Leto VIII. — Štev. 70, V Ljubljani, dne 28. decembra 1952 ZORAN POLIČ: PO NOVIH POTEH V NOVO LETO Zopet je minulo leto in potrebno Pi bilo dajati računa o življenju in delu naših organizacij, o uspehih in rekordih, ki nam jih je dalo staro leto ter govoriti o pričakovanjih, ki lih imamo z vstopom v novo leto. I oda vse to je preobičajen način Polaganja računov, da bi mogel za- združenimi močmi bomo i nepravilnosti i težave kmalu odpravili, F iskanju oblik sodelovanja, v uvajanju noviili metod dela, se seveda ne moremo in ne smemo zadovoljiti z nekimi deklaracijami, z izjavami medsebojnega priznavanja in' podobno, temveč moramo takoj ponekod po 48 ur tedenskega pouka, nista v lem vključeni niti dve uri telesne vzgoje. Tak odnos do telesne vzgoje povzroča, da velik del mladine sploh ni deležen pravilne skrbi za svoj zdrav telesni razvoj, dočim se le skromen del vključuje o partizanske in športne organizacije. V teh j ,7,;; —— ui [juuuvno, lenivec moramo iukuj zansne m ute w gaiinai-iji:. , it«. cpo/jiti vse tiste, kijnn je telesna pristopiti k konkretnemu ustvarjanju organizacijah pa prav zaradi tega, res. Prl s,r™' j akitn so sicer takega sodelovanja. ker se zadovoljujejo s pritokom šol- Osnovno pa je, da nujnost takega ske in študentske mladine, ni nikake sodelovanja in s tem načela enotnosti telesne vzgoje priznavamo in da se zanj tudi z oso iskrenostjo borimo. O J t* « to /VI l Of V It. i OU OlVtl Potrebni jasni dokazi o uspehih, še v°lj si pa žele kritičnih pripomb o "ebt, ki naj pokažejo, kje smo dobro, kje pa slabo delali, kje moramo delo še okrepili, kje r,a ga spremeniti, da bodo uspehi večji. Za tako oceno Pa niso več dovolj samo rezultati vz. sploh niso potrebni, pač pa je treba govoriti o problemih, ki jih danes imamo in ki so nastajali tekom starega leta ter kako jih nameravamo reševati. Danes o teh stvareh NAČELA ENOTNOSTI VZGOJE ŠOLSKE MLADINE Stanje vzgoje naše šolske mladine ni zadovoljivo. V zadnjih letih smo stalno dvigali števil our raznih predmetov, pozabljali pa, da je duhovna skrbi za telesno vzgojo izvenšolske mladine, za delavce p tovarnah in za kmečko mladino. Prostovoljne' organizacije ne morejo in ne smejo nadomestiti nalog, ki bi jih morala opraviti šola. Vzgojitelji v šolah morajo obravnavati mladino v celoti. Sola mora skrbeti za duhovni, moralni in telesni napredek zaupane mladine. V tem je smisel enotnosti yva,en mnogo lažje razpravljamo, meioo pozavijali pa, aa je aunovna bodočnoslT^^fnevno ker so za nami sestanek Zveze šoor- rast mladine neposredno odvisna od solati 0 VUznji poaocnom dnevno ‘ °Za Hami sei>tan?k tveze spor U]emega ra2D0fa in zdraDja in ni. uro telesne vzgoje, to zahteva povestmi v zadostni meri poskrbeli za Čanje števila sposobnosti vaditelj-telesno vzgojo. Kljub temu, da imajo (Nadaljevanje na 2. strani) tov v Beogradu, seja Uprave ttParii-zanai p Beogradu in sestanki nekaterih Športnih zvez, fi so vsi dali h°gat material za razprave, pa tudi bogate ideje za naše bodoče delo. okušali bi si nekatere teh problemov pobliže ogledati. Deloma so to skup-Pi problemi partizanskih in športnih društev, deloma pa notranja stvar same partizanske organizacije. načelo enotnosti telesne VZGOJE