V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 10. 2.1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 11 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V kranjski Mlekarni izgubam ni videti konca Iz težav le z družbeno w • pomočjo Stališče predsedstva skupščine gorenjskih občin: kranjska Mlekarna je pogoj za dobro oskrbo Gorenjske z mlekom in mlečnimi izdelki, zato ne pride v poštev kakršnokoli združevanje s sorodnimi organizacijami zunaj pokrajine. Kranj — Temeljna organizacija Mlekarna Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske je minulo leto sklenila z 78 milijoni dinarjev izgube. V nezavidljiv položaj so potisnile Mlekarno precejšnje razlike med odkupnimi cenami mleka in družbeno-dogovorjenimi prodajnimi cenami mleka in mlečnih izdelkov, manjši ^kup in dokup mieka od načrtovanega, nesluteno povečanje tečajnih •raziik med dinarjem in dolarjem ter ''elike obveznosti, ki izhajajo iz naložbe. Mlekarna danes plačuje da-•ek nesmotrne gospodarske odločile izpred nekaj let, ko je pričela gradnjo z vsega desetino lastnega denarja, medtem ko je ves ostali denar zbrala s posojili, med drugim tudi z zadolževanjem v tujini (1,4 milijona dolarjev)! Mlekarna se je že lani znašla v nezavidljivem položaju. Težave je reševala z najemanjem novih posojil, *ar pa je vodilo še k poslabševanju razmer. Ob tem so se pričele pojavljati tudi težnje, da bi se Mlekarja povezala ali združila s sorodno oelovno organizacijo zunaj Gorenj-s*f> ki bi bila seveda pripravljena Pokriti tudi izgubo. Ko je položaj kranjske Aflekarne pred nedavnim obravnavalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin, je zavzelo stališče, *a .e Mlekarna pogoj za dobro oskr-°° Gorenjske z mlekom in mlečnimi ;zdelki in da ne pride v poštev kakršnokoli združevanje z drugimi organi-^ijami. Mlekarna je obrat gorenj-skega pomena, zato mu mora celotna družbenopolitična skupnost po- magati iz težav in mu zagotoviti nemoteno poslovanje., Temeljna organizacija Mlekarna je že najela za 22,7 milijona posojila pod ugodnimi pogoji pri sestavljeni organizaciji KIT (Kmetijstvo, Industrija, Trgovina), preostalo lansko izgubo pa naj bi pokrile kranjska, radovljiška, tržiška in jeseniška občina. 18 milijonov nepovratnih sredstev naj bi prispevali »intervencijski skladi« omenjenih občin, 34 milijonov dinarjev pa naj bi kot posojilo (pod ugodnimi pogoji) zagotovili občinski skladi skupnih rezerv. Izgubam zaenkrat še ni videti konca, saj Mlekarna tudi letos predvideva 48 milijonov izgube, prihodnje leto pa še 22 milijonov. V temeljni organizaciji Mlekarna so že sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi bi izboljšali gospodarjenje in se izkopali iz sedanjega nezavidljivega položaja. Ob tem, da bodo izdatno povečali izvoz (letos naj bi dosegel vrednost 24 milijonov dinarjev), okrepili sodelovanje s turističnimi organizacijami in povečali prodajo za devize na domačem trgu, bodo zaprosili Ljubljansko banko — Temeljno banko Gorenjske, Zavarovalno skupnost Triglav in občino Kranj za odpis nekaterih naložbenih in sanacijskih posojil, za preložitev plačila dolga in obresti za najeta dinarska posojila, sovlagatelje — kmetijske in trgovske organizacije ter Ljubljanske mlekarne — tozd Mlekarno — pa za odpis naložbenih deležev (31 milijonov dinarjev) in dodatno še za pokritje izgube (2,7 milijona dinarjev). C. Zaplotnik Tomazinu uspel veliki let! Štirinajst slovenskih alpinistov je osvojilo najvišji afriški vrh Ki-limandžaro, visok 5895 metrov. Vzpon pa ni pomemben le z alpinistične plati. Član odprave, Iztok Tomazin iz Tržiča, znani alpinist in letalec z zmajem, je kot prvi Jugoslovan poletel z najvišjega afriškega vrha. To je že drugi Iztokov veliki let, saj je pred tem z zmajem poletel z Mount Blanca, najvišje gore Evrope! J. Kikel Nagradi tudi za Novinca in Mlejnika Ljubljana — Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Ljubljani podelili Prešernove nagrade in nagrade iz Prešernovega sklada. Med nagrajenci Prešernovega sklada sta tudi. dva gorenjska umetnika, Škofjeločana: akademski slikar Franc Novine in violončelist Miloš Mlejnik. Oba sta že pred tem dobila vrsto pomembnih priznanj za njuno umetniško delo: Franc Novine med drugimi gorenjsko Prešernovo nagrado in prvo nagrado Ex-tem-pore v Piranu; Miloš Mlejnik, ki sodeluje v Slovenski filharmoniji, predava na Akademiji za glasbo, predvsem pa koncertira doma in na tujem, pa študentsko Prešernovo nagrado, prvo nagrado na tekmovanju Alf red Vorster v Kolnu, prvo nagrado na tekmovanju mladih glasbenikov Jugoslavije v Zagrebu in druge. Kdo ima koga v šahu Nekatere stvari smo dorekli, še- vedno pa nas čaka težko delo. Tako je v sredo popoldne v Kranju sklenil posvet s predstavniki gorenjskega kmetijstva predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič. Čeprav je šlo za informativni posvet, ki naj bi pokazal sliko spomladanske setve, živinorejske proizvodnje, investicij in izvoza v letošnjem letu na Gorenjskem, je bilo sproženih precej vprašanj in nakazanih veliko problemov v zvezi s prehrambeno bilanco Gorenjske, s katero se bo treba, hočeš nočeš, spopasti. To, kar mora danes Gorenjska ponuditi v izvoz od svojih pridelovalnih viškov, je veliko premalo v primerjavi s tistim, kar bo morala uvoziti za uresničitev zastavljenih načrtov. Številke kažejo, da manjka, milijon, glede na razpolagalne pravice pa celo dva milijona dolarjev. Prepričanje, da je treba izvažati, še ni povsem doseglo organiziranih proizvajalcev, še manj pa je prišlo do kmeta. Številke kažejo, da bi Gorenjska morala izvoziti celo do 25 odstotkov živine oziroma planirane proizvodnje mesa, da bi se nekako »pokrila«. Zato so nujne povezave s turizmom, predvsem pa z združenim delom. Časa ni več veliko; Medobčinska gospodarska zbornica bo še ta mesec pripravila sestanek s predstavniki turizma (skupaj z republiškim komitejem) in proizvajalci in se skušala dogovoriti za sporazum. Izredno odmeven je podatek, tako v zvezi s proizvodnjo in domačo preskrbo kakor tudi v zvezi z izvozom $a se je od lanskih črnih zakolov na Gorenjskem nabralo prek 2500 kož. Vseh vzrokov ni moč našteti. Osnovni pa je nedvomno ta, da moramo ustvariti takšne pogoje, da bo kmet zainteresiran in bo rade volje prignal živino v klavnico. S tem v zvezi se zastavlja vprašanje spoštovanja zakona, ki določa, da mora proizvajalec ob vseh premijah in bonifikacijah, ki jih dobiva od intervencijskih skladov (ti denarji pa niso majhnif spoštovati pogodbene obveznosti in hkrati oddati vSe tržne viške. Vendar pa v praksi največkrat izgleda ta odnos kot igra na šahovnici, kjer se ne ve, kdo ima koga v šahu. Za lansko jesensko setev je ocena ugodna. Za letošnjo spomladansko pa je še vedno bojazen glede preskrbe z umetnimi gnojili. Zagotovljeno je, da bodo le-ta pravočasno na voljo. Čeprav so izkušnje s koruzo slabe, menijo, da je treba pridelati načrtovano količino pšenice, s pogodbami uresničiti odkupe, hkrati pa zagotoviti kot nadomestilo koruzo. Za vsako ceno se je treba spoprijeti in tudi uresničiti načrtovano proizvodnjo mleka. Po programu je zdaj ta za približno odstotek in pol nižja od potrebne. Vzrok za to, da Gorenjska načrtuje manjšo proizvodnjo od potrebne, pa je skrb, da bo stanje na tržišču s krmili še vedno tako neugodno kot je že nekaj časa. Treba je torej zagotoviti dovolj krmil, ostaja pa še vedno vprašanje njihove cene in stroškov, ki pri proizvodnji in oddaji mleka nastajajo tudi zaradi cene goriva. Šahovnica za normalno igro ima štiriinšestdeset polj. Problemov, kijih ima gorenjska kmetijska proizvodnja, je veliko, vendar se reševanje le-teh premika. Osnova za normalno igro je prav gotovo spoznanje, da ne more vleči vsak po svoje, kar je, kot je nekdo poudaril, za Gorenjsko še vedno značilno. Ne gre torej za vprašanje, kdo bo imel še naprej koga v šahu, marveč za tako usmerjeno igro, katere cilj bo uresničitev obvez in programa! ^ Žalar Pričele so se 14. zimske olimpijske igre V Sarajevu športniki iz 49 držav Igre je odprl Mika Špil jak, predsednik predsedstva SFRJ — Veliko priznanje gorenjskim športnikom: v imenu 1510 tekmovalcev je zaprisegel Bojan Križaj, z olimpijsko plamenico je pritekel na štadion Ivo Čarman, med osmimi nosilci olimpijske zastave je bil tudi Darjan Petrič, visoko na drog pa jo je dvignil Boris Strel. Sarajevo-od našega posebnega poročevalca — Po petih letih skrbnih priprav, v katerih so zdržali le hrabri in sposobni, je v sredo napočil slovesni trenutek: pričele so se 14. zimske olimpijske igre, doslej največja športna prireditev v Jugoslaviji, na katerih sodeluje rekordno število športnikov. Otvoritvena slovesnost nakoševskem stadionu je izzve- Nadaljevanje na 10. str. Gledališka zavesa se bo dvignila Drevi začetek 14. Tedna slovenske drame — Ob otvoritvi podelitev Nagrade Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo preteklega leta — Trinajst različnih gledaliških predstav Predsednik predsedstva SFRJ Mika Spiljak odpira 14. Zimske olimpijske igre PreSernov dan — Spomin na našega velikega pesnika Franceta Prežema, na čigar obletnico smrti Slovenci praznujemo kulturni praznik, to v sredo počastili tudi v vseh gorenjskih šolah. Učenci osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju so povabili medse pisateljico Kristino Brenkovo in igralca Dareta Vlago, pripravili so pester kulturni program, razen tega pa so najbolj marljivim bralcem podelili še Prešernove bralne značke. - Foto: F. Perdan Kranj — Drevi ob 19.30 se začenja tradicionalni Teden ' slovenske drame, ki ga že štirinajstič zapqred prireja Prešernovo gledališče Kranj. Tokrat bo otvoritev izjemoma v zadružnem domu na Primskovem, ker gostovalna predstava ljubljanske Drame (Partljičev Moj ata, socialisti-* čni kulak) ne more na pretesni oder kranjskega gledališča. Pred predstavo bo svečana podelitev Nagrade Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo preteklega leta. Žirija je izbirala med petindvajsetimi novimi dramskimi teksti, upoštevala pa je tudi dramska besedila lanskoletnega ožjega izbora. V letošnjem Tednu slovenske drame bodo kranjski gledališki obiskovalci videli trinajst različnih gledaliških predstav in tako skozi izbor dramaturga Gorana Schmidta spoznali najznačilnejše, tudi najboljše predstave ter gledališko razmišljanje naše sodobnosti. Teden slovenske drame sodi med tri slovenske gledališke prireditve, ki vsaka s svojega zornega kota opredeljuje slovenska gledališka iskanja. Med temi festivali je mariborsko Borštnikovo srečanje gotovo najmogočnejše, goriški festival išče svoje silnice tudi zunaj naših ožjih i meja, kranjski Teden pa že leta sledi svojemu naslovu, vendar zaradi pičlih dotacij ne more uresničiti vseh tistih zamisli, ki bi jih moral. Zapiši-mo še to, da je kranjski festival med vsemi festivali najcenejši in da je prvi začel enakopravno obravnavati vse predstave različnih gledaliških izrazov. Slovenski lutkarji se še vedno borijo za enakopravni status na mariborskem festivalu. Otvoritvena predstava bo pripadala Partijičevi komediji. Tudi zaključek bo Partljičev. V soboto se bo del gledalcev odpeljal v Mestno gledališče Ljubljana na uprizoritev Smoletove Antigone. Organizator je zagotovil prevoz. Hkrati bo v kranjski dvorani uprizoritev amaterjev iz Idrije s Cudermanovim Pomrakom. V nedeljo bo izjemno zanimiva uprizoritev najmlajšega rodu slovenskih gledališčnikov, drama D. Zajca Poto-hodec, ki je v programu Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane. V ponedeljek pa bomo v Prešernovem gledališču spremljali Jeseničane z uprizoritvijo Kraljične Haris A. Leskovca. M. L. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja JuanAntonio Sama-raneh: Zahvala Jugoslovanom in Sarajevu za dobro organizacijo iaer — Foto: F. Perdan Sarajevo 84 TU t. - OLA8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 10. FEBRUARJA 1984 PO JUGOSLAVIJI IZJEMA I.ADJARJI IN ENERGOINVEST Čeprav je bilo ugotovljeno, da skoraj vsa predlagana povezovanja v gospodarstvu ustrezajo deviznemu zakonu, so v izvršnem odboru interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino sprejeli sklep, ki ta prizadevanja omejuje. Status posebnih oblik organiziranja, v katerih se bodo devize razporejale mimo splošnih združenj, so priznali samo jugoslovanskemu rečnemu ladjarstvu in Energo-investu. Iz strahu, da ne bi bilo kaznovano celotno jugoslovansko gospodarstvo in s 1. marcem potisnjeno v položaj, ko bi razpolagalo samo s 50 odstotki svojih deviznih pravic, niso sprejeli slovenskega predloga, da bi sejo prekinili in jo nadaljevali potem, ko bi bilo gradivo strokovno pripravljeno. Ker tega niso storili, sta bili od 59 predlaganih sprejeti samo dve posebni obliki povezovanja. Skupščina interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino bo 28. februarja sklepala o tistih, ki jih je sedaj obsodila na popravni izpit. DESETLETJA BOJA ZA SFRJ Član predsedstva SFRJ Sergej Kreigher je bil pred kratkim gost drugega programa radia Beograd. Odgovarjal je na številna vprašanja in tako nazorno osvetlil razmere, v katerih so se med obema vojnama rojevali pogoji za našo NOV in revolucijo. Razgrnil je tudi poglede na dogodke pred in med NOV, na prva povojna leta obnove, odpor proti Stalinu in na etapo razvoja naše družbe do danes. Posebno pozornost je namenil razvoju sedanje ustave, katere desetletnico prav sedaj praznujemo. Med drugim je odgovarjal tudi na vprašanja o vlogi občin, republik in pokrajin in federacije, nacionalnem vprašanju, položaju inteligence, vlogi umetnosti, sistem izobraževanja ter o mednarodnem položaju naše države. KANDIDATI ZA PREDSEDSTVO SFRJ Po sedanjih postopkih priprav na volitve so za člane predsedstva SFRJ predlagani naslednji kandidati: Iz Bosne in Hercegovine Branko Mukulič, iz Črne gore Veselin Djurano-irič, iz Hrvatske Josip Vrhovec, iz Kosova Siuan Hasani, iz Makedonije Lazar Mojsov, iz Slovenije Stane Dolanc, iz Srbije Nikola Ljubičič in iz Vojvodine Radovan Vlajkovič. V razpravi programi skupnosti V jeseniški občini organizacije razpravljajo o programih samoupravnih interesnih skupnosti — Letos maja višja le prispevna stopnja za skupnost socialnega skrbstva Jesenice — Samoupravne interesne skupnosti jeseniške občine so poslale delovnim organizacijam v razpravo poročilo o delu za lani in program za letos. Program dela za lani so ovrednotili v višini 825 milijonov dinarjev, dejansko pa se je zbralo po sprejetih prispevnih stopnjah nekaj več denarja. Sredstva so se za nekatere skupnosti zbrala nad predvidenim zneskom, za zdravstveno in raziskovalno skupnost pa pod planirano višino. Sredstva za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti zaostajajo za rastjo dohodka občine za 20 odstotkov in tako znaša vrednost njihovih programov 1.009.908 tisoč dinarjev. Združitev tega denarja bodo zagotovile prispevne stopnje, ki so veljale v zadnjih štirih mesecih in so najnižje iz leta 1983. Letos pa bo od 1. maja dalje veljala večja prispevna stopnja le za skupnost socialnega skrbstva zaradi uresničevanja nalog, ki izhajajo iz zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb. Vključno s povečano prispevno stopnjo za skupnost socialnega skrbstva bo skupna prispevna stopnja za interesne skupnosti družbenih dejavnosti od 1. maja dalje še vedno nižja od povprečne prispevne stopnje interesnih skupnosti za lani. Proračunsko porabo v jeseniški občini bodo uskladili z družbenim dogovorom o usklajevanju sredstev za splošno porabo na ravni sloven- Uspešna politična šola Žiri — Pred kratkim so v Žireh uspešno zaključili občinsko politično šolo. ki jo je v sodelovanju z delavsko univerzo pripravil občinski komite ZKS Škof j a Loka. Letos so jo prvič pripravili v Žireh in jo tako približali slušateljem. Zanjo se je prijavilo 23 kandidatov, uspešno pa jo je končalo 16 slušateljev. Najbolj vestni so bili slušatelji iz osnovne šole, Mizarskega podjetja in Etikete. Iz Alpine pa se je šole udeležilo zelo malo komunistov. l b Opravičilo V zadnji petkovi številki Glasa je v Petkovem portretu prišlo do grobe napake. V članku Pol stoletja zvest partiji je nesmiselno pisalo, da je bila v Zagrebu NASLEDNICA Orjune Jugoslovanska akcija, v katero pa so bili vključeni komunisti, ki so Jugoslovansko akcijo tudi ustanovili. Povsem logično je, da bi moralo pisati NASPROTNICA Orjune, saj ves članek v tem smislu tudi izzveni. Za napako se sogovorniku in bralcem opravičujem. D. Sedej Ustanovitelji Glasa občinske konference S2DL Jesenice, Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec —i odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: LcopoIdJna Bcgataj. Danica Dolenc. Dušan Hu-rrer. Helena Jelovčan. Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 20-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 550 — din. skih občin . Proračunski dohodki bodo znašali po oceni 184 milijonov dinarjev, dovoljeni obseg splošne porabe pa 103 milijonov dinarjev. Delavci bodo s 1. marcem prenehali plačevati 0,5-odstotni davek osebnega dohodka. Z istim dne *w V>do uvedli prispevek v višini 0,2 ods -tka iz osebnega dohodka za zagotavljanje sredstev za občinske blagovne rezerve v letošnjem letu. D. Sedej Veljavo mladim Jesenice — V krajevnih skupnostih jeseniške občine je večina krajevnih konferenc Socialistične zveze že opravila kandidacijske konference, ki se jih je udeležilo precej krajanov, in na katerih je bila razprava plodna. Na predlog vseh možnih evidentiranih kandidatov ni bilo pripomb, vendar se je izkazalo, da ljudem še niso jasna zakonska določila o kandidacijskih postopkih in načinu volitev. Vendar pa so poudarili, da so bile priprave dobre in da tudi kadrovska politika pri izbiri kandidatov ni zatajila. Na vseh krajevnih konferencah so bili odločnega menja, da je treba predlagati za odgovorne funkcije predvsem mlade in sposobne ljudi, zavedne, take ki bodo znali učvrstiti naš sistem socialističnega samoupravljanja. Na vseh konferencah so spregovorili tudi o problemih in razvoju posameznih krajevnih skupnosti, ocenili delo krajevnih konferenc Socialistične zveze, se dotaknili perečih problemov kot so zazidalni načrti, napeljava telefonskega omrežja in drugih. Na kandidacijskih konferencah so menili, da bi zaradi dobre kadrovske politike v prihodnje morali sproti ocenjevati delo delegatov, ki opravljajo odgovorne naloge v skupščini ali v interesnih skupnostih. Razprava pa je tudi tu izzvenela v želji, da bi kandidirali predvsem mlade in jim dali večjo možnost za uveljavitev in odločanje v delegatskem sistemu. D. Sedej Srečanje pohodnikov Kranj — V petek, 20. januarja, je bila v večnamenski dvorani srednje šole pedagoške, računalniške in na-ravoslovno-matematične usmeritve v Kranju prva delovna konferenca pohodne enote Gorenjski odred. Konference se je udeležilo prek 120 delegatov in gostov. Delo pohodne enote v preteklem letu je predstavil komandant Matjaž Jeram. Pohodna enota je bila ustanovljena 1982. leta na pobudo borcev Gorenjskega odreda, da bi mladi v njej ohranjali in razvijali tradicije narodnoosvobodilnega boja. Zdaj je v enoti prek 25 aktivnih članov, kate- * rim se ob številnih pohodih pridruži še veliko srednješolcev. Delegati so sprejeli pravilnik pohodne enote Gorenjski odred, v katerem so izpostavili razvijanje tovarištva, bratstva in enotnosti, solidarnosti, kolektivnega duha. ohranjanje in negovanje tradicij NOV, razvijanje delovnih in samoupravnih navad, vzgajanje mladih in oblikovanje njihove osebnosti, usposabljanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Izvolili so tudi vodstvo enote in sprejeli delovni Razprava o kadrih Občinska programsko-volilna konferenca Zveze komunistov Kranj bo zasedala 31. marca. Sredi tega meseca bo v prilogi Komunista izšlo gradivo, o katerem naj bi razpravljale vse osnovne organizacije ZK v občini Kranj — V okviru priprav na občinsko programsko-volilno konferenco Zveze komunistov Kranj se je v ponedeljek sestalo predsedstvo občinskega komiteja", v torek pa je bila tudi seja občinskega komiteja ZK. Na seji komiteja so sklenili, da bo občinska programsko volilna konferenca zasedala v soboto, 31. marca. Novost zasedanja konference bo, da bo trajala ves dan in da bo delala po komisijah. Tako bodo med konferenco delale komisije za družbenoekonomske odnose, za politični sistem in samoupravljanje, za organiziranost in kadrovsko rast in komisija za družbenopolitične dejavnosti. Na konferenci se bo sestalo 315 delegatov. Tako predsedstvo kot občinski komite sta razpravljala o kadrovskih vprašanjih oziroma o evidentiranih novih članih za občinski komite in predsedstvo. Osnovna ugotovitev je bila, da je iz programsko-volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK v občini prišlo sorazmerno malo predlogov. Zato je kadrovska komisija pri dosedanjem delu imela težave, kako ob spremembah v komiteju in predsedstvu zagotoviti v obeh organih takšen sestav, ki bo čimbolj ustrezal sestavu članstva v občini. Na seji predsedstva so precej razpravljali o tem, ali naj bodo izvršni sekretarji v prihodnje tudi člani predsedstva ali ne. Mnenja o tem so bila deljena. Nazadnje so se sporazumeli, naj bi bili v prihodnjem programskem obdobju še naprej člani predsedstva tisti izvršni sekretarji, ki so bili že doslej. V razpravi na seji komiteja so poudarili, da bi morali vseeno težiti k temu, da bi bil tako sestav komiteja kot predsedstva čimboljši odraz kadrovske strukture članstva Zveze komunistov v občini. Zato bodo o evidentiranih in predlaganih kandidatih še razpravljali. Dogovorili so se, da bodo v občinskem komiteju glede na preobremenjenost pri delu na lastno željo in glede na aktivnost zamenjali devet članov. V predsedstvu pa se bo zamenjalo pet članov. S tem v zvezi pa so na seji komiteja opozorili, da bo v prihodnjih dveh letih glavna naloga tako komiteja kot predsedstva in organov skrb za kadre. Premajhna skrb v tej smeri za lastno organiziranost in učinkovitost bi namreč čez dve leti povzročila velike težave in neprijetne posledice. Komite je sprejel tudi poročilo občinske organizacije ZK za leto 1983, program dela za leto 1984 in program idejnopolitičnega usposabljanja za letos. Gradivo, ki bo v razpravi v osnovnih organizacijah ZK do občinske konference, bo sredi tega meseca objavljeno tudi v posebni prilogi Komunista. _ A. Žalar program za letos. E. Hubat Dr. Gabrijel Čop V sredo 1. februarja 1984, nas je resnica zadnjega slovesa opomnila, da smo izgubili iskrenega tovariša in prijatelja, neutrudnega delavca in izjemnega sodelavca, osebnost širokih pogledov in nepozabne človeške topline. Bil je znan pravni strokovnjak, ki ga je odlikoval izreden občutek za poštenost, zakonitost in pravičnost. Te lastnosti so mu omogočale, da je ob delovni natančnosti in strokovni razgledanosti številne probleme reševal dosledno, pa vendar mirno, z najboljšim odnosom do ljudi in ob upoštevanju njihovih življenjskih vprašanj. Dr. Gabrijel Cop se je rodil leta 1906 v Mostah pri Žirovnici. