Vojska med Avstrijo in Srbijo! Naš poslanik zapusti Srbijo. — Kralj Peter in prestolonaslednik bežita. — Srbski voj- voda Putnik ujet in zopet izpuščen. Avstrija odklanja posredovalca. — Mir bo Avstrija narekovala v Nišu ali Kragujevacu. — Med našim vojaštvom veliko navdušenje. — Francija in Rusija se umikata. Srbija ni hotela izpolniti naših zahtev! Vsled ttega je Avstrija pretrgala ž njo pnjateljske zveze in naš jjoslanik v Belgradu j"e v soboto po 6. uri zapustil Srbijo. !O.d tega časa se je zafeelo med nami in Srbijo vojno stanje. Ako bi Srbija že ne imela nič drugega na vesti, kakor sokrivdo na umoru našega prestolonaslednika, bila bi niena dolžnost, da ponudi Aystriji vsaTfO zadošfienje za tako razžalitev, Toda to ni bila niti ¦edina krivda, ki jo je zagrešila Srbija proti nam. Skozi 6 let nas je neprestano vznemirjala ob naših mejah ter nain naredila v&likansko škodo v našem gospodarskem razvoju. Vendar smo rruorali biti pripravljeni, in čeprav nismo imeli vojske, vendar smo morali plačevati neizmerne svote za vojaško pripravIjenost. Tega nismo mogli veS mirno prenašati! Se<daj ko še je prišel zraven strašen umor priljubljene.ga nam nadvojvode, je bila mera polna, Ali se Srbija prostovoljno poda na druga pota, ali pa jo z orožJem in silo prisilimo. Srbij-a si je izvolila zadnje! Cela Avstrija stoji v tem važnem trenotku ka- kor en mož ob strani svojega presvitlega cesarja in ^lavne avstrijske armade, kateri izroSamo mirnim srcem usodo naše države. Tudi mi Slovenci in Hrvat- je, čeprav po jeziku in krvi sorodni srbsloemu naro- 'du, ne delamo v tem oziru nobene Izjeme. Kdor žali Avstrijo, žnli tudi nas! Katoliško naše preprlCanie nam nalaga zvestobo do cesarja in Avstrije, in vsled iega niti trenotek nismo bili v dvomu, kaj je naša • dolžnost. Le Nemcem moramo povedati v tem resnem trenotku odkrito besedo. Avstrija in njen cesar ne na-.stopata proti Sfbiji, ker so Slovani, ampak, ker so aaši sovražniki. Ne gro se torej za boj proti Slovanom, ampak za boj proti sovražnikom. Naj bo kdor bodi. Slovan ali Nemec, ako ie nas sovražnik, potem je naša dolžnost, da sledimo Micu svojega cesarja. In mi Slovenci sedaj ne vprašamo, kakega rodu je naš nasprotnik, ampak mi izpoln.iujemo brez ozira na vse okolnosti ono dolžnost, ki nam \o nalagn naša velika domovina Avstrija. Naše o5i se obraCajo sedaj kBogu! Prosimo ga, naj nam varuje sivolasega,. mnogo skilšanega vlaclarja, kateri še mora sedaj izpiti tudi ta bridki kelih. Res, vse pride nanj! Toda 6im bolj ga vidimo trpeti in skrbeti, tem zvestejo In gorkeje se ga oklepajo naša srca in čutiio ž njim. Prosimo pa Boga tudi za tlagoslov, ki ga naj pošlje na^i armadi., Naj ji da moč, pogum in zmago! Prizadevanje velesil? ' da se spor med Avstrijo in Srbijjo ne razšlri. Celi svet prešinja mrzlifeno razburjenje. Sedaj, ko so se vse velesile prepričale, da zaliteva Avstrlja nekaj samoumevnega, da hofie postavitl svoje razmer- je do Srbije na zdravo podlago, si prizadevajo vse velesile, da bi ostal spor hkk! Avstrijo in Srbijo omejen le na ti dve državi. V prvi vrsti si prizadeva Francija, da bi odvrnila Rtusijo, naj se ne postavi zoper Avstrijo. To je tudi popolnama umevno, kaati Francija smatra, da je slednji trenotek za svetovno vojsko zelo neugoden. Tudi Nemfiija vpliva na Rusijo v tem srnislu, da bi ostal spor med Avstrijo in Srbijo omejeii le na ti dve državi. Y teh prizadevanjili pod])ira posredujoSe velesile dejstvo, da so avstrijske zahteve popolnoma upravičene m da jili mora celi omikani svet odobravati, Saj je Srbija sama v enem delu svoiega odgovora priznaia, da se morajo kot samoobsebi umevne izpolniti, pripoznanje, ki je pa prišlo že prepozno. Ce bi bila storila Srbija to, kar pravi paimet že vsakemu posamezniku, da ie nekaj samoobsebi umevnega% bi ne bilo nikoli prišlo talco dalefi. Potem bi ne bilo treba zapirstiti srbskemu kralju in •ljegovi vladi Belgrada in do vojske bi ne bilo prišio. Na strani Avstrije se naliaja pravioa in ta jo dela neizmerno močno, Naša stvar le praviTSna, to pripoznava celi svet, tega ne more tudi Rusija utajiti. Ce bi liotela Rusija imeti svetovno vojsl:o, do ftesar ])a menda ne bo prišlo, bi se to moralo bridko ma&čevati nad tistim, ki bi kai takega povzroftil. To ve našaponosna armada, ki gre sedaj v boj, to vedo tudi vsi narodi od severne Ceške do južne Dalmacije, od Alp do Karpat ir. 6eprav so vsn ta IJndstva rieljena na dve državni polovici, toda sedaj jih prešinja ena misel: Za čast države in za »jenega vladarja. 'Avstriia ostane trdna. Od dobro poučene strani se poroča, da bi bilo vsako posredovanje Francije in Rusije na Dunaju popolnoma brezvspešno. Ce bi bilo posredovanje mogoče, je potem edin pripraven proator za to Niš ali KVagujevac v Srbiji. Srbija se mora brezpogojno udati. Nadalje se poroča, da bo dolžnost Srbije, a"ko se sedaj uda, da povrne Avstriji vse one milijone, ki jih je naša država izdr^la za mobilizacijo. Ce dasta Rusija in Francija Avstriji porogtvo, da se stroški naše dosedanje mobilizanije povrneja — prej pa mora Srbija seveda še spre.jeti naše zahteve — potem bi bilo mogoče, da bi Avstr^ja to posredovanje ne odklonila. Na vsak način je gotoAro, da j© posredovanje Francije in Rusi.