Doslej smo vselej postavljali tako v delu naše partizanske organizacije, kakor tudi o delu raznih športnih zvez, kot osnovno stvar razvoj same organizacije, iskali smo nove oblike in načine dela, ki bi dajali eni ali drugi, organizaciji prednost, odvisno od tega, iz vrst katere organiza-vije je bil tisti, ki se je boril za nove elemente o delu. Posledice tega so nasprotovanja med organizacijami, Prilaščanje prednosti ali s strani partizanske organizacije ali pa s strani poedinih športnih zvez, očitki nesodobnosti partizanski organizaciji in nevzgojnosti športom — pri vsem />a ie bilo res minimalno število mladine deležno telesne vzgoje. Priznavanje principa enotnosti te-lesne vzgoje zahteva drugo izhodišče in zato drugačen odnos do orga-mzacijsklk oblik dela. Izhodišče je Lahko samo delovni človek, samo Paša mladina. Storiti moramo vse, da dvigamo njihovo delovno sposobnost, da jim nudimo potrebno razvedrilo v raznovrstnih oblikah g -banja. Vsaka vadba, ki koristi telesnemu razvoju, ki dviga zdravje tn z vsem tem tudi delovno sposobnost, je koristna tako poedincu, kakor skupnosti. Zato se bo poedinec udeleževal take vadbe in bo skupnost stremela za tem, da prav taki vadbi daje tudi organizacijske oblike. Mi imamo danes raznovrstne oblike vadbe. Zato tudi nimamo neke neposredne potrebe, da ustvarjamo nove organizacije za telesno vzgojo uli obstoječe združujemo. Imamo pa nujno potrebo, da svoje delo v vseli organizacijah preverir i in v kolikor ugotovimo, da ta ali ona organizacija oz. to ali ono delo ne odgovarja zdravstvenim potrebam pripadnikov, da ne dviga njihove te-lesne sposobnosti in drugih pozitivnih kvalitet, takoj podvzamemo ukrepe, ki bodo pravilno usmerili tako delo. ■1‘otrebno pa je tudi, da o duhu načela o enotnosti telesne vzgoje Jasno postavimo, da ni meje med te-tesno vzgojo in športom. Težko si Predstavljamo športnika, ki bi svo-Ph uspehov ne gradil na obvladovanju čim večjega števila telesnih ®al-To zahteva dokaj obsežno splošno izobrazbo v telesni vzgoji — za-Pfepa lake osnoone oblike dela, ka-*0r jih danes uveljavljamo o partizanskih organizacijaNa drugi tirani pa si težko predstavljamo pripadnika partizanske organizacije, ki ne bi želel s tekmovalnimi oblikami dela in z igrami dvigati prijetnost telesne vadbe. Zato postavljamo p svojem statutu športno metodo Sea eno osnovnih sestavin nanosi Taka obojestranska odvisni' ZQ,l7= ;.. pnsli do veljave nogometaši. Nogome ^ zadostuje oz. če si želi izpopolnitve v poedi-nih panogah. Toda osnovna usmeritev prostovoljnih organizacij za telesno vzgojo mora biti že danes na izvenšolsko mladino in na delavce, ker bo samo tako lahko prišlo do DECENTRALIZACIJA NAŠIH ORGANIZACIJ Z ISTOČASNO OHRANITVIJO NJIHOVE ENOTNOSTI Partizanska organizacija, pa tudi pravilne delitve dela na telesnovzgoj- vse športne zveze bolehajo na mno- da usmerjajo ideološki razvoj vega osnovnega dela in povzročajo majstorica »plrtizan^tek^^^za P-1' . . „ , . . ..... ™ da se bore zoper vse ne- tudi nepotrebna trenja. venstvo celjskega" nogometnega centra V nem področju in ker to samo na tak go preveliki centralizaciji. Mnoge &ounne pojme v društvih, ki niso v Nepravilno pa je seveda tudi, če jesenskem delu so odigrali štiri tekme, način dovolj preskrbljeno za zdrav operativne naloge rešujejo ljudje, ki stclaclu z oocearuzbenim m politic- partizanske organizacije ne nudijo katere so vse odločili v svojo korist, razvoj res vsakega mladinca in v so odtrgani od konkretnega dela v razvojem pri nas. gasilcem potrebne pomoči, če jim ne tak.