7-ZLJ
! J
St. 171
(D.aMk
20. JodJa 1927.
Letnik Lil
tiat bhaia vwki dtt ijnluj rmam
S »eMce L 22.—, pol L .L 6-50 v*Bl — POMUMM »Široko«* 1 kolone (58 frfce, zahvale, poaiTi«, vabH»
Oglasi
B$nir in floto
Tb doi so se sestati v New-¥orku voditelji najmočnejših : emisišskih denarnih zavodom: gttverner emisijske banke Zdru-ž€iiih držav Strong, gn^erner angleške «Bank of Engiand* No*Š»aai, podpredsednik francoske <tBanque de France» Rist ter prevodnik nemške «Reichs-i>ank» Sehacht. Tq štiii banke no dandanes vodilne v stvareh mednarodne denarne politike, saj se v njihovih shrambah nahaja tri četrtine vsega zlata na svetu.* Radi tega je ta sestanek v^iidil v finančnih krogih splošno zanimanje.
Povod temu sestanku je bil v zadnjem Času novo nastali položaj v mednarodnem razpošiljanju zlata: emisijske banka tistih narodov, ki so v zadnjem času stabilizirale svoj denar v ^dtovem razmerju z zlatom ali katerih stabilizacija je v teku, nakupujejo namreč stalno visoke vsote zlaia za dopolnitev potrebne množine za denarno kritje. Tako je nemška «Reichs-baartk* nakupila tekom poldrugega leta za eno milijardo zlata v inozemstvu, sedaj je pričela tudi «Banque de France» isto politiko, katere zlate zaloge so se od pred vojne do danes zmanjšale za poldrugo milijardo. V manjši meri nastopajo kot kupci zlata tudi drugi narodi, na pr. Španija in Indija,
Znano je, kako so Združene države obogutele po vojni konjunkturi. Naravno je, da je moral tudi dotok zlata v Združene države zadobiti velik obseg, vojujoči se narodi, ki so nujno potrebovali blago, so morali v dosti sluča/jih plačati z zlatom. Zlata zaloga ameriških federalnih rezervnih bank se je ■sfcvigirila od 1.3 milijard dolarjev pred vojno na preko 4 milijarde dolarjev. Celokupne zaloge zlata na svetu se sedaj cenijo na okoli 45 milijard lir in od tegia imajo Združene države več kot polovico 23,6, Anglija 3,75, Francija 3,68, Nemčija 2,2, Italija 1.16 milijard zlatih lir. Večje vsote zlata imajo še Ar-gentinija, Španija in Nizozemska.
Kakor se vidi, je zlato za časa vojne odteklo rz Evrcpe v Ameriko in mnogi narodi se morajo sedaj boriti, da dobijo nazaj izgubljeno zlato, ako hočejo stabilizirati svoj denar. V poštev za nabavo zlata pride pravzaprav samo New-York, kajti Anglija ni za časa vojne pomnožila svojih zlatih zalog, važno je le, da je London še vedno največji trg za zlato. Prva povojna leta se je v New-Yorku čutfl veliki dotok zlata jako neprijetno. Prevelika ponudba zlata mu je znižala ceno, draginja je postajala vedno bolj neznosna in indeks je tedaj bil dosti čez 200, kupna moč zlata je torej padla več kot za polovico od one pred vojno. Govorilo se je tedaj že o novi vrsti inflacije, o inflaciji zlata, katera inflacija bi znala imeti baš tako neprijetne posledice za bogate Združene države kot inflacija papirja radi pomanjkanja zlata v obubožani Evropi. Tedaj so se Že bavile s tem vprašanjem mnoge učene glave, tako na pr. znani avtoriteti Kevnes in Cassel. Tedaj bi bile Združene države rade odstopile inozemstvu del zlata, ker je bil preveliki zlati blagoslov prava zadrega, ali drugi narodi so bili lačni blaga in niso mogli misliti na nabavo zlata. Držanje velikih zalog zlata zab ceva namreč žrtev od narodov in si ne morejo dovoliti tega. če niso gospodarsko dovolj močni. Sedaj ,po devetih letih po vojni izgleda, da se >e v Evropi marsikaj spremenilo in <ia si morajo močnejši narodi zopet dovoliti luksus, držati velike zaloge zlata v trdno obrambo svoje denarne vrednosti Tako se razvije vedno večje povpraševanje po zlatu in ponujanje blaga. zlati indeks je v zadnjem Času padel na okoli 140, tendenca padanja, sicer samo polago-m:au se more opazovati še vedno, saj je že pred enim letom bil indeks čez 150. Razume se, da sedaj, ko zadobiva zlato zopet na vrednosti, držijo Združene države svoje zlato nazaj in ne ka-žeio dosti volje ga odstoniti incv-zemstvu. Zavedajo se pač svojega monopola in ker je Amerikance dober trgovec, bo tudi hote I izkoristiti te ugodne okoliščine.
EDINOST
: Trsi (3), »Um S. PrancMco <TAmM 20. T«-' 1WSI Popii m) m podjajo izključne vtdntthm, oglaci, rtlrk m šmmr pa npr^cniStru. Rokopisi mm ne vračajo. Ncir&aldran* m bo apra^ama^o. — Last, založba in tisk Tiskarna «Edinost*.; ▼ Gorici t ulica Gtasu« Cardncci H. 7, L n. — TeUL M. 32X (Sanmi in odgovorni nrednik: prof. Filip Pade.
i i
V bodočnosti bodo skoro v nove države v Evropi,' ki v niči še niso končno Mftlilinrtle svojega denarja, morale nastopiti kot kupci siata. V Aziji so močni in veliki narodi, kot Indija, Kitajska in otoki, ki še nimajo sistemiziranegu denarja na zlati podlagi, ampak na podlagi srebra. V zadnjem času pa doživlja vrednost srebra tako velike oscilacije, da se vedno bolj prepričujejo interesi -rani krogi, da ta. ruda ni sposobna biti za podlago denarju. Zato smo tekom zadnjega leta mogli videti, da je Indija ra*-prodajala v velikem obsegu svoje srebro, ki je radi tega padlo za 20%, in nakupovala zlato.
Potemtakem je prav lahko mogoče, da nastane umetno poznanj kanje zlata; ako Združene države ne bodo hotele prepustiti del svojega zlata drugim narodom. To pomanjkanje zlata bi tudi znalo nekaj učinkovati na razvoj cen v bodočnosti in bo ta problem začel zanimati tudi našo javnost, kadar s« bo lira stabilizirala v gotovem razmerju napram zlatu.