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 1932 in bil nato na praksi kot odvetniški pripravnik pri sodiščih v Mariboru in Prevaljah. Leta 1934 je začel delati v finančno konceptni službi pri Savski finančni direkciji v Zagrebu, leta 1939 pa se je zaposlil na Ministrstvu za finance v Beogradu. Že 7.11.1944 je začel svoje delo v Poverjeništvu za finance pri NKOJ v Beogradu in ga nadaljeval v Ministrstvu za finance. Pri tem delu se je oblikoval in strokovno usposabljal za finančnega pravnika najvišjih kvalitet. Leta 1949 se je kot tak vrnil v Slovenijo in nadaljeval delo v centrali Državne investi- cijske banke za LRS, nato pa v Ministrstvu za finance v LRS in pravni grupi Gospodarskega sveta LRS. V začetku leta 1953 je v Kranju prevzel dolžnost tajnika Ljudskega odbora mestne občine Kranj, jeseni 1955 pa je postal načelnik oddelka za splošne deve ObLO Kranj. Leta 1960 ga srečamo na Okrajnem javnem pravobranilstvu v Kranju, kjer je reševal najtežje premoženjsko pravne probleme, nato pa je svoje pomembno delo nadaljeval kot občinski javni pravobranilec in javni pravobranilec Gorenjske, kar je bil vse do upokojitve leta 1972. Ob rednih delovnih zadolžit vah je bil vedno pripravljen sodelovati v aktivnostih društva gorenjskih pravnikov. Še posebej pa je znano njegovo vneto organizacijsko in vzgojno delo v vrstah kranjskih šahistov. ki jih je vodil kar 12 let. Dr. Gabrijel Čop je s svojim delom zapustil neizbrisne sledi v družbenem razvoju širše skupnosti, zlasti pa v kranjski občini. Zaradi osebnih vrlin pa bo ostal trajno zapisan v spominu svojih sodelavcev in drugih ljudi, s katerimi se je srečeval. Zato nas ob boleči izgubi tolaži zavest, da nam ostaja njegovo delo in njegov zgled. KRISTINA KOB A L Naše raziskovalne skupnosti Toplotne črpalke in energija V letošnjem programu občinske raziskovalne skupnosti so dali pomembno rnesto raziskavam na področju oskrbe občanov z energijo — Sofinanciranje tekmovanj mladih raziskovalcev Radovljica'— Program raziskovalne skupnosti radovljiške občine vsebuje nekaj nalog, ki so jih načrtovali že lani, predvsem pa nove raziskovalne naloge, ki so prednostnega pomena za razvoj raziskovalne dejavnosti v občini. O programu raziskovalne skupnosti pravi predsednik skupščine, inženir Jurij Hočevar: »Od nalog iz lanskega leta so nam ostale tri: dosuševanje sena s pregretim zrakom s sončno energijo, toplotne črpalke za ogrevanje stanovanjskih blokov in mokri postopek izdelave laminatov. Letos naj bi že začelo obratovati nekaj naprav za dosuševanje sena s pregretim zrakom, za to pa raziskovalna skupnost namenja 300 tisoč dinarjev. Po predlogu LTH iz Škofje Loke naj bi namestili nekaj toplotni:.' črpalk v stanovanjske bloke, mokri posto? k izdelave laminatov pa predlaga begunj^h Lian. _ Med nr I mi nalogami je predvsem dolgoročna ost ,a potrošnikov z energijo. Naloga opredeljuje vse aktivnosti od analize do usmeritev, ki bi dale teoretično osnovo za energetsko oskrbo občanov. Pri tem so upoštevani vsi energetski viri (sonce, veter), s tem pa bi dobili dolgoročni načrt porabe energije in možnosti za racionalno porabo. Radovljiška raziskovalna skupnost je vključila v letošnji program še raziskovalno nalogo o izboljšanju kvalitete mleka na skupnem področju mlekarne Srednja vas v Bohinju po predlogu instituta za mlekarstvo pri Biotehnični fakulteti. Problematiko mleka smo zanemarjali že nekaj let, kar se nesporno odraža na kakovosti mlečnih izdelkov. Sirarna v Srednji vasi je pomemben proizvajalec ementalskega sira, ki pa ni zadovoljive kvalitete. Z raziskavo naj bi ugotovili vse ke-mijsko-fizikalne in mikrobiološke kvalitete mleka in temu ustrezno ukrepali v praksi. Raziskovalna skupnost naj bi prispevala 300.000 dinarjev, ostala sredstva pa živinorejska poslovrja skupnost. Splošno znan je problem negativnega vp va preveč onesnaženega zraka, kislih padavin, ozona in težkih kovin na okolje. Z ra: skavo naj bi ugotovili, kakšno je pravzaprav I onesnaževanje in kako vpliva na naše okolje. I predvsem na kmetijske površine in gozd. Veriga predlaga, naj bi z raziskavo določi! način čiščenja in izločanja težkih kovin in možnost za nadaljno uporabo pri deponiji rs galvanske trdne odpadke. Pri klasičnih čist run napravah ali pri ionskih napravah prK^ do trdnega odpadka, ki vsebuje težke kovin«? ki so prav tako strupene in nevarne za okolje kot cianidi. Raziskovalna skupnost si bo tudi letos prizadevala za pospeševanje inovacijske m raziskovalne dejavnosti v občini, s tem, da bo obdržala tradicionalno podeljevanje priznanj in nagrad najbolj uspešnim inovatorjem. Na osnovi ankete bodo člani odbora obiskali nekatere delovne organizacije in svetovali ter pomagali tistim delovnim organizacijam, ki po-dročja inovacijske dejavnost, fc jenega. Sofinancirala bo tekmovanje mladih matematikov, kemikov in na raznih taborih mladih «z,skQ^£^ ETEK. 10. FEBRUARJA 1984 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Kršitelji znižali cene V torek so se nekateri izdelki pocenili — Od 19. decembra dalje je v Sloveniji zvišalo cene 48 delovnih organizacij, vendar jih pet ni uveljavilo cenikov, drugi pa so vsi, razen enega, cene do torka znižali — Prekinjena pogajanja z mednarodnim monetarnim skladom o finančni pomoči Jugoslaviji Ljubljana — Osrednja tema torkovega posveta predsednikov občinskih svetov in občinskih skupščin, sklicala sta ga predsednik slovenske skupščine in izvršnega sveta Vinko Hafner in Janez Zemljarič, so bili aktualni gospodarski problemi. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje cen in gospodarsko-finančni odnosi s tujino. Ti dve problematiki sta naknadno uvrščeni na dnevni red februarskega zasedanja slovenske skupščine. Uvodno poročilo uresničevanja odloka ZIS o zamrznitvi cen decembra lani in sklepa zbora republik in pokrajin o vračanju neupravičeno in tudi upravičeno povišanih cen na raven 19. decembra, je podal predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič. Ocenil je, da je odlok ponovno odprl nekatera vprašanja o pojmu cene in glede tolmačenja veljavnosti cen, kar je prav gotovo pripomoglo k mnogim kršitvam pred in po uveljavitvi odloka. Poudaril je, da smo se v Sloveniji dosledno lotili uresničevanja sklepa zbora republik ia pokrajin o vrnitvi cen. Od 48 deli organizacij, katerih cene za posamezne izdelke so začele veljati po 20. decembru, je cene znižalo 42 delovnih organizacij. Pet delovnih organizacij cenikov ni uveljavilo, le ena organizacija pa do torka ni upoštevala navodil. To velja za cenike v pristojnosti republiške skupnosti za cene, pri občinskih pa so zadeve bolj nejasne, ker jih precej ni predložilo zahtevanih podatkov pa tudi inšpekcijske službe niso v celoti opravile svojega dela. Vse kaže, da je bilo na tem področju precej kršitev, predvsem pri nezakonitem skrajševanju rokov za uveljavitev predloženih cenikov. Predsedniki občinskih skupščin in izvrsnih svetov so v razpravi navedli frsto kritičnih pripomb na račun ne-zivljenjskega odloka, ki ni upošteval dejanskih razmer, temveč le statistike podatke o cenah. Problem je v tera, da so vrsto materialov za proizvodnjo prodajali dražje od veljavnih To so številne delovne organizacije uveljavljale prek samoupravnih sporazumov, ki jih odlok ne upošteva Marsikatera delovna organizacija seje zato znašla v težavah, ker ne dobiva surovin ali pa zanje plačuje precej višje cene od priznanih. Janez Zemljarič je v zvezi s temi ugovori dejal, da so težave, ki spremljajo odlok, očitne. Vendar je bil administrativni poseg na področju cen nujen, ker bi se v nasprotnem primero ti problemi le še množili. Zato NA DELOVNEM MESTU Za volanom »rešilca« Vsak voznik, amaterski ali poni, ve, kako dobro sučejo volan vozniki rešilnih avtomobilov: na cesti so v vsakem vremenu, v -nem ali drugačnem prometu in tudi v težkih okoliščinah so pripravljeni noč in dan, ker se zavedajo, da je od njihove urnosti odvisno življenje. Branko Rues iz blejskega zdravstvenega doma je za volanom rešilnega avtomobila že ce-KzJb 24 let in ima obilo prakse in iz-k-išenj, ko nudi prvo pomoč po Gorenjski, največ pa na območju radovljiške občine. »V začetku, leta 1959, smo vozili s slabimi avtomobili,« se spomi-Branko Rues. »Primanjkovalo je rezervnih delov, generalna opravila smo s pomočjo mehanikov opravljali kar sami. Vožnje ■• bile težavnejše kot danes, ko imamo odlične rešilne avtomobile. Zdaj nimamo težav z rezervnimi deli, tudi z gumami ne. Največ dela je med šolskimi počitnicami. Poleg rednih bolnikov vozimo smučarje s smučišč. Po trikrat na dan nas pokličejo z Vogla aH Zatrnika, vendar je treba razumeti, da po presoji dežurnega zdravnika pohitimo najprej tja, kjer so bolniški primeri hujši: k raznim prometnim nesrečam, krvavitvam, infarktom. Mislim pa, da je v zadnjem času vedno manj težjih prometnih nesreč na naših cestah, z izjemo poletja, ko prihajajo tujy- nihče ne more pričakovati klasične odmrznitve cen, kakršnim smo bili priča v preteklosti in so le poglabljale inflacijska gibanja. Letos pred odmrznitvijo pričakujemo nov zakon o družbeni kontroli cen in spremembe zakona o blagovnem prometu, okrepitev blagovnih rezerv, veliko pa bo treba narediti tudi za povečanje proizvodnje. O razmerah pri ekonomsko-finan-čnih odnosih s tujino pa je spregovoril predsednik republiškega komite- ja za mednarodno sodelovanje,Jernej Jan. V ekonomski politiki za letos smo predvideli tujo finančno pomoč v višini nekaj čez tri milijarde dolarjev, predvsem pa refinanciranje dospelih terjatev in sicer na istih osnovan kot lani. Medtem ko smo s komercialnimi bankami in Mednarodno banko za obnovo in razvoj dosegli načelno soglasje o finančni pomoči, so pogovori z Mednarodnim monetarnim skladom prekinjeni. Od uspeha pogovorov s slednjim je odvisen celoten paket mednarodne pomoči. Če sporazuma ne bomo dosegli, lahko računamo le s približno 800 milijoni dolarjev pomoči, kar bi zelo spremenilo pogoje gospodarjenja- . „ L. B. Ogrevanje ni komunalna dejavnost Ce bi se v Kranju odločili za organiziranje samostojne komunalne delovne organizacije bi bilo treba takšno odločitev podpreti in upravičiti z ekonomskimi izračuni Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na predzadnji seji, 1. februarja, razpravljal o ogrevanju stanovanj in tople vode v stanovanjskih naseljih v občini. Ugotovil je, da ogrevanje stanovanj z odlokom ni opredeljeno kot komunalna dejavnost. Zato tudi ni potrebno, da se ta dejavnost organizira tako, kot to določa zakon o komunalni dejavnosti. Če pa bi samoupravna stanovanjska skupnost (ali pa kdo drug) pripravila predlog za organiziranje samostojne komunalne delovne organizacije ali temeljne organizacije združenega dela v okviru delovne organizacije, bi takšen predlog morali podpreti in upravičiti z ekonomskimi izračuni. Izvršni svet je menil, da je pri izračunavanju in verifikaciji proizvodnih in distribucijskih stroškov toplotne energije treba dosledno organizirati samoupravni družbeni nadzor nad izračunavanjem stroškov in izvajanjem obveščanja porabnikov. Za to pa je treba organizirati vse skupnosti stanovalcev, ki naj za območje vsake kurilnice izvolijo kurilni odbor. Njegova naloga je, da povezuje skupnosti stanovalcev in izvajalcev. Prav je, da se kurilni odbori sestavijo tako, da bodo strokovno usposobljeni za delo in nadzor. Vsako leto do 31. avgusta mora delovna organizacija Domplan pripraviti obračun stroškov ogrevanja stanovanj in tople vode za minulo kurilno sezono. Obračun je hkrati tudi osnova za poračun vplačanih akontacij in mora biti samoupravno verifici-v organih in v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti najkasneje do konca septembra. Izvršni svet je tudi menil, da bi akontacijski izračun stroškov preverjali vsake tri mesece in akontacije po potrebi usklajevali z dejanskimi stroški. Pri tem pa bi samoupravna stanovanjska skupnost morala določiti točen datum in spremembo akontacije. Izračun stroškov naj bi pripravil Domplan, predhodno pa naj bi ga potrdili kurilni odbori v posameznih stanovanjskih naseljih. Izvršni svet je priporočil samoupravni stanovanjski skupnosti, naj pripravi ustrezne tehnične in druge ukrepe za varčevanje s toplotno energijo v stanovanjskih soseskah. A. Žalar Recept za množičnost je jasen Mladi iz gorenjskih občinskih konferenc so ocenili delo v minulem letu — Kako privabiti k delu v mladinski organizaciji čim več mladih? — Samo z vsebinskimi, konkretnimi akcijami, z razreševanjem problemov, ki jih mladi najbolj čutijo Kranj — Na torkovi seji medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko so mladi iz občinskih konferenc povedali, na katerih področjih so bili v preteklem letu uspešni in na katerih ne. O uspehih niso veliko govorili, zdelo se je, kot bi bili umevni sami po sebi in zato o njih ni vredno izgubljati besed in časa. Obširneje so predstavili težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, probleme, ki so po njihovem mnenju plod tako lastnih slabosti kot nerazumevanja širše družbene skupnosti. Težave so v vseh gorenjskih občinah podobne, povsod pa je naj-resnejše pomanjkanje množičnosti v mladinski organizaciji. Mladi se vse bolj odtujujejo od nje, je ne sprejemajo za svojo. Zakaj? Zato, ker organi občinske konference delajo preveč forumsko, ker mladinska organizacija preveč vztraja pri okostenelih oblikah in programih dela, ki širših množic mladih v združenem delu, krajevnih skupnostih in šolah ne privlačijo. Mladi hočejo vsebinsko delo, konkretne akcije, pričakujejo, da se bo mladinska organizacija lotevala njihovih problemov in da jih bo sposobna tudi reševati. Vsega tega pa je premalo. Mladinska organizacija ostaja predvsem servis za najrazličnejše prireditve, proslave, športna srečanja, delovne akcije. Res jev da tudi te morajo biti, vendar bi jih lahko in morale prevzemati družbene organizacije in društva. Mladinska organizacija ima pomembnejšo, zahtevnejšo vlogo; da povezuje interese mladih, jih preko delegatskega sistema prenaša v naš samoupravni sistem, da torej postane nekakšen politični koordinator. Lani so sicer v vseh občinskih konferencah kot tudi v medobčinskem svetu ZSMS posvečali veliko pozornost izboljšanju družbenoekonomskega položaja mladih: zaposlovanju, stanovanjski problematiki, usmerjenemu izobraževanju, položaju mladih v študentskih in dijaških ter samskih domovih in podobno. Žal so njihovi predlogi ostali največkrat na polovici poti. Deloma tudi zato, ker so bili slabo pripravljeni ali ker mladi niso bili dovolj usposobljeni, da bi z njimi prodrli v Socialistični zvezi, skupščinskih zborih in drugih sredinah, ker niso znali nastopiti enotno, konkretno. Pa seveda zato, ker v širši družbi niso našli razumevanja in podpore. Pot, po kateri mora mladinska organizacija, da bo dejansko postala organizacija vseh mladih, je jasna: njeno delo mora postati vsebinsko, obravnavati mora probleme, ki jih mladi najbolj čutijo, najti mora privlačne, nove oblike dela in hkrati usposobiti svoje člane, da se bodo za svoje predloge znali tudi boriti. Pri tem pa seveda ne gre prezreti niti deleža drugih družbenopolitičnih organizacij, zlasti Zveze komunistov, ki so mladim dolžne pomagati, jih sprejemati kot enakovredne sopotnike ne le opazovalce družbenih dogajanj. h. Jelovčan Novost na domačem trgu Kvalitetno motorno olje za dizelske motorje tma cVe ° tržišče bo P°slej proizvajala novo motorno olje INA-SUPER 3 S Rafinerija Maribor na podlagi dolgoročnega po-slovno-tehničnega sodelovanja z INO-Rafinerijo Rijeka ran Ljubljana — Osnovni razlog za dolgoročno poslovno-tehnično sodelovanje med INO-Rafinerijo Rijeka in Petrolom Rafinerijo Maribor je izredno močna konkurenca, ki je prisotna v proizvodnji kvalitetnih motornih olj v svetu. Rezultat takšnega sodelovanja je novo, izredno kvalitetno motorno olje za mazanje vseh dizelskih motorjev s turbo polnilniki ali brez njih. Poslej ga bo za slovensko tržišče izdelovala Petrolova Ra- Branko Rues V 24 letih se je zgodilo, da sem imel v rešilnem avtomobili kar 30 porodov, pri šestih sem bil celo sam. Seveda sem pomagal, saj vozniki rešilnih avtomobilov opravimo tudi ta tečaj prve pomoči, največ pa smo se naučili od babic. Do zdaj se je vse srečno izteklo. Prav gotovo ne bi bili tako uspešni, če ne bi med seboj dobro sodelovala zdravstveni dom in bolnica na Jesenicah, saj se prva pomoč tako nemudoma lahko nudi le ob dobri organizaciji in sodelovanju. Pomagajo nam miličniki: če nihče drug na cesti ali kje drugje ne priskoči na pomoč, so tu vedno miličniki. Izredno smo zadovoljni tudi z dobrim servisom v Radovljici pri Magistru, saj popravila opravi hitro in solidno. Pri svojem delu moraš biti uslužen, večkrat tudi precej potr- pežljiv. Ljudje, ki so bolni, so še polj občutljivi na sleherno gesto ali besedo. Kličejo pa nas ljudje, ki zares takoj potrebujejo pomoč, in tisti, ki bi lahko počakali. Zdravstvena osveščenost je večja in večje je zaupanje v zdravstvo, zato se ljudje hitro ustrašijo in kličejo ob slehernem bolezenskem znaku. Tudi te je treba razumeti, kot bi želeli, da ljudje razumejo nas: prejšnji teden se je zgodilo, da sem moral v Bitnje po poškodovanca, ki se je ranil v oko in takoj ga je bilo treba odpeljati na očesno kliniko v Ljubljano. Žal je drugi poškodovanec moral malo počakati... Vozniki na cesti so vseh vrst, nekateri tudi objestni. Večje nesreče sam nisem imel, kar je seveda po toliko letih tudi velika sreča« ... D. Sedej finerija Maribor, v prodajalnah pa je od srede, 8. februarja, so nam povedali predstavniki INE Rafinerije Rijeka in Petrola Ljubljana na sredini tiskovni konferenci. INA Rafinerija Rijeka je najstarejši domači predelovalec nafte in je lani preskrbovala okrog 50 odstotkov jugoslovanskega trga z motornimi olji za cestna motorna vozila, za železniška in za ladijske motorje. Novo motorno olje za dizelske motorje bo INA Rafinerija Rijeka pod oznako INA-Super 3 proizvajala in dobavljala za celotno jugoslovansko tržišče, razen za Slovenijo in del zahodne Hrvaške. Za to območje pa bo proizvajalec tega olja na podlagi dolgoročnega