° da sedai vodijo na prvenstveni lest' glavnem sploh, ki so že vključeni v društvih, večkrat pa tudi sam apa- Ce govorimo o prosvetni organi- pomagajo pri izvajanju oz. uvaja- vici’ Nogometašem »nagaja« igrišče, P proizvodnjo. Nakazane spremembe, rat zvez, ki ne more pozna'i živi je- 2&^ji v naših društvih mislimo na n ju gasilskih vaj, če preprečujejo ° atletike^ rrenucah n*- ki naj bi se izvršile v šolskem delu, nja v društvih. Mnoge zveze vztra- lako imenovano splosno izobrazeva- svojim pripadnikom udeležbo v delu majo primernih nap Ja v Kljub temu P3 pa seveda obvezujejo vse naše or ga- Mo na tem stanju, četudi obči druž- ™ ideološko utrjevanje, ne pa gasilske organizacije in podobno. je na celjskem okrožnem prvenstvu »P«1' nizacije, da šolam pomagajo tako z beni razvoj pri nas odločno zahteva 'V1, razne poševne prosvetne naloge 1 udi z gasilskimi organizacijami mo- tizana« v atletiki ekipa konjiškega »p3r' nasveti, kakor tudi s kadri, posebno čim večjo decentralizacijo poslova- . so n- PT; dramatski krožki, citul- ramo vsak na svojem področju do- tizana« zasedla prvo mesto. Telovadb3 pri tako imenovanih športnih popol- nja, čim večje prenašanje, konkret- niče ,pevski zbori in pod. prinesti skupnosti svoj delež. na orodju je čez poletje nekoliko »5e' dnevih. Nujno pa je tudi, da ima nega ukrepanja neposredno tja, kjer Kjer ni posebnih organizacij za te Ce se še malo povrnemo na samo pala<<> seda* 50 morali čakati na pop13' šolska, posebno pa še študentska se življenje razvija t. j. za naše or- naloge, jih lahko prevzame parti- vsebino dela, moramo stalno poudar- 7'!°.1 el_°vadnice-. Manjka moškega va mladina, dostop do vseh tekmo- ganizacije v društva oz. okraje, zansko društvo in je prav, da jih jati, da je odločilna za uspeh dru- dovolisoloh^o članici boli marljive i» vanj, ki bi se jih želela udeleževati okrožja ali pa podzveze (nogomet), prevzame. Lahko postavi društvo za štev cim večja pestrost v izbiri pro- moramo zlasti pohvaliti načelnico zore (seveda če izpolnjuje predpisane po- Zveze smejo biti le organ za koordi- te naloge o upravi tudi posebnega grama. Zato besede v statutu o uva- Zdenko, ki takorekoč »drži« skupaj vso goje) in da uživa polno pomoč na- nacijo dela, za razčiščevanje princi- odgovornega človeka. Toda to ni tn jan ju tudi športne metode dela in žensko telovadbo. ših organizacij pri svojih lastnih pielnih vprašanj, kjer je potrebno ne bo enotno po vseh društvih in ne iger v našo vadbo ne smejo ostati le Konjičani so se dobro pripravili tudi tekmah. za vzgojo kadrov in podobno. S tem predstavlja posebne enotne prosvet- na papirju. V mnogo večji meri ka- na s_ncs- Smučanje je v Konjicah ze o Taka pot v telesni vzgoji, lahko bi ni nikake nevarnosti za enotnost or- ne organizacije. V kolilkor bo mo- Kor doslej moramo uvajati v naše ™n°zl5”°' P°večal1 bodo