^e mogofie še le,, ko smo rai v Srbij5 in tedaj, če se poda Aystriji jamstvo za povrnitev mobilizacijlskih strošikov. Krali Peter beži. Najprej je zbežala iz Belgrada — kraljeva družina! Bilo je to že v soboto ob %3.. uri popoldne. Ko je v soboto zbežala iz Belgrada kraljeva družina, se je polastilo belgrajskega prebivalstva nepopisno razbur.jen.ie., Nekaj oseb. ki so bile očjv^dno pla^ani a_ gitatorji, je sicer poskusila s tem, da so klicali po mestu ,,žiyijo!" kralju in prestoloiraislledniku, vzbudilo raalo navdušenja; ljudstvo za 'to ni bilo razpoloženo. Ljudstvo je bilo ogorčeno radi tega, da sta se kralj in prestolonaslednik! prva skrHa in podala v varnost. Kljub vsej otožnosti in obupu Belgrajčanov tee je jako veliko govorilo o sledečem dogodku. V poseben vlak. v katemn se je- peljala kraljeva družina, so stopili kralj Peter, ki je bil popolnoma pobit; dalje prestolonaslednik Aleksander z neko nepoznano, lepo, mlado damo, princ Pavel ln brat kralja ]>rinc Arzen. Toda princa Jurija, ¦ najstarejšega kraljevega sina in prejšnjega prestolonasliedirika nikjer ni bilo. Že od petka op'oldne ga niso v Belgradu ve6 videli. Ali ljudstvo si je'io kmalu raztolmačilo; vse je govorilo in jje trdno preprieano, da ]e prino Jurij oni 'Milan ali Cigo Qiganoyič, ki je poučeval morilce Principa, Cajbrinoviča in Grabesa, kako se mečejo bombe in kako se strelja. In kaj je storil ta Cigo Cigamovič, da ga ne bi vjele avstrijsk« čete 'ter aa ne bi bil poklican, zagovarjati se radi sokrivde na sarajeviskem umoru? Zbežal je na Rusko, kjer bo pod napaičnim imenora živel pri sorodnikih umrlega ruslcega belgrajskega poslanika, Hartwiga(. Kai se je že zgodilo? Kolikor izvemo, še danes (ponedeljek) vojska n i n a p o v e d a n a. Splou pa ]-e sedaj, ko je na§ poslanik odpotoval iz Belgrada, ni treba posebej napovedati. Ali so naše Čete 6ete že prekora?ile meje, se ne ve. Ponoči (od nedelje na ponedeljek) se je po Mariboru razglasilo, da je Belgrad že zaseden. Obrnili smo se v Gradec, a se nam ni moglo reči, kaj je resnice na tem. Gotovo pa ,je, da so v Zemunu, avstrijskem mestu, ki leži nasproti Belgradu, slišali v Belgradu s t r e 1 j a n j e. Sumi se, da je izbrurinil punt proti kraljevi rodbini, ki je tako sramotno pobegnila. To so zailnjlc novlce (ponedeliek predpoldan). Druglh važnih novic nl. Francija zapušča Srbijo. Fran<M)sko poslaništvo na Ehinaju je izdalo naslediiio izjavo: Kar se tiČe si)ora med Avstri^o in Srbiio, Iii namen Francije, da bi se izpostavila za Srbijo. Seveda v sluSaiu, ?e bi bila Rnsiia napadena, bi bila zaveeniška dolŽnost Francije, da pomaga RusijiToda pričakuje se i:i upati je, da n-e bo prišlo tako daleS, marveS, da se bo posrečilo omejlti spor na Avstrijo in Srbijo Iz tega j"s sklepati, da Rusija n e b o z o r o žjem nastopila v prid Srbiji. Nemčija in tudi I t a 1 i j a stojita zvesto ob strani Avstrije! Srbski vojskovodja -- vjet. Sefa srbsicega generaliiega štaba, vojvodo PutniKa, so v soboto, dne 25. t. m. vjeli na železniški postaii Kelenfold pri Budimpešti, ko se je vračal iz Gleicnenbarga, kjer se je zdravil s svojo nčerko, v Srbijo. Med vožnjo so ga e-nkrat ustavili in sioer v Gradou, kjer so zahtevali ocl njega, da se izkaže, kdo da je. Vsled tega je zamudil zvezo. Ko se je vozil naprej, se je že doznala nepovoljna vsebina srbskega odgovora. Zgodovinska 6. ura je minila. Z večernim vlakom se je nameraval Putnik odpeljati v Belgraid. 20 minut pred prihodom vlaka v Kele-nfold je došlo na omenjeno železniško postajo 20 tajniti polioajev in ko je vlak obstal, so ga ti-le obkolili. Vse potnike so spravili v Sakaljiice. Ko so hoteli Putnika vjeti, se je postavil v bran in potegnil samokres, kakor se misli, da bi bil izvršil sajmomor. Samokres so mu iztrgali ter Putnika vrgli na fcla. Nato so ga prepeljali s svojo 201etno ličerKo k nadžupanu v Budimpešto. Putnik je bil oddan vojaškemu poveljstvu, hSer so pa nastanili v hotelu. Srbskl vojskovodja zopet izpuščen. Iz Budimpešte, kjer se je naliajal Sel srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik kot vjet, se poro6a, "da so ga zopet izpustili. Odpotoval je takoj v Belgrad. Glasom obstoječih vojaških predpisov se smatra vsakega častnika kake tuje države v trenotku, ko je izbrulinila vojska med njo In Avstrijo, kot ogleduha. Vsled tega so morali vjeti Šefa srbskega generalnega štaba, Putnika, in ga obdržati. Tukaj je pripomniti, da so vse vesti o kaki sili, ki bi se bila uporabila napram Putniku, gola izmišljotina. Putnika so odvedli v budimpeštansko vojaško k-azino in so ga tam sprejeli nad vse spodobno. Naž plemeniti vladar pa ni hotel vzeti STbiji njenega vrhovnega poveljnika, ampak je zaukazal, da se je mogel takoj podati v svojo domovino. t)ali so mu na razpolago posebni vlak in salonski voz. Že samo ta vitežki ftin našega cesarja bi moral nagniti Srbijo, da se zave svoje zmote in se še v zadnjem trenotku ukloni. Kako je prišlo tako daleč? Že od leta 1908, ko smo si priklopili Bosno in Hercegovino, se je iz srbske kraljevine zafielo hujskati proti AvstrijL in agitirati za