Strma 8 Naše- NOVINE 20- avgust 1979. Slovenska stran PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden a Kar po domače... Iz razlogov s katerimi vas želim spoznati prihodnji teden danes priobčujem govor našega ministrskega predsednika, ki ga je držal po zadnjih dobljenih volitvah. Ženska intuicija me je nagnala, da sem si ta govor izrezala iz časopisa v popolnem prepričanju, da se bo govornik dobro ugriznil v jezik. Ladies and gentlemen, rad bs povedal, da se zelo zahvaljujem ljudstvu Avstralije, ki je pokazalo, da ima zaupanje v mojo vlado Verujem, da je značilnost tega zaupanja ravno v temu. da je vlada delovala siožno. Nihče ne bi mogel imeti, boljšega namestnika kot je Dough Anthony. Vsi člani vlade so delali v skupno svrho, za skupen cilj in v skupni želji da služijo Avstraliji, in da prebrodijo zelo stvarne gospodarske probleme s katerimi se Avstralija soočuje. Tudi verujem, da je višina glasov - ki so nam menda dali drugo največjo večino v zgodovini Avstralije - zelo velika zasluga sposobnosti avstralskega ljudstva za presojo izvrstnosti političnih načel, čeprav so ta zapletena s težkimi odločitvami, ki so čestokrat trde in neprijetne. (Zadeva Whitlam, pr.p.l Rad bi ponovil nekaj kar sem rekel • mislim na temu mestu - pred dvema letoma: da je cilj moje vlade vladati za vse ljudi Avstralije kjerkoli so, na katerikoli življenjski poti, kakršnokoli delo vrše, če so tretja, četrta ali peta geberacija Avstralcev, ali če so prišli sem iz drugih zemlja pred nedavnim časom. Cilj moje vlade je vladati pošteno in pravično za vse skupine in za vse ljudi z obvezo, da ta poštenost in pravičnost dosežeta vse ljudstvo. Še vedno imamo bistvene probleme, ki jih moramo premostiti. Niti najmanj ne dvomim, da bomo v treh letih pred nami • Avstralci v skupnem delu • premostili te posebne probleme. Ampak jaz hočem, da se moja vlada in celokupno moštvo Liberalne- Nacionalne Deželne stranke obveže za dosego še enega drugega cilja, da seže preko meja politike, da se zalage za tiste zadeve, ki bodo združile vse Avstralce v en velik narod, za zadeve v katerih se bodo Avstralci pridružili drug drugemu v skupnemu cilju, v skupen namen. Jaz mislim, da mi to moremo doseči, da smo sposobni zmanjšati razdor med nami, in da smo zmožni dvigniti zavest narodne identitete in uspeti v skupnih namenih. Naša naloga premostiti avstralske ekonomske probleme, doseči veliko širše cilje - o katerih sem ravnokar govori! to mislim sta dva naša glavna cilja istočasno pred nami: odstraniti v Avstraliji področja, ki trpe na pomanjkanju, povečati osebno svobodo in pravičnost za vse Avstralce, naj bodo kjerkoli, in jaz obvezujem mojo vlado, da bo v prihodnjih treh letih delala za te cilje... *** Takorekoč geslo na geslo, kar bi znalo napisati vsako srednješolsko teslo. Niti so premostili razdore, zmanjšali revščino, predsodke, združili ljudstvo Avstralije v en sam narod, niti so krenili naprej z gospodarstvom. A kakšno pravičnost so uvedli • prihodnjič. In tudi kako dele naše "obče bogatstvo" ■ eno najbolj ponesrečenih imen, ki si ga je kdaj nadel kakšen državni ustroj. Pavla Gruden LJUBLJANA, Danes je zaključil dvodnevni uradni obisk v SR Sloveniji veleposlanik Avstralije v SFR Jugoslaviji Barrie Graham Dexier. Avstralsekga veleposlanika so v teh dveh dneh ločeno sprejeli predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbeli predsednik izvršnega sveta skupSčina SR Slovenije