poslovno-tehničnega sodelovanja Petrolova Rafinerija Maribor. Olje z enako kvaliteto in vsemi drugimi lastnosti bo na trgu pod oznako INA-Super 3 S. Mariborska Rafinerija ga bo na leto proizvedla 7000 ton, kar bo tudi dovolj za enoletno potrošnjo na tem območju. Novo motorno olje preprečuje preveliko obrabo posameznih delov motorja. Ima visoko alkalno rezervo, ki nevtralizira kisle sestavine ob izgorevanju, ki načenjajo kovinske dele v motorju. Prav tako to olje preprečuje nastajanje trdih koksnih ali la-kastih oblog na batih motorja. Batni obročki ostajajo zato dalj časa gibljivi in prožni, kar prav tako podaljšuje življenjsko dobo motorja. Olje omogoča lahek zagon motorja tudi pri nizkih temperaturah, njegova poraba pri visokih temperaturah pa je majhna. Uporabno je za vse dizelske motorje s predpolnjenjem ali brez njega. Zamenjati ga je treba na vsakih pet ali deset tisoč kilometrov, oziroma po 150 do 200 urah obratovanja. Olje pa se lahko tudi brez škode meša s sedanjim oljem z oznako Petrol Motorol HD-D. In nenazadnje še to, da cena novega olja v primerjavi s sedanjimi ne bo spremenjena. Predstavniki INE Rafinerije Rijeka in Petrolove Rafinerije Maribor so tudi povedali, da letos ni bojazni, da bi na jugoslovanskem tržišču primanjkovalo motornih olj tako za bencinske kot za dizelske motorje. A. Žalar Predpisana kakovost krompirja Občinska skupščina Kranj je sprejela odlok o obvezni uporabi semenskega krompirja predpisane kakovosti Kranj — Že konec septembra lani je občinska skupščina razpravljala o osnutku odloka o obvezni uporabi semena predpisane kakovosti. V nadaljnji razpravi takrat sprejeti osnutek ni doživel posebnih sprememb, bolj je bila poudarjena le odgovornost pospeševalne službe pri Gorenjski kmetijski zadrugi za zagotovitev zadostnih količin semena predpisane kakovosti. Na zadnji seji skupščine, 1. februarja, pa sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela odlok o obvezni uporabi krompirjevega semena predpisane kakovosti. Odlok določa del območja v občini in časovna obdobja, v katerih so kmetije in drugi delovni ljudje in občani, ki pridelujejo krompir, dolžni najmanj enkrat uporabiti v proizvodnji seme, ki ustreza kakovosti in drugim pogojem, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi. Pridelovalci krompirja na določenih območjih v občini morajo vsako tretje leto uporabiti pri proizvodnji krompirja predpisano seme. V vmesnih obdobjih pa lahko uporabijo le eno ali dve leti staro reprodukcijsko seme. Zadostne količine predpisane- ga semena mora pravočasno zagotoviti strokovno pospeševalna služba Gorenjske kmetijske zadruge. Razen tega mora voditi evidenco o uporabi semena in zagotoviti, da se seme predpisane kakovosti uporabi vsako leto na eni tretjini površin. Določiti pa mora tudi površine, na katerih se v posameznem letu uporabi seme predpisane kakovosti. Odlok določa, da se mora seme predpisane kakovosti uporabiti na območju naslednjih katastrskih občin: Britof, Spodnji Brnik, Zgornji Brnik, Cerklje, Cešnjevek, Cirče, Grad, Hrastje, Huje, Klanec, Kokri-ca, Kranj, Lahovče, Luže, Olševek, Predoslje, Primskovo, Rupa, Struže-vo, Šenčur, Šmartno, Trboje, Veleso-vo, Visoko in Voglje. Izvajanje odloka bodo nadzorovale pristojne inšpekcijske službe, kazni za kršitelje pa znašajo od deset do 60 tisoč dinarjev. Izvajanje tega odloka ne bo zahtevalo dodatnih finančnih obveznosti za občinski proračun. Višji stroški pri proizvodnji in nabavi semena bodo namreč pokriti z večjo gospodarnostjo v pridelovanju krompirja. A. Žalar O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 10. FEBRUARJA 1984 VAŠA PISMA POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Živeti v luknji brez oken Halid Siječič spada med tiste stanovalce v jeseniški občini, ki žive v skrajno slabih stanovanjskih razmerah — Z ženo pričakujeta otroka, zato bo domala nevzdržno vztrajati v luknji, kjer ni vode in kjer gori električna pečica dan in noč Jesenice — Po podatkih je v jeseniški občini 400 stanovalcev, ki živijo v zelo slabih stanovanjskih razmerah. Več stanovalcev mora deliti skupno stranišče, 500 jih je brez kopalnic, 51 jih ima stranišče »na štr-bunk«. Stanovanjski problemi so hudi, kljub temu da delovne organizacije namenjajo precej denarja za sta-novanja.Vendar je lista prosilcev jeseniške Železarne vsako leto izredno dolga, saj redno čaka na streho nad glavo približno 700 delavcev. Med njimi je veliko delavcev, ki so samski prišli na Jesenice s trebuhom za kruhom, stanovali v samskih domovih, potem pa so se poročili in začeli iskati primerna stanovanja. Dobra je bila vsaka luknja, vsaj začasno, z leti pa je takšno življenje postajalo vedno bolj nevzdržno, še posebej, če so na svet privekali otroci. Halid Siječič, star 24 let, ni med tistimi srečneži, ki živijo vsaj v barakah, kjer je voda in elektrika ali vsaj skupno stranišče. Ko se je oženil s Fadilo, je bil zaposlen v Železarni, pričakovala sta otročka, v samskem domu ni bilo moč ostati. Sani si je poiskal začasno bivališče v nekdanji mlekarni na Javorniku. nasproti Že-" lezarne, v prostoru, kjer je le elektrika, ni pa vode, ni stranišča*. Ni se nasilno vselil, oglasil se je pri stanovanjskem referentu v Železarni in zaprosil za prostor. Dali so mu ga in znašel se je, kakor se je mogel znajti. Soba. v kateri danes stanuje Halid. ni vredna tega imena. Vrata vodijo naravnost _na cesto, v prostoru je zelo mrzlo. V sobi sta dva kavča, mizica, stola, hladilnik in štedilnik, po tleh topli pod. ki naj bi vsaj deloma omilil hlad, ki veje s tal. Halid in Fadila sta stene pobelila, a vlaga je trdovratna in že po drugem beljenju spet sili na dan. Grejeta se ob pečici, velikem porabniku, ki ob koncu meseca terja svoj davek: za elektriko 24-lctni Halid. ki je zaposlen v jeseniški Železarni, stanuje v nemogočih stanovanjskih razmerah, v mrzlem prostoru nekdanje mlekarne. morata odšteti toliko, kolikor no-vprečno plača družina v dvosobnem stanovanju, s sesalci, skrinjami, boj-lerji... A v prostoru vzdržujeta red in čistočo, kar je nasploh značilno za tiste, ki žive v skromnejših stanovanjskih razmerah. Na stranišče nista imela kam, zato sta ga postavila kar ob mostu, lesenega, improviziranega, z odtočno cevjo v Javornik. Halid se je v hudi stiski tako »znašel«, saj trdno upa, da bo čimprej na sezna-rrlu tistih, ki bodo dobili stanovanje. Domov se ne namerava vrniti, saj je doma šest otrok, rad bi ostal v Železarni, kjer v šestih letih še ni napravil »plavega« in je nemalokrat po šestnajst ur na žerjavu. D. Sedej Stanovanja spet hotelske sobe Obnovljen gostinski lokal pri Lončarju bodo Živila odprla predvidoma maja — Letos dogovor za prenovo hotela in restavracije Pošta — Hotelskih sob bi bilo za poslovne goste dovolj, vendar bo treba iz njih najprej preseliti stanovalce Tržič — Nekdanje tržiško gostinsko podjetje Zelenica, ki je pred leti prešlo pod streho kranjskega Centrala, zdaj pa je združeno v Živilini temeljni* organizaciji Gostinstvo, se je v obdobju pred združitvijo s Centralom otepalo številnih poslovnih težav. Dohodka skorajda ni bilo, zato ni bilo denarja za odplačilo posojil za nove lokale, to je za avtobusno postajo in Zeleni bistro, še manj ga je bilo za redno vzdrževanje, nič za obnovo. Delavci so bili slabo nagrajevani; dobri so odšli v tovarne, manj dobrim kvalitetna gostinska ponudba ni bila dosti mar. Redni gostje so začeli odhajati drugam, dohodek je vedno hitreje padal.. . Pestra, nekdaj svetla, nazadnje pa prav klavrna zgodovina tržiškega družbenega gostinstva je obrnila nov list s spojitvijo v Živilino Gostinstvo. Seveda niti nova, poslovno sposobnejša organizacija ne more čez noč rešiti vseh problemov, ki so se kopičili dolga leta. Vendar pa so nekateri pomiki že opazni. Kvaliteta storitev v tržiških Živilinih gostinskih obratih se postopno izboljšuje, zlasti zanimivi pa so investicijski načrti tozda Gostinstvo. Prihodnost nekdanjega skladišča in bifeja pri Lončarju, kjer je imela nekaj let skladišče tovarna Peko, naj bi bila taka: z denarjem od najemnine bodo v Živilih financirali temeljito obnovo lokala, ki bo predvidoma odprt maja. Če se ne bi tako zatikalo z načrti in soglasji, potem pa še z izvajalci, bi v lokalu gostje že lahko bili. Neprimerno bolj zapleteni in zahtevnejši pa so Živilini načrti v zvezi z obnovo včasih zelo dobro obiskanega hotela in restavracije Pošta. O hotelu že dolgo ni več sledu, saj so sobe spremenjene v stanovanja. Sprva so jih zasedali delavci Zelenice, zdaj jih je nekaj zaposlenih že drugje. Tudi restavracija Pošta je že zdavnaj izgubila sloves in je postala tretjerazredni lokal. Nadaljno usodo Pošte bodo v Živilih skušali razrešiti letos, in sicer ob sodelovanju tržiške stanovanjske skupnosti, izvršnega sveta, turisti- čnega društva in delovnih organizacij. V Tržiču je hotel potreben najbolj za poslovne goste. Slabo kaže, da bi ga katera od gostinskih družbenih organizacij, celo ob pomoči tržiškega združenega dela ne, lahko kaj kmalu zgradila. Po drugi strani pa so v Pošti že sobe, namenjene za goste, ne za stanovalce. Za poslovni turizem jih je dovolj, potrebne so le temeljitega posega, kar pa bi bilo še vedno dosti ceneje od novogradnje. Najprej bo zato treba sobe sprazniti, preseliti stanovalce v primernejša stanovanja. V Živilih bodo letos pridobili dve novi nadomestni stanovanji, za druga jim bo zmanjkalo denarja. Dogovarjali se bodo z delovnimi organizacijami, pri katerih so zaposleni stanovalci, za sodelovanje pri nakupu ostalih nadomestnih stanovanj. Skupaj bo potrebnih enajst stanovanj. Šele potem bo mogoče načrtovati obnovo Pošte, ki je Živila prav tako ne bodo zmogla sama. Morda se bo našlo kaj denarja iz sredstev za revitalizacijo ali iz katerega drugega vira pri stanovanjski skupnosti ali združenem delu. Dejstvo je, da se bo tedaj najbolje pokazala moč prizadevanj izvršnega sveta in turističnega društva za obogatitev gostinske ponudbe v Tržiču. Obnovo Pošte v Živilih načrtujejo za prihodnje srednjeročno obdobje. Letos bodo pridobili le idejni načrt in se skupaj z izvršnim svetom, s stanovanjsko skupnostjo, turističnim društvom in združenim delom dokopali do poti za rešitev napak iz preteklosti. h. Jelovčan Boljša gostinska ponudba Železniki — Selška dolina nima zadovoljive gostinske ponudbe, ki bi sledila razvoju krajev in turizma, tako zimskega kot letnega. Vendar se tudi na tem področju spreminja jia boljše. Jelko Fajlar je v središču Železnikov odprl nov gostinski obrat in sicer v domu upokojencev. Lokal ima za zdaj 36 sedežev, z dodatno adaptacijo pa se lahko zmogljivosti še povečajo. j Pipan Izven vile Bled stoji objekt (garažej m o tem bi rad nekaj povedal. Čeprav na zunaj objekt izgleda v še kar dobrem stanju, je znotraj pravo razdejanje. Seveda ne mislim na 7iekaj stanovanj, ki jih zasedajo upokojenci, delavci vile Bled. V spodnjih prostorih garaž pa so še do nedavnega izdelovali opeko Kdo in za koga — tega pač nismo smeli vedeti. Toda garaže so dosti bolj primerne za mirnejšo dejavnost, na primer za gostinsko šolo ali za počitniško dejavnost — za zvezo tabornikov, mladine, športnikov, nikakor pa ne za večje skladišče, saj bi s prevažanjem blaga še bolj obremenjevali ozke blejske ulice in miru za goste v hotelih skorajda ne bi bilo. Čeprav se čudno sliši, tudi pri kadrovanju delavcev za vilo Bled domačini nismo imeli nobene pomoči in zaupanja. Alojzij Vovk, Bled Poskrbeti za hribovske predele Trebi ja — V letu 1983 je bilo premalo narejeno za požarno varnost v hribovskih predelih, so menili udeleženci letne konference gasilskega društva iz Trebije v Poljanski dolini. Zato so se dogovorili, da je treba čimprej začeti z gradnjo bazena in hidrantnega omrežja v Stari Oseliei. Pri tem pa seveda gasilci računajo na pomoč prebivalcev tega kraja. Vse pa je že pripravljeno za graunjo hidrantnega omrežja v Podgori. Prav tako se trebijski gasilci dogovarjajo, da bi sireno prestavili na bližnji hrib Ločila, saj je njena slišnost ponekod zelo slaba. V društvu, ki je lani slavilo 50-letnico obstoja, pa želijo v prihodnje nameniti več pozornosti tudi vzgoji mladih članov. Za novega predsednika je bil izvoljen Lojze Eržen. J. G. Vabilo mladim v KS Center Kranj — Mladi v osnovni organizaciji ZSMS Center v kranjski občini bodo imeli v torek, 14. februarja, ob 18. uri v dvorani občinske skupščine programsko-vo-lilno konferenco. Na lanski takšni konferenci aprila so se na novo organizirali in sprejeli nekatere smernice za delovanje, s katerimi so skušali izboljšati delo. Živahnejšo aktivnost so zabeležili predvsem na kulturnem in zabavnem področju. Tako so za prvi maj in občinski praznik organizirali piknik, pripravili sprejem štafete mladosti, sodelovali pri prireditvah ob krajevnem prazniku in prireditvah dedka Mraza. Uspelo pa jim je pripraviti tudi zanimiv kulturni večer s pesnikom in kantavtorjem Venom Dolencem. Med obiskom borcev iz krajevne organizacije Center na Koroškem pa so navezali stike tudi z mladimi onkraj meje in se z njimi dogovorili za sodelovanje. Na torkovi programsko-volilni konferenci bodo ocenili enoletno delo, ki je bilo nanovo organizirano, in se dogovorili za skupne naloge in delo za naprej. ,, A. Z. Zbor savskih gasilcev Kranj — V dvorani stražiške krajevne skupnosti je bil občni zbor gasilskega društva tovarne Sava. To je bil pomemben dogodek za delovno organizacijo in tudi za širše okolje, saj savsko društvo združuje 265 članov, med katerimi so tudi upokojeni gasilci in 16 pionirčkov. Na občnem zboru je veljala osrednja pozornost nepravilnostim pri zagotavljanju požarnega varstva. Marsikje je gasilsko orodje založeno, kadilci kadijo v prostorih, kjer to ni dovoljeno itd.,V tovarni so gasili 25 začetnih požarov, ki pa na srečo niso povzročili večje škode in niso dobili večje razsežnosti. Ker je v Savi nevarnost požara velika, imajo desetino poklicnih gasilcev dobro opremljeno in izurjeno. Njim v pomoč pa so tudi drugi člani društva, sicer zaposleni na drugih delovnih mestih, vendar vešči ukrepanja v primerih nevarnosti. Za predsednika društva so izvolili inž. Rudija Nadižovca. Prav tako so gasilcem, ki so se lani najbolj izkazali, podelili diplome in praktične nagrade. Zlate plakete društva pa so prejeli: glavni direktor Save inž. Janez Bohorič, direktor kadrovske službe Judita Rakovec in dolgoletni prizadevni poveljnik Pavel Vovk. I. Petrič (55. zapis) Od Praprotnega do Bukovice ob Selški Sori—- na desnem bregu — ni daleč, komaj dober poldrugi kilometer lepe ceste. Toda pogled na skalo —- spomenik — na parobku gozda pod strmim Hrastnikom mi ustavi korak. POLJAK - SLOVENSKI PARTIZAN Naravna skala s preprostim vklesanim napisom, da so tu pokopani partizani Tadeusz Sadovvski, doma iz Poljske 1920-1944, Kodrič Franc 1915-1944 in Avber Anton 1909—1944. Vendar okolje ni nič kaj lepo urejeno — ko imajo krajani tako blizu prav vzorno parkovno-spomeniško ureditev v Spodnji Luši — le kratek spiehod je do tja! Oglejte si! Poljakov prihod med gorenjske partizane in njegova smrt v boju za našo svobodo je vendar nekaj tako izjemnega v zgodovini našega NOB, da skoraj terja ustreznejšo, skrbnej-šo ureditev malega grobišča na ravnici pod gozdom.Tembolj, ker mladi Poljak (bilo mu je komaj 22 let) tudi od rojakov ni povsem pozabljen. Obiskali so ga že starši in sorodniki, pa tudi poljski diplomatski predstavniki iz Beograda. No, našo nezadostno skrb za spo-menikovo okolje nekoliko odtehta poimenovanje osnovne šole na Bukovici: na njenem pročelju je pritrjena plošča z vklesanim napisom: »Osnovna šola v Bukovici, imenovana po Tadeušu Sadovskem-Tomu, Poljaku-jugoslovanskem partizanu, borcu proti fašizmu. Bojeval se je in padel za svobodo naših narodov.« Potem sledi še taisti napis-v poljskem jeziku. Junak je padel s tovarišema pozimi leta 1944 — že v zarji svobode —• ko je jurišal na nemške bunkerje pri PraDrotnem. Pomnik XOB na mestu, kjer j( junaški Poljak Še obrobna opazka: moti me. je na šolski plošči vklesan V |j sto NA Bukovici. Bukovi ja ni ma na Bukovici in prihajajo | vice. Bolj prav bi bilo biti bolj čen. Vsa,; v 'rajno vklesanih — le stežka je te stvari pot pravi j a ti. NA BUKOVICI ■ykotem, ko se Selška B-^moia i/ stisnjene sotesk« JL stiskajo kar z obeh strma rebra Hrastnika in Stirpi v razširjeni plani ravnici ktir lepa. velika Bukovica. Nekoč nosna kmečka vas, ki je zni. od gozdov, živinoreje, polj< sadjarstva in čebeloreje. O tem gotovo kar najbolje znamenite kmečke domačije u tu, pri Času in pri Kalanu. Tud nes Bukovica kar lepo živi. £š stanju prispeva možnost P0UAHI ~Mi POUKA PUTVZANTA JUCoKllffil WALcm i mm. ZA W0tN0$e KASZYCH NAROOOVV Plošča na pročelju Osnovne šole na Bukovici KS Grad načrtuje Asfalt in telefon v prvem planu Grad pri Cerkljah — Krajevna skupnost Grad pri Cerkljah ima velike načrte, prav tako pa tudi voljo, vendar bo letos vse načrtovano težko uresničiti. Lani so v krajevni skupnosti uspeli popraviti cesto Ambrož—Krvavec, urediti strugo Reke in dokončati javno razsvetljavo, rešeni pa so bili še nekateri drugi komunalni problemi. Trenutno v krajevni skupnosti Grad zbirajo podpise za samoprispevek, ki je pogoj, da bodo lahko kandidirali na natečaju za posebna sredstva za krajevne skupnosti pri kranjski občinski skupščini. Tudi do tistih hiš, ki so v preteklosti že nekajkrat prispevala za asfalt, pa morajo še vedno hoditi po blatu, bi radi potegnili asfaltno prevleko! Javna telefonska govorilnica je druga upravičena želja in načrt krajevne skupnosti. V Domu krajevne skupnosti, ki so ga sami pred kratkim urediii, bi namestili govorilnico, ki bi služila krajanom Grada in oddaljenejših hribovskih vasi v primerih nesreč ali nujnih klicev, prav tako pa bi telefon povečal obrambno pripravljenost krajevne skupnosti. »Dobre volje in delovne vneme nam ne manjka,« pravijo v Gradu. »Vendar sami v majhni krajevni skupnosti tega ne zmoremo, čeprav prispevamo delo in denar. Družbena skupnost naj izdatneje podpre akcije, saj je napredek Grada koristen za vso družbo.« mladih rok v bližnjih Žele: Češnjici in v Škofji Loki. is-a g ci živi blizu 150 domačinov, svoje kulturno-umetniško dr gasilce pa imajo tako tu kot manjših vaseh. Tudi to je ena sebnosti našega podeželja — > za organiziranje društev in saru«? moči. Ni pa prav, da so predniki crnjih Bukovljanov dopustili, da se prvotno, gotsko cerkvico sv. FK na barokizirali — kot je ve tokratna »moda«. Gotika je p0mt tišino, zbranost, skromnost — t^' pa jc ena sama napihnjena baba K sreči je le ostalo nekaj pn; slikarij - fresk Jerneja i2 l ostenju cerkvenega zvonika. N* tarjih v notranjščini so posta kipi starega podobarja Marka IV8 nela iz Selc. Krajevna zanimiv«* zidano slopno znamenje ob eerv- Jubilej Presekov Bled — V začetku leta 1964 jc prva številka Presekov, glasi: lavcev Gozdnega gospodarstva S*| O imenu glasila je odločala ar.* med delavci; idejo za Preseke pi dala Ivanka Kocjančic. Presek Hai slavijo 20. obletnico izhajaj temu jubileju jc namenjena |fj stran glasila, ki je izsto januar* v"tej številki najdemo pi** '.vodnega plana GG»3 stra tos. ^"etolS^apise'o dejavnos6j H ev pozimi in članek o prebili tiKi proizvodnje v zasebnih *^ vih. • A I PETEK, 10. FEBRUARJA 1984 KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V petek. 