to, da pridejo Hrvaška, Bosna, Heroegovina in Dalmacija pod srbskega kralja, da tako nastane ,,Velika Srbija", Posebno v Bosni in Hercegovini je bila huda agiitacija. Neprestano so se vršile priprave za punt. Ker je bil Franc Ferdinand odloSen nasprotnik velikosrbskih teženj, so ga Srbi obsodili na smrt in dne 28. junija je padel s svojo soprogo kot žrtev svojili načel. Morilci so prišli iz Srbije. Tudi voditelji in organizatorji punta po Bosni so bili iz Srbije najeti all vsaj podpihovani. Vsakdo je pričakoval,. da bo srbska vlada ob ranoru Fran Ferdinanda obsodila velikosrbsko agitacijo, da pa bo pokazala uradnike in častnike, ki so sodelovali, da bi strožje pazila na časopisje, ki je neprestano hujskalo, ali pa da bo vsaj zasledovala one, na katere je padel sum, da so bili sarajevskega umora sokrivi. Toida nič se ni zgodilo, ainpak izgledalo ie, kakor da bi se tudl vladna Srbija vsaj natihoma veselila umora In ga odobravala. Listi so postali še bolj srditi in podivjani. Preiskava radi umora je med tem dokazala, da so bili morilci prestolonaslednika na Srbskem najeti, da so jih. celo žastniki u&ili, kako se mečejo bombe in kako se strelja s samokresi in da so morilcem tudi pornagali, priti varno čez mejo. Na podlagi teli podatkov je naša vlada dne 23. t. in. ob G, url zvefier po našem poslaniku baronu Gieslu izrofiila srbski vladi noto (spomenico), v kateri z^a h t e v a: Srbski vladni list mora dne 2G. t. m. prinesti izjavo, v kateri obsoj a velesrbsko agitacijo ter z až u g a s sfrogim postopanjem proti onim, ki bi jo Še nadalje uganjali. Ta izjava mora iziti tudi kot dnevno povelje za srbsko armado. Nadalje se zaiiteva, naj se Srbija obveže: da bo razpustila volesrbsko društvo ,,Narodna 0brana" ter zaplenila njegovo prernoženje; da bo odstranila velesrbske profesorje in iz kn]ig odstranila vse, kar je naperjeno proti Avstriji; da bo z a p r 1 a majorja Voja Tankošiča, ki je u6il morilce streljati za sarajevski napad in nekega Ciganovifia, ki jih je učil za Sarajevo metati bombe; da bodo pri preiskavi proti sokrivcem smeli tudi naši avstrijski u r a dn i k i z r a v e 11. Do sobote, dne 25. t. m. najkasneje do 6. ure zveSer se mora Srbija izjaviti, ali prevzame vse zahteve ter se obveže, jili brezpogojno izpolniti. Srbija sme re6i samo da ali ne. Ob 6. uri v soboto zveKer je prišel srbski minislrski predsednik na avstnjsko poslaništvo ter i z j a v i I: n e. Na to Je naš poslanik odpotoval in med nami ter Srbi je r.astalo vojnostanje. Bolgarlja prijateliica Avstriie. Neodvisni bolgarski list ,,Dnevnik" piše v svoji sobotni izdaji: Srbi bi se nikdar ne poboljšalj. Končno ne bo preostajalo nič drugega, kakor da prejme ta narod zasluženo plačilo, ker se ne zmeni ne za mednarodne običaje in ne za lastno čast. Bolgarska javnost bd pozdra^-ila z zadovoljstvom vsak odločen korak: Avstrije, ki bi spametoval Srbe. 8rbijo se more samo z orožjem prisiliti, da se spametuje in nelia delati sosedcan vseli mogočih tieprijetnosti. Na Balk&nu bo nastal mir še le tedaj, ce se bo pri&ililo Srbijo do uvidevanja, da ne sme izzlvati sosedov in 'povročati zlsčinov. Kako se je nota sostavlla. Da se spomenica (nota) izroči Srbiji, so sklenili na Dunaju že v nedeljo, dne 19. t. m v skupnem ministrskem svetu. Navzott so bili člani skupue vlaae grof Berchtold, vitez Krobatin;, dr. vitez Bilinski ter oba miaistrsta predsednika, avstrijski in ogrski. Posvetovanj se je udeležil tudi šef geueralnega štaba, baron Konrad-Heoendorf. Ministrski svet se ni vršil v ministrstvu za zunanje zadeve, ainpak na nekem privatnem stanovanju. Sestajvilo se je besedilo spomenice, ki se je izročila, kakor znano, v četrtek zvečer ob 6. 'uri Srbiji. Nota je bila sestavljena v francoskem jeziku. Besedilo je napravil sekcijskl načelnik v ministrstvu za zunanje zadevo baron Musulin, ki je rodom Srb, a se povsod vsiljivo imenuje Hrvata. - ¦ Prvi utis note v Belgradn. Glas o izročitvi note se je v Belgradu po bliskovito razuesel. Prvi glasoyi o vsebini note t>o pnšli med belgrajsKo prebivalstvo krog osme are zve6er (dne 23. julija). V resnlih me!§6a(nskih kro^ih je vsebina note vse potrla, dočim je med onimi vrstami, ki so bili do sedaj nositeljil prodirajoče, vojue politike zoper Avstrijo, nastalo po prvem preseneeenju veliko razburjenje V kavarnah, kjer se je zbrala velika množica ljudi, je prišlo takoj do strastaili izbruhov zoper Avstrijo. Najbolj srdito sa je razbnrjena množica obračala proti zalitevi, da bi se izdiJo kraljevo armadno povelje z besedilom, ki ga je narekovala in predpisala Avfetrija in v katerent se najostreje obsojajo velikosrbske težnje in da bi se naj to povelje prečitalo armadi. Ravno najbolj delavni pristaši velikosrbskega gibanja pripadajo oai vojni stranki, ki ima kot takozvana stranka zarotniK.ov že delj 6asa najvefiji vpliv na armado in tudi glavno besedo na srbskem kraljevem dvoru. IstotaKo so pristaši velikosrbske orgapizacije ostro nastopili proti zahtevi, da bi avstrijski preiskovalni organi nadzorovali srbsko sodno postopanje. Razburjenje po celem Belgradu je splošno in izredno velikb. Nek budimpeštanski list poroča dne 21. julija