dr. Anton Vratuša, podpredsednik skupščine Sr Slovenije Ludvik Golob, republiški sekretar za mednorodno osdelovanje Marjan Osolnik. članica predsedstva SK ZK Slovenije Majda Gaspari in podpredsednica ljubljanske mestne skupščine Anka Tominške. SOVRAŽIM TE. Sovražim te in gnisis se mi morda zato ker govoriš le o službi in delu in kadar nanese beseda o vinu reces da imas rajši zganico sovražim te kot sem tu v tem prostoru s tabo sovražim tako kot imam rad vino in lepe deklice kot zavese mehke Sovražim te in gnusis se mi zato ker imas vedno kadar prihitim k tebi s prvim avtobusom pripravljeno lezisce in stegna zame in nikoli ne vprašaš zakaj zato ker ne oporekaš nobeni moji želji izrečeni ker me ljubiš in me obsipavas z bomboni ki jih imam najrajši ker tvoje roke niso mehke kot zamet in tvoja koza ni sočna kot list vrtnice Sovražim te vedno in povsod te sovražim se takrat ko ležem nate in me vsrkas in reces (tako od srca) rada te imam se takrat te sovražim ljubezen moja. Največji kupec naših vin. med katerimi gre čestno mesto kosovskim črnim vinom, je Zve/na republika Nemčija. Med vini. ki jih uvaža ZRN, so jugoslovanska vina na drugem mestu. Naša vina gredo dobro v prodajo tudi v Veliki Britaniji. Švici. ZDA in Poljski, zadnje čase pa tudi v državah v razvoju. Kamorkoli ste odšli, korenine so ostale tu Tradicionalnega izseljenskega piknika se je tudi tokrat udeležilo več tisoč naših rojakov iz tujine, "ki jih je stara domovina spet sprejela s srečnim smehljajem kakor mati svoje dolgo pogrešane otroke", kot je v govoru poudarila v imenu častnega pokrovitelja srečanja, republiške konference SZDL, pisateljica Mira Mihelič. "Kamorkoli ali kadarkoli ste vi ali vaši starši ali stari slarši odšli po svetu - vaše korenine so ostale tukaj, vaša zvestoba staremu kraju je ostala, vaša ljubezen do naše male in vendar velike Slovenije velike zato. ker je kljub hudim preizkušnjem v dolgih stoletjih vzdržala, in ker je kljub tisočletnemu zatiranju in potujčevanju ostala svovenska zemlja. Danes praznujemo dan borca, s katerim se spomenjamo junaških časov odpora v domovinski vojni, a Slovenija se je zmeraj bojevala, ne le z orožjem v roki. za svoj narodni obstanek in je slednjič zmagala." je poudarila Mira Mihelič. Govornica je poudarila tudi pomen kulturne dediščine, ki sojo naši predniki prinesli s seboj iz svoje prvotne domovine, torej na jezik, na narodno pesem. Naš rojak Luis Adamič je posvetil dobršen del svoje pisateljske in družbene dejavnosti nalogi, da bi med milijoni američanov. med katerimi so bili tudi naši rojaki Slovenci, utrdil ali tudi obudil zavest o njihovem poreklu. Po pozdravnih nagovorih podpredsednika odbora za izvedbo piknika. Andreja Pavlovca. predsednika škofjeloške občinske skupščine Viktorja Žaklja in predsednika slovenske izseljenske matice Staneta Kolmana. so rojakom in drugim gostom pripravili pester kulturni program. V njem so sodelovali ansambel Lojzeta Slaka, ki je popoldan še posebej pripravil koncert za udeležence piknika, škofjeloški pihalni orkester, dramski igraiec Sandi Krošl. škofjeloška folklorna _ skupina, ženski nonet Rog iz Željna pri Kočevju, ansambel Silvestra Mihelčiča. otroški zbor škofjeloške glasbene šole ter na reviji kulturnih skupin naših rojakov, ki je bila popoldan, ansambli "Veseli vandrovčki" iz Toronta. Jimuja Horzna iz Fontane. Romana Posedija iz Chicaga in . slovenski harmonikarski klub iz tega ameriškega kraja snasambel "Vikis" iz Hastvede na Švedskem ter folklorna skupina "Ljubljana" iz Essena. Stane Kolman, predsednik slovenske izseljenske matice "Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se današnjega piknika udeležujejo predstavniki Slovencev iz vseh kontinentov. Pri tem je.