skakalnico, ta rekli, taka delitev dela, bo šele ganizacij. Postavimo si lahko vpra- ral tak »prosvetar« prejemati poseb- delo razna tekmovanja. Razvijati tm tekmTviinem mosramu hnbio v na- omogočila, da postane naše delo res sanje, ali je sploh mogoče s togimi ne direktive za svoje delo, jih ne, bo moramo silno dinamiko v priprav- ertu najprej društveno^nato meddruštve- množično in da da res tudi vrhun- organizacijskimi formami ohraniti prejemal n. pr. od republiške zveze lJanJu delovnega programa in pri no tekmovanje in smučarski dvoboj s ske rezultate. Za izpolnitev vseh teh enotnost organizacije? Prav gotovo *Partizan«, temveč od centralne or- tem upoštevati čim bolj posebne po- smučarskim klubom »usnjar« iz Sošta- nalog je vseh naših organizacij še m mogoče! Najmočnejše jamstvo za ganizacije, ki je poklicana za take trebe, ki jih imajo naši pripadniki nja. za pionirje bodo priredili smučarski til -t n J --T v------- v 7 - - ' ' v» r»7,» rw -ki r» Z • r-, Ji „ „ „ v _77- _ 4 tov nvitormlu Alm .. cl ; ,t4 i Vi,/ CfflU' tiste velike težave, ki nas še čakajo. DZ£°ia vaditeljskih in trenerskih nosov s prosvetnimi organizacijami, jah. Toda o tem smo že toliko go- nizirati Konjičani. ' j z kadrov po enotnih principih, bo predvsem s »Svobodo«. Načelno so vorili, da je danes vsakomur jasno, vse to so lepi uspehi, na katere so OBLIKE SODELOVANJA MED strokovni in poljudni tisk, ki ga mo- te stvari razčiščene. Zato bi jih po- 80 tudi proste vaje samo eden iz- člani »Partizana« iz Konjic lahko p°' PARTIZANSKIMI IN ŠPORTNIMI rai° voditi zveze, in bo v manjši me- novili le prav kratko. Svoboda ima med elementov vadbe, da so lahko nosni. Tu se nam nehote zastavi vpra- DRUŠTVI TER ŠOLAMI ri v partizanski organizaciji tudi svoJe posebne naloge, predvsem ho- Prav prijetne, če jih pravilno vadi- San3e* kdo ima zasluge za te uspehe. .7. v . ... enoten kroj, znak in podobno. Vse to če tculturno-prosvetno in ideološko rno in da jim ne moremo dajati ni- Morda odbor društva ali množične orga- a« sre vs sssr sr. RKSSHnrBš pssJXk ar«; na n • • -1? nariWnt>st nerazumljive operativne togama je popolno soglasje, ne pa !l‘oost članstva, da odgovarja zalite- odborniki. Društvo tudi ni uživalo in ne Pn }SKan!u Tazr}ih moz- posege posameznih zvez v delo m°rda kakšno nasprotstvo. Zato tudi Dam> Ki jih nalaga našemu član- uživa nobene moralne in materialne pod' nosti sodelovanja ne sme biti osnov- osnovnih edinic. nima nikakega smisla, če hočejo v stou njihova dnevna zaposlitev da pore krajevnih organizacij m kolektivov. no, ah to odgovarja sedanjim obli- krajih, kjer obstojajo telesnovzgojne tudi v polni meri usposablja na- SIednjl sploh ne cenljo telesnovzgojnega organizacije oz. ali se dajo VSEBINA DELA V NAŠIH DRU- organizacije, razširiti »Svobode« svo- šo mladino za redno opravljanje vseh dela ln/tNaj° ■ P°/,ie mvam3 _ e delo razvijalo, temveč ORGANIZACI J no pa nima smisla, da partizanska govanje vseh naporov, ki jih današ- is milijonov, medtem pa v blagajno »Par- je treba prav to delo najprej zasta- Ce govorimo o decentralizaciji in društva organizirajo ‘dramatske, nji čas postavlja pred nas’ Z, , T’d‘, .'“.S* ■ff* «.