iz Belgrada: Ko se je raznesel glas po meslu. da se je avstrijska nota izročila, se je slišal po belgrajskih ulicah le en glas: To je vojska! Nihf-e 5e ni natančno vedel, kaikšne podrobnosti vsebuje pravzaprav izročena nota. Srbska vlada je skušala ohraniti v&e tajno, dokler niso došla poročila iz Dunaja in Budimpešte. Mnenja občinstva so bila razdvoienaj En del je bil mnenja, da se Srbija ne sme uklonitli, drugi so pa zopet vstrajali pri misli, da vSrbija naj da zadoščenje, ker tretje vojske ne more vzdržati. Srbija, ki je še bila včeraj v maniilu slave, je danes polna strahu. Misli se že tudi na to, da bi se bežalo iz Belgrada, če v nedeljo (dne 26. julija) srbski uradni list ne prinese zahtevane izjave. Le CastnikB in prijatelji majorja Tantosiča rožijajo s sabljo. Več častnikov je priredilo včeraj (četrtek) po no6i v častnižki gostilni veliko sloyesnost, hi je trajala do jutranje zore. Utls note v Bolgariji. Nota, katero je izročila Avstro-Ogrska Srbiii, jo Bolgarijo ob6e zadovoljila. Najuglednejši bolgarski politiki vseh strank imenujejo noto kot dostojno velesili. V Bolgariji so prepričani, da Srbija ne bo sprejela ^avstrijskih zahtev ter se sraatra to noto naravnost kot napoved vojske. V Sofiji krožijo najrazličnejše vesti. Tako n. pr. se govori, da je odpotoval ministrski predsednik PaŠiS v Petrograd (ikar ni res,. kajti Pašič se je že v petek vrnil v Belgrad) in da bo dal odgovor.na noto sporaiZumno z Rusjijo po ministru Paču, ki tačfas' predseduje imnistriskemu svetu. Dobri poznayatelji srbskih razmer so mnenja, da Pašič danes sploh ni več merodajen, kajti vojaška liga bi v svojem zaslepljenju in v nadi na pomoč Rusije strmoglavila vsako vlado, ki bi si upala sprejeti zahteve Avstrije. Neki vladni poslaneo je rekel: Ne verjamem, da bi rekla Srbija da in pa amen. Kajti potem bi bil konec njene slasve kot samostojna država. Razpust gNarodne Obrane" in koniiskacija njenega premoženja bo skušala zabraniti vojaška liga z vsemi sredsivi. V obče se ne govori o nič drugem, kakor o odgovoru na noto ter prevladuje mnenje, da je oborožen spor neizogiben. Veselijo se splošno nad ponižanjem Srbije in nič bi jim ne bilo Ijubše, kaikor če bi Avstrijla zgraJbilia po orožju, pri Cemur se smatra, tia bo najpoprej zajsedla sandžakat Novi Pazar, da zabrani združenje/Srbije in Crnegore. V slučaju vojske bi se Bolgarija zadržala nevitralno, tudi ako bd se Rumuniija ne. Utis avstrljske noto v Bumunijl. Vsi rumunski listi se bavijo na uvodnih mestih z avstrijsko noto: ,,;Independence roumaine" piše: ,,Brez dvoma ie ustvarila avstrijska nota položaj, ki je dalekosežnega pomena. Oni del note, ki se tiče u- mora v Sarajevu, odobrava vsaka omikana država, Srbska vlada je z izjavaini, ki jih je dosedaj priobčila, doprinesla ttokaz, da nima namena! da bi se odtegnila svojim obveznoatim. Strogo politifini del note pa vsebuje zelo kočljivo vprašanje. Rumunija, ki si je vselej prizadevala sprijazniti in zbližati obe državi, bi mogla tudi tokrat prevzeti vlogo nepristranskega posredovajca. Utls avstrijske note na Angleškem. Vsi angleški listi se bavijo na uvodnih mestih z avstrijsko noto. ,,Daily Chronicle" piše, tia se bo spor le nrav težkim potom rešil. JMorningpost" povdarja, da bi Srbija storila najboljšie, če bi takoj ugodila zahtevam Avstrije, da odstrani na ta način vsak povod za oboroženi spor. Vsi listi so v tem edini, da bodo Angleška, Francoska in Rusija nasvetovale v Belgradu, da Srbija >odjenja. ^"VVestminster Gazette" piše: Avatrijska nota je odločne vsebine. Ni nam sicer znano, kolilco je resnice na teh obdolžitvah, toda glase se odločno in če se bo doka* zala njih resničnost, ne bode Srbiji preostaja^o ni6 drugega, kakor odjenjati na celi 6rti. Srbska nota bi rnorala vsebovati prav resen odgovor na težke obdolžitve. Avstrija ima pravico zahtevati od Srbije. da ta ugodi njenim zahtevam in upati je, da bo krenila Srbija v Eadnjem trenutku na T>ravo pot. ,,Morningpost" obsoja postopanje Avstrije kot samovoljno, v istem smislu piše tudi vse angleško liberalno časopisje. Najuglednejši angleški list v,,!Times" izraža upanje, da Avstrija ni izpregovorila zadnje besede. Utis avstrijske note na Fraiicoskem. Francosko Sasopisje napada Avstrijo, češ, da kali mir s tem, da zahteva od Srbije nekaj, kar ona ne more sprejeti. Casopisje predbaciva av&tro-ogrski politiki, da se je prenaglila z namenom, tirati zadevo do skrajnosti. Eden najugiednejših franooskin listov, ,,Matin", piše: Brez dvoma bo Francija zaprosila Avstrijo, naj ne stori takoj nadaljnili knrakov, da bodo velesile mogle preglednti vse tozadevne akte. Ta rešltev bi bila edino po.inet:ia. Zahteve Avstrtje so naravnost izzivanje Srbije. Utls avstriiske note na Buskem. Spomenica Avstro-Ogrske Srbi|i zelo razburja duhove v Rusiji. Prvi utis je bil, da je vojska med Avstrijo in Rusijo neizogibna. Vse je prepričano, da je nadalnji razvoj odvisen v prvi vrsti od stališča ruske vlade, koji koraki tee pričakujejo, vsled tega z največjo napetostjo. Do zadnjega se je upalo, da bo Sasonov, ki ni naldonjen vojni strank|i, vse ' storil, da se ohrani mir in našel način, ki bo 'omogočil, 