Poštnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova Sßoua Cena 1 Din. Kedakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 35. Celje, petek 1. maja 1931. Leto XIII. Delovanje Savinjske podružnice SPD v Celju Savinjska podružnica je štela lani 080 rednih in 66 ustanovnih članov. Naprain letu 1929. znaša padec števi- la 63 članov. Padec je povzročilo dejstvo, da je prometno ministrstvo lani ukinilo že dovoljeno 3-kratno polovično vožnjo. Za pobiranje Cla- narine izven Celja jc imela podruž- nica zaupnike v krajih Žalec (Pilih), Vransko (Oset ml.), Mozirje (Šuster), Ljubno (Druškovič), Luče (Kosrnač). Solčava (A- Herle). Delovanje podružniec je bilo nad vse živahno. Odbor je imel 22 rednih sej, na katcrih so se obravnavale te- koče in poslovne zadeve, in še mno- go drugih sej. V seji dnc 11. februar- ja 1930. je odbor sklenil, da nastavi za pisarniško delo moško nioč in da si najame za to potreben lokal. V svrho štednje je bilo sklenjeno, da se nastavitev pisarniškc moči odloži. Opravilni zapisnik izkazuje samo 365 poslovnih številk, ker so proSnje in okrožnice vpisane pod eno številko. Pošta, katero je opravljal požrtvoval- ni in neumorni načelnik g. svetnik Tiller, pa nima svojega zapisnika. Vso korespondenco glede nove stav- be v Logarski dolini je opravljal sam in bi število' njegovih dopisov gotovo presegalo tajniški zapisnik. Kmetska posojilnica je dala na razpolago so- bo, kamor se je prenesla društvena omara. Tajniški posli so se opravljali v njenem poslovnem lokalu; podruž- nica ima na ulično stran izložbcno okno, kamor se izvešajo obvestila, slike in plakati. Ker postaja poslova- nje podružnice vsak dan obžirnejše, bo treba nastaviti društvenega go- spodarja, ki bo opravljal pisarniške posle, skrbel za nabavo vseh potreb- ščin sta posamezne koče in še druge stvari. Podružnica ima v oskrbi naslednje koče: Celjsko kočo, dve koči na Mo- zirski planini, Kocbekov dom na Ko- rošici, Piskernikovo in Tillerjevo ko- co v Logarski dolini ter Frischaufov dom na Okrešlju. Gospodarji dru- štvenih koč so: Celj.ska koča (Krajnc), Korošica (Kopinšek), Mo- zirska koča (dr. Požar), Logarska do- lina in Okrešelj (prof. Stantc). Celjsko kočo ima podružnica po- godbeno v najemu za 10 let od mest- ne občine celjske. Pogodba poteče letos in jo bo treba obnoviti. S to ko- Co ima odbor najveC težkoč. Z dose- danjimi oskrbniki je imela podruž- nica težave, s sedanjim oskrbnikom g'. Doplikarjem pa je v polni meri za- dovoljna. Stevilo obiskbvalcev je vsa- ko leto bolj padalo do' onega časa, ko je prevzel oskrbo kdLe g. Doplikar. KoCa je štela v letu 1929. lie 1.472 vpi- sanih obiskovalcev, v letu 1930. pa 1.688, torej 216 več! Poset pa je mno- go večji kakor ga pokaže število ypi- sanih gostöv v knjigi. Tako je bilo letos februarja na dan tekme preko 200 ijudi, v knjigi pa jili je vpisanih samo 17. Celjska koča je naša naj- bližja postojanka za smučarje. Pozi- ini ima več posetnikb'v kakor poleti. Druga smučarska postojanka je Mozirska koCa. stara štavba je za večji promet dosti premajhna, po- sebno pozimi. Ta koCa ima pozimi več dohodkov, kakor poleti. SmuCar- ji so znani kot zelo skromni ljiidje. Žive ob samcm snežnem čaju in ži- vilih, ki jih prineso s seboj. Kuhajo si sami. Koča bi morala biti v času, ko je dovolj snega na Mozirskih pla- ninah, oskrbovana. Tako1 pa morajo reveži vlačiti živila s seboj. V letu 1929. jc bilo vpisanih 274 obiskoval- cev, v letu 1930. pa samo 242, torej padec za 32. Tudi posctniki te koče imajo slabo lastnost, da se ne vpisu- jejo v spominsko knjigo. Zato.ni nik- dar mogoče ugotoviti resničnega sta- nja peseta. Mozirski odsek je posta- vil tik stare koče Še novo poslopje, namenjeno' predvsem zimskim sport- nikom. Ta koča pa je za prenočcva- nje v zimi neprimerna in premrzla. Mozirski odsek bo moral kočo pre- urediti in postaviti peči. Kocbekov dom na Korošici je tret- ja smučarska postojanka. Dostop do te koče je pozimi težavnejši nego do vsake druge. Do letos so jo posečali le v bolj omejenem številu Celjani in nckaj Ljubljančanov. Stara stavba je bila premajhna za tako velik zim- ski in poletni obisk. Zatd je odbor sklenil postaviti večjo stavbo s pri- zidkom in nadzidkom na stari stav- bi. Koliko težav je bilo treba prebro- diti, predno je prišlo do uresniCenja načrta in predno je stavba stala. Zi- dalo se je v mrazu in viharju. Da more kljubovati vihai'ju in mrazu, je stavba iz kamenja, priprosta enonad- stropna z nizko pločevinasto streho. Lani je bila dogotovljena in se je slo- vesna otvoritev vršila due 17. avgu- sta. Leta 1929. je bilo 