Za sedaj je pa vprašanje mednarodne trgovine z zlatom vezano z vprašanjem obrestne mere v različnih državah. Ako London in New-York nočeta prepustiti zlata, se branita z zvišanjem obrestne mere. Tja, kjer se plačajo višje obresti, gre »lato. Zlato, ki se nahaja v shrambah emisijskih bank, se ne obrestuje, zato je tudi žrtvovanje za držanje velikih zlatih zalog tem večje, čim dražji je kapital, čim višja je obrestna mera. Združene države, ki imajo vsako leto ogromne vsote kapitalov na razpolago za izvoa, imajo interes, da je obrestna mera v inozemstvu čim višja, da tako bolje plasirajo svoje kapitale in v tem smislu bodo one lahko vedno vpiivale, dokler bodo razpolagale z monopolom zlata. Končno pa je njim tudi mnogo lažje prenesti togu bo obresti za mrtvi kapital, ki je vezan v zalogah adaia, kot drugim bolj ubogim narodom. Izguba na obrestih znaša okoli 200 milj. dolarjev letno; če se pa da kz tegu monopolnega položaja imeti v drugih ozarih večje dobičke, se izplača držati zlato.
Vsekakor se pa da že danes sklepati, di bodo pozneje, ko bo denar v Evropi splošno stabiliziran na podlagi zlate vrednosti, še vedno velike oscilacije v cenah blaga, ki bodo imele svoj vzrok ne samo v posebnih lokalnih in produkcijskih razmerah, ampak tudi v večjem ali manjšem povpraševanju po zla-tu s strani denar, zavodov. In tukaj zna postati to vprašanje zanimivo tudi za vsakega majhnega smrtnika izmed nas.
Okrožnica ministrstva za KfsnsoFaciie
glede posredovalnih, uradov za delo
RIM, 19. (Izv.) Ministrstvo za korporacije je danes razposlalo vsem prefektom in sindikalnim konfederacijaim okrodtnieo glede poslovanja posredovalnih uradov za delo (Uffici di Gollo-camento), ki bodo poslovali dokler se ne ustanovijo pariteti-čni posredovalni uradi, o katerih govori «Listina dela*. Pri nameščanju delovnih moči se mora dajati med enako močnimi delavci prednost onim, ki so vpisani v fašistovsko stranko.
Glede važnega vprašanja! na^ meščanja delovnih moči — toliko v industriji, kolikor v poljedelstvu — opozarja ministrstvo za korporacije v svoji o-krožnici, da se ne sme dopuščati nikakršna prisilna akcija, katere namen bi bil, preprečiti posameznim delodajalcem nameščanje delovnih moči samd potom že obstoječih posredovalnih uradov za delo.
REM, 19. Včeraj ob 19. sta si v palači Chigi izmenjala načel, vlade on. Mussolini in romunski poslanik v Rimu g. Lahovary ratifikacijske listine, ki se nanašajo na i t al i j ansko^ romunsko prijateljsko pogodbo, sklenjeno 16. septembra 1926.
— Francoska komunistična poslanca Cachin in Dariot sta
bila aretirana, ker se nista sama predstavila v jetnišnici, kjer morata odsedeti neko kazen.
iMhlii|ip jRfettl
CATANZABO, 19. (bcvJ) Vest o zahrbtnem napadu, ki so ga izvršili neznani tovoLaji na patruljo orožnikov pri Falemu, pri čemer sta bila dva orožnika umorjena, dočim je bil neki o-rofcniški brigadir težko ranjen, je napravila v mestu globok. vtis.
Načelnik vlade on. MussoUni je poslal prefektu v Catanzaro brzojavko, v kateri ginjen po-zdravi jaj žrtve. < Obenem prosi prefekta, naj ga zastopa pri pogrebu ter naj poleži v njegov^rr? imenu venec na obe krsti. Svečan pogreb obeh žrtev se bo vršil v Catfitazaru.
Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 15.000 lir, katera se podeli onemu, ki bo poskrbel, da pridejo zločinci v roke pravici.	_
Egptonkl kron
dni avgusta
RIM, 19. (Izv.) Prihod kralja: Fuada I. se pričakuje za prve,; dni avgusta. Egiptovski kralj bo ostal par dni v italijanski prestolnici in se bo srečal tođi s načelnikom vlade on. Mussoiini jem. Prihod kralja Fuada I. pričakujejo v rimskih političnih krogih z velikim zadoščenjem, kagti kralj Fu&d je znan kot velik prijatelj Italije in njegov obisk bo gotovo pripomogel k u-trditvi prisrčnih o&nošajev, ki obstojajo med obema držsrvama.
Rimskilist
o nameravana, pogodbi med Jn-goskrnatsko vlado in cCunard
Line*
RIM, 19. (Izv.) Povodom vesti o pogajanjih med jugoslovensko vlado in angleško paropkvvno družbo «Cunard Line*, piše tukajšnja « Tribuna«: Čez par dni bo jugo&lovenska vlada končno-veljavno sklepala o vprašanju, ki se že dolgo zavlačuje: o-pogodbi z družbo «Cunarđ Une», po kateri naj bi ta tuja družbe imela izključno pravico prevažati Izseljence iz pristanišč kraljevine SHS v obe Ameriki in obratno.
Vzrok, ki je dovedel beograjsko vlado do tega* da se je odločila za ta korak — pravi «Trt-buna» —tiči v naslednjem: Beograjska vlada skuša ustvariti Italiji na Jadranu konkurenco na podlagi manjših režijskih stroSkov in izdatnejšega podpiranja fparoplovnih družb. Jugoslovanske in balkanske izseljence sploh so že od nekdaj prevažale italijanske paroplov-ne družbe" iz Julijske Krajine. Danes se skuša z jugoslovenske strani odvzeti tem družbam ta znatni vir dohodkov. Pogoji, ki jih je od jugoslovenske vlade izposlovala «Cunard Linie», zar-gotavljajo angleški družbi pravcat monopol na Jadranu, ki gre povsem v škodo italijanskih družb, za katere so se v jugoslavenskih pristaniščih itak u-vedie Že razne omejitve.
TffOTiRSKl PRNDCt
1» Albanijo
RIM, 19. (Izv.) Tukajšnja a-gencaja «Italia d'oggl» ugotavlja, da je trgovinski promet med Trstom in Albanijo v zadnjih treh letih znatno naraste!, če-prarv se je promet v tržaiki loki v zadnjih letih nekoliko skrčil: letos na pr. za 12.955 v primeru z lanskim* letom in za 18.4 % v primeru z letom 1924.
Gospodarsko življenje v Albaniji se je pričelo lepo razvijati. O tem pričajo tudi podatki, vsebovani v statistikah, ki jih objavlja tržaška trgovinska zbornica. Glavni promet z albanskimi pristanišči se vrši seveda po morju.