'da se spor omeji. Toda rusM uraidni list že pripbeuje sledefto, jako značilno izjavo.. Carska vlajia, se nahaja v resnih skrbeh taffi avstrijske spomenice Srbiji in zasleduje z največjim ^animanjein razvoj avstrijsko-srbskega spora, v katerem RusJja ne mo>re ostati neprisjranska, Seveda je še sedaj veliko vprajšanje, kako bo po"dpirala Srbijo, alisamo diplomatično in denarno, aJ|i pa tudi sama poseže vmes. Ako stori zadnje, potem bi to pomenilo začetek svetovne vojske. Cez Petrogfrad in M o <fe k v o se je proglasilo izjemno stanje. Iz Rusije prihajajo glasovi, da. se je pripravil napad na carja, a je ponesrečil. Cez 150.000 ruskih delavcev štrajka, Eako se je nota izročila. Ko je dobil avstrijski poslanik v P>elgradu — baron Giesl — dne 23. t. m. v roke avstrijsko noto, se je obrnil z ozirom na to, da je bil odsoten ministrski predseidnik Pašič, na "dv,or in zahteval, daM se mu pokazala odgoVorna osebnost, ' kateri naj bi izročil avstrijsko noto. Temu energiSnemu nastopu je pripisovati, da je izdal regent, pr&stolonaislednik !Aleksander, ukaz, s katerim je bil ])oobla;š<5en finan5ni minister Paču, da zastopa mintetrskega pr/edsednika Paši5a. Ko je potera zvedel Giesl, da mora s Pačujem stopiti v zvezo, je ta,koj obvestil finančnega ministra, da mu ima izročiti noto in ga prosil, da ga ob C. uri zvečer sprejme v miMstrstvu. Tukaj se je nekaj minut po 6. uri zvečer oddala nota — ultimat. Izvršilo se je vse strogo ceremonijelno. i'o pozdravu je oddal poslanik baron Giesl s kratkimi besedami noto finančnemu ministru Pačuju, se poslovil in se vrnil v poslaniško palaCo. T.rdi se, da je vse,; kar se more v Belgradu nazivati z imenom meSčanstvo, napolnjeno z vojnim straJiom. Ko bi bilo odviisno od raeščanstva. bi se morala vlada udati zahtevam monarhije. V Belgradu nihče ne ve, kakšne namere da iraa vlada. Kakor v Belgradu, tako vlada tudi v Zemunu popolen mir. Odliod našega poslanika iz Belgrada. Že v naprej se je doloftilo, kako mora postopati naŠ poslanik, ako Srbija ne sprejme avslrijskih zahtev. Baron Giesl .|e dobil dne 24. t. mi. povelje, da v slučaju, če ne pride od srbske vlade do 6. ure dne 25. t. m. noben odgovor, ali če ta odgovor ne bo popolnoraa zadovoljiv, takoj z vsem svojlm poslaniškim osobjem zapuati srbsko glavno mesto. Po mednarodnih nbičajih prevzame varstvo avstro-ogrskih podanikov v Srbiji kaka druga prijateljska ve. lesila, v tem slučaju nemški poslanik baron Griesinger. AvstriisM poslanik — gre. 0 sobotnih zgodovinskih dogodkih v Belgrodu nam javlja uraJdno poro&lo: Ministrski predsednik Pašič je prišel v soboto, dne 25. t, m., nekaj minut pred 6. uro, na avstrijsko poslainištvo v Belgradu in je dal na našo noto odgovor. Toda vsebina je bila nepovoljna. Srbi niso hoteli sprejeti naših pogojev. NaŠ poslamk baron Giesl je nato Paišiču naznanil, da prekine vse diplomatične zveze in je zapustil s poslaniškim osobjem ob 6. uri 30 minut Belgrad. V Ziemunu je stopil na aivstrijska tla: inj se od tam odpeljal na Diinaj. Srbska vlada je že prej (ob 3. uri popoldne/ odredila mobilizacijo cele armade, Dvor, vlada, "* *»k-jr tudi čete, so zapustlli Belgrad. ^Vlada in dvor sta se *e preselila v Kragujevac. Avstrija zasede Belgrad. V Belgradu se pričaKuje, da. - bodoi avstrijske čete ibrez odpora odkoraikale v mesfo. Srbsfca vlada upa, da bodo velevlasti še le tedaj posredovaie, ko bodo avstrijske čet© že zasedle srbsko glavno mesio. Ruski in francoskii poslaniki in vištji uradniki se z vsem pritiskom tručlijo, da bi pripralvili srbsKO vlado na to, da odjenja in ugodi zahtevam Avstrije. Do sedaj pa so bile ruskie in francoske namere pri srbskem ministrstvu brezvspeŠne. Nemčija grozi Franciji. Nemški poslanik v Parizu je oddal v francoskem zunanjem ministrsrtvu to-le izjavo: Nemčija popolnoma odobrava inoto na 'Srbijo, kar se tiče oblike in vsebine. Upa, da se spor omeji samo na Avstrijo in Srbijo. Nemeija ne bo trpela, da bi se vmešavala v ta spor kaka tretja velesila. Balkanske države. Pašič je vprašal balkanske države, kako se bodo zadržale,. Dobil je baje ta-le odgovor: Bolgarija bo nepristransfa, Crna Gora bo šla.s Srbijo, Grčija bo mirna. Odredbe v Srbijl. NajviŠiim poveljnikom srbske armade je bil doloSen vojvoda Putnik, a smo ga Avslrijci prej vjeli, kakor poročamo na drugem mestu. Podonavsko divizijo bo komandiral predsednik ,,Narodne Obrane", srdit sovražnik Avstrije, general Jankovič. Glavno taborišče srbske armade je' Valjevo. Seja srbske skupščine. Kralj Peter, ki se je nahajal na letovišfiu v Ribarski Barji, se je pripeljal v soboto opoldne v Belgrad. Odredil je, da se je za ne-deljo, dne 26. t. m. sklicala srbska zbornica, kateri je predložila srbska vlada odgovor na avstrijsko noto v svrho naknadnega odobrenja. Skupščina bo imela ve5 sej. Na belgrajskem kolodvoru so se vršile zelo obširne vojaške priprave. Kolodvon so bili prenapolnjeni. V soboto ob 4. uri zjutraj so prepeljali pod spremistvom vojaštva v zaboiih na 4 vozovih ves denar narodno banke iz Belgrada v Kragujevao. Srbi se prlpravliajo. ¦Na Dunaj se poroča iz Belgrada: V. meslu je nastalo brezmejno razburjenje. V diplomatičmh krogih