533, lani pa že 887 posetnikov, torej 354 več. Število poselnikov je v letnem času vedno veCje, zlasti ke]- je dovolj prenočišč. Stara Kccbckova koča se opusti. Doin oskrbuje stari oskrbnik Dež- man, p. d. »Suhc«, ki je star že 75 let. Kako je mož še krepak, se vidi iz tega, da je letos o Veliki noCi oskr- boval Kocbekov dom, ob Casu, ko je še mladim ljudem dostopen le s te- žavo. (Konec prih.) lialljani v Jugosiaviji Jug"osloveni v Ilaliji V nedeljo 19. t. m. se je vršilo v Obriježu kmečko zborovanje, katere- ga se je udeležilo nad 2000 oseb, ve- činoma sami tamošnji italijanski ko- lonisti, ki so se že pred 60 leti začeli tarn naseljevati V imenu teh itali- janskih kolonistov je govoril Pinko Benavetura. Njegov govor je za pri- merjavo razmer, v katerih žive Ita- lijani v naši državi in Jugosloveni v Italiji, izredno znaCilen. Benavetura je izvajal: »Pred 60 leti so nas težke okolnosti v naši stari domovini Lombardiji in Benečiji prisililc, da smo šli v nove kraje iskat boljšo in novo domovino. Srečna usoda nas je pripeljala v te kraje lepe Slavonijc, blagoslovljene z vsemi božjimi daj'ovi. Njene valo- vite ravnine, naseljene od Hrvatov in Srbov, so nas sprejele lepo in na krčevinah starodavnih pfragozdoV smo prišli do vsega ohilja. S pridnim delom smo sezidali cvetoče vasi, ki v svoji lepoti kažejo blagostanje, ki ga vsi uživamo. Poštenje in marlji- vost nam je geslo in razvili smo vse sile, da postanemo dostojni držav- ljani nove domovine, in zlasti smo pazili, da smo složni z ostalimi kmečkimi tovariši, ki so nam vedno in po'vsod izkazovali bratsko zvesto- bo. Pravi napredek in silni porast na- šega blagostanja se je priCel po pre- vratu v novi državi. Prišli smo do takšnega blagostanja, kakor si ga nikdar niti misliti nismo mogli. Nas Italijanov je tu okrog 1500 in smo večinoma še pristojni v staro domo- vino. Moram pa na tern mestu sveča- no izjaviti, da živimo v svobodoljub- ni državi Jugoslaviji, v kateri uži- vamo vse pravice svobode, kakršne uživajo Srbi in Hrvati. Svobodno lahko povsod povemo, da smo Itali- jani, svobodno na vsakem javnem mestu govorimo italijanski in odga- jamo svojo deco svobodno v našem materinskem jeziku, svobodno lahko javno govorimo in prirejamo sveča- nosii in nihče nas nikjer in nikdar w Najflnejša moka nl tako fina kakor prasek, ki se podGluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje. ne moti. Svobodno izpovedujemo ve- ro svojih očetov. Še več, v naši žup- | ni cerkvi v Pakracu so bile leta in J leta pridige v italijanskem jeziku tako dolgo, dokler smo sami to hote- li, in župnija je imela duhovnika, ki je moral znati italijanski jezik. Pred 5 leti sta prišla k nam dva italijan- ska duhovnika iz Italije, da vidita, kaj clelamo, kako nam je in da nas — potolažita. Bila sta med nami voö mesecev, iznenadena sta bila nad svobodo, ki jo uživamo, nad naSim napredkom in bogastvo'm, in ko sta odSla, sta obžalovala, da ne moreta ostati tu dalje, da bi uživala to bla- gostanje. Mi smo v polnem pomenu besede zadovoljni, ])ovsod spoStovani in na- ša srčna želja je bila, da to javno in pred vsem svetom povemo. Izrekamo globoko državljansko zahvalo in udanost dobremu našemu kralju Aleksandru L, vladarju najsvobod- nejše države v Evropi.« Sedaj pa primerjajmo razmere, v katerih živi pri Pakracu 1500 itali- janskih kolonistov, ki niti niso naši državljani, in razmere, v katerih ži- vi nad pol milijona Jug^oslovenov — itnlijanskiJi držnv]janov v Italiji. Občni zbor Trgovskega društva v Celju Celje, 30. aprila. Sinoči se je vršil v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju 22. redni občni zbor Trgovskega društva v Ce- lju. Občni zbor je vodil v odsotnosti predsednika g. Fazarinca podpred- sednik g. Pibrovc, ki se je uvodoma spominjal umrlih Članov gg. Petra Majdiča in Frana Strupija. PoroCal je, da so se vršili za trgövske pomoC- nike na drž. trgovski šoli vsak te- den dvakrat nemški tečaji pod vod- stvom g. prof. Finka. V začetku leta je bilo prijavljenih 37 udeležencev, sedaj 'jih jc Se 16. Pri trgovskem bol- niškem in podpornem druStvu sta na razpolago dva šef-zdravnika interni- sta in vsi zobozdravniki do'ktorji, ra- zen tega pa še specijalisti gg. dr. Steinfelser, dr. Ivič in dr. Cerin. Tr- govske ekskurzije v večje tovarne iz- ven Celja se niso mogle vršiti, če- lavno sta se zadevnemu povabilu od- zvali 2 tekstilni tovarni (v Kranju in St. Pavlu pri Preboldu), ker bi bil ogled teh tovarn mogoC samo1 ob de- lavnikih, ko trgovci nimajo časa. Vršila se je samo 6. febi-uarja t. 1. ekskurzija v tovarno »Metka^ v Ce- lju. Pristop