10. februarja, bo ob 18. uri v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah odprta že tradicionalna skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice. Ob otvoritvi bo krajši recital na klarinetu izvajal Zvone Rihtar ob spremljavi pianistke Lidije Pfeifer. V dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah bo drevi ob 19.30 praznovanje, sklenjeno s koncertom mešanega komornega študentskega /.bora Gaudeamus iz Ljubljane. Celovečerne prireditve v počastitev praznika pripravljajo tudi v KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstra-na skupaj s šolskim kulturnim društvom osnovne šole 16. december Mojstrana in v DPD Svoboda I. Krivca na Hrušici. BOHINJSKA BISTRICA -Drevi ob 19.."30 bo gostovalo v Boh. Bistrici amatersko gledališče? Tone Čufar z Jesenic z dramo C.Goldonija — Sluga dveh gospodov. RADOVLJICA - V loto galeriji Pasaža v radovljiški graščini si od petka, 10. februarja, dalje lahko ogledate kolekcijo fotografij foto sekcije LTH iz Škofje Loke. S tem je foto-kino klub Radovljica predstavil že 13. klub oziroma sekcijo, ki deluje na Gorenjskem. BREZJE — V D DO na Brezjah bo domače kulturno društvo uprizorilo ob 19. uri veseloigro Jara meščanka. V Kava-baru v Kranju se bo prvič po desetih letih zopet pojavil v javnosti akademski slikar Jože Trobec z razstavo expresivne figu-ralike v olju, akrilu in akvarelu. V Prešernovem gledališču v Kranju bo gostovalo ob 9.30 Lutkovno gledališče iz Ljubljane z delom A. Gerloviča — Jurček in trije razbojniki. Ob 19.30 bo otvoritev Tedna slovenske drame '84. Otvoritev, podelitev Nagrade Slavka Gruma ter drama T. Partljiča — Moj ata, socialistični kulak bo v domu na Primskovem. V soboto, 11. februarja, ob 19.30 bo predstava v Mestnem gledališču v Ljubljani. Nastopilo bo MGL z dramo D. Smoleta — Antigona. Prevoz je zagotovljen z avtobusom ob 18. uri izpred hotela Crei na Istega dne ob 19.30 gostuje v / "rešemovem gledališču Dramati-( črte društvo Idrija z dramo V. Cu-dermana Pomrak. V nedeljo, 12. februarja, ob 19.30 bo v garažah WV (.stavba občine Kranj) upri ' no delo D. Zajca — Potoho-dec - AGRFT. V ponedeljek, 13. februarja, ob 19.30 bo v Prešerno-9*m gledališču v Kranju gostovala amatersko gledališče T. Čufar Jesenice z dramo A. Leskov ca Kraljična Haris. V torek, 14. februarja, ob 15. uri bo v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstava v okviru TSD-84 — S. Makarovič Igra o letu. Izvaja Lutkovno gledališče iz 1-l'ubljane. V torek, 14. februarja. ob 19.30 uri gostuje v Prešerno vem gledališču SLG Celje z dramo H Poniža Skof Tomaž Hren. V sredo, 15. februarja, ob 13.30 in ob 15. uri bo v osnovni šoli Bratstvo in enotnost uprizorjena lutkovna igrica D. Zajca Zgodba o fantu, ki ni poznal strahu. Ob 16. uri in J!J.30 bo v Prešernovem gledališču v Kranju izvajano delo D. Poniža I 'xiii čuvaj v živalskem vrtu. V četrtek, 16. decembra, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču gosto valo SLG Celje z dramo M. Mikel-na Mor. pol. kvalif. tov. Gubea. V ponedeljek, 13. februarja, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole v Kranju nastopil slovenski umetnik — pianist Igor Dekleva. Spored obsega dela P. Ramovša, V. Ukmarja in C. Debusava. V petek, 10. februarja, ob 10. uri bo v osnovni šoli Josip Broz Tito v Predosljah Srečanje s pisateljico B- Golobovo. V nedeljo, 11. februarja, ob 18. uri bo v dvorani Korotan na Jedrskem Kulturni večer. SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu bo drevi, 10. febru arja, ob 18. uri otvoritev razstave Ljubiteljska likovna prizadevanja V občini Škofja Loka. ZIRI — V soboto, 11. februarja. 2° 19. uri bo v družbenem domu v <£ireh predstavitev pesniške zbirke Franca Kopača iz Žirov in otvoritev razstave grafik Tomaža *v r Priznati moramo, da so ideje o zdravstvonovzgojnih prispevkih v GLASU ponovno zaživele ob obravnavi varčevalnih ukrepov v zdravstvu. Vendar naj to ne zmanjšuje koristnosti uporabnih napotkov našim ljudem, ki se morajo vedno bolj zavedati dolžnosti, da krepijo in varujejo svoje zdravje. Zato bomo v naših prispevkih dali več poudarka preprečevanju nastanka bolezni kot zdravljenju bolezni, ki je posledica napačnega ravnanja. Tako bomo pri posameznih stanjih in boleznih v prvi vrsti upozorili na splošna navodila o zdravem načinu življenja. Iz istega vzroka ne bomo posebej opisovali zamotanih diagnostičnih postopkov in zdravljenja z zdravili, pač pa bomo opozarjali na uspešnost pravilne in vztrajne rehabilitacije. Svetovali bomo, kdaj bi lahko upali na uspešnost domačega zdravljenja, kdaj pa moramo k zdravniku, ker bi sicer utegnile nastati usodne posledice za zdravljenje ali celo za življenje človeka. Dve desetletji smo ljudi vzgajali v prepričanju,, da je zdravstvo poklicano in sposobno, da prevzame v svoje ro- ke skrb in celo odgovornost za naše zdravje. Stanje, ki smo ga-s tem omogočili in ustvarili, je za zdravstvo postal prevelik grižljaj. Vedno več ljudi v ravnanju zdravnika in v zdravilih ne najde pravega odgovora na svoje težave, zato ni naključje, da živimo v dobi razcveta pravega in koristnega zeliščarstva. Žal pa so na svoj račun, bolj kot kdaj koli poprej, prišli številni lažni »strokovnjaki«, ki živijo od trpljenja in neznanja ljudi. Poskušali se bomo izogibati nepotrebnih polemik med uradno medicino in domačim zdravilstvom, Za začetek bomo teme izbirali sami, zaželeno pa je, da tudi bralci sporočate svoje želje na uredništvo Glasa, kar pa ne pomeni, da nameravamo naš poskus zoževati v okvir odgovorov na zastavljena vprašanja. Naš jezik naj bi bil preprost, vsem razumljiv; neizgob-ne tujke bomo v besedilu obrazložili. dr. Tone KOŠIR vse o vitaminih VITAMIN D (KALCIFEROL) Vitamina D je največ v ribjem olju. surovem maslu (posebno iz poletnega mleka), rumenjaku, smetani, mleku, jetrih in v mesu morskih rib. Nekaj ga je tudi v govejem mesu in celo v gobah. Vendar so te količine malenkostne. V človekovi koži se kopiči provita-min — ergosterol, ki je predstopnja vitamina D. Pod vplivom sončnih /.arkov se spremeni v vitamin D in ta ie dejaven šele v organizmu. Najpo-rebnejši je otrokom; ti ga potrebu-ie4jo dnevno 400 do 800 IE. Odraslemu človeku pa zadostujejo tiste količine vitamina D, ki nastajajo v koži pod vplivom sončnih žarkov (to je pri odraslem približno 200 do 400 IE). Če otroci, posebno dojenčki, ne dobe zadosti vitamina D v mleku, ribjem olju ali v kapljicah, zbole za ra-hitisom. Žensko mleko vsebuje navadno več tega vitamina kot kravje. Zato so bolj v nevarnosti, da zbole, zalivančki kot pa otroci, ki so dojeni. Pa tudi v tem mleku ni zadostne količine vitamina D, zato morajo dobivati oboji otroci vitamin D v zdravilih. Poleti pa jih je treba sončiti. Rahitisu pravijo tudi »angleška bolezen« ali »bolezen mehkih kosti«. Vitamin D pa omogoča, da organizem vsrka iz črevesja in pravilno nalaga v kosti in zobovje kalcij in fosfor, ki sta za normalen, zdrav razvoj kosti in zobovja nujno potrebna. Rahitični otroci so bledi, v glavo se pote, včasih imajo napet trebuh, tanke ude in ob sklepih zadebeljene, čelo je kvadratasto, glava na zatilju sploščena in včasih mehkejša. Meča-va zakosteni kasneje kot pri zdravih otrocih. Zobje zrastejo kasneje in so nazobčani. Rahitični otroci so jokavi, nimajo pravega teka in so tudi neodporni proti vsakršnim okužbam. Shodijo kasno in zaradi mehkih kosti se jim lahko takrat ukrivi hrbtenica, noge pa dobe obliko X ali pa O. Stopala se jim sploščijo. Če otroka nismo zadosti varovali pred to boleznijo ali ga celo nismo pravočasno zdravili, mu lahko okvare ostanejo vse življenje. V otroških posvetovalnicah dobimo vse napotke, kako ravnati z otrokom, da ne bo zbolel za to boleznijo. moda Nadvse modne rese! — Letos je moderno vse, kar je grobo. Grobi materiali in tudi grobo delujoči modeli — resice so med njimi v prvi vrsti, predvsem na pleteninah. Če se boste lotile puloverja, ga spletite v grobem vzorcu, morda same desne, v pokončnih vrstah pa dodajte še rese..Če hočete pri vsej tej grobosti tudi malo elegance, naj bodo resice v isti barvi kot pulover, sicer pa lahko izbirate poljubne barve. Naš model je v sivi barvi, blago je tkano kot juta. Tudi pulover je v enaki sivi barvi. Krilo je široko, malo nabrano, spredaj pa ima gubo. Suknjič pa je skoraj tako dolg kot plašč (7/8), in bo pristajal tudi k hlačam. Poudarjena ramena — Za vse blazerje letošnje mode velja, da so krojeni tako, da so ohlapni, široki, dolgi. Naš je medeninasto rumene barve, majica brez ovratnika je srebrno siva, hlače pa imajo srebrno sive, temno rdeče in rjavkaste črte. Široke so, spodaj navadno zarobljene in seveda lp malo daljše kot v petdesetih letih tnodhe »tričctrtinske« hlače. Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka zelišča v kozmetiki V moderni kozmetiki ne uporabljamo samo zdravilnih zelišč, temveč tudi ekstrakte rastlin in plodov. Alantoin Ko so v starih časih z izkuhavanjem pšeničnih kalčkov in kostanjevega lubja delali čudežna mazila za rane, še niso vedeli, da je alantoin najbolj učinkovita sestavina teh rastlin, ki pospešujejo regeneracijo celic ter pomirjajo in gladijo raskavo kožo. Arnika Že včasih je arnika veljala kot sestavni del vsake domače apoteke. Arnika učinkuje epitelizirajoče in nudi mnogostransko uporabo pri izdelovanju krem. Avokado Iz sadeža pridobljeno avokadovo olje je bogato z vitamini in mastnimi substancami ter se uporablja pri negi suhe kože. Ekstrakt daje koži elastičnost in regulira njeno vlažnost. Breza Sok breze deluje blago dezinfekcijsko in krepilno in se zato mnogokrat dodaja lasnim vodam. Hamamelis Ekstrakt iz listov in lubja hamamelisa pospešuje prekrvavite. ublaži vnetja, zožuje pore in pospešuje epitelizacijo (tvorjenje zdrave vrhnjice, sluznice). Zaradi vseh teh lastnosti ga v kozmetiki uporabljamo pri zdravljenju suhe in mastne seboreje ter aken. za sladokusce OREHOVA TORTA S SLADKO SMETANO Potrebujemo 18dkg sladkorja, jajc, 15 dkg orehov, 5 dkg drot žlico ruma, moščobo in moko za del, 2 1/2 dl sladke smetane 5 sladkorja. Rumenjake mešamo s sladkor-pol uro. nato jim dodamo sesekii-ali zmlete orehe, z rumom na meč drobtine in trd sneg iz beljakov Torto pečemo v pomaščenem mokanem tortnem obodu. O namažemo po vrhu in ob robu si stepeno sladko smetano ter in obrizgamo. Zadnja je dobila prosenega moža Vas morda zanima, kako so se pred nekaj desetletji lotili v naši vasi pospravila prosa? Stara mama še vedno rada pripoveduje o tem kmečkem opravilu. »Vse žanjice iz vasi smo se že zgodaj zjutraj zbrale na našem podu. S seboj smo prinesle srpe in jih pregledale, če so dobro nabrušeni. Odpravile smo se na njivo in so lotile dela. Vsaka je hitela, da ne bi dobila prosenega moža. Bila je namreč navada, da je zadnja dobila moža iz prose-ne slame. Sonce je vedno bolj pripekalo, a me smo še vedno vztrajale. Opoldne je bila njiva pože-ta. Možje so prišli s konji in proso zvozili domov. Tam smo ga zmetali na kup, ki smo mu rekli baba. Pod babo smo dali pehar jabolk in tisti, ki je bil prvi pri kupu, jih je dobil. Potem smo v jarme napregli vole in konje ter začeli proso teptati. Le tako se je seme ločilo od slame. Rekli smo, da kašo omelemo. To so delali možje precej časa, vmes pa so si pripovedovali razne šale in zbadljivke. Posebno veselo je bilo, kadar jemati prinesla steklenico ta strdene-ga, kakor so takrat rekli žganju. Vsak ga je dobil šilce. Ko je bilo teptanje končano, smo z lesenimi vilami pobrali slamo na voz in jo odpeljali h kozolcu ali pa smo postavili na. vrtu kopo. Med tc>m časom je nekaj ženic ločilo proso od slame, ki je še ostala. Kar je še ležalo na tleh, pa so pobrale v vreče in jih znosile na dero, kjer se je lepo posušilp. Po končanem delu je godec zaigral, mi pa smo se zavrteli po podu. Možje so vriskali in peli in poznalo se jim je, da so popili malo preveč ta strdene- Mojca Ferjan, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Po prešce Spomin na Edvarda Kardelj* Sošolka Barbara je na pogled kar prikupno dekle. Že njena moderna frizura nam pove, da je rada lepa. Rada ima veselo družbo. Tudi njen obraz se le ob slabi oceni za trenutek zmrači. V svoji veseli družbi hoče biti glavna. Če vidi fanta po svojem okusu, z očmi prikupno zavije kot priliznjena mačka. Rada bi vsakogar vlekla za nos. Spomladi, ko je njena ljubezen največja, se večkrat vede zelo čudno. Sicer pa je dobro, družabno dekle. Rada ima zabavno glasbo. Privlačijo jo tudi vse druge zabave, kjer je v družbi s svojimi prijateljicami. Do fantov pa se le na prvi pogled vede sramežljivo. Taka je Barbara. Pa tudi druge sošolke niso dosti drugačne. « Jernej Mulej, 7. b r. OŠ Josipa Plemlja Bled Tebi, neznani palestinski deček Tebi, neznani palestinski deček, ki v vojni tam živiš, žalostno ti je življenje, nimaš staršev, sam trpiš. Če bi mogel, bi poslal ti tople žarke z vrhov gora, da vsaj malo se nasmeješ in pozabiš smrt z neba. Če bi mogel, bi poslal ti topli materin objem, da varnost bi občutil, kaj svoboda je, zaslutil. Ko bi mogel, bi poslal ti svojo domovino, da lahko bi se igral, saj vsi otroci v svobodi, radi bre: skrbi živimo. Štefan Bakaj, 6. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Moje srce pa je prevzelo čustvo, v katerem je bila grenka kaplja ... V zadnjih sekundah sem ves zasopel pritekel na avtobus in se sesedel na zadnji prosti sedež. Joj, kako se prileze tako sedanje po celodnevnem smučanju! Bolele so me noge, tudi roka me je začela boleti, kajti na smučišču sem uprizoril nekaj čudovitih padcev. Vrh vsega pa sem bil še lačen in tudi nerodni smučarski čevlji so me začeli tiščati. Avtobus je speljal. Na naslednji postaji je vstopila starejša ženica. Počasi se je pomikala proti meni. Svoje poglede je upirala naravnost vame, jaz pa bi jo,utrujen kakor sem bil, najraje poslal k vragu. Toda nazadnje je le zmagala vzgoja in sem vstal. Ženska me je jezno pogledala, se usedla in vzvišeno izjavila: »Je pa dolgo trajalo!« Skoraj nisem verjel, da sem prav slišal, saj konec koncev nikjer ne piše, da bi moral prav jaz vstati. S trudnimi koraki sem se premaknil do izhoda in čakal, da je avtobus pripeljal na našo postajo. Še enkrat sem pogledal vsiljivo starko, ki je udobno sedela na mojem mestu, njen zadovoljen obraz pa je dal vedeti, da je čisto nič ne boli. Moja jeza se je razkadila, toda v srcu je ostala grenka kaplja spoznanja, da so ljudje dvoiični. Nas učijo o humanosti, hvaležnosti in spoštovanju, medtem ko sami teh vrlin ne upoštevajo in vsaj nekateri res ne dajejo dobrega zgleda. Franci Zalokar, 7. c r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Vsaka vojna prinaša s seboj polno križev in težav. Smrt neusmiljeno kosi in terja mnogo žrtev, ki padejo na bojišču; a v zaledju, kjer ostanejo družine brez očetov, nastane veliko pomanjkanje. Od vseh tegob je najhujši stradež, to je pomanjkanje hrane. Družine so lačne, otroci zaman prosijo svoje matere za kruh. Vojna pobere vse. Kako hudo je bilo po prvi svetovni vojni, mi je pripovedoval moj stari ata. Pravil je, kako so reveži ter otroci delavskih in revnih družin šli dan pred dnevom mrtvih po prešce. »Prešce so majhni hlebčki kruha, ki so jih napekle kmečke gospodinje. Te hlebčke so gospodinje razdeljevale nabiralcem za pokoj umrlih ljudi. Že navsezgodaj zjutraj, to je od četrte do pete ure, so se zbirale gruče nabiralcev prešc. Imeli so vreče, košare, nahrbtnike ali pa koše in po hišah so začeli nabirati prešce. Nabirati smo jih začeli v vasi Suhi. V marsikateri hiši^ še niso vstali, ko smo že trkali' po oknih in vratih in oznanjali, da so pred hišo prosilci prešc. V prvih hišah so vsakemu prosilcu dajali prešco kar skozi okno v pritličju, pozneje pa so prešce delile gospodinje v vežah. Za prešco smo se zahvalili in se tako v gručah nabiralcev pomikali naprej proti Sv. Duhu ter dalje preko Pevna še v sta-rološke vasi. Večinoma smo po hišah dobili hlebčke-prešce pa tudi kose kruha ali pa denar. Domov smo se vračali proti poldnevu. Vsak nabiralec je nabral od trideset do petdeset prešc. Te prešce so nato predstavljale našo glavno hrano v novembru, posušene pa še dalj časa. Na dan nabiranja prešc smo seveda manjkali v šoli, vendar so nam razredniki zamudo dneva opravičili, saj so vedeli, da smo izostali, ker smo šli nabirat prešce, da ne bomo lačni.« , Aleš Bizjak, 4. r. OŠ Petra Kavčiča . Škof ja Loka 27. januarja pred 74 leti se je v Ljubljani rodil veliki mi revolucionar in ustvarjalec samoupravljanja, tovariš Kardelj. V počastitev obletnice njegovega rojstva smo se in učenci osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda fCi gora udeležili svečanosti na karavli Edvarda Kardelja nt čami. V uvodnem govoru je generalmajor Edvard Pavšič oris_ volucionarno pot tovariša Edvarda Kardelja. Drugi govornik* bil tovariš Branko Iskra, sekretar občinskega komiteja EJCSJ niče. Nanizal je nekaj misli o današnjem gospodarskem p< pri nas in v svetu. V kulturnem programu so se predstavil tatorji, člani otroškega pevskega zbora in harmonikarje ^. -osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda. Med posamez*^ točkami so učenci citirali misli tovariša Edvarda Kardelja Po končani svečanosti smo se vpisali v spominsko knnz: ogledali spominsko sobo. opremljeno z deli in s fotografiji Edvarda Kardelja. Zahvalili smo se graničarjem za požrti^vc*' in vztrajno čuvanje naših meja ter jih povabili na ra~n;; na in športna srečanja v Kranjsko goro. S prijetnimi vtisi in razmišljajoč o velikem revoluc.c Edvardu Kardelju, soborcu in sopotniku tovariša Tita. smo'-vračali v zasneženo Kranjsko goro. Tanja Čehovin, 7. r OŠ Jeseniško-bohinjskega odred* Kr. gora Kaj mi pomeni kultura? Kultura vsakega naroda se kaže v njegovem je^k* običajih, navadah. Vsak človek ima svojo kulturo. Kak rt rod spoštujejo v svetu prav zaradi njegove kulture. Kultt ra je ustvarjanje, ponos na domovino, ljubezen do domač? ga kraja. Jugoslovani in tudi Slovenci imamo svojo k-.:.: ro Lili Smolej, 8. a r. OŠ heroj* Bračiča Trčič p ■„„ 4. «j razred osno\ ne NA SNEGU - Narisala Spela Eržen, Petra Kavčiča v Škofji Loki PETEK, 10. FEBRUARJA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 7. STRAN GLAS ALPETOUR PRAGA, avtobus, 5 dni, odhod 27. 4. — ugodna cena! OHRID, vlak-letalo, odhod 25. in 28. 4. MUNCHEN — CHIEMSEE, 2 dni, odhod 27. 4. in 18. 5. BASEL, DIDACTA, avtobus, odhod 22. 3. MUNCHEN, mednarodni sejmi: IHM, MODEVVOC-HE, FARBE, COSMETICS MILANO, mednarodni sejem, odhod 13. 4. BENETKE—PADOVA—VERONA, avtobus, odhod 1. 5. ŠIBENIK—SPLIT, avtobus, odhod 27. 4. Informacije in prijave v vseh Aipetourovih turističnih poslovalnicah! DROBEC IZ ALPETOUROVEGA PROGRAMA Mednarodna razstava učii DIDACTA v Baslu Razstava poteka pod geslom »od učenja do razumevanja«, na njej pa si boste lahko ogledali opremo šol, razredov, laboratorijev, optične, audiovizualne in elektronske pripomočke, knjige, periodični tisk, didaktične igre. .. Odhod 22. marca, cena na Osebo pa je 17.400 din. Ste si že ogledali PRAGO? Alpetour pripravlja 5-dnevni avtobusni izlet v to čudovito mesto. Na tisoče domačih in tujih turistov se nenehoma zliva v zlato mesto, ki ga zaradi obilice kulturnozgodovinskih spomenikov, prekrasnih stavb in prelepe lege ob bregovih Vltave imenujejo tudi severni Rim. Odhod 27 marca, cena 9.900 din na osebo! Z odhodom 27. aprila in 18. maja pa si na dvodnevnem izletu lahko ogledate Muncnen, eno največjih industrijskih in trgovskih središč ZRN. Najbrž ni potrebno posebej omenjati, da se mesto ponaša z največjim številom muzejev, galerij in drugih umetnostnih zbirk. S postankom ob jezeru Chiemsee pa bo izlet še pri-viačenješi. Cena na osebo 8.500 din! VELIKO ZNIŽANJE samo dokler traja zaloga lahko kupite BRIKETE — uvoz iz SZ kalorične vrednosti 4200 ccal/kg PO IZJEMNO ZNIŽANI CENI SAMO 5.000 ^jMjo Naročila in vplačila sprejemajo prodajalne — KURIVO NAKLO tel. 47-000 — ŽELEZNINA RADOVLJICA tel. 75-672 — ŽELEZNINA BLED tel. 77-359 — UNIVERSAL JESENICE tel. 81-484 — MERCATOR prod. KURIVO TRŽIČ tel. 50-894 Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (stara SAVA) ob ponedeljkih in sredah od 14.30—17. ure MERKUR kranj ^KOMPAS NJ?! JUGOSLAVIJA GENERALNI POKROVITELJ JUGOSLOVANSKE MOŠKE ALPSKE SMUČARSKE REPREZENTANCE • Primošten — 3 dni, 2. 3., »Pletemo z JANO« • Prekmurje — pustovanje, 2 dni, avtobus, 3. 3. • Opatija — maškerada, 2 dni, avtobus. 25. 2. • Ciper — 8 dni, tedenski paketi: februar, marec — odhod vsak četrtek • Ciper — pustovanje, 8 dni, letalo, 1. 3. S KOMPASOM NA OLIMPIADO! NA VOLJO SO ŠE PROSTA MESTA V FEBRUARJU IN MARCU ZA SMUČANJE DOMA IN V TUJINI! PO PREDSEZONSKIH CENAH: • London — 3 dni, 9. 3., 5 dni, 30. 3. • Grčija — 5 dni STROKOVNA POTOVANJA: • Celovec — GAST, 1 dan, 17. in 21. 3. • Kdln —- železnina, 4 dni, letalo 28. 2. • Dusseldorf — EUROSHOP — oprema trgovin, 4 dni, 20. 2. sejem tiska IMPRINTA, 4 dni, 21.2. • Berlin — turistična borza, 5 dni, letalo 5. 3. • Munchen — sejem obrti, 3 dni. avtobus, 11. in 13. 3. • Verona — kmetijski sejem, avtobus, 2 dni, 16. 3. • Pariz — perutninarstvo, 3 dni, 8. 3. • Pariz — kmetijstvo in živinoreja, 4 dni, 5. 3. • Basel — DIDACTA — učila, 3 dni. letalo, 20. 3., 4 dni, letalo, 22. 3., 4 dni, avtobus, 22. 3. • Dunaj — spomladanski sejem, 3 dni, 16. 3. avtobus JEZIKOVNI TEČAJI nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine, španščine. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE — SARAJEVO 84. IZBRALI SOZMflS V TINCl (tovarniška trgovina VEZENINE na Bledu) smo posneli zelo veliko izbiro namiznih dekorativnih prtov. Izbirate lahko med prtički ter med prti za oglate in okrogle mize. Prti so dimenzije 130x 180 cm, 130x 220 cm, za okrogle mize pa premera 150 cm. Cena'od 1299.— do 1688.