Odgovor rimskega Usta
RIM, 19. (Izv.) «Gkxnale d*I-talia* ostro komentira in Izpodbija navedbe «Tempsa», vsebovane v nekih «Pismih iz Italije*, kjer podaja dopisnik, pariškega lista nepovoljno sliko o gospodarskih prilikah v naši državi. _
Hotelski računi v IfHf—lani
pIM, 19. Notranje ministrstvo je razposlalo posameznim prefektom sledečo okrožnico: «P*i mnogih hotelih in dvo-
ji prtilo T navado* da so tPlaJaM račune v francoskem aH angleškem jeziku. Radi obzira, ki smo ga dolžni svojemu jezi-ka, in spričo ugleda Italije, je treba, da se računi v ja*vi-ih lokalih izdajajo v italijanščini, če jo vsaj delom rasnme inozemski voij znan~»
V slučaju pa, da hi tujec nikakor ne aud našega jezika, se mu smejo izdajati računi v njegovem materinem jeziku, ako ga sna obrtnik. Če pa obrtnik ne obvladuje njegovega jezika in če klijent ne zna italijanščine, ^otem pa naj se izdajajo računi v jeziku, ki je obema do-znan.
Red JMoocn&ftiH
nI nftlu
BEOGRAD, 19. (Izv.) Tekom današnjega dne v Beogradu ni bilo političnih dogodkov. Središče politične situacije jo prenošeno v Skopi je.
Največje zanimanje je izzval zadnji Davkkwićev govor, tako že pričele krotiti pa Beo-govorice o sporu med vladnima skupinama. In politični krogi v smislu teh Nepotrjenih vesti že razmetriva-B o tem, kako se bo ta doadevni spor med Vel jo Vukičevtčem m Ljubo Da/vfdovičem rešil.'
Ker se minister za zunanje stvori dr. Voja Marinkovič Že dalj časa ni mogel sestati z Ve-ljo Vukičevićem radi neprestanih potovanj, je danes skorajda nenadoma odpotoval za njim v Skopi je.
Po porjoičilitv iz Leskovca Velja Vukičevič šel zunanjemu ministru Marinkoviču nasproti do Leskove a. Nato pa sta skupno potovala v S koplje. V vlaku sta se razgovarjaia kake tri ure. V Skopi ju se je nastanil dr. Ma-rinkovič v hotelu «Srpski Kralj«,» ministrski predsedrrek Vuklčevid pa se je podal k velikemu županu. Že takoj po prt-riodu v Skoplje sta oba državnika Jnadaljevaflai svoje razgovore.
Po konferenci je zunanji minister dr. Voja Marinko vid novinarjem izjavil, da so vesti, ki krožijo o odnošajih med obema vladnima strankama, povsem pretirane m da sploh ni nobene krize v vladi. Minister se je ob
18.	uri z braovlakom spet povrnil v Beograd.
Iz okolice dr. Marinkovića so še tekom .večera izšla zatrdila, da je zunanji minister sporočil načelniku vlade Velji Vukiče-viču želje demokratske zajednice in ga prosil, naj se to, kar je bilo dogovorjeno, čimprej tudi izvede.
V Skoplju je ob 18. uri ministrski predsednik Velja Vukiče-vić istotako sprejel novinarje. Pa jim je takoj dejal, da jim ne more dati nobene izjave. V ostalem pa jim je sporočil, da bo imel zvečer na shodu radi-kalske stranke v hotelu «Pre-stokmaslednik» govor, ki bo v njem odgovoril na Davidovićev govor, ki ga je imel ta, kot smo včeraj poročali, v nedeljo na konferenci demokratske stranke v Beogradu.
Zborovanje radikalske stranke v Skoplju, v hotelu «Prestolonaslednik«, se je pričelo ob
19.	uri. Kot prva sta govorila minister ver Obradović in Kost tć. ZaL njima pa je povzel besedo ministrsik predsednik Velja Vukičević, ki se je zahvalil za prijazno povabilo. Poeival je radikale, naj dne 11. septembra vsi složno gredo na volišče. Pov-daril je, da je Skopju izkazana velika čast, ker kandidira v njem sam načelnik vlade.
Dejal je: «Razpustili smo ua-rodno skupščino, ker je treba rešiti mnogo }važnih, vprašano. Ni treba, da rešuje narodna skupščina edinole politična vprašanja, temveč reševati mora tudi gospodarske probleme. Zato nam je potrebna močna in velika večina. In nadejam se, da bodeta to večino dobili oni dve politični skupini, ki sestavljata današnjo vlado.»
pristaš glavnega odbora radikalske stranke oednomsa pafi-čevcev, in ministrski jpredsed-nik Velja Vukičević.
SARAJBVO, 19. (Izv.) Sinoči je Idi dosežen spesrasaim med zemljoradniki in samostojnimi demokrati za volilna okrožja v Sarajevu, Travniku in M oltarju. V Sarajevu bo nosilec liste zemljordnik Rista Gjokić. Najmočnejši okraj pa dobijo v Sarajevu samostojni demokrati. Nosilec liste v travniškem volilnem okrožju bo gimnazijski ravnatelj Milan Čupović.
mu Boris
Slavili
BEOGRAD. 19. (Izv.) Organi-zacija demokratske zajednice v Banjaluki je načelniku zajednice Ljubi Davidovvću ponudil^ mesto nosilca lista v banjalu-fikem volilnem okrožju. Radikali imajo tam dve listi, katerih nosilca sta Marko Trifković,
bo obiskal Beograd, Bnkareši in Atena
SOFIJA, 19. <IzvC> Kakor doznava med poučenimi krogi, bo bolgarski kralj Boris v najkrajšem času odpotovad v inozemstvo. Ob tej priliki bo najprej posetil Beograd, nato pe. še Bukarešt in Atene. V diplolat-skih krogih so mnenja, da. ima potovanje bolgarskega vladarja izrazit političen značaj ter da je v zvezi s sklenitvijo prijateljskih pogodb z vsemi balkanskimi državami. In obenem pripisujejo (Upiomatični krogi naravno temu potovanju veliko važnost. _
Po krotroni dneh
v avstrijski rapobtfkl
BERLIN, 19. Ko so se avstrijska vlada in socialistični voditelji včeraj ob 18. uri ponovno sestali, so dovediat njihova pogajanja do zaključka, da se u-kine generalna stavka tudi uradno s strani socialističnr stranke. In izgleda, da je Sei-pei končno izvojeval zmago kajti socialisti so svoj sklep ute meljili skoro na malenkosten način: da se omogoči sklicanje parlamenta. Sicer pa je Seipel stavil prekinitev stavke tudi za predpogoj za nadaljnja poga janja. Socialisti so stavili avstrijski vladi sicer ultimatum v katerem so zahtevali demisije Seipla in dunajskega policijskega ravnatelja Schoberja ter končno, da preneha policija biti državna ustanova in naj preide v roke dunajske občine. Toda dr. Seipel bo ostal menda nepopustljiv in Še glede Schober-jeve ostavke se bo težko odločil.
