času se je leto pričelo spomladi in Cezar je imenoval prvi mesec po bogu, ki mu je bil naj-Ijubši, pc bogu Marsu (bog vojne pri Rimljanih). Ta mesec marec je dobil 31 dni, april 30, maj 31, junij 30, julij 31 imenovan po JULIUSU Cezarju). Naslednje mesece so imenovali kar: šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, ki so imeli neizmenično po 30 ali 31 dni. Po desetem mesecu je sledil januar z 31 dnevi in končno februar, zadnji mesec s 30 dnevi. V prestopnem letu s 366 dnevi je bila ta delitev na šest mesecev s 30 dnevi in šest mesecev z 31 dnevi popolnoma pravilna. V letu s 365 dnevi pa so preprosto črtali zadnji dan v poslednjem mesecu in tako je februarju ostalo samo 29 dni. Tega niso mogli drugače urediti in so se morali zadovoljiti s to majhno nepravilnostjo. Po Cezarju je prišel na rimski prestol imperator Avgustu*. Menil je, da mora biti tudi njegovo ime ovekovečeno z mesecem. Zato je izbral šesti mesec, ki še ni imel imena, in mu je dal svoje ime. (Takrat je bil prvi mesec marec in je šesti imenovani mesec dobil njegov ime Avgust). Toda njegov imperatorski ponos mu ni dal, da bi imel Cezarjev mesec (julij) več dni kot njegov (šesti mesec je imel samo 30 dni). Zato je tudi on vzel — od pomilovanja vrednega — februarja en dan in ga dodal svojemu mesecu. Toda nerodno je bilo, da so imeli trije zapovrstni meseci po 31 dni (julij, avgust in september). Da bi to popravil, je kratko in malo zamenjal število dni v septembru in decembru (septembru je vzel en dan in ga dal decembru). Tako je samo Avgustova muhavost kriva, da nimamo prave zapovrstnosti v dnevih po 30 in 31 dni. Iz latinščine vemo, da beseda september pomeni sedmi mesec, oktober osmi, november deveti in december deseti mesec. Ta imena pa danes ne veljajo več, ker se naše leto prične z januarjem in ne z marcem kakor nekoč. Kakšna sreča za nas, preproste ljudi k' uporabljamo koledar, da današnji vladarji in mogočneži ne menjavajo več imen in števila dni mesecem. Izmed diktatorjev zadnje dobe se je samo Mussolini opogumil dotakniti koledarja, ko je ukazal šteti leta tudi od časa, ko je zavladal fašistični režimi Silikoni - spojine prihodnosti Nastajajo iz zemlje, peska, morske vode in nafte Korenine Dobriča Čosič »Kaj si me poklical?" osorno vpraša Ačlm. .Najprej sedi, očka Ačim. Tu imaš stol," vstane in '»u prinese stol. .Jaz zate nisem očka. Ti si se okrvavil- s prerovsko Wjo in med nama ni lepega pogovora!" Glavar ga potrto posluša, sprehodi se po pisarni, zagledan v veliko sliko kralja Milana, malo postoji, kakor da zbira moči in preudarja, kaj naj reče, in pravi: .Tisto o prerovski nesreči je druga stvar. O tem bo korala razpravljali višja oblast in ugotavljati krivce. Ti ** puščen na svobodo.... Lahko greš takoj domov,” gle- j do glavor skozi okno s prekrižanimi železnimi drogovi, šele čez nekaj trenutkov se Ačim zbere: .Domov?... Jaz?... Ne šali se. Ali se zavedaš, ma- j Qrin sin, kaj si? Sedem gumbov .. „Ej, ko bi ne bilo te brzojavke od ministra, ne bi te r’Qšla zora," šepeče glavar. .Kakšne brzojavke?" vztrepeče. Vpije se v glavar-1