še posebej prijetno spoznanje, da je med nami tudi mlajša generacija naših izseljencev, kar kaže. da se tradicija, povezana s slovenstvom, nadaljuje. Skoraj petina Slovencev živi v tujini in hvalevredno je, da tretja ali četrta generacija naših izseljencev, še vedno govori lep slovenski jezik". Slovenski stroji za Kitajsko Letos je konzorcij 12 slovenskih delovnih organi-zacij predstavil Kitajcem proizvodnje programe kmetijske mehanizacije, namakalnih naprav, gradbenih strojev, črne in barvne metalurgije, industrijskega in ročnega orodja ter jih istočasno seznanila z možnostmi sodelovanja na teh področjih. Strojna industrija SIP iz Šempetra bo prodala Kitajski za pol milijona dolarjev strojev za spravilo krme in trošenje gnoja. Do jeseni bosta ze obe pošiljki na poti. Ljubljanski Agrostroj pa bo letos izvazal na Kitajsko namakalne naprave. Na tem področju se odpirajo možnosti širšega sodelovanja, saj so Kitajci te dve pogodbi podpisali ze takoj na razstavi in zanimajo se med drugim tudi za nakup tehnologije. ' Rekorden Izvoz naših vin Do konca leta bomo na svetovni trg izvozili več kot 10.000 vagonov vina BEOGRAD. Iz naših vinskih kleti je letos na svetovni trg stekla doslej največja reka vina. Do konca leta bomo namreč izvozili kar 10.000 vagonov vina. Kot napoveduje direktor fonda za vino v GZJ Nikola Gavranič, nam bo rekordni izvoz prinesel okoli 770 milijonov dinarjev. Za primerjavo naj navedemo, da smo lani prodali na tuji trg 8050 vagonov vina v vrednosti okoli 605 milijonov dinarjev. Na vrhu seznama kupcev naših vin so države skupnega evropskega trga. ki bodo letos odkupile 6661 vagonov vina v vrednosti 550 milijonov dinarjev. O kako lep je čist rod. (Modr. 4:1, sv. pismo) Ce je družinska morala visoka, ima narod vedno dosti moči, da se obnavlja. (Sunjatsen) Dobre ocene sodelovanja Predsednika Svetovne banke Roberta McNamaro je v Sloveniji sprejel dr. Anton Vratuša LJUBLJANA. Predsednik Svetovne banke Robert McNamara se je danes dopoldne na gradu Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem pogovarjal s predsednikom republiškega IS dr. Antonom Vratušo. Razgovori predsednika Svetovne banke so zajemali oceno gospodarskih gibanj v Sloveniji, možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj naše republike in izkušnja Slvenije pri dosedanjem izkoriščanju posojil Svetovne banke. V pogovoru, ki so se ga udeležili še član Z1S in zvezni sekretar za Finance Petar Kostič. republiška sekretarka za Finance Milica Ozbič. republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik in predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke-ZB Janko Smole, so uglednemu gostu predstavili tudi dejavnost ljubljanskega mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini v državah v razvoju in razčlenili možnosti za finaneranje novih razvojnih programov, zlasti cestne infrastrukture v naši republiki. Ob koncu svojega obiska je McNamara v izjavi za "Delo" poudaril dobre izkušnje sodelovanja mednarodne ustanove pri pomoči razvoju slovenskega gospodarstva. "Zelo globok vtis je name naredila visoka gospodarska rast. ki jo je Slovenija dosegla v zadnjih