— din. Izbira likalnikov, ki smo jih posneli v blagovnici FUŽINAH na Jesenicah, je res velika. Nudijo vam deset vrst likalnikov, od najpreprostejših do najkvalitetnejših za likanje na paro. Cena: od 1256.— do 2409.— din. ■■zrn V izložbi GLOBUSA fe pritegnil našo pozornost MOTOKULTIVATOR p.$00 s številnimi uporabnimi priključki kot so rolba za sneg, vlečna freza in plug, pa kosilnica, kolesa za oranje, okopainik in še marsikaj vse proizvod »Standard« metalna industrija Osijek. Na MERKURJE-VEM oddelku v Globusu so nam povedali, da takšen mptokultivator stane le malo več kot 99.000 dinarjev. Izbira priključkov je prosta, cene pa se gibljejo od 2.283 do 33.352 dinarjev. Motokultivator, ki ima okrog 6 KMfje zlasti namenjen za obdelovanje manjših obdelovalnih površin. O LAS 8. STRAN PETEK, 10. FEBRUARJA 1984 REPORTAŽA Papirni in lepenčni stroj obstaneta le štirikrat v letu Tržiški Lepenki so osnovna surovina za izdelavo toaletnega papirja in sive lepenke papirni odpadki — Proizvodnja se odvija v štirih izmenah, stroji pa obstanejo le pred največjimi državnimi prazniki in med poletnim remontom — Pomembna pridobitev sta obnovljen papirni stroj in nov lepenčni avtomat, ki bo omogočil polovični izvoz lepenke — Zahtevna investicija, vredna približno 360 milijonov dinarjev, bo sklenjena predvidoma maja Tržič — Ob bregeh Tržiške Bistrice, kjer se pot, ki vodi proti Jelendolu, odcepi v Lom, že več kot stoletje stoji tovarna Lepenka. Njen proizvodni program se je od 1881. leta nekajkrat malenkostno spremenil, dokler dokončno ni obstal pri izdelavi sive lepenke in toaletnega papirja. Iz česa in kako nastajata lepenka in papir? Postopek niti ni tako zapleten, kot se sprva zdi nepoznavalcu. Upoštevati pa moramo le grobe faze brez fines, ki jih poznajo in razumejo samo izkušeni papirni-čarji. Za tržiško Lepenko, temeljno organizacijo Kartonažne tovarne v Ljubljani, so osnovna surovina papirni odpadki. Večino, približno 90 odstotkov, jih dobijo od drugih predelovalnih tozdov v KTL, skromen del iz Unije papirservisa. Toa- letnemu papirju seveda pride-nejo še nekaj celuloze; to jim pošilja medvoška tovarna. Vse druge pomožne materiale, ki jih vnašajo v snov za izdelavo papirja in lepenke, prav tako dobivajo doma. Papirne odpadke je treba najprej primerno sortirati, odvisno od vrste izdelka, ki ga želijo. Odpadke nato vnesejo v grobe razvlaknjevalce, kjer z razpuščanjem dobijo gosto snov, ki jo prek dodatnih mlel-nih in prebiralnih naprav vodijo na papirni stroj oziroma lepenčni avtomat. Priprava snovi za papir in lepenko je podobna, medtem ko se postopka izdelave razlikujeta. Pri papirju teče proces kontinuirano: na brezkončnem situ papirnega stroja se oblikuje mokra plast, ki se osuši, ponovno previje, razreze na želeno velikost in spakira. Lepenka je sestavljena iz več plasti, ki se stiskajo druga na drugo do hotene debeline. Po osušitvi in razrezu se lepenka dodela na gladilnih strojih in oplemeniti s površinsko obdelavo, lakiranjem. Še do lani so delali lepenko na sto let starem stroju. Delovni pogoji so bili zaradi stalne mokrote in mraza v zimskih mesecih zlasti za ženske izredno težavni. Lani je starega zamenjal najsodobnejši lepenčni avtomat, ki je prinesel neprimerno boljše delovne pogoje in omogočil, da se preneha nočno delo žensk. Prej jih je ponoči delalo štirinajst do šestnajst, zdaj bo le še redka, če bo želela. Značilno za Lepenko je tudi to, da se proizvodnja odvija v štirih izmenah. Stroji obratujejo nepretrgoma vse dni v tednu. Ustavijo jih le štirikrat na leto; pred prvim majem, dnevom republike in novim le- Otroka je treba spoznati Danica Pongrac, nevrofizioterapevtka iz jeseniške splošne bolnice, se je udeležila Bobatovega tečaja v Londonu in prinesla s seboj veliko izkušenj — Starši lahko s pravilnim ravnanjem odločilno vplivajo na zdravljenje otroka, ki je obolel za cerebralno paralizo Mladi nevrofizioterapevtki Danici Pongrac z Jesenic se je lani poleti ponudila priložnost, da opravi postdiplomski tečaj v Londonu. Ob precejšnjem prizadevanju dr. Tatjane Veličkovič iz Kranja in primarija Štefana Pluta z Jesenic, da bi tudi za jeseniško območje dobili strokovnjakinjo za delo z otroki, ki so oboleli za cerebralno paralizo, je Danica Pongrac odpotovala v London. Denar za trimesečni študij — veljal je 690 angleških funtov — so prispevale tudi nekatere gorenjske delovne organizacije. Tečaj za nevrofizioterapevte organizira šola Bobat, imenovana po ustanoviteljih, ženi in možu. Za sprejem v tečaj, ki se ga udeležujejo zdravniki in fizioterapevti iz vsega sveta, je treba čakati pet let, vendar so našemu zdravstvu šli »na roko« in Danico sprejeli brez čakalne dobe. Kaj pravi sama, kakšne so njene izkušnje in pridobitve z mednarodnega tečaja za usposabljanje prizadetih otrok? »Osnovni namen je v tem, da se teoretično in praktično naučimo metod in dela, kako bi prizadete otroke kar najhitreje in najbolj učinkovito vključili v normalno življenje. Otroka naj bi s pomočjo staršev navadili na to, da bi bil čimmanj odvisen od pomoči staršev in okolja, kjer živi. Na londonskem tečaju nas je bilo 22 z vseh kontinentov. Štirje so bili že drugič in so tako pridobili pravico, da v domovini organizirajo podobne tečaje, večina pa prvič. Angleščina mi hi delala težav, po zahtevnosti pa je usposabljanje terjalo precej osnovnega znanja. Teorija je vsebovala zdravljenje normalnega in abnormalnega razvoja prizadetih, v praksi pa smo spoznavali simp-. tome in ocenjevali otroka v vsej njegovi osebnosti. Prav v tem je veliko sporočilo: fi-zioterapevt mora vedeti, kje je pri otroku normalen razvojni tok prekinjen, kako in kje graditi naprej. Veliko smo pridobili tedaj, ko smo se srečavali z otroki v štirideset kilometrov oddaljeni bolnici. Najbolj me je morda presenetilo to, da je doba šolanja za fizioterapevte po svetu tako različna: ponekod traja pet let, drugod manj. Kvaliteta znanja je bila zelo neizena-čerm; menim, da naša šola usposablja dober kader in nas veliko nauči, čeprav je Anglija ne prizna, medtem ko jo v Zvezni republiki Nemčiji priznajo. Slušatelji so prihajali tudi Danica Pongrac, nevrofizioterapevtka z drugimi interesi, kajti mnogi so zaposleni tudi v zasebnih klinikah, nekateri so sodelovali povsem na lastno pobudo, ker so hoteli študij medicine dopolniti še s študijem fizioterapije. V Angliji imajo predvsem razvito zgodnjo detekcijo, a premalo fizioterapevtov. Te prizadete otroke bi morali intenzivno spremljati od zgodnjih otroških let tudi pri nas, a se žal v nekaterih primerih bolezen prepozno odkrije in zdravi. Pri nas se zatakne predvsem tedaj, ko gre otrok s šestimi leti v šolo, med zdrave vrstnike, če ni tudi umsko prizadet. Manjka nam prostorov za delo, včasih pa so, žal, ovira tudi starši, ki se jim otrok preveč smili in kar preveč skrbijo zanj. Starši pa imajo pri zdravljenju pomemben delež in veliko fizioterapevti, ki se z bolnim ukvarjamo le nekaj ur, napravimo že s tem, če znamo prepričati starše o tem, kaj je za otroke res najboljše.« Vsi, ki se ukvarjajo s prizadetimi otroki, opravijo veliko, če jih usposobijo za delo in normalno življenje med zdravimi ljudmi. Žal pa naš odnos do bolnih včasih šepa, saj nimamo pravega razumevanja zanje, ki se vse življenje trudijo, da bi premagali bolezen in postali kar najbolj samostojni. Ni prostorov, premalo kadra, pedagogov po šolah še nismo usposobili tako, da bi med zdravimi znali ravnati tudi s prizadetimi, ki sedijo v šolskih klopeh. Že res, da imamo šole s prilagojenim programom, vendar bi marsikateri otrok sodil med zdrave sošolce, ki bi se tako spoznali z njegovimi tegobami in njegovim prizadevanjem in bi kot odrasli znali vse bolje ravnati in humano čutiti z invalidi. D. Sedej NAŠ OBISK ft LJUBLJANA Najslal mora Za varnost v letal Zanj so na bmišto Tamkajšnji tom ter med poletnim remontom. Ustavitev in ponovni zagon sta namreč preveč zapletena in dolgotrajna, skratka predraga, da bi delo organizirali samo v dveh izmenah. Tako pa so vsak dan zaposlene tri, četrta počiva. Lepenka je lani dobila najsodobnejši zahodnonemški lepenčni avtomat. To pa je le del obsežne naložbe, vredne približno 360 milijonov dinarjev, ki bo, v celoti uresničena izključno z domačimi strokovnjaki, sklenjena predvidoma maja. Lepenka je zaradi zapletene investicije, ki je posegala v proizvodni proces, lani nemoteno obratovala le prve štiri mesece, v drugih osmih pa le s polovično zmogljivostjo. To pomeni približno dva tisoč ton izpada, ki so ga v finančnem pogledu skušali nadomestiti s proizvodnjo zahtevnejših oziroma vrednejših izdelkov. Tako upajo, da v bilanci ne bo rdečih številk. Na starem lepenčnem stroju je 39 delavcev v 24 urah izdelalo dvanajst ton lepenke, na novem avtomatu je bo dvanajst delavcev v enakem času osemnajst ton. Bo, kajti trenutno avtomat obratuje še poskusno. Hkrati z novim lepenčnim strojem so v tovarni dobili od tozda Papir konfekcija, s katerim je Lepenka sklenila trajno dohodkovno povezavo, nekaj predelovalnih strojev. Na njih delajo delavci, ki so bili prej zaposleni pri lepenčnem avtomatu in so postali z novim strojem odveč. S predelovalnimi stroji so se približali izdelavi gotovih izdelkov, ki jih dokončno oblikujejo v Papir konfekciji. S tem so v Lepenki dosegli ugodnejše delitveno razmerje dohodka ter zmanjšali transportne in skladiščne stroške v obeh tozdih. V investiciji je zajeta tudi temeljita obnova papirnega stroja. Proizvodnja toaletnega papirja se je povečala od dvanajst na petnajst ton na dan. V celotni vrednosti naložbe predstavlja uvožena oprema 5,2 milijona zahodnonemških mark. To sili delavce Lepenke, da bodo najmanj polovico lepenke izvozili, če bodo hoteli odplačati posojila in uvoziti rezervne strojne dele. Za prodajo lepenke imajo od zahodnih kupcev že vrsto ponudb, celo tako, da bi lahko izvozili vso lepenko. V Lepenki pa niso dobili samo novih proizvodnih hal in strojev. Sami so financirali izgradnjo vodne elektrarne, čistilne naprave in transformatorske postaje, za kar so dobili Je tri milijone dinarjev iz občinskega sklada skupnih rezerv za elektrarno. Ker je Lepenka eden največjih porabnikov električne energije v tržiški občini, je elektrarna, s katero bodo pokrili približno petino lastnih potreb po energiji, še posebej dragocena pridobitev. Žal izvajalec, ljubljanski PAP, zamuja z rokom obratovanja že kar za poldrugo leto. Čistilna naprava, ki bo odpravila motnost Tržiške Bistrice in odlaganje celuloznih vlaken v tolmune, bo začela delati pred začetkom nove ribolovne sezone. 360 milijonov vredna naložba Lepenke bi bila znatno cenejša, če ne bi bilo treba na zahtevo republiških inšpekcijskih služb zgraditi tudi objek- • tov. ki ne prinašajo nove vrednosti. Gre za obratne delavnice in objekt družbenega standarda, v katerem bodo upravni prostori, zaklonišča, gar- derobe, obrat družbene prehrane, prostori za civilno zaščito, požarno varnost in vratarnica. Podobno bremeni naložbo komunalna infrastruktura, prav tako pa tudi etapni način gradnje, ki je morala čim manj motiti proizvodnjo. H. Jelovčan S težko zaščitno obleko je mo žen vstop v plamen do 800'C Brnik — Marsik* gost v njem, ob vzletu* ka tesnobe zaradi skral ponavadi prežene dejsa Potnike pomiri misel." dobro poskrbljeno za Da je res tako. služb, ki skrbe za va prebili.med letališki »Požarna služba ii je seznanil njen voc Košnjek ob sprejemi dromu Ljubljana, »p*, mesto med vsemi, ki vorni za varnost.* nov za notranje x*. nostne, zdravstvene službe povezuje in kontrola letenja steber varnosti. I „ žba je namenjena . prečevanju požarov reševanju potnikov ke ter reševanju le( Sestavo in velike službe določajo pre čni plovbi glede na ~ letališča. Na Brniku njej poleg vodje 30 gasilcev in 20 port vsaki izmeni sta ob voznika težkih voru. i deset delavcev pa oprti loge gasilca, reševale* nika. Med našim obis« letalski promet rede* gasilska vozila stala Le eden od gasilcev je na letališki ploščad. i bili zbrani v prosto-ži v neposredni blJB ške stavbe. Kadar ^ čadi tri letala ali tam stati eno gasil moštvom. Če je r>m kom letala najavljena njem ali je dan i' di drugega vzroka vozili razporedijo* stezi. Ob najstrožji nosti pokličejo na t poklicne gasilce iz Ljubljane ter delavv stvene službe. SiceT Vodja izmene Rudolf Bečan ob vozilu za hitre intentA ... (r: letala ali več, je tm$ Kadar so na letališki Plošc*fi' z moštvom pripravljenosti gasilsko vozm _ REPORTAŽA PETEK, 10. FEBRUARJA 1984 9. STRAN O LA 8 rI SL UŽBIAER O DR OMA je, kadar %lec delati tu ima velik pomen tudi gasilstvo — dobro opremljeni in usposobljeni — Uajo svoje težavne in odgovorne naloge — — mmmm — mm u, posebno če je redek ne more pregnati občut-ali bo šio vse v redu, številu letalskih nesreč, em prometu še posebej med obiskom v eni od letališču. Nekaj ur smo *nali njihove naloge. banena stalno priprava hitro ukrepanje, saj bitni nesreči ali poža-liko časa za reševanje. • glavne naloge,« je po-'odja izmene Rudolf ki to dolžnost opravlja v požarni službi pa enajsto leto, »so zago-ie popolnosti moštva, njegovo stalno pripra-in nadzor urejenosti za gašenje ter reševa-t^en tega vodim opra-vseh nalog za protipo-*ašdto celotnega letaki zagotavljanja požar-' na letališki ploš-*krbi za preventivo v 4ktih.« oprema, znanje ljivo uresničevanje J^r»ogoća gasilcem ustre-ufcremljenost. Aerodrom l^na izpolnjuje kot edino *vansko letališče zahte-*edpise o minimalni po* °/?remijenosti. Njegova služba ima gasilsko 5^. hitre intervencije, ki kundah doseže hitrost -. na njem pa je razno-^asilska ter reševalna »dve težki vozili s po Moćnima motorjema in * gasilnimi sposobnost-Vo2ilo za suho gašenje kilogrami prahu in eno vozilo z vso potrebno reševalno in gasilsko opremo. V skupni gasilski opremi so dihalni aparati in več težkih zaščitnih oblek, s katerimi je možno vstopiti v okrog 800 °C vroč plamen. Poleg osebne opreme gasilcev razpolaga požarna služba s sredstvi za razsvetljavo terena, sredstvi za zveze in drugo potrebno opremo, ima pa tudi svoj zbiralnik vode z motorno črpalko. »Naša delovna organizacija ima za nakup drage opreme in sredstev za gašenje ter reševanje veliko razumevanja, saj se zaveda pomena takih naložb za varnost,« je naglasil Franc Košnjek in dodal: »Doslej še ni prišlo do večjih materialnih škod zaradi požarov. V letalski katastrofi v bližini našega letališča 1966. leta smo kljub takrat slabši opremljenosti ob dobri organiziranosti uspešno ukrepali. Tudi pozneje smo izpolnili več zahtevnih nalog. Seveda pa se moramo nenehno strokovno usposabljati, da ne bi morebitna reševalna akcija propadla in bi šla med njo v nič dragocena oprema oziroma sredstva.« S srcem pri delu Pred sprejemom na delo vsak gasilec opravi poseben izpit pred republiško komisijo za promet in zveze. Potem vsaki dve leti preverjajo njegovo znanje in zdravstveno sposobnost. Delavci se stalno seznanjajo z novostmi v predpisih in tehniki na raznih tečajih in predavanjih, praktično pa se izpopolnjujejo na vajah. Suhe vaje imajo vsak teden. Vsaj enkrat na mesec se na vadišču preizkušajo v gašenju manjših in večjih požarov, gašenju ognja na maketi letala ter prehodu skozi plamen in dim. Njihovo usposobljenost dopolnjuje tudi raznovrstno preventi- Vodja požarne službe Aerodroma Ljubljana Franc Košnjek vno delo, od nadzora pretakanja goriva do polnjenja gasilnih aparatov. »Naše urjenje,« je pojasnil voznik — gasilec Vinko KJe-menc, ki je dve leti in pol pri požarni službi, »je zahtevno, a se ga vsak kmalu privadi. Bolj moti delo v izmenah, ki ga otežujeta tudi velik hrup in spremenljive vremenske razmere. Zato nas toliko bolj čudi, da letališki gasilci nimamo priznane skrajšane delovne dobe kot drugi poklicni gasilci. Sicer sem z delom zadovoljen, ker je zanimivo; ob spremljanju razvoja gasilske tehnologije spoznavamo tudi novosti v letalstvu. Všeč mi je opravljanje nalog v moštvu, s katerim se dobro razumem. Doslej pri njihovem izpolnjevanju nisem imel posebnih težav; bilo je več preventivnega dela kot akcij.« Človek mora biti s srcem pri delu, če hoče obvladati odgovorne in zahtevne naloge poklicnega gasilca, je Vinka dopolnil njegov vodja Bečan. Znati mora ukrepati hitro, premišljeno in učinkovito, vsak trenutek mora biti tele--sno in duševno pripravljen za akcijo, da bi bil kos morebitnemu ognju. »Kadar nam kdo od sodelavcev bolj za šalo kot zares poreče, da več čakamo kot hitimo,« je sklenil besedo sogovornik, »mu odvrnem, da je najslabše, kadar mora gasilec delati. Sicer pa imajo vsi okrog nas v našo službo polno zaupanje in si skupaj z nami želijo, da bi nas čim manjkrat morali poklicati na pomoč.« Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan Dobra zemlja naj ostane kmetu V jeseniški občini so prvič po vojni nagradili tudi tri kmete, ki so lani oddali največ mesa, mleka in plemenske živine --Družbena skrb za kmetijstvo je že očitna tudi z večjo oddajo mleka in mesa Z nagradami in pohvalami na različnih področjih življenja in dela ponavadi ne skoparimo, vendar je kar presenetljivo, da nam gre pohvala kmetom za dobro pridelavo težko iz ust. Že res, da najboljši kmetje dobe moralno priznanje v okviru združenj in zadrug, malokrat pa se na tak način nanje spomni širša družbena skupnost, občina. V jeseniški občini pa so se spomnili in prvič po vojni povabili na krajšo slovesnost in pomenek najboljše kmete v občini — tiste, ki so družbi oddali največ mleka, mesa in plemenske živine. Jeseniška občina, izrazito industrijska, je tako kot ponekod drugod minula desetletja spodbujala in razvijala predvsem industrijo, na kmeta pa je pozabila. Zanemarjenost kmečkega gospodarstva, in premajhna družbena skrb sta se maščevala in v novih gospodarskih razmerah si občina na vso moč prizadeva, da bi omilila pro- Zdravko Žemlja bleme, ki se kažejo pri kmetovanju od Rateč do Rodin. Pred tremi leti so ustanovili sklad za pospeševanje kmetijstva, da bi kar največ hrane za 3(k000 prebivalcev pridelali doma. Do leta 1985 naj bi 25 odstotkov potreb pri preskrbi prebivalstva pokrili sami, ostalo pa bodo zagotovili z dogovarjanjem s kmetijsko bogatejšimi sosednjimi in ostalimi slovenskimi občinami. Delovni ljudje in občani prispevajo 0,8 odstotkov denarja iz dohodka za pospeševanje kmetijstva, rezultati so že vidni: lani so kmetje na tržišče poslali za štiri odstotke več mesa in mleka, tisti, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, pa za devet odstotkov več. Spodbuda in materialna osnova sta torej porok, da bo živinoreja postala zanimivejša, da se bodo uredili pašniki, zbiralnice mleka in da bo preskrba prebivalstva boljša. V jeseniški občini je sklad za pospeševanje kmetijstva posebej pohvalil in organiziral sprejem pri predsedniku skupščine in predsedniku izvršnega sveta za tri kmete: JANEZA ŠEBATA, ZDRAV-KA ŽEMLJA in VINKA TO-MANA, vse iz žirovniške krajevne skupnosti. VINKO TOMAN je lani oddal zadrugi 70.000 litrov mleka, ZDRAVKO ŽEMLJA je priredil največ mlade pitane govedi in plemenskih te-lic za posestvo Poljče — 1933 kilogramov mlade pitane govedi ali skupaj za 6569 kilogramov prirastka, JANEZ ŠEBAT iz Smokuča pa je oddal za 6525 kilogramov mlade pitane govedi in 53.000 litrov mleka. Vsi kme- Vinko Toman tje so poudarili, da je treba imeti dobre kooperacijske odnose z zadrugo in da brez ustrezne kmetijske politike ne bo napredka. Treba je spodbuditi tudi manjše proizvajalce, da se bodo bolj ukvarjali s kmetijstvom predvsem živinorejo, ki ima edina prihodnost v občini. Janez Šebat V sproščenem pogovoru so spregovorili o težavah, med katerimi je najhujša prav ta, da se je v preteklih letih pozidalo preveč dobre plodne zemlje. V naslednjih letih bi morali skrbno paziti na to, da se zemlja, ki v občini že tako ali tako ni preveč radodarna, ohrani za kmetijsko pridelavo. D. Sedej ^ NISMO SE UKLONILI eča je magala ^^fj leti sem ga spoznala na partizanku pri Jurčku v Smoldnem v Poljan-Tam so se »dobili« vsi borci, obvešče-ctJvisti, ki so se med vojno zadrževali LJ v Zakobiljku. Bil je obveščevalec ^izije za Poljansko dolino — postaven, ^tn smo se srečevali po raznih prosla-T*fije lani junija v Žireh. Slišala sem za bolezen, s katero se bori že nekaj let,in ^rca sem se razveselila njegovega do-T^za; Ves nasmejan je bil, zagorel od bila uspešna Svetinova. V dn. stopu proti Vrtojbi so izgubi Mesceva je /.magala dvakrat krat pa Bajžljeva in Svet:: pora/, so Kranjčanke doživel Petovio iz Ptuja. .Gostje so soko, z 9:0. Smučarski tečaj na Krvavcu CERKLJE— Športno druS vavec iz Cerkelj organizira v: lokanju z Obrtnim zdi Kranj začetni in nadalje carski tečaj na Krvavcu od 24. februarja. Tečaj bo v pop skem času od 13. do 18. ur* 1 tečaja je 2.300 dinarjev, v: pa je šolnina, prevozi z a zaključek tečaja z zakusko, sprejemata Obrtno Kranj in Peter Slatnar 42-087. (-dh) Republiško sankaifc prvenstvo prestai Tržič — Sankaška zveza TVD Partizan Tržič sta prirediti to soboto in nec metrov dolgi progi Zapotok: • belju 8. republiško prvenstvi: nju na naravnih progi s teka*.