se izjavlja, da je vojska med Avstrijo m Srbijo sedaj neizogibna. Domneva se tudi, da Srbija na noto avstrijske vlade niti odgovorila ne bo. Belgrajska garnizija bo skoro odmarširala iz Belgrada; vojažke čete So dbbile ufcaz, naj se umaknejo v nolranjost dežele. Srbska armada. Srbska armada, ki je bila do leta 1908 urejena kot nekaka milica, Je sedaj popolnoma reorganizirana. Posrečilo se ji je, : da je v prvi batka»nski vojski iv večjih bitfcah premagala in pora#;ila iTurke, a v drugi balkanski vojski Bolgare. Te njene številne zmage so ji dale novega živiljenja in navdušenia. Pred balkansko vojsko je štela 5 infanterijskiih divizij prvega in 5 drugega poziva in je dosegla koncem druge balka.nske vojske stanje 161,000 mož prvega in 88.000 mož drugega poziva. V bitkah ob Bregalnici proti Bolgarom je poklicala Srbija pod orožje vse može v stiarosti od 18. do 50. leta. Tako je doseglo stanje srbske armade 450.000 do 500.000 mož Mirovno stanje srbske armade, ki je znašalo pred balkansko vojsko le 30.000 mož, je znašalo po bal<kanski vojsk!i 50.000 mož in letos v spomladi že 53 tisoff mož. Od tega moštva se je nahajalo približno tri petine v novo osvobojenih krajih. Konoem meseca' junija so poklicali toiiko rezervistov pod orožje, da znaša sedaj mirov,no stanje srbske armade 120 tisoč mož. Srbsko vojno ministSrstvo je odredilo, da se y Novi Srbiji na novo ustanovi 5 divizi.j prvega pdzijva in sicer v Ibaru, na Kosovem, v Vardarju, v Bregalnici in Bitel'n. Ker je padlo v obeh balkanskih vojskah okrog 50.000 srbskih vojakov in še v novo osvobojenih krajih niso mogli dobiti tolikb novincev, da bi zaraogli nadomestiti izgubo, se laliko računa, da bi mogla Srbija sedaj v slučaju voj- ske poklicati pod orožje komaj toliko moštva, kakor ga je sklicala v začetku balkansike vojske. Po balkanski vojski so obrnili Srbi vso svojo pozornost na artilerijo. Ze za 6asa vojsjife proti Bolgarom je Srbiia naroč?la veliko število težkih topov na Francoskem. Srbija ima sedaj dva polfea težke artilerij©, iu vsak polk ima 20 baterij in vsaka baterija ima štiri topove 12- in 15centimetersktega kalibra. Kakor znano, je dovoliila srbsla zbornica majnika t. 1. 122.8 miiijonov za izredno izpopolnitev armafle. To svoto je porabdla za nabavo novih brzostrelnih topov. Veliko vprašainje je pa, če so se srbski častniki in mo&tvo že priučili zadostno v porabi |teh novih topov. V slučaju vojske bi postavila Srbija na bojišče 6 armadnih zborov, vsak po 2 diviziji- Vsaia divizija šteje gtiri polke pehote, en oolk iconjenice, en polk poljskega topništva, ki Steje *9 baterij in vsaka tatenja 4 iopove. Na vsako divizijo se rafMina 15000 mož, tako, da znaša vojno stanje Srbije prvega in drugega poziva 200.000 mož. Ni pa znano, kako so sestavljene nove divizije v novo osvobojenih srbskik pokrajinaJi. Kako je sedaj razdeljena srbska armada in kje se nahajajo armadni zbori, o tem ni znano nič zanesljlvegai. Le loliko je znanega, da je Srbija odpoklicala iz Nove Srbijo 2 diviziji na srbskobosansko mejo. Mobiliizacija srbske armade se more izvršiti v S dneh. Prva vest na Dunaju. Prvo vest, da ni dala Srbija na avstrjsko noto povoljnega odgovora, so zvedeli na Dunaju v soboto ob 548. uri zvečer, ko je pre&tal v zunanjem miniatrstvu dvorni svetnik 'Montlong zastopnikom časopisja sledečo izja^o: Ob 3 uri popoldne v soboto je bila mobiUzirana srbska armada. Ob 543. uri popoldne so srbska Vlada, Kralj Poter in oblasti zapustili Belgrad in se podali na jug. Okoli 6. ure se je izročil baronu Gieslu odgo^or srbske vlade. Ker ne odgovarja nagim 'zahtevam, je baron Giesl ob 6. uri 30. minut zapuatil Belgrad. SrbsKemu poslaniku na Dunaju se je izročil popotni list. Jutri koraka avstrijsko-ogrska armada v, Srbijo. Uradno obvestllo o mobllizaciil. C. kr. namestništvo je vse liste obvestilo o mobilizaciji s temi-le besedami: Nj. c. in kr. Veli6an,stvo so zaukazali deloma roobilizacijo in sklicanje Črne voiske. — NatanSnejše tozadevne odredbe pojasnijo javno nabiti razglasi. Našl Tojskovodie. Po naši ustavi ima cesar neomejeno oblast v vseh vojaških zadevah. Pridržana mu je vsa pravica čez vojaštvo in noben drug človek se ne sme vjnešati v vojaške reči. Vojni mini^ter ima sicer nekatere pravice, a tudi te so mu pddeljene od cesarja. Stortiti mora vse to, Kar mu oesar ukaže. Cesar ima tudi pravico, napovedati vojsko ali pa skleniti mir, sklepati zveze z drugimi vladarji in voditi sploh vse zunanje zaldeviO. Najvišji yojskovodja je torej cesar. Kajpada lahko izroči cesa,r vrhovno povelje tudi svojim izkušenim generalom. Taki generalii. ki so odločeni za vojskbvodje, opravljajo v nagi armadi sedaj službe armadnih nadzornikov. Imenujemo iih po službeni starosti: Nadvojvoida F r i d e r i k, kaiterega je cesar po umoru Frauca Fertiinanda dolofiil za svojega pooblaščencai in zaupnika v vseh vojaSkih rečeh; uradno se to izraža, da je na razpolago' najvišjemu vrhovnemu poveljstvu. Nadvojvoda Friderik je bil do tega imenovanja nadzornik za vso avstrijskb deželno brambo. Radi svoje prijaznosti in ponižnosti je v vojaških krogih zelo priljubljen. Sef generalnega Štaba, kaderi ima z najboljšimi