Značilno je, da je tirolska vlada analogno dunajskemu «Schu£zjbundu»' mob&Jteifela «Heimatwehr», toda z namenom, da prepreči vsakršno ak cijo «Schutzbunda»> na Tirolskem. In res so zasedle čete tirolske vlade vse poštarje m mesta na Tirolskem Prilično ena^ ko so se razvijali dogodki na Šta jerskem, le da je tu »Heimat-wehr» in policija aktivno nastopila proti «Schutzbundu» in so celo eni njegovi skupkii odvzeli 600 pušk. Vendar pa se je vse to dogajalo v popolnem miru in brez incidentov.
Kakor da bi se hotelo napraviti svečan konec dunajski revolti so dunajske oblasti, ki se nahajajo v socialističnih rekah napovedale za danes demonstrativen pokop onih 87 žrtev (in več), ki so jih zahtevali žalostni dogodki. Svečanosti se bodo pričele ob 14. uri in bodo trupla prepeljana na centralno pokopališče in na posebnem prostoru pokopana.
Dr. Seipel je označil novinarjem poslednje dogodke kot naj-žalostnejše in najbolj krvave od leta 1848. dalje. Vendar pa upa kljub silni materialni in moralni škodi, da bo dobra volja premagala tudi te težkoče.
Včeraj zvečer so po nekaj dnevih zopet izšli nekateri časopisi. Njih oblika in vsebina je seveda posvečena revolti, o kateri sodijo, da je povzročila le na justični palači preko 50 milijonov šilingov škode. In le steška verujejo, da bo mogla vlada docela eakriti vse vidne znake zadnjih dni, v kolikor so jih ti zadali zunanjosti dunajskega mesta. Sicer pa bo onih 500 invalidov dovolj viden znak dunajskega puča.
Pomlrlenle no Dnnolu
Vtis v rimskih listih
RIM, 19: (Izv.) «Gioruale d'I-talia* in mnogi drugi listi izražajo svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da se je na Dunaju v razmeroma kratkem času vzpostavil red.
"Tribuna* pravi, da dunajski dogodki jasno dokazujejo, kaka je s skromno policijsko odredbo mogoče potlačiti upore.
RfičgleiTšporazBm
dosežen na konferenci za oma* jitev pomorskoga oboroževanja
ŽENEVA, 19. (Izv.) Iz mero-daj nega vira doznavamo, da je bfl na ženevski konferenci za omejitev pomorskega oboroževanja dosežen med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko načelen sporazum. Na podlagi tega sporazuma se je za Združene države in za Anglijo določila kvota 500.000 ton glede kri-žarfc in ■ rušilcev torpedovk, in sicer za vsako izmed obeh držav. Za Japonsko pa se je določila kvota 325.000 ton.
V merodajnih krogih pojasnjujejo, da se bodo morale vse tri države sporazumeti glede toneiaže drugih vrst vojnih ladij. Šele tedaj bo dosežen konč-rtaveijavni sporazum in bo mogoče govoriti o uspehu ženevske pomorske konference.
Drzen atentat
na ameriškega konzula v Puerto Mežico
LONDON, 19. «Timesu» poročajo iz New Yorka, la sta dva moža, ki sta se tekom noči skrila v konzulatu, težka ranila VViHiama Champana, ameriškega konzula v Puerto Mexico. Angleški ponkonzul, ki je pre-iskal vso zadevo, je javil ameriškemu poslaništvu v Mexiku, da se gre najbrž za poskusen umor, ker oba neznanca nista vzela v konzulatu nobene stvari ■'n torej oči vidno nista imela namena oropaiti konzula.
Bombni atentat ur. ameriški konzulat v Nfzzi
NIZZA, 19. V poslednji noči je bila vržena v poslepje, v katerem se nahaja ameriški konzulat, bomba. Bomba je eksplodirala, a ni po^ro^ila občut-nejše §bode. Policija zasleduje krivca. _
Strela ubila Sest glav goveje
živine v gornjem Paadiiju
BOZEN, 19. Tekom poslednje noči je divjala v gornjem Po-adižju nevihta. V San Pietro di Gardena je udarila strela v neki hlev in ubila tri krave in tri vole.
—	Anglija in Japonska sta
se V glavnem že sporazumeli glede omejitve pomorskega oboroževanja. S tem sta baje hoteli spraviti v škripce Ameriko, ki še zmerom vztraja pri svojih prvotnih predlogih.
—	Prekooceanski letalec Byrd
je s svojimi tovariši prispel v New York, kjer so ga slovesno sprejeli.
—	V Nikara^ui se še zmerom nadaljujejo bc.ji med liberalci in konservativci, katere podpirajo Združene drŽave. Tekom zadnjih spopadov je bilo ubitih kakih 300 oseb.
Drobne vesti
Koliko časa so vladali posamezni
papeži?
Zgodovina nas uči, da je prvi papež sv. Peter vladal 25 let. Med njegovimi nasledniki več stoletij ni nihče dosegel te dobe. Zato se je pričelo misliti in govoriti, da noben papež ne bo vladal več toliko časa kot je vladal sv. Peter. Zato so novoizvoljenemu papežu napovedovali: Annos Petri non videbis (Ne boš videl Petrovih let). Vendar pa je prišel tudr papež, ki ga je prekosil. In sicer je bil prvi izmed takih Pij IX., ki jo vladal od 16. junija 184t». do 7. februarja 1878., torej nad 31 let. Ta je vladal najdalje izmed papežev. Tudi njegov naslednik Leon XIII. je krmaril katoliško Cerkev nad 25 let, in sicer od 20. februarja 1878 <io 20. julija 1903. Poleg teh dveh je vladalo nad 20 let le 8 papežev, in sicer Leon I., Hadrijan I., Leon III., Aleksander III., Urban VIII., Klemen XI., Pij VI. in Pij VII. Med ostalimi papeži so vladali nekateri le nekaj mesecev ali celo samo nekaj dni. V novem veku so vla-daji manj kot en mesec: Pij III. 26 dni, Marcel II. 21 dni, Urban VII. 12 dni in Leon XI. 26 dni. Urban VII. se je uprl pred kronanjem.
a
•EDINOST*
V Trstu, duciO. julija 1927.
DNEVNE VESTI
Seja na tukeisnji prefekturi glede cen
Sinoči se je vršila na prefekturi seja, katere so se udeležili na poriv prefekta poteštat gr. uff. Arcb, kvestor kom. de Martino, predsednik trgovske federacije, predsednik društva italijanskih hotelirjev in tajnik federacije javnih lokalov. Predmet razprav je tvorilo vprašanje nadaljnega znižanja cen sob po hotelih in jedač in pijač po javnih lokalih.