*1 sanmi, prav tako pa tudi 7. K-"-j memorial. Organizatorjem j«! jala odjuga in bo tako tekj den kasneje, 18. in 19. febi_ dni se bo začelo tekmovanje ol dopoldne. Novice iz skakalnega športa Zupan najboljši med cicR skakalnici v Besnici je bjfc nje v smučarskih skokih Ji Cockte za starejše cicibane.« '7..r>Qn fTrielav) pred rraso« in Ravnik (z.irovmcc/ ,-nlaisih cicibanov pa se je po-lU-metrski skakalnici vTJJgj „ju. Zmagal je Kanduti (TiW ne) pred Zupančičem (ZinJ kom (TriRlav) m Jeralo del tekmovanja se bo zaradi^ tkih iger pričel sele 25 v- , Pciek in Marjanovic gorska med pionirji - Na preno „?civ Begunjah je bilo v sre, .«nih\ 2 komovee [m r/irovnica;, . . „.» •-.nerin (Žirovnica), 4. kopač. ager* A« g£§ (oba Tnglavl. ETEK, 10. FEBRUARJA 1984 RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 11. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED PETEK, 10. febr. Pni program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola *a nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši ^imetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.65 Rezervirano ... - 11.05 Ali poznate? -15 S pesmijo po Jugosla-^ji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih naro dpv in narodnosti - 12.30 *£metijski nasveti - 12.40 vedn zvoki - 13.00 Danes Jo 13.00 - Iz naših krajev naših sporedov - 13.20 ^smrtnice, obvestila in za B0TA, 11. febr. vi program '-30 Jutranji program -Šlf5^' 805 Pionirski ted--yk 9.00Pojtez nami -9.20 ftinejski koncert - 10.05 '%tovna reportaža - 10.25 j ^poldne ob lahki glasbi -Srečanja republik in ^rtjin -12.10 Naši poslu--*ej čestitajo in pozdra-J^jo - 14.05 Kulturna parama - 15.00 Radio da-^ radio jutri -15.10 Obve-in zabavna glasba -'^5 Obvestila in zabavna ^ba - 16.00 Vrtiljak -*Q Studio ob 17.00 - Zu-■ ^jepolitični magazin -tijO Škatlica z godbo -^0 Iz dela Glasbene mla- Sarajevo 84 dine Slovenije - 19.25 Obvestila ' in zabavna glasba -19.35 Za naše najmlajše -19.45 Minute z ansamblom Zeleni val - 20.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Antonv Pearce: Kresnica -23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Minute za EP - 19.25 Šport in glasba - 21.30 Pol ure za šanson - 22.15 Od plošče do plošče NEDELJA, 12. febr. Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Brana Crnčevič: Dnevnik - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Amaterski zbori pred mikrofonom - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - studio Ljubljana - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Walt VVhitman: Pesmi - 23.15 Zaplešite z nami - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Nedelja na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo - šport - 19.25 Novi ročk - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Alberto Moravia: Povprečnež - 21.30 Lahke note - 22.15 Radio Študent na našem valu PONEDELJEK, 13. febr. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo - 15.00 Radio da nes, radio jutri - 15.10 Obve stila in zabavna glasba 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Grška tradicijska glasba - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka - 20.00 Kul turni globus - 20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - Johann Sebastian Bach - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - Lidija Gačnik: Lunasta ženska - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in glavo, Minute za EP - 19.25 Popularnih dvajset TOREK, 14. febr. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Zagorje ob Savi - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate . . . Opero »Gorski venec« Nikole Hercigo-nije? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo,izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -■ 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi -14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83 - MPZ »Prof. Georgi Dimitrov« Jambol, Bolgar MMŽ Rein, Avstrija - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba -15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studio radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obve stila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slo venska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glas benih revijah in tekmova njih - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno -Camara Layw: Vonj po jugu - 23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sed- PETEM ZIMSKEM TURNIRJU NAJBOIJSA SAVA IN KIS 50 -\*y*)r za rekreacijo pri ZTKO Kranj je v izvedbi športnega društva *<*ra v dvorani na Planini organiziral že peti zimski turnir v malem ^//jmetu. V dveh skupinah, mladi in veterani, je letos nastopalo kar nosemdeset ekip. V skupini A (mladi) so najboljšo igro pokazali W&tnetaši Save, medtem ko je v skupini />' (veterani) -magalo mo ranjskega KIS 50. Izidi finalnih srečanj — skupina A (mladi) — mm [Ura (Ljubljana) 6:0. Železar . Novi Pink Panter (Ljubljana) i'//. .'V red — 1. Sava, 2. Lira. 3. Novi Pink Panter. I. Žele ar; skupina B ~»ni) — KIS 50: Partizan Pimiče 3:0, Sava . Kokrica 3:4 Vrstni red 'S 50, 2. Partizan Renče, 3. Kokrica, 4. Sava. (-dh) mih - Omejitev hitrosti, Minute za LP'- 1!).25 Stereora-ma - 19.50 Likovni odmevi -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Jazz na II. programu - Stan Tracev oktet -Clifford Brown - Marian McPartland - Ron Carter SREDA, 15. febr. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Pisan svet pra vljic in zgodb - 8.30 Govori mo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radij ske postaje se vključujejo 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših kra jev - Iz naših sporedov 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glas ba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšar-ji - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Bernarda Kogovšek - 20.35 Aaron Copland: Klavirski kvartet - Nov posnetek Klavirskega kvarteta RTV Ljubljana - 21.05 Giacomo Puc-cini: Odlomki iz opere »Ma-dame Butterflv« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Gustav Strniša: Pesmi - 23.15 Jazz za vse - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, Minute za EP - 19.25 Glasbena medigra - 19.30 SOS - V soboto obujamo spomine -20.30 Melodije po pošti Četrtek, i6. febr. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Bratov Avsenik - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Minute z Emerikom Beranom (Karakteristične skladbe za violončelo in klavir, Podoknica za glas in klavir) -19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Tennessee VVilliams: Skrajšani obisk -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov — 22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno -Heinrich Heine: Pesmi -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Četrtek na valj 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Vroče-hladno, Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 20.00 Spekter - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 Poročila - 22.05 S festivalov jazza - Mednarodni švicarski festival jazza »Lugano '83« NAGRADNA KRIŽANKA VEDA O PERZIJSKEM JEZIKU GL REKA V BOLGARIJI. TEČE V EGEJSKO MORJE OEPARTMA V JUŽNI FRANCUl SPLOŠNO IMF ZA PTICO ROPARICO SKLADATELJ JENKO DVA ZALIVA V.SEV AFRI KI, OB SREDOZEMSKEM MORJU NAJD REKA PIRENEJS POLOTOKA SP IME) RUSKI PESNIK FUTURIST INIKOLAJI GL MESTO BRAZILSKE DRŽAVE RIO DE JANEIRO S IVENS* KLAVIRSKI VIRTUOZ IN PEDAGOG KI JE ZlVEL IN DELOVAL NA DUNAJU (ANTON i BLESČA NJE POBLI-SKOVANJE GRSKO-RIMSKI STARI VEK FRANC PESNIK (ARTHUR NAJVEČJI POLOTOK SARAJEVSKA SEST ORGANIZACI JA ZDRUŽENEGA DELA SREDIŠČE MOLDAVUE NASPROTJE VERJETNOSTI LETOVIŠČE NA FRANC RIVIERI RUS PISATELJ AVTOR ROMANA -BESI- MESTO V GRŠKEM EPIRU DRŽAVA INDUSKE UNIJE MESTECE OB DONAVI POD FRU SKO GORO ROŽEVI-NAST IZRA STE K V USTIH KITA SL RISAR IN KIPAR (NIKOLAJ) OEL TENSKE URE REPUBLIKA V NOTRANJOSTI ZAH AFRIKE FORT-LAMYI ti: M:-h A PASMA PSOV ČOLN ZA REŠEVANJE V GORAH ANGL FILM REŽISER I-TRETJI ČLOVEK-I Rešitev nagradne križanke z dne 3. februarja: Vartan, avioni, naglas, igralka, mina, ES, King, Marat, Olperer, GI, Mae, Eholot, aksis, Sara, ranta, Aman, Čiovo, psi, cic, Asti, očak, oljar, lal, Oto. Kopernik, praktika. Prejeli smo 156 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (250 din) prejme Anica Ipa-vec, C. 4. julija 35, Tržič, 2. nagrado (150 din) prejme Marija Kromar, C. JLA 28, Tržič in 3. nagrado (100 din) prejme Marija Mihelčič, C. 1. maja 59, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 16. februarja do 9. ure na naslov: CP GLAS Kranj, Moša Pija-de 1 — z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE sopokrovitelj jugoslovanske smučarske reprezentance v klasičnih disciplinah vam želi obilo užitkov ob spremljanju zimskih olimpijskih iger — Sarajevo'84 JW4 ljubljanska banka Wl, ™ Temeljna banka Gorenjske Pravi naslov za denarne zadeve O LAS 12. STRAN TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 10. FEBRUARJA t TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 10. 2. 8.55 ZOI 84 - Veliko polje: Smučarski teki na 30 km (M) - Zetra: Hitrostno drsanje na 500 m (M in Ž) ; Trebevič: Sankanje 2. vožnja kombinirani prenosi - 13.25 ZOI 84 - Trebevič: Bob dvosed, prenos 1. in 2. vožnje -18.55 Poročila - 17.00 Po domače - Štirje kovači - 17.30 Modro poletje, španska mladinska nanizanka 18.00 Obzornik ljubljanskega območja - 18.15 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled I - 20.00 D. Butler - V. Labella - G. Montaldo: Mareo Polo, italijanska nadaljevanka -21.05 Ne prezrite - 21.20 TV Kviz - 22.30 TV dnevnik II - 5 Olimpijski pregled II -2 00 Sindbad, madžarski iihn. Oddajniki II TV mreže: .5 Test - 16.30 TV dnevnik - 16.50 Sprehodi s pesnikom, otroška serija - 17.20 strpnosti, izobraževalna oddaja - 17.50 Radenci 83: Plesni orkester RTV Beograd -18.20 Propagandna oddaja -18.30 Olimpijski pregled I -19.30 TV dnevnik - 20.00 Vi-zuajna glasba: »Karamita«, balet - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Medico -2TU0 Samomorilčeva žena, ameriški film OPOMBA: V primeru, da bi v olimpijskih prenosih avila pavza, daljša od 30 ■■it, jo mora izpolniti TV !jana za vse centre! igreb I. program: /.OI 84 - Kombinirani .si: Tek na 30 km (M) -OStnO drsanje na 500 m n Ž) - Sankanje, 2. vož-(M in Ž) (do 12.00) -5 ZOI 84 Bob dvosed 1. vožnja (do 16.00) -15 Videostrani - 16.45 Po-ila - 16.50 Sprehodi s pesnikom - 17.20 O strpnosti - 17.50 TV koledar - 18.00 Kronika občine Reka -10 Olimpijski pregled I -30 TV dnevnik - 20.00 irco Polo, italijanska nadaljevanka - 21.15 Zabavno ^bena oddaja - 22.00 TV vnik - 22.20 Olimpijski gled II - 22.35 Gost ured-Izlet Hajdarhodžič SOBOTA, 11. 2. 8.20 Poročila - 8.25 Glasbena pravljica: Zgodba o bo-benčku - 8.45 Ciciban, dober dan: Gradič - 8.55 ZOI 84 - Trebevič: Sankanje (M in Ž), prenos 3. vožnje -10.20 ZOI 84 Jahorina: Smuk za ženske, prenos -12.30 ZOI 84 Trebevič: Sankanje - posnetek zaključka tekmovanja, prenos - 13.15 Premor - 13.25 ZOI 84 - Trebevič: Bob dvosed, prenos 3. in 4. vožnje - 16.00 ZOI 84 - Veliko polje - Biatlon 20 km, - posnetek zaključka tekmovanja - 16.55 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke 17.25 V puščavi in goščavi, poljska nadaljevanka 18.15 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled I - 20.00 Črni mlin na veter, ameriški film - 21.40 Zrcalo tedna -22.05 Olimpijski pregled II -22.25 Zabava vas Gertruda Munitič, glasbena oddaja -22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.30 ZOI 84-Skenderija: Hokej SZ : Jugoslavija, prenos 2 in 3. tretjine (slov. kom.) v odmoru Propagandna oddaja - 15.15 Igrani film - 16.45 Otroška predstava - 17.30 Kva Kva top, Zabavno glasbena oddaja -18.00 Kože, ponovitev TV nadafjevanke - 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Žvegla, oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 ZOI 84 - Skende-rija: Hokej Kanada : Finska, prenos (slov. kom.) — v v 1. odmoru prib. 20.40 Propagandna oddaja - v 2. odmoru prib. 21.25 Poročila - 22.15 Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka OPOMBA: 16.55 Košarka Cibona : Bosna TV Zagreb I. program: 8.45 TV koledar - 8.55 ZOI 84 - sankanje, 3. vožnja (M in Ž) - 10.20 ZOI 84 - smuk za ženske, prenos - 12.30 -ZOI 84 - Sankanje, posnetek 3. vožnje (M in Z) - 13.25 ZOI 84 Bob dvosed, 3. in 4. vožnja - 16.00 ZOI 84 Biatlon 20 km, posnetek - 16.50 Poročila - 16.55 Košarka Cibona : Bosna - 18.30 Olim- pijski pregled I - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Polnočni mož, ameriški film - 21.55 TV dnevnik - 22.10*Olimpijski pregled II - 22.25 V soboto zvečer NEDELJA, 12. 2. 8.05 Poročila - 8.10 Živ žav, otroška matineja - 8.55 ZOI 84 Veliko polje: Smučarski teki na 5 km (Ž) - Zetra: Hitrostno drsanje na 5000 m (M), kombinirana prenosa -12.30 625, oddaja za stik Z gledalci - - 12.50 ZOI 84 -Malo polje: Smučarski skoki - 70 m. prenos - 15.00 ZOI 84 - Trebevič: Sankanje (M in Ž), prenos 4. vožnje -16.00 Slovenci v zamejstvu -16.30 Samorastniki, slovenski film (ĆB) - 17.55 Zimske Olimpijske igre v Innsbruc-ku, ameriški kratki film -18.20 Risanka - 20.00 G. Mi-hič: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 21.00 ZOI 84 -Zetra: Umetnostno drsanje - pari, vključitev \4pren0s -23.05 Olimpijski pregled II -23.25 Poročiia Oddajniki II. TV mreže: 10.55 Ni bilo Zamana, jugoslovanski film - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Sam proti vsem, izobraževalna oddaja - 13.30 Prehrana rastlin, izobraževalna oddaja - 14.00 Narodna glasba -14.30 Radost Evrope, otroška oddaja - 15.45 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 16.45 Glasbeno popoldne - 18.40 Življenje na 64 poljih, dokumentarna oddaja - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sibirska trilogija, 3. del. dokumentarne oddaje -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 Nicholas Nicklebv, angleška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 8.55 ZOI 84 - Tek na 5 km (Ž) in Hitrostno drsanje na 5000 m (M), kombinirana prenosa - 12.30 TV dnevnik - 12.50 ZOI 84 - Smučarski skoki 70 m - 15.00 ZOI 84 -Sankanje (M in Ž), 4. vožnja - 16.00 Nedeljsko popoldne - 16.55 Okus nasilja, francoski film - 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Šoferja, TV nadaljevanka - 21.00 ZOI 84 - Umetnostno drsanje - pari pribl. 23.00 TV dnevnik -23.20 Olimpijski pregled PONEDELJEK, 13. 2. 8.55 ZOI 84 - Veliko polje: Smučarski teki na 15 km (M), Zetra: Hitrostno drsanje na 1000 m (Ž), kombinirana prenosa - 11.50 ZOI 84 - Jahorina: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka -16.40 Poročila - 16.45 Mese-ček, otroška serija TV Beograd - 17.15 Ideali in dvomi: Besede in' dejanja, izobraževalna serija - 18.00 Podravski obzornik - 18.30 Olimpijski pregled I - 20.00 V. Nedelkovski: Zapisnik, drama TV Skopje - 21.05 Studio 2 - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Olimpijski pregled II Oddajniki II. TV mreže: 16.30 ZOI 84 - Skenderija: Hokej Jugoslavija : Italija, prenos (slov. kom.) 18.45/19.00 Zabavno glasbena oddaja, ponovitev - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Črni medved v Arizoni, poljudnoznanstveni film - 20.30 ZOI 84 - Zetra: Hokej Finska : ČSSR, prenos TV Zagreb I. program: 8.55 ZOI 84 - Tek na 15 km (M) - Hitrostno drsanje na 1000 m (Ž), kombinirana prenosa (do 11.00) - 11.50 ZOI 84 - Veleslalom za ženske, prenos 1. teka (do 13.30 - 16.35 Videostrani - 16.45 Poročila - 16.50 Lutkovna predstava - 17.20 Tokovi samoupravljanja - 17.50 TV koledar - 18.00 Kronika občine Gospić - 18.30 Olimpijski pregled I - 19.30 TV dnevnik 20.00 Ž. Žilnik: Stanimir gre v mesto, drama - 21.15 Borgijci, angleška nadaljevanka - 22.05 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.35 TV dnevnik - 22.55 Olimpijski pregled II TOREK, 14. 2. 8.55 ZOI 84 - Veliko polje: Biatlon 10 km, Zetra: Hitrostno drsanje na 1000 m (M), kombinirana prenosa 11.50 ZOI 84 - Jahorina: Veleslalom za ženske, prenos 2. teka - ev. 13.30 ZOI 84 -Igman: Biatlon 10 km, posnetek zaključka tekmovanja - 17.10 Poročila - 17.15 Glasba za cicibane: Brundo na gugalnici - 17.30 MPF Celje 83: Mešani mladinski zbori - 1. oddaja - 18.00 Obalno-kraški obzornik -18.15 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled I - 20.00 ZOI 84 - Zetra: Umetnostno drsanje - plesni pari, vključitev v prenos - pribl. 23.00 TV dnevnik II - 23.15 Olimpijski pregled II Oddajniki II TV mreže: 16.15 Test - 16.30 Poročila -16.35 Olimpijski dn€ivnik -16.50 Mali svet, otroška oddaja - 17.20 Odprta knjiga -17.50 Želeli ste, poglejte -18.20 Propagandna oddaja -18.30 Olimpijski pregled I -19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.50 Žrebanje lota - 20.55 Timon, jugoslovanski film TV Zagreb I. program: 8.55 ZOI 84 - Biatlon 10 km in Hitrostno drsanje na 1000 m (M), kombinirana prenosa - 11.50 ZOI 84 - Veleslalom za ženske, prenos 2. teka - 13.30 Biatlon 10 km (do 13.50) - 16.35 Videostrani - 16.45 Poročila - 16.50 Mali svet - 17.20 Odprta knjiga - 17.50 TV koledar -18.00 Kronika občine Osijek - 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 TV dnevnik -20.00 ZOI 84 - Umetnostno drsanje - 23.00 TV dnevnik -23.00 Olimpijski pregled SREDA, 15. 2. 8.55 ZOI 84 - Veliko polje: Smučarski teki 4x5 km (Ž), Trebevič: Sankanje -Dvojice (M), Zetra: Hitrostno drsanje 3000 m (Ž), kombinirani prenosi - 11.45 ZOI 84 - Bjelašnica: Veleslalom za moške, prenos 1. teka - ev. 13.30 ZOI 84 Tre-bevič: Sankanje - dvojice (M), posnetek zal < tekmovanja - 16.55 Por - 17.00 Pedenjžep - 17.31 va - reka, ki življenje daje, izobraževalna serija - 18.00 Notranjski obzornik - 18.30 Olimpijski pregled I - 20.00 35 mm - Filmska delavnica - ob slovaškem filmu Betonski pašniki - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Olimpijski pregled II Oddajniki II. TV mreže: 16.30 ZOI 84 - Skenderija: Hokej Jugoslavija : Poljska, prenos v 1. odmoru Propagandna oddaja - v 2. odmoru Premor 18.45/19.00 Risanka 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kock in pop glasba • 20.30 ZOI 84 - Zetra: Hokej ČSSR : Kanada, prenos (slov. kom) v L odmoru Propagandna oddaja - v 2. odmoru 24 ur TV Zagreb L program: 8.55 ZOI 84 - Tek na 4 x 5 km (Ž), Sankanje dvojice - Hitrostno drsanje na 3000 m (Ž), kombinirani prenosi - 11.45 ZOI 84 - Veleslalom za moške, prenos 1. teka - 13.30 ZOI 84 - sankanje dvojice - 16.35 Videostrani - 16.45 Poročila -16.50 Beli kamen - 17.20 Izobraževalna oddaja 17.50 TV koledar - 18.00 Kronika občine Bjelovar -18.30 Olimpijski pregled I -19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba in ameriški film Lov za zlatom -22.30 TV dnevnik - 22.50 Olimpijski pregled ČETRTEK, 16. 2. 8.55 ZOI 84 Veliko polje: Smučarski teki 4 x 10 km -Zetra: Hitrostno drsanje 1500 m kombinirana prenosa - 11.45 ZOI 84 - Bjelašnica: Veleslalom za moške, prenos 2. teka. ev. 13.30 ZOI 84 - Zetra: Hitrostno drsanje 1500 m (M), posnetek zaključka tekmovanja -17.05 Poročila - 17.10 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja - Avto, mladinska nadaljevanka - 17.40 Koroški obzornik - 17.55 TV plošča: »Slomljena stakla« -18.15 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled I 20.00 Ted- nik - 21.00 ZOI 84 -Umetnostno drsanje ški prosto, vključitev nos - pribl. 