<«" oval„o„, cnovnih orS,mz,- t. druge krčite „ krajih. (Konec „,ih, hndn T ^cprostejse oija vse življenje, tu mora biti pra- sehn rTzvfinll1Ske NT-d H '11 viln° usmerjeno delo, tu mora biti ° b°d0Ce Mesn°- dober program dela. Najvažnejša na- Naikonkrpinei$a hTb i i *a na7o^a !e’ da v društvih zagoto-u 1 Tl bUka s°d?lova- nimo vsesiranost v vadbi. Pri tem naš skuvhTtr,IHrZOVfnia' Di°ilm Je Tslim 1 na partizanska i na športna nas skupni interes, da so tekme v društva. Vsesiranost mora temeljiti (Konec prihodnjič) Ta lini 1 d $ • n bo , di io , \ ve^ai® radi B®geias®ll tnnnfknv20!.«!?10/’, °dr.eda vabl vsakogar, ki ima veselje do tizana« ni padel niti dinar. Prav je sicer, da je dala tovarna za procvit ljudske prosvete toliko, ni pa prav, da so se P0-trebe telesne vzgoje tako zanemarile. N® velja pa to samo za tovarno KONUS, ampak vsa podjetja, ki bi lahko pomagala društvu. Heric Pionirske tekme na Taboru Preteklo nedeljo je nastopilo na Taboru 67 pionirjev in 55 pionirk V pionirskem mnogoboju. V skupin1 pionirjev je zmagal Narodni dom društvih (partizanskih ali športnih) na "znanstvenih 'dognanjih, 'upošte- nizaciMe nriNn-n°n,m"ozičnib orsa" atletike, 'da*se^pridruži^dečimTa^Ta- 308^80 pred'"Poljem^299,4o“ Spcdo.i0 Timb^ml"čnPe7neks°lm dela,Pmož- ^ vsako »«» splošne in to v katerikoli ”°S '’ s katePmi društva razpolaga- osvoboditve pa do danes so celjski atleti L o o katerikoli panobi ali jo, m razvojno stopnjo vseh pripad- v največji meri prispevali k dvigu soboto ob 16.30. uri. ' 1 i • ( t v kvalitete slovenske in jugoslovanske atle- Z: da Thviih’ T noberSa.raZ- nN* GorenjsTJm bodo*n! pr. ________________________________ ............ selile tlLsVTetl v rlp2l& "ZTaZjf ~ ali v zveznem merilu — prirejali lo- predvsem*gonii vlavanie’ in nnJ h 71 članskih Prvenstev države, vseh rečeno. Vrhunske - torej športne tek- no J en n i P0 - kordov FLRJ pa =» v t-m razdobju, kar 7ne d raznih panogah ___ bi monJp roJn* / 1 /• ^rus^P,a moral° 45i Gonilno silo tega sedemletnega str- w/rnL* kl 1 «adl (tre™™) in je redna dnevna zaposlitev, ki io imajo Ta ko,ektiv si Ie ustvaril samostojno zcirav, pa ne gleda na to, kateri te- pripadniki društva Pr o eram dJu atIetsk0 društvo> ogradil z lastnimi silami lesnovzgojni organizaciji pripada, mora obsegati telesno nzeoin ter mn p-vi atIetski stadion v državl* v letoš- Prej ali slej bomo zato morali od- ralni in rhihnnn; V,l°~u ■[ ™,°~ njem letu pa Se sv°j društveni dom. Ne- praviti razne verifikarit in „! ../!! IJH A duhovni dvig družbenih cla- umorni Fedor Gradišnik je uspel zdru-cije oz nahi mestn i h InT^t' i' 0fn,OVna D naših„ društvih je žiti v svoj kolektiv najpožrtvovalnejše ke kontrole (predvsem leljl^to^-- oNi0 tAema pz5oja. Ža moralni in športne delavce mesta ceija, ki so giav- ... IN ŽELEZNIČARJA SE PRIPRAVLJAJO Pred nekaj dnevi je , tudi marljiva atletska sekcija ŠD Železničar začela z redno zimsko vadbo. Atleti Železničarja trenirajo vsak torek od 19.30—21.30 In vsak petek od 19.