k društvu »Trgovski ko- legij« v Celju še ni izvršen, ker za- devne priprave še niso zaključene. Nameravano predavanje strokovnja- ka iz Ljubljane o trgovstvu bi stalo okrog 2000 Din, ker bi pa društvo prispevalo samo 500 Din, se preda- vanje ni vršilo. Odpadel je tudi tr- govski pies, vršil se je samo plesni vcnček trgovskih nameščencev. Iz poročila tajništva in blagajne pdsnemamo, da je bilo članov trgov- cev 31, trgovcev pomočnikov 16, za- radi tečaja nemščine 34, koncem leta 1930. je bilo vseh članov 81. Prejem- ki so znašali lani 10.187.77 Din, iz- datki '3.H63A0 Din. S prebitkom U.324.37 Din so je di'ustveno- premože- nje zvišalo na 57.093.99 Din (koncem leta 1929. je znašalo 50.769.62 Din). Odbor in blagajnik sta prejela abso- lutorij. Občni zbor je znižal članarino od 10 na 5 Din mesečno za člane tr- gevee, za druge pa ostane članarina 2 Din. Na podlagi tega znižanja bodo povabljeni vsi neftlani k pristopu. V novi odbor so bili izvoljeni na- slednji gg.: predsednik Fazarinc, podpredsednik Pibrovc, odborniki tr- govci Stermecki, Leskovšek, Lukas, Dobovičnik in Šumer ter trgovska nameščcnca Lavrič in Konhajzler, pregledovalca računov Kramar in Jagodič, pravni zastopnik dr. Božič. Pri slučajnostih se je povdarjalo, naj bi novi odbor skrbel za primerna strokovna predavanja. DOMAČE VEIII d Nj. Vel. kraljica v Zagrebu in Splitu. V sredo 29. aprila ob 16.35 je prispela v Zagreb Nj. Vel. kraljica Marija s spremstvom. Na glavnem kolodvoru so jo pozdravili zastopni- ki oblasti, nato pa se je Nj. Vel. kra- ljica odpeljala z avtomobilom na prostor zagrebškega velesejma i^ si oglcdala sejmišče. Potem je posetila zoološki vrt v Maksimiru in se od- peljala skozi mesto v zagrebško öko- lico. Prebivalstvo jo je povsod na- vdušeno pozdravljalo. Nj. Vel. kra- ljica se je iz Zagreba odpeljala z br- zoVlakom v Split, kjer bo ostala s princi Petrom, Tomislavom in An- drejem, s kneginjo Olgo z otrokoma knezoma Aleksandrom in Nikolora ter s kneg. Marino ves mesec maj. d Ljudsko štetje. Ptuj: *-261 prebi- valcev (2.040 moških in 2.221 žensk); Jugoslovenov je 3.842, Nemcev 398. Pobrežje pri Mariboru: 3.965 prebi- valccv (1.945 moških in 2.020 žensk), porast naprain 1- 1921. znaSa 65%. Nemcev je 55 ali 1.4%. Murska So- bota: 3.571 prebivalcev (1.780 moäkih in 1.791 žensk), Madžarov je samo 146. Moste pri Ljubljani: 7.279 prebi- valcev, med njimi 7.204 Jugosloveni in 31 Nemcev. d Statistika prebivalstva. Saraje- vo ima 72.583 prebivalcev (I. 1921. jih je imelo! 60.897), Veliki Bečkerek 31.456, Prizren 18.949, Mostar 18.738, SuSak 16.000. d Proračun zbornice za TOI v Ljubljani potrjen. Te dni je bil po- trjen proraCuu zbornice za TOI v Ljubljani za upravno leto 1931. Pro- raCun predvideva 4,299.435 Din do- hodkov in 3,930.731 Din izdatkov, to- rej 368.704 Din prebitka. Zbornična doklada znaša 10% od dsnoynega davka na dohodek od podjetij, obra- tov in poklicev, kakor tudi od osnov- nega davka na dobiček podjetij, za- vezanih javnemu polaganju računov in od minimalncga davka po 1.2 pro- mile, ki ga morajo plačevati podjet- ja, zavezana javnemu polaganju ra- c'unov. IS trau ~l. »Nova Doba« 1. V. 1931. Štev. 35. Za pom lad dobite apaške robce, prava svila po Din 35'— in Din 70"— pri 1. Kudis, Celje d Prihranite si poz-nejše očitke, če navadite svoje otroke pravočasno na dnevnö nego zob in ust z Odoloni. Desinfckcijski učinek te od strokov- nih zdravnikov priporočene ustne vode obvaruje otroke gnitja zob in njegovih posledic ter vam napravi dihanje zdravo in Cisto. Odol po'meni vir zdravja in veselja v življenju otroka. V vsaki kapljici je moč! - 212 (I Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisli- ne v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čerma- sti turi, marsikateri katari motnc sluznicc preidejo z uporabo naravno »Franc Jožefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji upoi'abljajo »Franc Jožefovo« grenčico že deset- letja pri odraslih in otrokih obeh spolov z največjim uspehom. »Franc Jožeiova« voda se dobi v vseh lckar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. Moderne cevlje d Dunajska vremenska napoved za petek 1. maja: Polagoma boljše in toplejše vreme. Celje in okolica c Na celjskein Ljudskem vseuči- lišču je v püiideljek 27. aprila preda- val g. ravn. Gavro Gomišček o dušev- nosti evropskih narodov. Deloma ob citatu dognanj znanih etnologov je označil najznačilnejše duševne pote- ze večjih evropskih narodov, ki jih je opredelil v štiri glavne skupine: romansko umetniško, germansko znanstveno, anglosaško tehniško' in slovansko moral