23.00 nik II - 23.10 Prof oddaja - 23.15 O! pregled II Oddajniki ii. TV mrežr 16.20 Test - 16.35 16.40 Olimpijski , 16.55 Zgodbe iz N« 17.25 Nizek pritisk? oddaja - 17.55 Fi. šanson s Catherine ge - 18.20 Propaganda*' daja - 18.30 Olimpiisk:: gled I - 19.30 TV di 20.00 Umetniški več Gay: Pianino za go; mino. ameriška dr 21.30 24 ur - 21.35 Gl, oddaja TV Zagreb I. program 8.55 ZOI 84 - Tek -4 x 10 km (M), H:*, drsanje na 150Om kombinirana prenoal 11.45 ZOI 84-Velesl moške, prenos 2 13.30 Hitrostno 1500 m (M) -strani - 15.50 15.55 Zgodbe iz 17.25 TV koledar' Kronika občine Split-Francoski šanson s ' rine Sauvage. Ljubljana - 18.3001: pregled - 19.30 TV 20.00 Berači in SiL nadaljevanka - 21.00 i Umetnostno drsanje 23.00 TV dnevnik -Olimpijski pregled /CS KOMPAS SJt JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ VAŠ TURISTIO SERVIS tel.: 28-472 28-473 NOVO V KINU i a lijansk i film Apokalipsa i piše, daje pustolovski, idar bi ga na osnovi :ope§a sa vsebine upravičene uvrstili . d grozljivke. Prikazuje leriškega oficirja, veterana iz tnamske vojne, ki ga je svojila strašna bolezen: udozerstvo. Okužba se širi. Policija jo poskuša omejiti inje prepričana, daje v tem uspela, vendar... ENI IN DRUGI je najdražji Rim, kije bil doslej posnet v Franciji. »Vsi ljudje so enaki, vendar so nekateri bolj enaki od drugih,« bi bila lahko osnovna ugotovitev tega dela slavnega režiserja Claudea Lelo-ucha Film spremlja usode štirih družin: frnacoske, ameriške, ruske in nemške v obdobju nekaj več kot štirideset let. Živijo v različnih deželah in govorijo različne jezike, vsem pa je skupna ljubezen do glasbe. Ta ljubezen jih tudi poveže. Va zgodovino je mogoče gledati različno. Mel Drooks in njegova družina imajo svoje videnje; pračlovek je, na primer, pred govorom kril olasbo tako, daje spustil skalo na nogo svojega najbližjega, zali cesar ie ta zatulit Film Smešnestrani zgodovine zajema še neka-a druaa žaodovinska obdobja, ki jih je odlični humorist (režiser in alavni igralec) Mel Brooks prikazal z gagom, situacijsko komiko, mu- J siclom, akcijo, živahnim dialogom. / KINO KRANJ CENTER 10. februarja amer. ban:, pust. film CONAH ob 16.. 18. in 20. uri 11. februarja amer. ban\ pust. film CO-\AN ob 16., IS. in 20. uri, primi era nizoz. ban: akcij, filma SEKS NA MOTORJU ob 22. uri 12. februarja amer. ban:, risani film TOM IN JERRV - VEČNA TEKMECA ob 10. uri, amer. ban\ pust. film CONAM ob 15., 17. in 19. uri. primieru amer. barv. komedije SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 21. uri 13. in 14. februarja nizoz. bari.-, akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 16.. 18. in 20. uri 1T>. februarja hongk. ban: akcij, film ODRED ZMAJEV ob 16.. 18. in 20. uri 16. februarja hongk. bari: akcij, film ODRED ZMAJEV od 16. in 18. un, premiera franc. ban: filma ENI IN DRUGI ob 20. url KRANJ STORŽIČ 10. februarja amer. ban: krim. film NESPRETNI DETEKTIV ob 16.. 18. in 20. uri 11. februarja amer. ban: komedija VROČE MAJICE ob 16. in 20. uri 12. februarja amer. barv. akcij, film HLADEN KOT LED ob 14. uri, i tal. ban: film ŽENA NA DOPUSTU, UUBICA V MESTU ob 16. in 18. uri, premiera ital. ban: filma APOKALIPSA JUTRI ob 20. uri 13. in 14. februarja ital. ban: pust. film APOKALIPSA JUTRI ob 16., 18. in 20. uri 15. februarja amer. barv. glas. film TO JE ELVIS PRESLEY ob 16., 18'. in 20. uri 16. februarja ital. ban: erot. film ŽENA NA DOPUSTU. UUBICA V MESTU ob 16.. 18. in 20. uri * TRŽIČ 11. febniarja hongk. ban: film BLISKOVITA PEST ob 16. uri. amer. ban: film SAMA V NOČI ob 18. in 20. uri. amer. ban: komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 22. uri 12. febniarja amer. ban: risani film TOM INJERRV _ VEČNA TEKMECA ob 15. un, amer. ban: film SAMA V NOČI ob 17. in 19. uri. nizoz. ban: akcij. erot. film SEKS NA MOTORJU ob 21. uri 13. febniarja ju gosi barv. komedija HALO. TANI! ob 17. in 19. uri 14. in 15. februarja amer. ban: pust. film CONAH ob 17. in 19. uri 16. februarja amer. bari: akcij film HLADEN KOT LED ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM , II- februarja franc. ban: film OLiRA-CIN PRI BLAGOVNICI ob Ki. un. franc. barv. erot. film EMANCE1A II - ANIl DEVICA ob 18. m 20. un. premiera ital. barv. pust. filma APOKALIPSA JUTRI ob 22. uri 12:februarju nem. ban: icest. film Ol i) E1REHAND ob 15, uri, franc. barv . film EMANUEIA U — ANTIDEVICA ob in 19. uri, premiera hongk. ban: filma ODRED Z.MAJEA oh 21 uri 13. febniarja ttmjer ban: akcij, film HLADEN. KOi :; r>oi 18. in 20. uri 14. febniarja ,•>.•, osi barv. komedija HALO, TAXI! ob 18. in 20. uri 15. in 16. februarja ni:oz. ban: a i; ■•; film SEKS NA MOTORJU ob 18. in 20. un jesenice k a oio 10. februarja irv. krim, film NAJ VEČJI BANČNI . •. 17. in 19. uri, prt miera hongk. barv. akcij, filma ODRI i> ZMAJEV ob 21. un 11. februarja madžar. ban: risani PASTIRČEK .MATIJA ob 15. un. anc,l. ban. krim. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob 1 7. in 19. uri 12. febniarja madžar. buri: nsani film PASTIRČEK MATIJA ob 15. un. franc ban: krim. film MORILSKO POLETJE ob 17. in 19. uri 13. februarja ital. barv. erot. komedija ŽENA NA DOPUSTU, UUBICA V MESTU ob 17. in 19. uri 14. februarja amer. ban: erot. komedija VROČE MAJICE ob 17. in 19. uri 15. februarja emer. ban: komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 17. in 19. uri JESENICE PIJWŽ 10. februarja amer. ban: film TO JE ELVIS PRESLEY ob 18. in 20. uri 11. februarja amer. ban: akcij, film LETALIŠČE 80 CONCORDE ob 16. uri. franc ban: krim. film MORILSKO POLETJE ob 18. in 20. uri 12. februarja madžar. ban: risani film PASTIRČEK MATIJA ob 10. uri. amer ban: film LETALIŠČE 80 CONCORDE ob 16. uri, angl. ban: krim. film NAJV&~J* BANČNI ROP ob 18. in 20. uri 13. februarja amer. buri: film S M ESN t. STRANI ZGODOVINE ob 18. in 20. 11 n 14. februarja hongk. ban: film BLISKu-V1TA PEST ob 18. uri, amer. ban: komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 20. 15. febniarja franc. ban: erot. film EMA-NUELA II. ANTIDEVICA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 10. febniarja nem. ban: film OLD ffR*" HAND ob 17. un 11. februarja amer. ban: krim. film w** SPRETNI DETEKTIV ob 19. uri 14. februarja franc ban: erot. film EM*' NUELA II - ANI"IIJim /t A Ob 19. uri dovje 12. februarju nem. ban: film OLD IUU HAND ob 16 un, jugosl. barv. film HAL*? TANI' ob 19. uri 16. februarja n..... barv. erot. film SALON ZA MASAŽO oi) .. uri Skopja loka soka 10. febniarja jugosl. komedija OČE /A DOLOČEN ČAS ob 18. m 20. uri 11. 111 12. februarja honnte l BIJALEC /Ž SVETIŠČA SHM in 20. uri 14. in 15. februarja ital. barv ČNA U U BEŽEN ob 20. uri 16. febniarja nem. drama ZRELOST ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 10. februarja hongk. barv f 1 EC i/. SVETIŠČA SAOLIN 11. februarja jugosl. kor \ MESNEGA ob 20. uri 12. februarja jugosl. kome ) >i )I.OČEN ČAS ob 18. m 20. 15. februarja amer. triler Oi ( BIJANJE ob 20. uri POLJANE 10. febniarja jugosl. komedij VMESNEGA ob 19. uri 12. februarja amer. triler OBl : UBIJANJE ob 17. uri 14. februarja nem. dmnia ZRELOST ob 19. uri RADOVLJICA 10. februarja slov. ban: film SKfl VRVICI ob 18. uri. avst. nem M" I GOSPOD BOCKERER ob 20 •. - ;/. februarja amer. ban: film (t ] ob 18..uri. franc. ban: film KI .. ' -DAM CLOD ob 20. uri 12. februarja amer. ba rr fttm AVTOCESTE ob 16. uri. franc. M KLIENTI MADAM CLOD ob l& ban: film ČRNI SIN ob 20. *ri 13 februarja avst. nem. ban-SPOD BOCKERER ob 20. un 14 februarja amer. barr AVTOCESTE ob 20. uri 15 februarja franc. ban: fum MADAM CLOD ob 20. uri ie febniarja franc ban: fSfa V/l DOPUSTU ob 20. un BLED 10 febniarja amer. ban: fum SMRTI ob 20. uri 11 februarja ital. franc. ban nE\I GU\DlATORJEV ob -a; I,,,,,- film APOKALIPSA JtTR/^J /•> febniarja amer. ban: aker. f I l\A SMRTI ob 16. uri. fm vik'AR \OCOJ. DRAGA ob t& *S "ran barv. film SEDEM GLADU* °b13°februarja amer. ban: fitm 0bij° februarja avst. nem. ban: H)D BOCKERER ob 20. uri ,r. febrvurja franc amer. laiESTl MADAM CLOD ob 2u un bohinj ,1 februarja amer. ban: /Um M v m RTI ob 18- uri. franc. barv. S'Utli 1 )R-\GA ob20.un X(^l%nmna amer. ban: f,tmi Si :: *ETEK, 10. FEBRUARJA 1984 OBVESTILA, OBJAVE 13. STRAN G LAS Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Kranj Benedikova 1 razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNO- KOMERCIALNEGA REFERENTA Pogoj: — ekonomski ali administrativni tehnik Delo se združuje za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim rokom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov TEHTNICA Kranj, Benedikova 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ALPINA Tovarna obutve ŽIRI Strojarska 2, n. sol. o. podlagi sklepa Delavskega sveta za TOZD Proizvodnja razpisujemo prosta dela m naloge VOĐENJE LINIJE SMUČARSKE OBUTVE *a dobo A let Kandidati za razporeditev **a navedene delovne naloge fnorajo poleg splošnih pogo-tev izpolnjevati ša naslednje Pogoje: višja ali srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri, **" 4 leta delovnih izkušenj, znanje vsaj enega tujega jezika. Pismene prijave z dokazili **™m v 8 dneh po objav i razpis na naslov Alpina, to-sarna obutve Žiri, Razpisna *^omisija, za tozd Proizvodnja. Strojarska ulica 2, Žiri. ^BRTNIK ŠKOFJA LOKA ^misija za delovna razmerji objavlja prosta dela in na-\e ? kv splošnih Mizarjev xOgoji: končana poklicna šola — x široki profil, v odslužen vojaški rok, poskusno enomesečno delo. lovno razmerje se združu-K za nedoločen čas. mene ponudbe pošljite v * dneh po objavi na naslovih Obrtnik, Škofja Loka, /^ževa 3. *ndidati bodo o rezultatu -piša pismeno obveščeni. ^Pravek objave za prosta deli naloge za JjpUSKO PREDILNICO fjfja Loka, Kidričeva 75, Ivljeno v Glasu dne, 3. fe-»rja 1984. Jvilno se glasi točko 1 ^TEMSKEGA ^GRAMERJA V DSSS **e sistematskega progra-l'a v DSSS kot jc bilo obja-). stali pogoji ostanejo ne-ijeni. stalo napako se opravijo! KOMUNALNO PODJETJE TRŽlC Po sklopu delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: — da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, — da ima najmanj višjo ali srednjo šolo ekonomske smeri, — da ima najmanj 2 leti oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — da je sposoben voditi in organizirati delo, — da ima ustrezne moralno-politične vrline. Kandidati morajo poleg prijave priložiti dokumente, s katerimi dokažejo, da izpolnjujejo objavljene pogoje. Upoštevali bomo samo popolne in pravočasno prispele prijave. Rok za prijavo je 15 dni. Kandidati naj prijave naslovijo na naslov Komunalno podjetje Tržič, p. o., Pristava 80, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE TOZD Zdravstveni dom Kranj Gosposvt'f ska 10 Po sklepu delavskega sveta razpisujemo javno pismeno licitacijo za prodajo: — dveh avtomobilov CIMOS CX 2000, letnik 1979, začetna cena za vsakega je 250.000 din — osebnega avtomobila VW 1200, letnik 1970, začetna cena je 30.000 din — kompresorskega agregata Trudbenik Doboj, začetna cena je 3.200 din Ponudbe v zaprtih pisemskih ovojnicah sprejemamo do vključno 24. februarja 1984 z oznako »za licitacijo«. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Kupec plača celotno kupnino ob prevzemu. V prodajno ceno ni vračunan prohtetnj davek in stroški prepisa, ki jih plača kupec. Vozila in agregat si lahko ogledate 20. februarja 1984 v garažah Reševalne postaje zd Kranj, Gosposvetska 10, Kranj. Pojasnila no telefonu 064 28-428. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ Iva Slavca 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. DIPLOMIRANEGA VETERINARJA za delo v laboratoriju Pogoj: — dipl. veterinar, — 5 let delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece, — delo se združuje za nedoločen čas. 2. OSEMENJEVANJE GOVEJIH PLEMENIC Pogoj: — živinorejsko veterinarski tehnik, — poskusno delo 3 mesece, — delo se združuje za nedoločen čas. 3. KNJIGOVODSKA DELA Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj v finančno-računovod-ski službi, — poskusno delo 3 mesece, — delo se združuje za nedoločen čas Interesenti naj vlože pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev V 8 dneh na gornji naslov. podjetje za pit promet kranj TOZD za ptt promet Kranj Objavlja več prostih del in nalog 1. Čiščenje poslovnih prostorov na pošti Kranj I — 1 delavka 2. DELA V POŠTNEM CENTRU sortiranje in usmerjanje poštnih pošiljk več delavcev Pogoji: pod 1. — končanih 6 razredov osnovne šole, pod 2. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter izpit B kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo pod 1. — dveh mesecev, pod 2. — treh mesecev. Vse informacije in prijave sprejema tajništvo TOZD za PIT promet Kranj, Poštna ulica 4, vsak delavnik od 6. do 14.30, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo naslednja dela in naloge: V sekretariatu za občo upravo 1. VROČEVALEC V KU PREDOSLJE Pogoji: — končana osnovna šola, — enomesečno poskusno delo. V sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta 2. TAJNICA PRI PODPREDSEDNIKU IS IN TAJNICA INDOK SLUŽBE Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri, — šestmesečne delovne izkušnje, — enomesečno poskusno delo. 3. PRIPRAVNIKA Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne, organizacijske, politološke, sociološke ali novinarske smeri. Za razpisana dela in naloge pod 1. točko bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge pod 2. točko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas nadomeščanja odsotne delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge pod 3. točko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe, s polnim delovnim časom. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost -in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom na naslov: Občina Kranj — splošne službe, Kranj, Trg revolucije i. najkasneje v 15 dneh po objavi. DO Promet Škofja Loka, n. sub. o. TOZD Transturist — tovorni promet, n. sub. o. Škofja Loka, Titov trg 4 b Na temelju sklepa delavskega sveta temeljne organiza razpisuje dela in naloge VODJE TOZD Transturist Tovorni promet Škofja Loka Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — VS ali SS izobrazba prometne ali ekonomsko-komercialne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, —.- poznavanje cestno-prometne dejavnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour, Škofja Loka, pravna služba, Titov trg 4 b, z oznako »za razpis«. Delavski svet bo o imenovanju kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni. TWI SERVISNO PODJETJE KRANJ [Sj Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebo po VODJI GRADBENE DELOVNE ENOTE Pogoji za sprejem na delo so: — tehnik gradbene stroke, — strokovni izpit iz gradbeništva, — tri leta delovnih izkušenj v stroki, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, — poizkusno delo bo trajalo najmanj 45 dni Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi razpisa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. POPRAVEK RAZPISA JAVNE LICITACIJE CENTRA SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE, objavljene 3! februarja 1983. Pod točko 2. je pravilno: reskalni stroj Cincinati, izklicna cena 400.000 din, pod točko 3. je pravilno: stružnica TES 3/1500, izklicna cena 300.000 din. " Vsi ostali pogdji pa so nespremenjeni. DEŽURNI VETERINARJI od 10. do 17. 2.1984 za občini Kranj in Tržič Od G.—22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske v Kranju tel: 25-779 ali 22-781 od 22. do 6. ure pa na tel,: 23-5IS za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-039 y.a občino Škofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 00*380 GLAS 14. STRAN_ MALJ_ OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 12156 Prodam novo 4-delno kopalniško GARNITURO tirkizne barve, 14 m' ITISONA, 16 m' TOPLEGA PODA in rabljene KUHINJSKE ELEMENTE marles — coctail. Okorn, Hosta 11, Škofja Loka 944 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ 3 kW ter keramično-elektri-čno PEČKO, oboje rabljeno tri mesece. Franc Jerič, Savska loka 5 1231 Prodam domač MED — smrekov in kostanjev. Naslov v oglasnem oddelku. 1262 Črnobel TELEVIZOR riz in novo, nerabljeno 2100-litrsko PLASTIČNO CISTERNO, stoječo, prodam. Anton Kopitar, Dvorje 101, Cerklje 1263 Prodam popolnoma nov stereo kasetni AVTORADIO, bočno KOSILNICO za TRAKTOR deutz, gnojnični sod in strešno OPEKO špičak. Zg. Bitnje 22 1264 Prodam ŽAGO stihi 0,50. Sp. Bela 4, Preddvor 1265 Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek 40, Preddvor 1266 Prodam OSLICO. Marija Dolinšek, Štefanja gora 27, Cerklje 1267 Prodam novo barvno TELEVIZIJO. Letence 11, Golnik 1268 Prodam novo kompletno napravo za etažno centralno OGREVANJE s PEČJO, 14000 kcal. Naslov v oglasnem oddelku. 1269 Prodam kombinirano PEČ za v kopalnico in nemško PEČ kiippersbusch. Voglje 20 1270 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Podbrezje 49, Duplje 1271 Prodam velik ŠTEDILNIK kiippersbusch, zelo dobro ohranjen in ŠTEDILNIK gorenje v dobrem stanju. Radovljica, Staneta Žagarja 18 1272 Prodam SVINJO za rejo ali za zakol. Strahinj 18, Naklo, tel. 47-131 1273 Jalovo KRAVO zamenjam za brejo ali s teletom, z doplačilom. Podljubelj 90, Tržič 1274 Prodam urejen 250-litrski AKVARIJ. Meglic, C. 4. julija 33, Tržič 1275 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA (domača krma) in GAJBE. Bukovec, Moškrin 3, Škofja Loka 1276 Prodam ŽAGO alpina 070 S. Stavoje Markovič, Kokra 70, Jezersko 1277 Prodam visoko brejo KRAVO in TE-LICO, drobni krompir, DRVA in kombinirano PEČ za kopalnico. Sr. Bitnje 22, Žabnica 1278 Prodam TELICO simentalko, ki bo v začetku marca teletila. Podnart 15 1279 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO z vzmetnicami. Trojarjeva 30, Kranj 1280 200 cm dolge SMUČI RC 04 uniline prodam za 3.000 din. Čebulj, Moše Pija-deja 15, Kranj 1281 Prodam dva TELETA za nadaljnjo rejo in semenski KROMPIR — zgodnji in pozni. Tičar, Voglje 98 1282 Prodam dva WALKI TALKI J A, ojačevalec BOOSTER 4 >; 25 W in rabljen HLADILNIK. Telefon 26-124 1283 Prodam KRAVO s četrtim teletom. Zalog 46, Cerklje 1284 Prodam dobrega delovnega KONJA. Franc Rahne, Vodice 128, Vodice 1285 Prodam nerabljen čelni NAKLA-DAČ riko Ribnica. Silva Čebulj, Vopo-vlje 16, Sp. Brnik - Cerklje 1286 Prodam dvodelno OMARO in POSTELJO. Ojsteršek, Šorlijeva 31, tel. 25-315 1287 VVALKMAN Z-l, japonske izdelave, in nekaj kaset TDK ugodno prodam. Telefon 21-983 v petek po 18. uri 1288 Prodam nov toplovodni KOTEL za centralno ogrevanje KTK, 35.000 kW. Telefon 28-636 1289 Prodam nožne ČINELE trowar s stojalom. Perčič, Britof 134 1290 Ugodno prodam 14 pr. m suhih bukovih DRV, 3 pr. m razžaganih DRV, 200 BUTAR, 2000 kg PREMOGA, 2 m' suhih smrekovih DESK in ELEKTROMOTOR s kablom 5 KM. Lipnica 1 pri Kropi 1291 Prodam staro klavirsko HARMONIKO hohner verdi IV., 120-basno in moške DRSALKE št. 42. Drago Zore, Gub-čeva 1, Kranj 1292 Prodam EIFLOV STOLP, visok 1 m, iz vžigalic, cena 1,7 SM. Planinšek, Po-dreča 74 1293 Prodam REPO za kisanje ali krmo. Cerklje 110 1294 Prodam GOBELIN Pastorale, velikost 80x60. Ogled od 6. do 13. ure. Skenderovič, Savska c. 3, Kranj 1295 Prodam suhe BUTARE. Žiganja vas 45, Tržič 1296 Poceni prodam kuhinjski JEDILNI KOT in nekaj otroških OBLEK za punčko od enega do dveh let. Vertelj, Valjavčeva 4, Kranj 1297 Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK (3 plin, 2 elektrika) in manjšo VITRINO. Sire, Kranj, Rupa 30/D, tel. 21-551 1298 Ugodno prodam starejšo črnobelo TELEVIZIJO. C. Staneta Žagarja 39, Kranj 1299 Prodam HARMONIKO znamke vveltmajster, 48 basov. Peter Červ, Janeza Puharja 1, Kranj — Planina 1300 Prodam 8 mesecev starega BIKCA Podbrezje 62 ._1301 Oddam PSA ČUVAJA. Gregonceva 7, Kranj - Čirče Prodam zgodnji semenski KKUM, PIR erla. Voglje 65, Šenčur M.('mija. v Ljubljani. ANJA MIKU 1385 JALO_ »zarjam Maksa Babšeka, Franko-^f^selje 74, Škofja Loka, in Nika ^t»va, Hafnarjevo naselje 95, da ne-iwiti neresnične govorice, sicer ju sodno preganjal. Upokojeni par-"d mojster Jože Pirman, Hafnar-***selje 83, Škofja Loka 1250 Jao potrebujem 50.000 din posoji-1 mesecev. Naslov v oglasnem od- 1386 ILIRA VA matematiko — sred-> in osnovnošolsko. Triglavska djica 1387 plačnica dolgov za Emilija-/ab, Bohinjska Bistrica, Vodni-r ^1. Breda Zvab, Bohinjska Bistri-^ikovaSl. 1388 *ZNANSTVA 'ec, upokojenec, z lastnim stano-.-ft, želi spoznati žensko, Sloven-aJ^dnjih let, z znanjem kuhe, za življenje, visoko 170 cm. Huje *j "~ zgoraj levo 1389 ZURNE TRGOVINE februarja bodo dežurne nasled- AJU IN OKOLICA: ' živila Kranj — TOZD Malopro-, §P Pri Peterčku, PC Vodovodni ^ Zlato polje, SP Storžič (Ko-PC Britof, PC Klanec, SP Plani-t, SP Labore od 7. do 18. ure, dvor od 7. do 18. ure, SP Šen-do 17. ure. Delikatesa Kranj: Delikatesa Maistrov trg 11, Naklo v Na-.Uom Srednja vas, Na vasi, Šen- 13. ure, Klemenček Duplje, ij/^dvor, Krvavec Cerklje in Koprsko od 7. do 19. ure. ^^J^bruarja pa bodo dežurne na-'V'* prodajaln«; %^^1T> Delikatesa Kranj: Delikatesa -. Krvavec Cerklje. Naklo v Na->?c/ 7. do 11 ure TOZD Malopro-J^^anj Gorenjska Cerklje od 7. do S^FJALOka ^€rtni trg 9, mesnica Mestni trg od 90 do 100 din, špinača 100 -*a od 90 do 100 din, korenček W din, česen od 220 do 250 din, ^^d 50 do 60 din, fižol od 140 do J* pesa 40 din. slive 100 din, ja-50 do 60 din. hruške od 65 do £w*dje 30 din. radič 240 din, po- r«* i25 d:r'■ 5imone 170 din' aJd0" 120 din, koruzna moka od 40 kaša od 90 do 100 din, surovo ^^Odin, skuta 160 din, sladko ze- kislo zelje 60 din, kisla repa **£*ehi 550 din, jajčka od 12 do 14 1 **ipir 20 din, med 300 din. in špinača 100 din, cvetača 60 tek 55 din, česen 263 do 350 i 65 din, fižol od 144 do 166 32 din, slive 102 din, jabolka . 