Zastopnik trgovske federacije je sporočil, da ne bo vršii v četrtek res tanek zastopnikov raznih kate-goiij, na katerem se bo sklepalo o na daljnem znižanju cen. Pretres teh vprašanj na sinoćnjem sestanku da bo znatno olajšal naljgo federacije. Enoglasno je biio nato sk len jene:
a; Znižanje cen soba*i po hotelih se spravi na 20%. Vsak hotel bo moral spremeniti označbo cene na cenovnikih ter jih dati potrditi kvesturi. Tudi vsakemu gostu bodo morali izročiti tak cenovnik.
b)	trgovska federacija bo izvršila novo razdelitev javnih lokalov ter bo določila za vsako kategorijo različno merilo znižanja. Na prihodnji seji se bo poskrbelo, da se sedanje cene znižajo po možnosti za novih 10% tako da bo znašalo znižanje 20% v primeri z majem. Krčmarji bodo morali izložiti na ogled občinstvu cenovnik pijač in najnavadnejših jedač.
c)	poskrbeti se ima, da znižajo cene tudi bari, kavarne itd., in sicer ne samo kavi, temveč tudi kapucinom, beli kavi, sladoledu, pijačam, posebno nealkoholičnim i. t. d.
č) poštenje zahteva, da se spremenijo tudi cene po slaščičarnah, ker se porabi mnogo slaščic, posebno tudi v revnejših delih mesta.
Trgovska federacija bo poostrila evoje posebno nadzorovanje ter bo na-znanila oblastvu vse slučaje kršitve norem, ki se določijo, tako da zadenejo prestopnike zakonite kami in sindikalni ukrepi.
+ UČITELJ IVAN CAHARIJA.
Iz Križa nam pišejo:
Tiho, skoraj pretiho je šel od nas, kot da živa duša ne bi vedela zanj. Pa smo ga vendar ljubili. Ljubili smo ga, ko je sedel med kmeti in delavci in med kriškimi ribiči ob žlahtni kaplji in je bil dobre volje. Ljubili smo ga, ko nam je utiral pot do izobrazbe in kulture. Hvaležni smo mu bili, ko je s strogo besedo, a dobroto v očeh vzgajal in učil našo deco. Pa je šel, sam in ni zapustil ne žene, ne sina, samo nas in svojo šolsko deco in svoje ribiče, ki jih je tako ljubil.
V soboto je bil pogreb. Mnogo nas je bilo pogrebcev, saj je bil vsem znan in ga ni bilo, kateremu bi se bil kdaj zameril. Križani so mu poklonili venec in svojo pesem. Oba zbora, kriški in nabrežinski sta zapela ob grobu v slovo. Cerkvene obrede je opravil kriški g. Župnik.
Naš Nini počiva. V domači, kraški grudi, ki jo je tako ljubil in oboževal, počiva. Mi pa, ki smo ostali za njim, obranimo nanj1 blag in hvaležen spomin!
ZAKON O SPREJEMANJU JAVNIH SLUŽB V INOZEMSTVU S STKANI ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV.
Uradni list «Gazzetta Ufficiale« od 16. t. m. je objavil zakon od 16. junija 1927, št. 1170, ki vsebuje norme glede stopanja italijanskih državljanov v javne službe drugih držav. Vsak italijanski državljan, ki namerava sprejeti kakršnokoli mesto v službi druge države, bo moral to naznaniti ministrstvu za zunanje stvari v Rimu, katero lahko dovoli sprejem službe ali pa pozove prizadetega, naj je ne sprejeme. V jutrišnji številki objavimo celotno vsebino novega zakona.
OMILITEV POSTAVE O OBVEZNOSTI GNOJNIH JAM.
13. avgusta 1926. je izšel kr. odlok ki je vpeljal obveznost pravilno zgrajenih gnojnih jam. Kasneje je bil rok za zgraditev gnojnih jam podaljšan.
Kot vsi kr. odloki je prišel tudi ta odlok pred obe zbornici v pretres in končno odobritev. Zbornici sta odlok odobrili z gotovimi spremembami. Te dni je izšla končno v uradnem listu spremenjana, koi č-no veljavna postava o obveznosti gnojnih jam.
Predvsem ne velja več tako kratek rok zgradbo gnoinih .jam. Vsak prefekt bo zaslišal kmetijske urade v svoji pokrajini ter bo na podlagi teh mnenj izdal odlok, ki bo določal, kako velike bodo morale biti gnojne jame z ozirom na število živine v hlevu, upoštevaje pri tem razne krajevne značilnosti zemljišč, bivanja živine v hlevu L t. d.
šele po preteku treh let po objavi takega prefektovega odloka bo potekel rok za zgraditev gnojnih jam. Predno bo izšel prefektov odlok, bo preteklo par mesecev, tako da imamo več kot tri leta časa za zgraditev pravilno narejenih gnojnih jam.
Kjer je zemljiiče za gnojno jamo nepropustno, tako da ne more skozi njega pronicati voda, tam. ni treba gnojnih jam obzidati.
Gnojnih jam ne potrebujejo stanovi za Živino na planinah in pašnikih.
Tudi globa onim posestnikom, ki po preteku treh ali po objavi prefektovega odloka ne zgradč gnojnih jam je znižana na 200—600 lir.
Za hleve, ležeče med hišami bodo občine sestavile posebne pravilnike za pravilno hranitev gnoja. Odpadejo oni skupni prvotno zamišljeni občinski gnojniki.
Kr. odlok spremenjen v postavo prinaša torej sledeče olajševalne izpremembe:
1.	Podaljšanje zgradilvenega roka na preko tri leta (asa.
2.	Vsaka pokrajina bo na sto) način zgradila gnojne jame In odpadejo predpisi o razsežnosti gnojnih jam, enaki za celo državo.
3.	V nepropustnem zemljišča nf treba gnojnih jam obzidavatL
4.	Stanovi na planinah niso prisiljeni držati gnojne jame.
5.	Globe so znizane.
6.	Odpravljene so skupne občinske gnojne jame.
Šentjakobska «čitalnica» javlja vsem svojim članom in prijateljem tuzno vesl, da je preminul naš ustanovni in dolgoletni član Mihael Kreševič, ki se je smrtno ponesrečil na delu.
Člani so naprošeni, da se udeležijo pogreba ter s tem izkažejo poslednjo čast tej plemeniti žrtvi dela.
Težko prizadeti družini Kreševič pa izražamo naše živo sožalje ob težki izgubi. — Tajnik.
v mestni bolnišnici, nato je bil prepuščen domaČi negi.
Porotne ofrivnove
Iz tržaškega žnrfMa
Nezgoda pri delu.
Ko je 42-1 etni mehanik Jernej Cavanna, stanujoč v ulici Torre Bianca Št. 19, včeraj popoldne delal v pod pa lubju motorne ladje «Esquilino», ki jo popravljajo v Lloydovi ladjedelnici, mu je zdajci priletel na hrbet prazen sod, ki je zdrknil z rok delavcem, zaposlenim na krovu; zadel ga je tako hudo, da je nesrečni delavec zado-bil veliko rano na levem boku in notranje poškodbe. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — če ne nastopijo kake komplikacije — najmanj kakih 15 dni.