no. Utemeljeval je mnenje, da se Evropa bliža veliki slovanski cpohi. Dve uri trajajoče za- nimivo in deloma zelo poljudno pre- davanje bi bilo večjega obiska vred- no. Tako je bila zaključena bogata sezija predavanj na Ljudskem vse- učilišču, ki je tudi v tem svojem po- slovnem letu dokazalo upravičenost in potrebo svojega obstoja. c Predavanje v Obrtnem domu. V soboto 2. maja ob 20. bo predavaJ v dvorani Obrtnega doma gosp. Ivan Ogrin iz Ljubljane o važnih obrtniš- kih zadcvah, v nedeljo 3. maja ob 11. dopoldne pa se bodo tarn vršila pre- davanja za starejše obrtne vajence. c Protituberkulozni dan v Celju. Kakor lani se bodo tudi letos vršili po vsej državi protituberkulozni dnevi od 2. do 5. maja z geslom: »Daj- mo otroku solnca in zraka!« Ti dne- vi imajo namen opozoriti javndst na važnost protituberkuloznega gibanja, služiti zdravstveni propagandi in zbiranju sredstev za pomoč tuberku- loznim. Krajevna protituberkulozna liga v'.Celju priredi javno propagand- no predavanje v Mestnem kinu v Celju v nedeljo' 3. maja ob 10. dopol- dne s filmskimi slikami. Vsa celj- ska javnost, zlasti člani protituber- kulozne lige, sole, društva in druge korporacije so vabljene, da se zanes- ljivo in polnoštevilno udeležijo tega predavanja. Predaval bo zdravnik šolske poliklinikc gosp. dr. Josip Fi- scher. Vstopnine ni. c Društvo stanovanjskih najemni- kov, podružnica Celje, bo imelo le- tos svoj redni občni zbor v pondc- ljek, 4. maja ob 20. v gostilni FilipCič v Gledališki ulici. Vabimo' vse stano- vanjske najemnike, člane in tudi ne- člane, da se tega zbora udeleže. — Odbor. c Učiteljski upokojenci iz Celja in okolice so sestanejo v soboto 2. maja popoldne v Laškem. Odhod iz Celja ob 1G. Pridite vsi! VelikaL iszfoira angleškega sukna je pri I. Kudiš, Celje c Koncert »Svobode«. Pevski odsek celjske »Svobode« bo priredi 1 v sobo- to 2. maja ob 20. v dvorani Celjskega doma koncert, na katerem bo izva- jal moški zbor, broječ okrog 50 pev- cev, pod vodstvom pevovodje gosp. Cirila Preglja 13 zborov. Na koncert opozarjamo vse ljubiteljo petja. ( Kamilo Gradišnik na zadnji poti, V sredo 29. t. in. ob 17. so položili v Ljubljana umrlega g. Kamila Gradiš- nika na okoliškem pokopališču k večneinu počitku. Po blagoslovitvi je pred mrlvašnico zapel zbor pokoj- nikovih prijateljev in znancev »Po- mladi vse se veseli«. Ob grobu se je po'slovil od pokojnika s prisrčnimi in ganljivimi bescdami gosp. Peper, upravnik carinarnice na Rakeku. Ko so pevci zapeli še »Blagor mu«, ni ostalo ndbeno oko suho. Pogrebase je udeležilo veliko število .po'kojnikovih prijateljev, bivših součencev in znan- cev. Pokojnika bomo ohranili v le- pem spominu! Dobre cevlje c Smrtna kosa. Umrli so v celjski bolnici: v pondeljek 27. aprila 36-let- ni hlapec Franc Strgar iz Šmihela pri Mozirju, v torek 28. aprila 77-let- na prevžitkarica Cecilija Gaberško- va z Ostrožnega pri Celju, G5-letna dninarica Marija Kačnikova iz Ka- menč pri Braslovčah in 18-letna dni- narica Ursula Zidansko'va iz Loke pri Žusmu, v sredo 29. aprila pa 70- letni upokojeni orožniški podnared- nikAndroj Šošter iz Šmarja pri Jet- s'ah. V sredo 29. aprila je umrl v Za- vodni 73 pri Celju 70-letni delavec Baltazar Rednak, oče tapetarskega mojstra g. Rafka Rednaka v Celju. N. p. v m.! c Kazpisane učileljske službe v celjskem srezu. Na osnovnih šolah v celjskoin srezu je razpisanih 9 uči- teljskih služb in sicer: služba učite lja na deški osnovni šoli v Celju, služba učitelja in služba učiteljice v Braslovčah, služba učitelja na Do- brni, služba ueitelja v Grižah, služ- ba učitelja v Kalobju ter službe šol- skih upraviteljev v Letušu, Libojah in Lokali. Prošnje je treba vložiti po sreskih načelstvih na bansko upravo najkasneje do1 15. maja. c Nogometna trening tekma se bo vršila v nedeljo 3. maja ob pol 9. do- poldne na Glaziji med prvim mo- štvom in rezervo SK Celja. Udeležba za nogometaše strogo obvezna. c Ubežni vol skočil v Voglajuo. Redek slučaj se je zgodil v četrtek 30. aprila okrog V\2. popoldne v me- stni klavnici. Ko so gnali nekega, vo- la v klavniško poslopje, se je vol ne- nadoma iztrgal, zbežal čez dvorišče in skočil čez plot in škarpo 4 metre globoko v Voglajno. Pri skoku je po- lomil štiri late na plotu. Vol se ni pri skoku v Voglajno prav nič poškodo- val in je začel plavati k izlivu Vog- lajne v Savinjo. Na dbrežju so ga spremljali mesarji in množica rado- vednežev, ki jih je neobičajna pla- valna tekma zelo zabavala. Vol je pri izlivu Vogiajne končno zlezel na suho, kjer so ga prijeli. Kmalu nato so mu v klavnici prestrigli nil živ- ljcnja. v