letih. Današnji razgovori s predsednikom Vratušo so pokazali, da republika tudi v naslednjiem srednjeročnem obdobju načrtuje nagel gospodarski razvoj. Pri Svetovi banki smo ga pripravljen] podpreti, kolikor je v naši moči." je v izjavi dejal Robert McNamara. Velik obisk v Postojnski jami V julijo si jo Je ogledalo več kot 180.000 turistov iz 100 držav. Stana 7 Junaštvo Pravda i Pravo Kad Vojuje Serdar Jole GOTOVO PEDESET GODINA BIO JE DOGLAVNIKISAVETNIK VLADIKE PETRA II NJEGOŠA, KNJAZA DANILA IKNJAŽA NIKOLE, ŽIVA ISTORIJA ČRNE GORE. Brda piperska natkrili lelek, dug i promu kao. Mala četa vračala se iz još jednog ljutog okršaja sa Turcima. Kolona umornih ratnika sporo je koračala pod teretom nosila sa mrtvim i ranjenim saplemenicima. Ovog puta se Turci ne dadoše lako nadvladati - bi mrtvih i s jedne i s druge strane. Istina, na kraju su pobegli, ali opet... Pred prvim kučama sela Zavale grupe sa nosilima se odvojiše: podoše ognjištima onih koje su nosili, pračeni povorkama u črno zabradenih žena. Zaškripaše dveri i na kuči llije Piletiča. Prihvati domačin na nedra glavu mrtvog najstarijeg sina. Nešto popun muklog ridanja za trenutak se ote II,j,. Odjednom, preseče ga plač novorodenčeta. U uglu prostrane, i jedine sobe okupiše se žene. I uzmuvaše se. Ilija zaneme. Njegova Devana donela je na svet još jednog, sedmog ratnika Gori Crnoj i plemenu piperskom budučeg vojvodu i serdara crnogorskog Jolu Piletiča. Bese to one 1814. godine kad se velike sile Bečkim kongresom poigraše slobodom malih naroda. Nožem na top U maloj, sa svih strana orožjem pritisnutoj Crnoj Gori danonočno se vodila bespoštedna bitka za opstanak. Stolečima je cela zemlja bila jedan veliki ratni logor. U toj i takvoj Crnoj Gori serdar Jole Piletič je pedeset godina bio doglavnik i savetnik vladike Petra II Njegoša, knjaza Danila i knjaza (kralja) Nikole. Kako ga nazvaše istoričari, živa istorija Črne Gore, čovek koji je obeležio čitavu jednu epohu. A SABLJA JESERDAR JOLE! Narodna pesma zabeležila je i poslednje trenutke serdara Jola Piletiča u Crnoj Gori: "Sto si sjetan, serdar Jole? Nevoljaje, gospodaril! Dokle Jole mlad bijaše Džeferdar mu ciktijaše! Sad je Jole ostario Megdana seostavio A knjaz Jola omrznuo! Daj mi sablju, serdar Jole! Evo sablje, gospodaru, A sablja je serdar Jole! Nije bilo večeg okršaja na kamenu crnogorskom od leta 1836, do 1897. a da Jole, na čelu piperskog plemena, nije učestvovao. Redali su se Grahovo, Vučji Do, Mura tovica, Bišina, oslobadanje Nikšiča, Spuža, Podgorice, Ulcinja... Odlučujuča bitka u crnogorskom-t urskom ratu 1876-78. vodila se na Vučjem Dolu 28. jula 1876. godine. Brojčano nadmočniji i uz to podržani jakom artiljerijskom vatrom, Turci su, pod komandom Muktarpaše, napredovali od Bileče. Razvila se ogorčena borba. U jednom trenutku, Serdar Jole Piletic (1814 1900) potpomognuti pojačanjem. Turci su uspeli da zauzmu važno strateško mesto Kovčeg. Zapretila je opasnost da črnogorska vojska, kao i neposredno pre toga na Bišini, pretrpi neuspeh.. Vremena za oklevanje nije bilo. Desno krilo črnogorske vojske, pod zapovedništvom serdara Jole Piletiča, krenulo je na juriš golim noževima, uprkos ubitačnoj paljbi turške artiljerije. Nije mnogo prošlo i Kovčeg je postao turški les: likvidirana je turška artiljerijska posada i zaplenjeni topovi. Stradao je i Selim-paša. Medutim, odred Jole Piletiča nije tu stao. Krenuli su za glavninom turške vojske i uskoro je