Padla s hruška.
32-letna Marija Seražin, bivajoča v Kazijah pri Sežani, je preteklo nedeljo popoldne pobirala sadje s hruške na domačem vrtu. Pri tem opravilu je Seražinova stopila na trhlo vejo, ki se je zlomila pod njeno težo, radi česar je ženska padla z drevesa ter se pri tem hudo udarila v prsa. Ker je menila, da ne bo hudega, je Seražinova ostala v domači oskrbi; toda ker bolečine niso odnehale, se je dala včeraj prepeljati v tukajšnjo bolnišnico, kjer so. jo sprejeli v kirurgični oddelek.
Reva ima najbrž poškodovan prsni koš.
Po enajstih letllu
«Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito», pravi neki ljudski pregovor, katerega bridko resničnost je izkusil te dni 40-letni težak Fer-ruccio Voratto, stanujoč v ulici Maiolica št. 7.
Približno pred enajstimi leti, in sicer dne 2. avgusta 1916, je Voratto, ki je tedaj še hodil po krivih potih, izvršil v okolici Padove krvav zločin. Neke viharne noči je v družbi nekaterih pajdašev napadel na samotni poljski poti nekega kmeta, Atilija Guerra po imenu, ter ga oropal. K«* se je ubogi kme-tič skušal braniti, so ga lopovi nevarno raniH s štirimi streli iz revolverja in ga pustili napol mrtvega na cesti, kjer so ga pozneje našli ljudje, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Siromak je dolgo visel med življenjem in smrtjo, toda naposled je vendarle okreval.
Voratto, ki je bil tedaj od vseh napadalcev Guerra edini spoznan, je po zločinu zbežal iz Padove, svojega rojstnega kraja, ter se takd odtegnil roki pravice. Ker se v starih pokrajinah ni Čutil dovolj var-n | a, si je po vojni poiskal zavetja v našem mestu Tu je pričel novo življenje; začel si je služiti vsakdanji kruh s poštenim delom in si sčasoma s pomočjo neke ženske, v katero se je bil zaljubil, ustvaril lastni dom. Od tedaj je preteklo mnogo let in Voratto je gotovo že pozabil svojo medlo preteklost. Toda ni je pa pozabila policija, ki je te dni zvedela, da je Voratto nadel varno zavetje v našem mestu. Predvčerajšnjim zjutraj zarana, ko je mož še sladko spal, sta ga pri&la prebudit dva policijska organa ter mu pomolila pred nos aretacijski nalog, izdan od sodišča ▼ Padovi radi prej omenjenega zločina. Hočeš, nočeš — Voratto je moral vstati iz postelje ter slediti agentoma na kvesturo, kjer so ga zaslišali. Nato je mož Se isti dan odpotoval v spremstvu dveh orožnikov ▼ Padovo, kjer bo moral delati pokoro za svoj stari greh.
Nezgoda z revolverjem.
20-letni Vincenc Bacich, stanujoč v ulici Istituto št. 34, je včeraj zjutraj snažil doma revolver, pa je pri tem ravnal z njim tako neprevidno, da je sprožil strel ki ga k sreči le lahko ranil na deeni roki. Mladenič je dobil prvo pomoč
Obravnava proti aika Cattarazza. - Temelji obtožnice papaftčajo. - Zadnje priče. -Obravnava zopet prenesena.
Obravnava proti Zajcu in tovarišem, ki napolnjuje sodno dvorano navzlic neznosni vročini do zadnjega kotička, je prenešena. Državni pravclnik bo imel zelo težko delo — moral bo predelati celo obtožnico. Priče — niti obtežilne — mu niso prinesle nikakega pravega materijala — vrhu tega gazijo tako neokusno po lastnih izpovedih pri preiskovalnem sodniku, da postaja cav. Dessy nervozen. Kričeča protislovja prič vplivajo mogočno na porotnike. Človek ne ve kaj misliti. Z ene strani vznemirja brambo dejstvo, da je bila v soboto, zvečer od dveh neznank hudo pretepena ena priča radi pričanja proti Mrkoti, z druge sloni priča-nje preveč na fantaziji, ki ne more biti državnemu pravdniku podlaga za morebitne zahteve po razsodbi.
Zaslišanje zadnjih prič včeraj ni prineslo nič norega. Cela obravnava je naperjena proti naznačenim alibijem obtožencev, a ni doslej zamogla pobiti njih trdtev.
PričaAlferij Salzinger, mehanik, pove, da ie vrr1---*	v
veži hiše št. 4 v ulici Conti, kjer ima delavnico	^ajc, biat
obtoženca Zajca. Spominja se, da je na dan zločina bil celo jutro tam. V delavnici je bil tudi obtoženec. Ne spominja se, ali se je obtoženec za čas odstranil, ve pa, d d sta skupaj opoldne čitala v «Picco-lo della Sera» vest o umoru stražnika Cattaruzza.
Predsednik: Preiskovali nemu sodniku ste dejali, da se ne spominjate točno, da ste bili usodnega dne v čevljarnici. Rekli ste celo, da je izključeno, da ste bili tam od 9. do 10. ure.
Priča: To ni res. Govoril sem, vedno kakor danes.
FrančiSka Bencich stanuje v hiši št. 4 v ulici Conti. Pravi, da je videla večkrat obtoženca Zajca, ki je pomagal bratu pri delu. Ne more pa trditi, da ga je videla dne 31. decembra ob določeni uri, ker se ne spominja. Isto pove priča Fr&n-CSka Zora.
Se več prič je bilo poklicanih od Zajca, toda ta človek ima tudi smolo, kajti nobena teb prič se ne spominja, da M ga bila videla baŠ 31. decembra ob 9. uri.
Le priča. Anna Crisman pravi, da ji je dne 31. decembra zjutraj obtoženec Zaje voščil srečen zaključek starega leta in to v delavnici njegovega brata.
Priča Andrej Pellls je baje slišala stražnika JUanelli, ko je ta dejal, da je v pogovoru med stražnikoma Paohizzi in Albert ini slišal besede, da bi bilo dobro «ud&-riti». Na obravnavi priča popravi svoje izjave v toliko, da sta Pao-luzzi in Albertini prišla k njemu v prosto luko, da jima preskrbi delo. On ni mogel ugotoviti njihovi želji in takrat sta stražnika izgovorila te besede. Ni pa mogoče reči, kaj sta stražnika pri tem -mislila.
Predsednik: Toda vi ste preje trdili, da se te besede nanašajo na umor.
Priča: dtal sem stvar v listih in sem to sklepal po tem.
Državni pravdnik: Albertini je obtoženec baš radi va$e izjave. Ne delajte sedaj neumnosti.
Priča: Ni moja krivda. Jaz sem mislil tako.