Vellka tatvina. Iz stanovanja zdi-avnika g. dr. Rudolfa Sadnika je bilo v nedeljo zjutraj pokradene več obleke, zlatnine in srebrnine in pe- ril a v vrednosti 14.250 Din. Tatvinc je osumljeno' neko dekle, ki je bilo pai' dni prej sprejeto pri zdravniku v službo in je v nedeljo zjutraj izgi- nilo. c Lastnikom motornih vozil. Šo- fei'ski izpiti in pregled motornih vo- zil, ki letos še niso bila pregledana, bodo v soboto 2. maja ob 11. dopol- dne prod sreskim načelstvoni. Pre- glcd in šoferski izpiti se vršijo za lastn ike motornih vozil iz mesta Ce- lja, in celjskega si-eza. ( Dijaški kuhinji v Celju sta daro- vala mesto cvetja na grob tovarisa g. notarja Tilna Levca iz Cerknice g. dr. Mile Jenko, no tar v Kozjem, 200 dinarjev in g. Anton Mrevlje, notar- ski pripravnik v Kozjem, 100 Din. c Dijaški kuhinji v Celju je daro- val g. inž. Josip Mastnak v Zagorju 100 Din namesto cvetja na grob umr- lemu prijatelju Kainilu Gradišniku. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu od 8. do 14. aprila: tisuz- ne bolezni: v celjskem srezu je ostal od prej 1 bolnik, na novo je (obolel 1, ostala sta oba v oskrbi; škrlatinka: v celjskem srezu je ostal 1, v mestu Celju pa so ostali 3 bolniki še dalje v oskrbi; davica: v celjskem srezu je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi, v mestu Celju sta ostala od prej 2 bolnika, na novo je obolel 1, ostali so vsi trije v oskrbi; šen: v celjskem .srezu je ostal edini bo'lnik še dalje v oskrbi, v mestu Celju sta ostala od prej 2. bolnika, 1 je ozdravel, 1 pa je ostal še v oskrbi. c Izguba. V soboto 25. t. m. zvečer je bila izgubljena na poti od Gospo- ske ulice po Ljubljanski cesti in Gre- gorčičevi do Zrinjskega ulice temno- modra svilena bluza. Najditelj naj jo oclda pri predstojništvu mestne po- licije. c Nocno lekarniško službo ima od sobote 2. maja do vštetega petka 8. maja lekarna »Pri orlur« jia Glavnem ti-gu. Cenene ceiflje ( Gasiino društvo v Celju. Teden- sko službo ima od uedelje 3. maja do wstete sobote 9. maja II. vod pod po- veljstvom g. J. Pristo'ska. c Objava. Ravnokar se pripravlja gi'adivo za izdanje »Dnevnika« s ko- ledarjem za 1. 1931.-32., ki bo lično vezan in pripraven za vsakogar. Naklada »Dnevnika« bo' precejšnja. Cenj. obrtnikom, trgovcem in indu- striji se nudi ugodna prilika za ogla- se in priporoöila svojih podjetij. Na- tančncjša i>ojasnila v Zvezni tiskar- ni in Anončni reklamni pisarni M. Rudolf, Celje, Frankopanova 1. Ker so cene oglasov nizke, se priporoča- mo in vljudno vabimo k mnogobroj- -rii udeležbi. Uprava. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Nedelja, 3. maja ob 15.30: »Prodana nevesta«. Gostovanje ljubljansko ojxji'c. * Opera »Prodana nevesta« v celj- skem gledališču. Ljubljanska opera bo gostovala v nedeljo 3. t. m. ob pol štirih popoldne v Mestnem gledali- šču v Celju s svetovno znano Sme- tanovo komično opero »Prodano ne- vesto«. Opero bo dii'igiral kapelnik g A. Neffat. Glavne parti je bodo peli ga. Z. Gjungjenac. (Mafenka), gg. J. Gostič (Janko), J. Križaj (Kecal), L. Kovač (Vašek), V. Janko in P. Grba ter gdC. M. Kogejeva in N. španova. Pri plesih sodelujejo gdC Moharjovii Smerkoljeva, g. Goloviu in balctni zbor. Vstopnice se dobe v predpro- daji v knjigarni Gorifiar & Leskov- gcit. Kakor sodimo po zanirnanju, ki vlada za to operno gostovanje, bo gledališče v nedeljo popoldne razpro- dano. * Opozcrilo. Vsi, ki so za operno predstavo v Mestnem giedališču re- zorvirali vstopnice, se pozivajo, da jih dvignejo v knjigarni Gd'ricar & Leskovšek do petka 1. maja op o I due, sicer bodo vstopnice prodane drugim interesentom. Kino Mestni kino Celje. V Četrtek 30. aprila ob 20.30 se zadnjikrat prodva- ja divni kolorirani zvočni film »Kralj vagnbundov«. Predigi'a: dve zvoCni enodojankj. — Pctek 1., nedelja 3. in pondeljek 4. maja: »Skrivnost petero kljucev« 100% pustolovski zvočni film. V glavnih ulogah Carlo Aldini, Grit Haid in Siegfried Arno. Pred- igra: zvočna enodsjanka. V soboto 2. maja kino zaprt. Dobro blago po ugodn i cen i dobite pri I. Kudiš, Celje Dopisi Konjice. Pešizlet dravinj- skega sokolskega o k r o ž j a v Š p i t a 1 i č se vrši v nedeljo 3. maja. Vse edinice iz okrožja, ki ga tvorijo društva oziroma čete Kebelj, Konji- ce, Loče, Oplotnica, Poljčane, Sv. Jei-- nej, Vitanje, Zreče, Špitalič in snu- joča se četa v Stranicah, imajo do- speti v Špitalič do 14., nakar se vrši tckma v metanju kro'gel in nastop četnikov s prvo prosto vajo, predpi- sano za letošnje prireditve. Ob 1G. bo uprizorila četa Špitalič v šoli igro »Domen«. Po igri bo prosta zabava. Udeležba je