izbranimi častniki v resnici usodo cele vojske v rokah, je baron KonrajdHHecendorf. Generalni štab izdeluje načrte in vojskovodje jih v sporazumu ž njim le izpeljujejo. Znano je, da velja baron Konrad ne samo, pri nas, ampak tudi v vojaških krogih drugih držav, kot nenavadno bistroumen, nadarjen in hitro misleč človek. Naša armada je, odkar je Konrad šef generalnega Štaba, izmed najboljše! organiziranib. armad na svetu. Preskrbljena je z vsem ao zadnjega gumba. Caslniki so z novodobnimi manevri, ki niso več samo za parado, ampak se naslanjajo kolikor mogofie na isMnite razmere v vojski. Tiakih izbornih maineVrov nima nobena druga drža.va. Castniki in moštvo obožujejo Konrada. Njegovo ime elektrizira našo armado. To ie dobro, kajti pravi vojskovodja mora imeti neomejeno zaupanje pri celi armaiii. Za vso upravo v vojski bo moral skrbeti vojni minister Krobatin. Mož je slovenskega pokoljenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem.! 2e dolgo časa služi v, vojnem ministrstvu, kojemu sedaj načeljuje, ter velja za izbornega upravitelja. Armada je z vsem preskrbljena, magacini so polni. Vrhu tega še velja Krobatin kot strofcovnjak pri artileriji ter je ravno to važno panogo naše armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral. Na morju je določen zai našega vojskovodjo ad-1 miral Anton, Haus. Tudi slovenskega rodu, doma iz Tolminskega na Goriškem! V delegaciji s slovenski- mi in lirvatskimi delegati govori vedno elovenski ali hrvatski. Haus živi le za našo mornarico, za drugo se ne briga. Mož je izredno učen, moško odločen in v občevanju ze?o ljubeznjivi Ne samo častniki, ampak pred vsem ga ljubi mošfcvo, kajti Haus zna občevati z vsakim mornarjen* kakor s svojim lovarišem. Ali bi v slučaju vojske nastopila tudi naSa mornarioa? Skoraj gotovo, ako bi se Crnagora in Grčija postavili ob/ stran Avstrije. Najboljši poznaivatelj Bosne in Hercegovine v. vsakem oziru je sedanji predsednik bosanske dežel^ne vlade, leldcajgmajster Oskar Potiorek. O njem se pravi, da je zelo nadarjen, pogumen in nagle, a trezne odločitve. To vse je v vojski dobro. Nadalje so še armadni nadzorniki:i poprej,šnji vojni minister infanterijsJci general Moric vitez Aufenberg, kavalerijski general Rudolf vitez Bruderman in infanterijski general Liborij vitez Frank. Izjemno stanje v Avstriji. Za Avstro-Ogrsko so se razglasila v ofiigled vojske izjemna določila. 1. Politična uprava za Bosgo, Hercegovino in Dalmacijo preide na najvišjo vojaško oblast. <2. Občine in javni uradi morajo sodelovati pri vsem, kar je za obrambo države pdtrebno. 3. Zafiasno preidejo sodnijske zadeve na vojaško oblast. Državnizborindeželriizbori dalmatinski, kranjski, goriški, moravski, gornjeavstrijskl, šlezijski in štajerski so zakljuceni. Tudi za Ogrsko so izdana enaka določila. Zanlmlvostl iz Išla. ©dkar se je izvršil atentat v Sarajevu, delate vojaška in kabinetna pisarna cesarjev,a brez odmora. Zadnji dnevi so bili za uradniištvo obeh imenonih mest pač najtežji. i Kakor vsikdar ob takjh dneh, je vladar vsem s svojim v,eseljem do dela živ vzgled vstrajnosti in požrtvovialnosti, Sivj starček žrtvuje svoje edino razvedrilo, lov in sprehode, in, sedi cele ure pri pisaM mizi, 6emur se še pridružijo dolge in utrudljive avdijence in poročila. Brzojay in lelelon iz Išla na Dunaj! in v BudimpeSto sta preobložena in uradni&tvo išlske pošte ne more .kljub vsej svoji veliki pridnosti sprejeti najnujdiejših privatnih pogovcvrov, ker se rabita oba neprestano za državne in/pa dvorne pogovore. iže ozračje zadnjih dni je naznanjalo, da se bliža odlofiilna ura. T(rdi se, da cesar v najkrajšem času zapusti I&l in odpotuje takoj na Dunaj. Izdajica v mlnistrstvu? >'*' MuSno pozornost vzbiuja v dunajskih političnih krogih, Sa so v Belgradu vsled izvrstne srbske ovaduške službe o vseli korakih, ki se store na Dunaju, takoj drugi dan natanSno pouSeni, Toda treba je počakati, ako se ta strašna novlca potrdi. Ako jo preiskava, ki se bo brezdvomno uvedla, potrdi kot resnico, potem je taJcega Iopova treba naiglim potom soditi in sodbo izvršiti! Kdo je Milan Ciganovič? Budimpeštanski listi poročajo, da se glasi ena točka avstrijske note v prvotnem nemškem besedilu drugače, kakor uradno izdana ogfska prestava. 7toSka note zaJiteva v nemškera jeziku, da se zapre .,gotoviega" Milana Ciganoviča, dočim govori ogrsko besedilo, da se zapre nekega Ciganoviča. Ker se ie pa to zgodilo v noti in v njeni prilogi trikrat, je prišlo do raznih govoric, kako se naj ta izraz razlaga. V poufienili krogili so prepričani, da obstoji popolnoma osnovana sumnja, da je irae Ciganovig le krivo ime, pod katerim se sknva kaka drugaoseba. Pravijo, da ,,neki" Ciganovič ni nih2e drugi nego major Milan Pribi6evi'5; tudi o tem se govori, da je ta Ciganovič vrofiekrvni princ Jurij. Pozor ol) železnlcali! Iz Dunaja se uradno opozarjamo, da so radi varnosti zastražene železnicne proge po vojaštvu. Da se ne pripeti nobena nesreča, se občinstvo opozarja, da bodo vojaške straže, oziroma vojaki, proti vsatemu rabili orožje, ki n a p, r y i p o z i v n e p o s t o-j i. Kakor nitro torej zaslišiš glas vojaške