Antonija Zadro, v katere stanovanju je prenočevala Roža'lija Zac-carijte s svojim ljubimcem, pričo Brunom Rossettijem, pravi, da je na večer po zločinu Bruno Roesetti bil skrajno razburjen in govoril p nekem samokresu, ki ga je kve-stura zasegla Tereziji Goat, ljubimki Magrinija. Govoril je tudi O Taučerju in Stovinskyu.
Predsednik: Vi ste dejali preiskovalnemu sodniku, da je Terezija Goat zamislila ta rop.
Priča: To ni res. Tega nisem mogla reči!	_
Kaznjenec Anton Baba teb je pred časom izjavil, da je dobil nalog, da opozori Rossettija in Tav-čerja, naj izgineta iz Trsta. Toda tega priča ne govori več. Pravi, da jo je do tega dovedla priča Lord-sehneider.
Toda priča Lordschneider zanika odločno.
Kakor razvidno, obravnava nikakor ni še godna za zaključek.
To je dovedlo skupno z raznimi incidenti, izzvanimi od brambe — do prenosa obravnave — in to že tretjič.
S tem je poletno zasedanje tržaške porote zaključeno.
TELESNA VZGOJA
SPORT
KUPO
ĐOBOdO
MORJE
Primorje . Prosveta M (M 1*1, M,
Po ljuti borbi, ki je trajala od 17.30 pa do 8. ure se je posrečilo S. K. «Primorju« premagati Presveto.
Nastane nehote mnenje, da so tržaške čete v zastoju, da jih podeželsko cPrknorje» obvladuje. JeH to mogoče le začasna kriza, ali pa je cPrimorje» na višji stopnji igralske zmožnosti?
Tehnik - kritik, ki ga nlkck nepred vide van slučaj ne sme spra-
viti iz tira, bi dal sledeči odgovor: «Obzor» je podlegel prepričanju, da se nima bati «Primorja». Ko je spoznal pa, da je «Primorje» zmožna in nevarna četa, je bilo že prepozno, Polastila se je igralcev »Obzora« nervoznost, ki je nasprotniku le prav prišla.
•Prosveta pa je podlegla vsled edine resne napake: Spremenila je svojo že poznano tehnično nizko igro, v sistem igranja « Primar j a-6ev», kar je bilo za poslednje le ugodno. Visoke, močne in hitre postave, so z visoko igro popolnoma obvladovale male in fizično šibkejše igralce «Prosvete». V par tre* nutkih, ko je uporabila belo-mo-dra četa tehnično igro, je zmešala četo «Primorja»y tako da je le v lastno škodo trmoglavo vztrajala v visoki igri. «Prosveta no bo s tako igro nikdar nič opravila. Mesto da bi vsilila, kot je to vedno delala, svojo mirno tehnično igro nasprotniku, je v nedeljo radi nerazumljivih vzrokov spremenila taktiko.
«Primorje» je bilo v nedeljo krasno razpoloženo. Toliko brzine in umetnosti smo bili vajeni gledati le pri «cAdriji». Sploh bom primerjal četo «Primorje» s četo <cAdrije». Poslednja je imela sicer nekatere igralce višje kategorije, ali koncem konca, je igra obeh čet slična.
Sicer bi tu na tem mestu opozarjal na dejstvo, da ne sme iz zmagonosnega izida tekme še računati, da bo v prihodnje brez drugega obvladovala tržaške čete. «Primorje» naj premisli, da sta «Obzor» in «Prosveta» igrala v skrčenih formacijah, t. j. z gotovim številom rezerv. Prosveti je na primer manjkala glavna raprezen-tanca napadalcev v triju: Fabjan, Ki auta, Cek, ki so dosedaj tvorili opasne strelce v četi «Prosvete».
Sploh je napadalna vrsta «Pro-svete» bila povsem pomanjkljiva v strelu v vrata. Najboljši del čete je tvorila halfova linija s KuferSi-nom na čelu.
«Primorje» ima krasnega vratarja, ki je ubranil številne težke situacije. Bramba je bila sigurna. Napadalna vrsta hitra in je imela lep strel v vrata.
Pred pričetkom tekme je zastopnik «Na8ega Glasa« v kratkih besedah orisal pomen kupe. Priporočal je kavalirstvo v tekmi in plemenitost napram nasprotnim igralcem.
Žogo brcne v prvo «Primorje» Prosveta se je pa takoj polasti in pričenja z lepo izvajano napadalno taktiko. In res ne mine preveliko časa, ko zažvižga sodnik kazenski strel. Gergolet zabije neubranljiv goal.
To pa «Prrmorja» ne ustraši. Od tu naprej pričenja močen pritisk «Primorjašev», kateri vsilijo «Pro-sveti» svojo igro. Prvi polučas mf-ne brez posebnih dogodkov.
V drugem polučasu pričenja «Primorje» še nevarnejše s pritiskom. Bramba Prosvete dela na vso moč. Nesigurnost Kosovela v vratih «Prosvete» ustvari pred vrati <Prosvete» nevarne faze.
Napad <cProsvete» se zopet polasti žoge in nevarno ogroža «Primorje". Ali vse zaman. Pravega strela v vrata le noče biti.
Moment napetosti. «Primorje» ubeži s hitro igro halfovi črti »Prosvete*. Publika «Primorja» glasno vzpodbuja lastne igralce. Podžga-ni od upanja do izenačbe, se vržejo igralci «Primorja» v besen in srdit napad. Pečnik ubeži in glasen vzklik Prosečanov, ki so vso fazo spremljali z glasnim vzklika-njem, naznanja, da je našla žoga pot v mrežo Prosvete.
Konec tekme najde obe četi z rezultatom 1-1.
Ne bom opisoval naknadnih časov. Prvi naknadni čas mine brez rezultata. V drugem polučasu pa zabije Pečnik, vsled usodepolne napake brambe «Prosvete», drugi in s tem tudi zmagovalni goal za Primorje.
Prosveta skuša zaman izenačiti. Geti zmagovalki je bila izročena kupa »Našega Glasa» na igrišču med gromovitim ploskanjem občinstva.	>v
Sodnik g. Kravos je iznenadil s svojim sigurnim nastopom. ReČf moramo, da je popolnoma obvladoval položaj na igrišču.
Vedenje čet eksemplarno. Publika živa, ali dostojna.
«Primorje» pa je dokazalo, kaj
Potrti neizmeire žalosti nazi an;amo vsem sorcdi ttom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni
MIHAEL KRESEUlt
v pondeljek, 18. t. m., ob 1. uri popoldne, nenadoma preminul.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, 20. t. rr., ob 4.15 pop. iz mrtvašnice mestne bolnice v cerkev pri Sv. Jakobu in od Jam na pokopališče k Sv. Ani.	trst, julija 1927.