za vse članstvo in nara- ščaj zgoraj omenjenih edinic obvez- kupite v novi trgovini Kralja Petra cesta 29 na. — Okrožna uprava. — O s k r b - n i š t v o k o C e n a P e s k u , ki je last dravinjske podružniee SPD, je prevzela za dobo prihodnjih 5 let ga. DvorSakova. Kakdr znano, je koča vse leto oskrbljena in zaznamuje, zlasti prcte'klo zimo, sijajen obisk. — Lutkovna predstava sokol- skega lutkovnega odra »Sneguljčica« v soboto zvečer 25. in v nedeljo po- poldne 2G. aprila je uspela prav do- bro. Naši malčki so o'biskali to srč- kano igrico v nedeljo popoldne in jim je nudila mnogo nedolžnega ve- selja. Lutkovni oder zaključi sedaj sezono, za jesen pa pripravlja redne predstave vsakih 14 dni. Gornji grad. (K once r t.) Pevsko društvo »Oljka« v Celju bo priredilo v nedeljo 3. maja društven izlet v naše mesto. Zboi* bo pel ob 10. dopol- dne pri maši, nato pa bo zapel par žalostink na pokopališču. Ob treh popoldne se bo vršil v škofijski dvo- vani koncert z bogatim sporedom. Šmartno ob Paki. V petek 24. apri- la smo pokopali gostilničarja in po- sestnika g. Košcnino, ki je umrl v starosti 34 let. Pokojnik je bil brat notarja g. Košenine v Gornjem gra- du. Zapustil je 3 otroke v starosti 3 do 5 let. Njegova žena je umrl a pred par meseci. Ubogi otroci so v krat- kem času izgubili očeta in mater. Blagemu pokojniku bo'di ohranjen trajen s])omin! Gospodarstvo g Mednarodnost XI. velesejma v Ljubljani, ki so vrši od 30. maja do 8. junija, najlepše dokazujc pregled razstavljalcev. Najraznovrstnejše bla- go po tovarniških ccnah razstavi na prostoru od 40.000 m9 skoro 800 to- W w rujava, goveju koža črna telečja koža Wßs črni boks rujavl bok« Vsi čevlji so solidno izdelani! Oglejtc si izložbe in posetite trgovino ! TrgoYski dom Stermecki, Celje Ötev. 35. »Nova Doba« 1. V. 1931. Stran 3. ^^^Bq^^H^^H^^Br^k ^^k ^^¦^^^^¦H 2-1 topomeni 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Schich- tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihod- nje jutro. 15CHICHTOVPMETQDI varn, od Ich ena tretjina iz inozem- stva in sicer iz Anglije, Avstrije, Bel- gije, Brazilije, CSR, Danske, Franci- je, Finskc, GrCije, Holanclske, Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Svedske, švice in Severne Amerike Legitimarije, ki upravičujejo do po- lovične vožnje na železnici, veljajo 30 Din in se dobe pri denarnih zavo- dih, zastopnikih, trgovskih organiza- cijah, Putniku itd. in direktno pri velcsejmskoin uradu. g XL Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija je po- polnoma zaseden, vsled Cesar uprava velesejma ne more veC sprejeti pri- iav za razstavne prostore v paviljo- nih. Na razpolago je le še nekaj ne- pokritega prostora na prostein. g Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in sličnc prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesej- ma, da te prireditve postavijo v čas letoSnjoga XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Društva naj svoje sklepe sporoCe naravnost upravi velesejma. ki jini bo si a v vsakem oziru na ro- ko. g Vabilo na V. redni letni občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, III. vinarski kongres in 1. banovinsko vinsko r a z s t a v o z vinskim sejraom, ki se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. ma- ja v Mariboru, smo že objavili. Vsi vinogradniki brez izjeme so vablje- ni, da se navedcnih prireditev udele- že. Za vinsko razstavo je prijavlje- nih blizu 500 različnih vinskih vzor- ccv iz vseh vinorodnih krajev drav- ske banovinc od navadnega namiz- nega vina do najfinejših sortnih vin, kai" jib Evropa premore. Javljene so tudi tri skupine treh letnikov tipizi- ranih vin, kar je nekaj čisto novega. O tipiziranju vin in o racijonalizaci- .U čitamo skoro vsak dan, toda mož- nost nam doslej ni bila dana, da ta- ka. vina poskusimo. Pol eg vina bodo na razstavi zastopane tudi vinarske in klotarske potrebščine, ki jib rabi vsak napreden vinogradnik in kle- tar. Te predmete bo razstavilo doset priznano solidnih tvrdk. Vinograd- niki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnih proiz- vodov vinske trte, obiščite uvodoma navedene prireditve, zlasti pa I. ba- novinsko vinsko razstavo z vinskim scjmom, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti ban dravske ba- novine g. dr. Drago Marušič in ki bo otvorjena dne 10. maja ob pol 12 dopoldne. Po svetu s Nevarna šala. V čeških Budjejo- vicali se je na pepelnično jutro vra- čal z maškerade tamošnji ugledni meščan Jan M. Gospod je bil oble- Ccn kot indijski mahurndža, bil jc dobre volje, pa je tudi na ulici uga- njal svoje