zaroboljen čitav bataljon i uhvačen Osmanpaša. Sutradan su se Turci, koji su imali 400 poginulih i ranjenih, povukli prema Trebinju. Pobeda Crnogoraca bila je potpuna. I to, kako govore hroničari onog vremena, ponajviše zahvaljuj uči serdaru Joli Piletiču. A i kad se povlačio pred nadmočnijim neprijateljem serdar Piletič je zadavao mnogo jada Turcima. Godine 1862. u dolini reke Zete Abdi-paša je, da bi probio črnogorski borbeni raspored, ubacio sve svoje snage. Povijali su se redovi branioca. Izgledalo je da je samo pitanje časa kad če pokleknuti. Ne dvoumeči se, piperski bataljon sa serdarom Piletičem pregazio je, a večim delom preplivao, hladnu reku i napao Turke sa leda. Iznenaden, neprijatelj se uskomešao a onda, pritisnut i frontaino odredima vojvode Mirka Petroviča, od napadača postao begunac. Ostareli izgnanik Poštovan kao junak, serdar Jole Poletič se često nalazio na golemim mukama. Trebalo je braniti svoje ime po oružju, i od samih Crnogoraca. Jednom prilikom, tek što ga Bjelopavliči i Piperi i zvanično proglasiše za svog naj večeg junaka, naide Jole pored kuče izvesnog Raška Radova. Mladič, sujetan na priznanja junaka, požele da bude hrabriji od najhrabrijeg. Nade se Jole na muci - šta sad? Ispred njega stoji mladič željan slave: ako uzmakne - šta če reči ljudi, ako se pak maši oružja -stradače jedna črnogorska glava, a njih je i ovako malo. Stoji momčič, ne uzmiče, izaziva. Prelomi se nešto u glasovitom junaku, pride Rašku, potapša -ga po ramenu i reče da mu priznaje da je bolj i junak i da to ako hoče, može reči čitavom svom plemenu. I pode svojim putem. Nije se Jole borio samo na bojnom polju, ratovao je on i na sudskim sporovima medu saplemenicima. I po pravilu, bio vrhovni arbitar u donašenju presuda. Kako kažu spisi starostavni, pomogao je i znamenitom pravniku Valtazaru Bogišiču da, u vreme kad je ovaj radio na Opštem imovinskom zakoniku za Knjaževinu Crnu Goru, dode do vrlo dragocenih podataka o običajnom pravu karoda crnogorskog. Samovolja i apsolutizam knjaza, docnije kralja Nikole sve više su pogadali slobodoljubivu misao Črne Gore. Zajedno sa pobratimom i rodakom Markom Miljanovičem, vojvodom Pekom Pavlovi-čem i rugim istaknutim ličnostima serdar Jole Piletič čini opoziciju koja se žestoko opirala vlastodršcu Nikoli. Jole se, izmedu ostalog, nije libio da močnom vladaru skreše u lice ono što misli. Jednom prilikom, želčči i bukvalno da prikaže nad moč svoje sile i tiranije, knjaz na skupu glavara pogleda u nebo i smešeči se upita okupljene da li vide onog divnog orla. Naravno, njemu nije bilo ni traga, ali, ipak, svi potvrdiše da je zaista velik i poseban. Jedino se Jole nasmejao i odmahnuo glavom na zaprepaščenje prisutnih. Stalni sukobi sa knjazom, primorali su ponosnog ratnika da pod stare dane, 1879. godine emigrira sa porodicom u Niš gde i umire 1900. godine. Narod ga nije zaboravio. TAXATION Taksa je kompliciranija ove godine nego ikada ranije, jer jedan zakon važi za početak a drugi za kraj financijske godine. Prepustite nama sve vaše brige o taksi. Ne zaboraviteda se roditelji još uvijek priznaju. Josip Dekanič Kvalificirani Agent za Taksu. 5-333 King St. NEWTOWN. Tel 519 5455. (Iznad Doktorice Gavrilovič) The Mali, 309 Hume Hw. ili Macquarie St. LIVERPOOL. Tel. 602 8352, 60 2412 (Preko Belgrade Real Estate) Novo. U Wollongong-u smo se preselili na 70 Crown Street. Tel. 28 6566. (Izmedu Downtown Motel i Doktora Marinovié)