straže, moraš postati ter čakati, da pride voiak do tebe in te, ako se mu zdiš sumljiv, preišče. Denar v posojilnice! Najbolj varon je sedaj v vojskinih Časih denar v posojilnicah, Držati denar doma in ga skrivati, je mnogo bolj nevarno! Posojilnice imajo njim izročen denar varno naložen in se torej ne more doživeti nobena izguba. Država varuje kakor vsako zasebno poseist tudi posojilnioe ter njih denar, zato je popolnoma krivo mnenje tistih, ki mislijo, da bo v vojski poIwala država zasebni in posojilni5ni denar, Ako kdo kni takega trdi, dajte ga naznaniti, da ga zapro zar.idi neresnigulli, vznemirljivih vesti. Pa6 pa je nasvietovati, da zanesejo ljudje sedaj ves svoj razpoložljiv denar v varno zavetje posojilnic. Pokazalo se je, da je za ljudi v vojsM najboljše, ako oliranijo liladno glavo in miriio in trezno gredo svojo dosedanjo pot naprej. Seveda bodo prišli med Ijudi sedaj vsakovrst- ni vagabundi s temno preteklostjo, vstali bodo tudi damafei oderuhi in goljufi ter postali prav glasni, toda naloga pametoih je, da svarijo ljudi pred takimi posledicami ter jih pomirjajo. Nesramnost slovensklli llberalcev. Glasilo štajerske liberalne stranke, ,,Narodni List", ki se tiska sedaj v oni ljublianski tiskarni, kjer že več let sem veje srtoskemu kraljestvu preprijazen duh, ni zadovoljeu z našo pisavo o Srbih. Pišemo baje o Srbih nizkotno in podlo. To ie seveda laž, ampak ,,Narodni List" ae je poslužuje, ker si ne upa zapisati resnioe. V oni, po veleizdajalstvu dišeči tiskarni v Ljubljaaii je gospodom neljubo, da pišemo tako, kakor se v resnili časih za poštene avstrijske državljane edino spodobi. Mi ne sovražimo srbskega naroda, cenimo njegovo nadarjenost, spoštujemo vse njegove vrline, toda dežele naše avstrijske države naj pustijo Srbi pri miru. Ako pa tega ne storijo, ako celo v naših mejah agitirajo za veleizdajalstvo, ako nam umorijo našega prestolonaslednika, ker je hotel ohraniti Avstrijo v tem obsegu, kakor je danes — potem raoramo kot zvesti državliani tudi mi nastopiti proti njim. Njili politična stremljenja so nam sovražna, in slovanska vzajemnost od nas ne zahteva, da bi morali odobravati vse, kar si Srbi zraisjfijo in ho&eja. Liberaloi seveila- lanko godrnjajo in slepomišijo tudi sedaj, napol so avstrijski, napol neztadovoljni, kajti za njimi ne stoji ljudstvo. Naši zastavi pa sledi slo*»nsko ljudsfvo in mi nosimo zanj odgovornost. Zato mora biti naša politika poa&teio v teh resnih Sasih Jasna, trezna in pametna. T.aiko je, ako trdno in nepremakljivo stojimo ob strani Avstrije in njenega ceaarja. Vsaka druga politika bi A-odila naše ljudstvo v propad in pogubo. Zato je skrbeti, da liberaLni listi ne pridejo v nobeno slovensko hišo! Strašno neurje. lz S t. P e t r a pri Maribora se narrt javlja: Dne 23. t. m. je pridrvelo nad St. Peter hudo neurje. Okoli 1. ure popoldne je nastal naenkrai strašen vihar, da še stari ljudje malo takšnih pomnijo. Najhuje so prizadete občine: Maločnica, Vodole, Hrenca in Celestrina. Na poti proti Gori je izruvalo celo drevo ter (jodrlo tapelo križc-vega pota, g. veleposestniku Bračkotu blizu farne cerklve je izruvalo silno veliko orehov, ki so bili močno polni. V Hrenci je pri škofovski viničariji podrlo jagned na liišo ter zlomilo vsov streho. Pri hiša oskrbniš|ya, grofice Brandis v Celestrini |e veter odnesel streho senene kope, ki je bila takb težka, da so jo štirje močni možje komaj vadigniii. Grozen je bil pogled na sadonosnike in vinograde. Tirsovje leži vse križem, drevje, polno sadja^ je polomljeno, setvina, kar je je še bilo na njivaii, je razmetana po celi njivi. Le hvala Bogu, da ni bilo toče,i ampaki sajno močen dež! Bog nas varuj hudega. vremena! — Letina se Se precej dobro.kaže, samo vedno dežeyje nas je do secbaj zadrževaiLo pri deJ«. V vihograiiih se kaže še srednja letini^grozdje in trsovje je zdravo. Sadja je po nekoB Se prece>, Iz Cin2ata se poro5a: Vihar ,,vrtinec" je napravil tukaj v četrtek, dne 23. t. m., ogromno ško do. Posebno prizadeti so posestniki Franc Kormaii, Av!gu9tin Loschnig, najbolj pa Maitija Blažej na Ciažatu, kateremu je vihar na vseh poslopjih odkril in deloma oftinesel streho in tramovje. Par oralov gozda in sadonosnik je popolnoma uničen. Drevesa leže Erižem izruvana in strena. Skoda se momentano ne da določiti, veiidar imata Korman in Blažejškode za mnogo tisočakov. Iz Smarlina v Rožni cfcilini nam pigejo: Dne 23. t. m. okrog enih popoldne ,je naJstal tukaj straliovit vihar, pravi kraški orkan, kaikoršnega že najstarejši ljudje ne pomnijo. Tirajal je le dobrili 5 minut, a je naredil ogrorano škode, Prevrgel je več k'ozolcev, izrul ali v sredini pre^oinil mnogo sadnega drevjn; sadje, ki ga }e letos pri nas itak malo, skoro docela. otresel, posebno pa po gozdih zagospodaril, da kaj takega stari možje niso videli. Največje bore in smreke je na mestih izrul s koreninami; našli smo drevesca pol metra in še bolj debela, ki so 8ez sredino prelomljena. Med nevihto je silno pokalo in gromelo, dež se je vlil, toče je padlo le nekaj zrnic, a kakor rečeno, v dobrih petih minutah je bilo vse — storjeno. Na koruzi in v ^nogradih je ravno tako velika škada.