sale. SreCal je mladega vojaka, ga ustavil in zahteval doyo- Ijeiije, zakaj je vojak tako zgodaj na cesti. Mladi vojak se je ustrasi visokcga gospoda in je bitro pokazai zahtevano dovoljenje. Maharadža je listek prečital in videl, da je vse v redu. Sale pa mil očividno äe m bilo dovolj, zato je zaCel na vojaka kn- Cati in mu poveljevati razne pozdra- vc in obratc. Vojak je vse tocno iz- vodel. V tern pa je priSel mimo; neki dijak, ki se mu je vojak zasmilil. Di- jak je nesrečnemu vojaku poyedal, da maharadža sploh ni vojak in da se samo norčuje iz njega. Zdaj pa je vojaka popadla jeza. Izdrl Je bajonet in navalil na maharadžo. Ta je zbe- ža,l, toda vojak ga je zasledoval po vsem mestu, dokler se spehanemu maharadži ni posresiilo zateči se v neko kavarno. V kavarni so ga skrili za točilno mizo, kajti vojak mu je hotei na vsak način plaCati neumest- no! Šalo. Maharadža se je pod mizo popolnoma streznil in svečano ob- Ijubil, da se ne bo nikoli več norče- val iz vojakov, nakar so ga v zapr- tein avtn odj)oljali domov. s »Otok mrtvih« izginja. Komisija, ki je nedavno pregledala obale Krfa, je ugotovila, da otoeič Pontikronisi polagoma izginja. Ta otok ima zani- mivo zgodovino, predvsem za Jugo- •davijo, ker je bil nastanjen na njem po albanski Kalvariji precejšen del si-bske vojske. Baš ta otok pa je slu- žil tudi slikarju Böcklinu za njegovo mojstrovino »Otok mrtvih«. V bliži- ni tega otoka se je vršila prva znana pomorska bitka. Tarn se je izkrcal tudi Odisej in se srečal z Nauzikajo, po grški mitologiji pa je nastal ves otok iz ladje, ki je pripeljala Odi- seja na Itako, ki pa jo je iz- premenil Pozejdon pozneje v kamen. Vendar se zdi, da se jeza grškega bo- ga še vedno ni umirila, ker podira burja na otoku vsako leto polno drevja, od otoka samega pa trga kos za kosom. s Ptičje akrobacije. Britanski orni- tolog Sidney Evershed je objavil za- nimivo razpravo, v kateri s konkret- nimi dejstvi dokazuje, da so nekate- re ptice izborni letalski akrobati. Opazoval je gavrana, ki je letel z no- gami navzgor. Gotovo je hotel vzbu- diti občudovanje samiee, za katero se je potegoval. Ptič se je prevrgel ua stran, napravil tonneaux, zopet padal med lotom v čudovitih krivu- ljali, zopet mahal s krili in letel v smeri, ki se je opazovalcu z zemlje zdela. vodoravna. Po daJjšem letu na ta Jiačin se je zopet zravnal in leteJ normal no. Morske race so čestokrat opazoval i, kako del a jo v zraku mno- gokrat obrat, podo'bcn onemu, ki ga letalci nazivajo obratni looping. Oql^sujte -*r „Nov* Dotoi«! James Oliver Curwood: Podarjeni obraz ,, Roman Poslovenil Boris Rihteršič Spuščeni zastori so' delali mrak. Dvignil jib je drugega za drugim in solnce se je vlilo skozi okna. Brady je pustil hišo v najlepSem redu. Keith se je zagledal v stanovanje, odkoder je žarela prijetna udobnost To je bilo krepka vzpodbuda za njegovo upadlo voljo do življenja. Brady je bil družaben fant. Trgovski zastopnik je sicer imenoval svojo hišo le-seno bajto, ker je bila narejena iz samih debel, vendar je tudi kaka ženska ne bi mogla bolj domače opremiti. Keith je stal v veliki sobi. Na eni strani je bil v zidu vdelan mogočen karnin, kjer so že ležala pripravljena bo'rova polena in brezova lupina in °boje je le še Cakalo žveplenke. Pred kaminom je stal Bradyjev naslanjač in zraven njega miza. Toplo podložene copate so čakale pod prufiico. Pipe, tobak, knjige in časniki, vse je ležalo v pisani mešanici na mizi. In sredi tega veselega tihožitja se je zmago- slavno svetila zlatožolta okroglina komaj pol prazne steklpnico žitnega žganja. Keith se je zarežal pred se, pokimal ogromni giavi starega losa, ki ga je gledal s stene z mrtvimi stekienimi očmi, in njegov pogled je lezel naprej po stenah, kJer je viaGi0 polno nagačenili lovskih trofej, slik, snožnih čevljev, pušk in vseh tistih reči, ki so spremljale Braciyjevo burno življenje kot usluSne spromljevalke njegovega poCitka in dela. Iz spalnice je pri$ei v i,najiu,o jodilnico in zraven nje je bila kuhinja. Koith je napravil v teh dveh pro- storih preiskavo in se jn-epriCal, da je McDowell res- nk'o govoril. Brady je res imel v svojem gospodinj- stvu kloščo za drobljcnjc orehov, in tudi kopalnico je odki'il. Sicer ni bila kaj večja od zaboja za klavir, toda kad je imela za moža pi-ipravno obliko, in ko je Keith odprl vrata in pogledal ven, je ugotovil, da je bila v zvezi z zajemalcem kapnice, ki ga je neki pametnjak postavil v tako modri višini, da se je mogla voda iz žlebov zbirati v njem in je še vendar iniola dovolj pritiska za odtakanje. Keith se je na glas zasmejai. To ni