Josipina, soproga. Ivtn, polbrat. Josipina, Antonija (ods. tni), sestri. Jo-ko, sin, Marija, Hermeneg Ida, Ana, Zora in Emilije, hčere. Emil Lukač, Janko Pestotnik, Rudolf Primožič, zetje. Danila, Zdenkn, Dunja, Boris, Jelena in Ksenija, vruci, in ostali sorodniki. (£54)
-------------———
DeSavsko-kotistimno dfastve prž Sv.
Jakobu v Trst« naznanja vsem ciruštvenikom tužno vest, da je
reievsc
ustanovni in dolgoletni tlan, večželn! odbornik in
nadzornik D. K. D. v pondeljek nenadoma preminul.
Pogreb se vrši danes ob 16.15 iz mesLne bolnišnice.
(855)	ODBOR.

zna lahko doseči podeželsko društvo, če se resno loti dela.
R. F.
Vesti zJSoriškega
Goriške mestne vesti
Ezvozui trg.
Prvotni razumljivi dezorijenti-ranosti in zastoju na goriškem izvoznem trgu radi dunajskih dogodkov je sledila že takoj ureditev in normalizacija navadnega poslovanja in izvoza.
Dijaške podpore.
Upravni svet zveze trgovcev s sedežem v Rimu, via Gregoriana 12, je v srvrho izobrazbe vojnih sirot razpisal 100 dijaških podpor, katerih so deležne le one vojne sirote obeh spolov, ki se nahajajo v slabih gmotnih razmerah in katere iint h namer posvetiti se s V Je 21 m študijam: poljedelstva gozdarstva, r.icarptva ter on1, ki bi obiskovali realko, meščansko šolo, trgovsko, obrtno, mornarsko, lepih znanosti, politehniko, inženerijo. In sicer studije naj bi vršili v Italiji. Na one, ki bi študirali druge stroke, se ne bo oziralo. Rok za vlaganje prošenj je določen do 31. avgusta 1927.
Ce kdo želi natančnejših pojasnil, naj se obrne na «Segreteria del C omi tato Provinciale per gli orfani di guerra» v Gorici (Prefektura).
Gradnja električne železnice iz Gorice v št Peter
Gradi se cestna železnica iz Gorice v St. Peter. Ta stranska linija se odcepi od glavne pri kavarni Garibaldi. Delo bo v nekaj tednih končano, tekom enega meseca se bo na nji že lahko vršil promet.
BORZNA POROČILA
Trst, 19. julija 1927.
Amsterdam 732—742, Belgija 253.50-258.50, Francija 71.85-72.35, London 89.22K-89.52M, New York 18.33-18.43, Španija 309- 319, Švica 352.25-357.25, Atene 24.25-24.75,
Berlin 432-442, Bukarešt 10.80-11.30 Praga 54.22^-54.72^, Madžarska 315.75-325.75, Dunaj 253.75-2t»3.75, Zagreb 32.15-32.05.
Uradna cena zlata (18. 7.x L 355.50: vojnoodškodninske obveznice t:2.25.
■^DAtJUJEJO v
ZNIZAHIH C
aassEsaiB
21. t
Btmm-scHOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-953
■»■IfflA De Jong*s holandski, zasluži AMVAV prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti.	870
|fB||£ najbojše vrste. Soc. Litfure-AvHj Lombarda L 5. Agencija Trst. Piazza Scorcola 3, tel. 32-37. Iščejo se založniki za Postojno, Bistrico, Buzet, Sv. Lucijo, Bovec in Cerkno.	881
14-15 LETNA deklica se »prejme za mlekarno. Naslov pri tržaškem upravništvu.
963
se bo zopet odprl
v Via S. Frantesco št. 17
(nasoroti „Edinosti")
BUFFET ex Vidali.
Točila se bodo istrska in vipavska vina ter Dreherjevo pivo. Mrzla jedila vedno na razpolago.
Toplo se priporoča £5; Josip Po vil, lastnik.
N& OBROKE.
l7gofovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah.
Via Roma šl 3. tretje nadriron1
KROJAŠKI pomočnik, boljša moč. išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri- j tržaškem upravništvu.	964
Veliko izbero dobite v zlatarni
POVH ALBERT
L Via r.azzini 46 — Trst J-
^.............~JB
PODLISTEK
FRANCE BEVK:
(39)
laket io mm lin
«Saj ni treba,® je odgovarjala. «Že grem!»
«Daj te mi roko!» je ponovil žive je.
Ni se Teč branila, Dala mu je roko, da se je lihim ulovila, kadar je stopila v praznino kotanje ali Se je zadela noga ob kamen.
<Ju neprestano govorim,* je dejal Adolf čez nekaj časa, ki se mu je zdelo, da mu je zmanjkalo brezpomembnih besed in mora obrniti pogovor Vam drugam. «Povej te vi meni ka<j.»
«Saj ne vem nič,» se je branila Micka.
cNič... Kako, da jaz govorim toliko?«
«Vi ste bili po svetu... mnogo ste videli, mnogo ste doživeli..
«Bil sem,» je dejal Adolf, ki mu je laskala ta beseda. «Videl sem Trst* Benetke, Dunaj in Prago. Videl sem še mnogo drugega...«
Mpoflreckoval je o lepoti tujih zemelj, mest, palač, cerkvd in ljudi. Vmešavail je med pripo-vedo^M^je svoje dogodivščine, ki so bile malen-
kostne za človeka, ki je šel kdaj po svetu, bile ogromne za tega, ki ni nikoli videl sveta; občudovanje je rastlo v Mickinih očeh.
Nehote, nagonsko ga je vprašala: «Videli ste tudi mnogo lepili žensk...»
Adolf je čutil, da jih mora zatajiti, in zatajil jih je. «Ženske me niso zanimale,» je dejaJ, da je povečal izraz občudovanja in spoštovanja v očeh mlade žene.
Pot je bila utrudljiva; ob nji je ležal kup drobnih bukovih veja, zloženih v ogromno ]K>-steljo; Adolf se je ustavil in prosil, da sedeta.
Micka se je branila.
«Samo za trenutek,» je dejal. «Jaz sem truden.«
Micka je ubogala. Sedla je na mehko dražje, daleč proč od njega. Adolf se jc pomaknil k nji in pristavil: «Mraz naimaj bo,» dasi je noč postala mehka in se nebo pričele oblačiti od juga.
Adolf je sedel /, dvignjenim kolenom, ki ga je objel z rokami in za^rl pripovedovali s pogledom v zvezde in v oblake, kakor dR jim pripoveduje in ž njih bere.
Pravil je o svojih vožnjah, o prepirih s svojimi gospodarji — Micki se je zdelo vse veliko, vse veličastno... Pravzaprav ni slišala njegovih besed, ne vsebine, ki jo je sproti pozabljala. Slišala je saano njegov glas, kakor daljno godbo.