6Ž din, grozdje 62 din, poma-i J5 din, hmone 174 din, ajdova din, koruzna moka 47 din, do 94 din, surovo maslo 505 ;tana 174 din. skuta 152 din. LOTERIJA din 80 600 680 800 2.000 800 8.080 6.000 1* din srečka št. 140 21 % 4.000 0551 % 4.000 1421 ■ 30.000 1631 P 30.000 2161 s, Ig000.000 2451 20821 $ 100 76641 ^ 200 319191 § 400 f 10.000 23 J 8.000 43 t 30.000 53 J 80 83 1 600 93 * 30.000 473 280283 ; 60 4.060 5 6.060 282225 4.060 314955 [ 100.060 87 200.060 k 30.060 747 0847 80 1477 * 120 35707 | 1.000 48707 8.000 79957 30.000 10.000 79 120 160 140 100 80 200 30.100 60 30.060 30.060 120 200 1.000 600 4.000 10.000 6.000 100 ZAHVALA Ob boleči smrti drage mame MARIJE KIMOVEC iz Retenj št. 38 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Bolnišnice Jesenice, dr. Martin-čiču in sestri Idi za lajšanje bolečin ter vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, pevcem in župniku za cerkveni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Retnje, 30. januarja 1984 Rožic ne bom trgala, da bi šopke spletala, mirno, svobodno ljubo, tam v vrtu naj cveto ZAHVALA Ob bridki, prerani izgubi drage žene, sestre, tete, svakinje in sestrične MILICE ŽNIDAR 1 s Pristave pri Tržiču se najtopleje zahvaljujemo vsem, zlasti Zaplotnikovim, Ro-pretovim in Znidaršičevi, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno hvaležnost dolgujemo zdravstvene- 1 mu osebju Bolnišnice Golnik, posebno dr. Kreč-Šorlijevi, uslužbencem občine in gozdarstva Tržič za cvetje in številno 1 udeležbo ob odru in na njeni zadnji poti, govornikom: Kopa- 1 ču, Mariji Karo in Gorjancu za besede slovesa, bratom Zupan in g. župniku za lepo petje in cerkven obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka, deda PAVLA ROZMANA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem Društva upokojencev za lepe žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: žena Francka, sin Raj ko, hčerki Marta in Fanika z družino ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, prababice, tete in tašče IVANE ZUPAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev na Planini za skrb v njeni starosti, OO ZB Šenčur za lep pogreb, govornikoma za poslovilne besede, godbi in pevcem, pa tudi vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Kropa, Žalec, Šenčur, 10. februarja 1984 ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki ste pospremili našega dragega brata in strica SILVA ZELJA na njegovi zadnji poti, počastili njegov spomin in mu darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala gasilcem za spremstvo in pevskemu zboru NIKO iz Železnikov za zapete žalostinke ob slovesu. Hvala tovarišema Nastranu in Potočniku za slovo ob grobu. Posebna zahvala Minki Kenda za vso pomoč v času njegove bolezni in skrb ob njegovi smrti. Prisrčna zahvala gospodu kaplanu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zali log, Ravne, Beograd, 10. februarja 1984 ZAHVALA Ob smrti naše skrbne tete, sestre in sestrične MARIJE KOROŠEC p. d. Polajnarjeve Micke iz Češnjevka se zahvaljujemo dobrim sosedom za vso pomoč. Hvala dr. Beleharju za zdravljenje in gospodu župniku za pogrebni obred. Posebna zahvala pa mladim fantom in vsem ostalim, ki so jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: nečakinja z družino Češnjevek, 2. februarja 1984 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA ŠPELIČA se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem Dinosa in Merkurja Kranj za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Lepa hvala tudi organizaciji ZB, ZRVS, pevcem, godbi, tovarišu Orehku za poslovilni govor ter dr. Bavd-ku za zdravljenje. ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI: žena Zofi, sinovi Peter, Milan in Mitja z družinami ZAHVALA 27. januarja 1984 se je izteklo življenje našemu dragemu možu, očetu, dedku, bratu, tastu, stricu in svaku OŽBOLTUGROSU diplomiranemu inženirju elektrotehnike Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali med boleznijo ali ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebno pa gospodu dekanu, ki je pokojnika pospremil k večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 7. februarja 1984 - ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in nona KATARINA ŠTIGLIC iz Veštra 29 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od nje, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Zamanovi za zdravljenje na domu ter gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala tudi sosedom in stanovalcem Klobovsove ulice ter pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI, KI SO JO IMELI RADI Škofja Loka, 7. februarja 1984 Sporočamo žalostno vest, da je v 86. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča ANTONIJA ŠTEFE roj. KOPAČ — udeleženka NOB in WI Pogreb bo v petek, 10. februarja 1984, ob 15.30 na Kokrici. Do pogreba leži v mrliški vežici na Kokrici. ŽALUJOČI: hči Dana z družino, snaha Zofka z družino, brat Jože z družino in drugo sorodstvo Mlaka, Kokrica, 8. februarja 1984 Pred srečanjem pripadnikov enote Borisa Kraigherja Počastitev 70-letnice rojstva narodnega heroja GLASOVA ANKETA KRANJ — Sredi februarja bo minilo 70 let od rojstva narodnega heroja Borisa Kraigherja, našega znanega družbenopolitičnega delavca. To priložnost bodo pripadniki enote, ki nosi njegovo ime, izkoristili za to-variško srečanje. Na proslavo, ki bo danes, 10. februarja, ob 19. uri v kranjskem domu JLA, so povabili tudi predstavnike izvršnega sveta S RS, poveljstva ljubljanskega ar-madnega območja, poveljstva teritorialne obrambe, centralnega komiteja ZKS ter vseh občin, kjer delajo in živijo pripadniki enote. Praznik enote, 14. februar, bodo združili s spominjanjem na osebnost Borisa Kraigherja. Odkar so 1980. leta po njem imenovali enoto, jim lik priznanega revolucionarja, politika in gospodarstvenika služi za vzor pri razvijanju borbenih tradicij. Kakor so pripadniki enote zapisali v posebni izdaji svojega glasila v počastitev dneva enote in rojstnega dne svojega vzornika, jim je njegov duh omogočil, da so v marsikateri mirnodobni vojaški preizkušnji postali pravi kraigherjevci. V glasilu so spregovorili o svoji enoti, ki nadaljuje tradicije II. grupe odredov, Gorenjskega odreda in odreda Jožeta Gregorčiča. Enoto sestavljajo rezervisti, starešine in vojaki vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Med njimi je kar 97 odstotkov delavcev, kar potrjuje delavsko poreklo enote. V njej je prek 13 odstotkov članov ZKJ, ined starešinami pa skoraj 67 odstotkov komunistov. Veliko število pripadnikov dela na odgovornih dolžnostih v združenem delu, v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, kamor prenašajo svoje izkušnje o utrjevanju naše zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter samoupravnega sistema. Razen zapisov z vojaškega urjenja ter predstavitve prejšnjega in sedanjega poveljnika enote so v biltenu namenili največ prostora življenjepisu Borisa Kraigherja. Podatke o njem je zbral vodja zgodovinskega arhiva CK ZKS, Ivan Križnar. Boris Kraigher, ki je imel tudi ilegalna imena Janez Zidar, Zamik in Marko Jagodnik, se je rodil 14. februarja 1914. leta v Gradišču v Slovenskih goricah. Med obiskovanjem ljubljanske gimnazije se je skupaj z brati ogrel za ideje KPJ. Zaradi sodelovanja v naprednem študentskem gibanju in partijske dejavnosti je bil v letih 1934 do 1937 zaprt v Sremski Mitrovici; po vrnitvi v Ljubljano je nadaljeval s študijem gradbene tehnike in se še bolj posvečal revolucionarnemu delu. Opravljal je številne odgovorne dolžnosti kot član SKOJ in KPS. Tudi med okupacijo je ostal v ilegali in uresničeval pomembne naloge vse do internacije v taborišče Go-nars, od koder je avgusta 1942 s sedmimi tovariši pobegnil v Goriška Brda in na Tolminsko. Novembra 1942 je prišel na sedež CK KPS v Polho-grajske Dolomite in ponovno deloval v politbiroju. Po vrnitvi vodstva NOB v Kočevski Rog je maja 1943 postal najprej v. d. politkomisarja in julija politkomisar glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Oktobra 1943 so ga imenovali za člana plenuma OF, SNOO in AVNOJ, septembra 1944 pa za člana IOOF. Pozneje je deloval kot član politbiroja CK KPS na Štajerskem in v Slovenskem Primorju. Do junija 1946 je bil "sekretar CK KP Julijske krajine. Potlej je do leta 1948, ko je bil izvoljen za člana CK Poškodovana streha hotela Creina — Močan veter, kije letošnjo zimo še večkrat pihal tudi na Gorenjskem, povzroča nemalo preglavic in škode. Včerajšnje divjanje vetra je ogrožalo predvsem varnost pešcev, ki so jih zajeli posamični sunki na prostem, poškodovalo pa je tudi več ostrešij na raznih objektih. Tako je zračni vrtinec okrog polsedme ure zjutraj zajel streho hotela Creina v Kranju in potrgal prek 200 kvadratnih metrov pločevine. V času poročanja škoda še ni bila ocenjena. (S) — Foto: F. Perdan Množično vračanje na stare cene Okrog 500 prehrambenih in drugih izdelkov široke potrošnje se bo pocenilo — Za stare cene se v glavnem odločajo proizvajalci; med njimi pa so tudi takšni, ki so kljub pravilno oblikovanim cenam prisluhnili pozivu — Tržna inšpekcija ima polne roke dela Kranj — V prostorih Tržnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je bilo včeraj (tik pred zaključkom redakcije) živahno kot že dolgo ne. Sporočila, vprašanja, razlage v zvezi s cenami se ta hip odvijajo tako hitro, da dogodkom praktično ni moč celovito slediti. Ne glede na to pa je v tem trenutku gotovo, da se proizvajalci izdelkov množično odločajo za vračanje na stare cene. Tako je na primer v Mercatorjevi trgovini v Nebotičniku v Kranju na seznamu kar okrog 500 prehrambenih in drugih izdelkov široke potrošnje, ki so jih proizvajalci iz vse države znižali. To pa pomeni, da se bodo cene vrnile na stare tudi v drugih trgovinah (Živila, Špecerija in podobno) na Gorenjskem. Med gorenjskimi proizvajalci pa so po nepopolnih podatkih že prisluhnili pozivu na uveljavitev starih cen v Al-plesu Železniki, v Žitu Lesce, v Lip Bled v Plamenu in še bi najbrž lahko naštevali. Skratka, v glavnem so proizvajalci tisti, ki se odločajo za stare cea* oziroma za tiste, ki so bile pred lft. decembrom lani. Med njimi pa so tudi takšni, ki so imeli nove cene pravimo oblikovane, vendar so vseeno prisluhnili pozivu in se vključili v akcijo za uveljavitev cen pred 19. decembrom. Nedvomno zanimiv je podatek, da je Alpetour pozval vse tozde v gostinstvu, da so dolžni vrniti cene gostinskih storitev na prejšnjo raven. Podobno stališče je zavzela delovna" organizacija Jelen za cene gostinskih storitev Občinska skupnost za cene v Radovljici je pozvala gostince v občini, da morajo spet uporabljati stare cene. Podoben poziv o preverjanju pravilnosti v zvezi z oblikovanjem cen je poslala kranjska občinska skupnost za cene gostinskim organizacijam in zasebnikom. Kar zadeva storitve,velja povedati, da je Alpetour Tozd Potniški promet znižal cene vozovnic v lokalnem avtobusnem prometu na staro ceno. Enako se je odločil Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske za ceno storitve pri osemenjevanju krav. Gorenje pa je na primer obvestilo prodajalce, da se cene za belo tehniko, gospodinjske aparate, akustiko in druge izdelke povrnejo na prejšnjo raven s 6. februarjem. Sporočila o spremembah še vedno prihajajo. V trgovinah pa imajo v glavnem povsod inventure. Tržni inšpektorat pa ob vračanju na stare cene ugotavlja, da prihaja tudi do različnih nejasnosti, ki jih bo prav tako treba v prihodnjih dneh pospešeno razreševati. j\ Žalar KPJ, opravljal nalogo ministra za notranje zadeve v vladi LRS, januarja 1953 je postal član izvršnega sveta liudske skupščine LRS, konec istega leta pa njegov predsednik in član ZIS. Leta 1962 so ga najprej imenovali za predsednika odbora ZIS za splošna gospodarska vprašanja in nato še isto leto za podpredsednika ZIS ter predsednika odbora ZIS za gospodarstvo. Boris Kraigher je bil ves čas po osvoboditvi republiški in zvezni poslanec. Do odhoda v Beograd 1962. leta je bil član IK CK ZKS, član predsedstva SZDL in glavnega odbora ZZB NOV Slovenije. Od 1960. leta je bil čaln zveznega odbora SZDL Jugoslavije in od 1958. leta član CK ZKJ. Bil je rezervni generalpodpolkovnik JLA in nosilec številnih visokih priznanj in odlikovanj. Umrl je v prometni nesreči 4. januarja 1967. leta. S. Saje Predavanje kranjskih alpinistov Kranj — V torek, 14. februarja, ob 20. uri bo v kranjskem kinu Center predavanje o lanskoletni alpinisti -čno-smučarski odpravi v svojetsko pogorje Pamir. Nekateri od kranjskih alpinistov, ki so sodelovali v odpravi, bodo ob predvajanju filma in diapozitivov obudili spomine na pomembne dosežke. Odprava, ki jo je sestavljalo osem članov alpinističnega odseka PD Kranj pa po en alpinist iz Tržiča in z Jezerskega, je odpotovala v Sovjetsko zvezo sredi julija lani. Po začetnem prilagajanju novemu okolju, ko so alpinisti opravili nekaj lažjih vzponov in preizkus novih smuči Elan, se je trojica odločila za vzpon na 7105 metrov visoki Pik Evgenije Korženevskaje; Andrej Štremfelj in Iztok Tomazin sta vrh gore tudi dosegla. Glavni cilj odprave je bil 7495 metrov visoki Pik komunizma; med vzponom nanj je sedmerica alpinistov uspešno preplezala dva tisoč metrov visoko smer Borotkin v severni steni in dosegla višino 6300 metrov, zatem pa so se vodja odprave Tomaž Jamnik ter člani Matej Kranjc, Peter Markič, Luka Karni-čar in Tomo Česen povzpeli 2. avgusta na najvišji vrh Sovjetske zveze. Poseben podvig je bil prvi spust s smučmi s tega vrha, ki sta ga opravila Karničar in Kranjc, z višine 6900 metrov pa je smučal tudi Jamnik. Uspeh odprave so dopolnili alpinisti Andrej Štremfelj, Srečo Rehberger in Iztok Tomazin, ki jim je uspela v 48 urah tretja ponovitev 3195 metrov dolge smeri Bezzubkin v severni steni Pik Komunizma in osvojitev vrha. Predavanje bo prva podrobnejša predstavitev odprave širši javnosti. Zato bodo vstopnice zanj prodajali po planinskih sekcijah delovnih kolektivov, kupiti pa jih bo moč tudi pred začetkom predstave v kinu. S. Saje V Sloveniji Bled, v Jugoslaviji Jajce Turistična zveza Jugoslavije je lani organizirala jugoslovansko akcijo za izboljšanje gostoljubnosti in kvalitete turističnih storitev v letu 1983. Nad 300 krajev iz vseh republik in pokrajin je sodelovalo v akciji, ki je temeljila predvsem na stalnem anketiranju domačih in tujih gostov. Rezultate anket je sproti mesečno obdeloval Andragoški center v Zagrebu. Anketa je pokazala, da je v Sloveniji najbolj gostoljuben in turistično kvaliteten kraj Bled. Blejci so prejeli zlato plaketo. Na drugem in tretjem mestu sta Rogaška slatina in Portorož, posebni priznanji pa sta prejela tudi Maribor in Luče. Absolutno največ točk pa je prejelo Jajce. Tu je bila konec januarja tudi slovesno zaključena lanska akcija. Slovenija je dobila razen tega tudi 12 priznanj za posameznike in delovne organizacije. Vučko se najbolje prodaja V Sarajevu so olimpijske igre, ki jih spremljamo doma preko televizije. Veličasten športni dogodek, prvič pri nas, pa ima tudi druge plati. Tisti, ki bodo odpotovali v Sarajevo in si ogledali nekaj prireditev, bodo zagotovo odprli denarnico tudi za spominek z olimpiade. Številni pa na igre ne bodo šli, pa bi vendarle radi imeli olimpijski spominek, še posebej zbiratelji značk, vžigalnikov, svinčnikov. Kje na Gorenjskem so nam n spominki sploh dostopni? Po njih povprašujemo ali nam ni toliko do njih? Oglasili smo se v skladišču Tobaka na Jesenicah, vprašali skladišče Dela v Kranju in prodajalno Elgo v Lescah in dobili vtis, da je spominkov z motivom olimpiade kar dovolj, da pa po njih ni ravno izjemno velikega povpraševanja. Jožica Mišic, zaposlena v skls-dišču Tobaka na Jesenicah »; naše prodajalne, kioske po niški in radovljiški občini, poslali najrazličnejše predi blazine, obeske, igrače, svh ke, zastavice. Prodaja pa je čna, največ prodajo kioski v ni železniške in avtobusne t je. Dobili smo dovolj spomii najprej in najbolje so se pi tisti, ki so bili poceni ter igračke. Vučko, plišasta igrač bil najbolj zaželen.« -3* Mojca Koselj, prodajalka Mur-kine trgovine Elgo v Lescah: »Potrudili smo se in na vidnem mestu v prodajalni ponudili kupcem okusne olimpijske spominke, predvsem podstavke za kozarce, odpirače in drugo. Zelo dobro so se prodajale igrače na temo olimpiade, predvsem Vučko, vse drugo pa ostaja več ali manj na polici. Mislim, da so cene kar precej visoke, saj smo prodali večinoma le tisto, kar je bilo poceni.« Marjeta Pivec iz Medvod: kranjski avtobusni postaji sku Dela ni nobenega spor vsaj opazila ga nisem. Sa tudi kaj okusnega kupila, mimogrede; doma imam 1 sek za ključe z motivom olL de v Sarajevu. Prav gotovi marsikdo kaj kupil, če bi bili* minki poceni in bolj dostopni'1 korekoč na vsakem koraku.« > 1 D- Se* ^ Razmere terjajo večjo aktivnost ^ delovati z mladinsko orgat-T^ Kranj — Organizacija Zveze združenj borcev NOV v krajevni skupnosti Kranj Center šteje danes 128 članov. Njihova povprečna starost je nekaj nad 67 let. Med njimi je 20 še redno zaposlenih, prek 20 pa je aktivnih v različnih družbenopolitičnih organizacijah. Ko so v petek, 3. februarja, na redni letni skupščini ocenjevali delo v minulem letu, so ugotovili, da so nekatere naloge iz programa uspešno opravili, začeli pa so tudi nekatere širše akcije. Niso pa bili povsem zadovoljni z delom z mladimi. Prenašanje tradicij NOB na mlajše se sicer dokaj uspešno uresničuje s sodelovanjem z mladinskim odredom na osnovni šoli, bolj pa bi bilo treba so- Ukinili zeleni vlak Povsod v Sloveniji zanimanje za zelene vlake še vedno narašča (lani so z njimi prepeljali za 20 odstotkov več potnikov kot leta 1982), le na Obali, kjer so zeleni vlak iz Kopra do Ljubljane uvedli 1. septembra lani, je zanimanje zanj majhno. Tako je železnica povprečno vsak dan prodala le 24 vozovnic, čeprav iz Kopra vsak dan v Ljubljano potuje približno 500 potnikov. Na železnici so najprej temeljito preučili zadeve s tem v zvezi in se skušali povezati tudi z delovnimi organizacijami, vendar uspeha ni bilo. Zato so se odločili, da zeleni vlak s 3. februarjem ukinejo. Potnikom iz Kopra pa bo še naprej na voljo tako imenovani jutranji direktni vlak. Iz Kopra odpelje ob 5.50, prihod v Ljubljano pa ima ob 813- A. Ž. Pozabila zapreti plin Radovljica — Frančiška Nemec iz Nove vasi 21 pri Radovljici je v sredo, 8. februarja, dopoldne hotela počistiti v kuhinji za štedilnikom. Da bi lahko premaknila štedilnik, je iz njega najprej odstranila plinsko jeklenko, pri tem pa pozabila zapreti ventil. V trenutku je prišlo do eksplozije. Na srečo Nemčeva, ki je stala v središču eksplozije, ni bila ranjena, vendar pa je eksplozija povzročila pravo razdejanje; popokala so vsa stekla v kuhinji, sobi in vetrolovu. Poškodovan pa je tudi strop. Požar, ker se je vnela jeklenka, so pogasili sosedje in gasilci iz Elana. Škoda je ocenjena na okrog 100 tisoč dinarjev. ^ Posebej pa je bilo poudarjen: organizacija Zveze združenj premalo zavzeta in učinke splošnih problemih, ki se poj* v krajevni skupnosti in ol posebno to velja za večjo ir. vitejšo zavzetost delegacij*] NOV v družbenopolitične^-. skupščine. Na letni skupščini pred so borci v krajevni skupne vili odprto vprašanje, kaj naževanjem zraka v Krai nji skupščini pa so kriu< vorili o uresničevanju pi vitalizacije starega mestni Zahtevali bodo, da se to posebej obravnava in pi mrtve točke. Umrl za posledicami ne* Kranj — V sredo, 8. fel je v Kliničnem centru v umrl Simon Jezeršek (H Goric 59 za posledicami pr nesreče, k! se ie /godila « arja ob 16.40 na regior-Škofja Loka—Gorenja-., seku med Podpulferco ift* cem. Peter Jezeršek iz G* takrat peljal z avtomobilom-*^ terem sta bila tudi sinova >7t ^ jn Roman, proti Škofji Le* radi neprimerne hitrosti »M sneženi cesti pa ga je za.* j našati in je trčil v avto ki S nasproti peljal Anton Mr* Hotovlje. V nesreči, z ma*1 škodo okrog 10 tisoč din«_ bila takrat hudo poskodovi Simon in njegov oce PeterJ šek. Ni izključil kuha Kranj — Poklicni gasilci so morali posredovati v tc bruarja, dopoldne na Srnic št! v Kranju. V novi, se n hiši last Marice Kljun, se Sred tem mudil njen sin i di notranja sten gfa^J SnanrokrT/io^^