bil tisti smeh, ki pride iz Clo-" veške duše, kadar je vesela, temveč smeh človeka, ki Cuti notranje ugodje. Kmalu je Keith prcglodal tudi obe spalnici in nekaj res prisrčnega nagnjenja za Bradyja ga je ob- šlo tisti mah. Od dveh spalnic jc izbral zastopnikovo zase. Tudi tu je nasel pip in tobaka in knjig in čas- nikov in svetiljko za Citanje; miza je stala tik ob postelji. Da je bil v kladari celo telefon, je pdkril Keith šele, ko1 je zaöel sobo urejevati. Takrat je tudi opazil, da je solnce izginilo. Z za- pada so se vlekli debeli, zgrbljeni oblaki, ki so obe- tali novibto. Keith je odpahnil tista vrata, odkoder se je videlo proti reki. Veter, ki ga je prihajajoCa nevihta poslala naprej za sla, mu je kuštral lase in hladil lica. In spet so bile tu stare sanje njego've mla- dosti. Spet se mu je zdelo, da mu prinaša voter vonj brezmejnih, samotnih prerij, da ga vabijo s svojim kristalnim mrazom daljni gorski orjaki. Kakor nek- | daj, je tudi danes sleherni veti'iC, ki je z reko pri- ' hajal z gora, z ledom pokritih, iz dežele njegovih sanj, pel Johnu Keithu pesem o izvoru reke v njegovo kri. Kako divje ga je zgrabilo danes hrepenenje nje- gove mladosti, ki je v prsih zraslo z njimi! Tja gor oh ljubljoni reki bi hotel potovati, tja k divje kame- nitim gorskim trdnjavam, in odkriti tajnost zibelke Saskačevana, ki jo skrivajo. Iz vetra je nastal vihar, ki se mu je moral po- staviti v bran. Jadrno so provlekli črni oblaki nebo. Prvi groin v daljavi je zarobnel in bliski so se zase- kali v temno nebo kakor belo žareči bajoneti. Nape- tost električnih isker je preskočila v Keithove žile in razburkala njego'va prsa. Srce je vpilo besede, ki jib. ustnice niso oblikovale; zakaj ne bi sledil klicu, ki vsa ta leta ni izgubil vabljivosti zanj in ga je šc zdaj uklepal kakor s stiskajočimi močnimi rokami? Ali je prišol čas za to? Zakaj ne bi šol? Zakaj bi izzival usodo s slucaji nevarne pustolovščine, ko je vendar vse: dom, prijatelji, vsa ljubezen, vse, vse, umrlo zanj? Zakaj bi ostal v deželi mrtvih, ,če leži tarn gori oh reki doze!a njegovega živega hrepenenja? Keith je žiroko razklenil roke. Iz grla se mu je izvil krik pi'eCudne zamaknjenosti. Saj so ni vse izgubljouo! Ni še vse mrtvo! Čez pokopališče njegove preteklosti je planil vanj mogočen krik, ne samo hrepenenje in želja, in postal neodoljiva, sileča zahteva. Pokoril se bo tej zahtevi! Že jutri, so to noC bo skoVal naCrte in začel s pripravami! ... Gledal je naliv, ki se je odprl, divjanje viharja, pi-asketajo'co, sikajočo steno, ki je pod njo drevje upo- gibalo svoje vrhove, kakor sklanja glave kopica ljudi pri molitvi. Med tern ko je boreč se z vetrom tiščal v vrata s pleči, so mu pljuskali težki curki vode v obraz. To je bila nevihta, kakoršne je Keith ljubil. Grom je bobnel kakor legija koles ogromnih vozov nad nebeškim svodom. Notri v kladari je bilo temno, kakor bi bila že uoč. Keith se je spustil na kolena pred grmado ob kaminu in prižgal žveplenko. Najprej je zagorela tieska, nato se je ogenj prijel suhega lesa, kakoi' s pctrolejem prepojenega stenja in žolt plamen je prasnil in se skrivil v kaminov dimnik. Keith je bil zelo vzdržen, kadar je kadil iz tuje pipe. Poiskal si je svojo in jo natlačil z Bradyjevim tobakom; bila je angleška mešanica, polna in sočna. Ogcnj v kaminu je svetlo plapo'lal in vonj po tobaku je napolnil sobo, ko se je Keith spustil v Bradyjev udobni naslonjač in z glasnim zajemom sape iztegnil noge pred se. Njegove misli so hitele viharju naproti navzgor ob Saskačevanu. Tarn gori bi imel hišo, kakor je tale tu, skrito globoko v skrivnostnih gorah, kamor ni poti. Prav tako bi jo zgradil kakor je Bra- dyjeva kladara, tudi zajemalec deževnice na strehi in tla ne bi smela manjkati. In čez nekaj let se ne bi irihČe več spomnil, da je nekdaj živel moŽ, John Keith po imenu. Zdajci pa je planil pokonci. Telefon je zazvonil. Po štirih letili ta glas: sleherni živec v njem je sun- koma trznil. »Najbrž ga, kliPe McDowell,« da mu pove glede Japonca, ali pa ga vpraša, kako mu ugaja novo stanovanje. »Najbrž je McDowell,« je rckel Keith sa- mcinu sebi na glas, ko je položil pipo na mizo. In vendar — ko je iztegnil roko proti tclefonu, se je moral prisiliti, da je ni umaknil. Ali ni to opomin? Ali ni bolje, Ce se ne javi, če vstane in gre odtod, dokler se nevihta zatemnjuje nebo, če so \Tiie nazaj v divjino in še danes začne boj za zibelko SaskaCe- vana? Sunkoma je dvignil slušalo in gM pritisnil k ušesu. Glas, ki ga je začul, ni bil MeDowellov, tudi no Šan-Tungov. Z velikim zaCudcnjom je spoznal, «*^%w%«m1 jp^#A