—21. v telovadnici I. gimnazije v Vegovi ulici 4. Z veseljem bodo pozdravili vsakogar, ki bi se jim pridružil. Šiško 294,10, Vičem 239.70. Med posamezniki je bil najuspešnejši Simonič 41.2 pred Cerarjem (oba N. d-) 40.60 in Mezetom (Zg. Šiška) 40^0. Pri pionirkah je zmagala Zg. Siška 249 točk pred Narodnim domom 24o, Taborom 243.5 in Vičem 238.5. Pi'v° in drugo mesto pri pionirkah si d®' lita Bužga (N. d.) in Tence (Bežigrad) z 39 točkami. TUDI V STRAŽI NOV »PARTIZAN« Preteklo nedeljo so v Straži ustanovil* telesnovzgojno društvo »Partizan«, ki b® združevalo podeželsko mladino v svoji*1 vrstah. Po sprejetih sklepih je soditi, <*a bo novo društvo uspešno delovalo. Smučanje v Ihanu zaspalo ŠTIRI ORODJA — 40 TOČK V Ihanu so smučarji precej prepuščeni sami sebi. Odbor sekcije se za to panogo, Švicarski telovadci so zaključil* predtekmovanja za državno prven- ki se je po osvoboditvi sicer precej raz- stvo. Zadnja tri tekmovanja so bila vila, prav nič ne briga, sploh pa je delo v Aarhenm Spivachu jn PrattelnU- b^rniki ni pravega razumevanja, je svojo ua VS6h štirih orodjih 10 točk. dejavnost prenesel v Dol, kjer pridno Aarbergu je bil najuspešnješi Thal' dela. Morda hi bilo prav, da bi se odbor vendarle zdramil Iz spanja in vsaj nekaj naredil za nadaljnji razvoj smučarskega športa v Ihanu. Z. C. »Smučarska premiera« na Pohorju noenmni) in ,---- — za duhovni napredek naših pripadnikov na opora pri de*u društva. večkratne „ • Nl° m"rah !e Predvsem odgovoren vaditelj, ki V kolikor je Kladivar v prejšnjih letih tne klnnn j Tl d™5e T*1*' VWra s svoPm Vzgledom in s svoio erešil, ker ni v zadostni meri skrbel za • ‘„ /? e nan} omogočajo, besedo med redno vadbo navajati priliv mladih atIet0V- 3« to napako uspe- organe, ki^ode^kaj^lTu premftli ^žmijlnje6 na ^TTž^eTTin^olitič nlTjo^ovi^mladUi^U0 ZdMuto “kT83’ T\Paje ““ v Aarbergu, Selzachu ___________________________ uk trajno obliko lodstva Ikupnih no dolnje V tej ZZ sl nam ^ ^ V Prattelnu je bila največja sen^ Druga oblika sodelovanja ie n ur nl ^rnT f^fi n-8fe doseda- 1,0 treba preusmerlti deI° v i. 1953 na amu_^j!Y'_K_° pa jc videl’ da med °d" ,le vri redni rmrih; „ Anj!l /e, n-PT- n!e prosvetno delo. Skušali smo or- mobilizacijo tega kadra. Pri tem delu pa itnih iiL- F PaylzansKih dru- gamzirati od vrha do društva po- pričakuje društvo polno pomoč ta sode- . t vajamo tudi športno metodo sebne prosvetne organe ki naj bi *ovan*c mladinske organizacije. ClvvadhZTLZrt0 -D do}°?ene?} de- imeli posebno vzgojno ’ in politično Največji uspeh je dosegel Lorger z vnian - iasP?rini način iz- nalogo. Praksa je že sama pokazala 8‘ mestom na letošnji olimpiadi v teku oajane vaje v atletiki, smučanju in da posebna organizacijska obliki za 110 m gez ovire- ^tos so miid-uci do t hblh uPfn°SFh'i Pri tem delu bi prosvetno delovne odgovar ja oz lah ®®SU 2 državna ta 5 repubUškta rekordov, lahko kot vodniki vrst mirno sode- ko celo rečemn „-VT -j °Z' n' flani ,n č,anice pa 8 državnih prvenstev lovali člani raznih od™va?jahačih mome ta vTsehZ rTJ u™) 1” * ^žavne rekorde, v repub -škem me- športnih društev Jajocm momenta posebno očitno kažeta to rita pa 26 prvenstev lrs ta 14 repubii- lelovanja, ki bi že takoi °vrišleS°v vrllvltTl™*' I ]Wa!an!(!m, Posebnih ških rekordov! V državni reprezentanci Smučarski klub Železničar je Izvedel poštev ie Severin Se „e- °L-PT, ° Pr°?vetariev Kot vzgojnih organov *c v letu 1952 nastopilo 6 članov in čla- preteklo nedeljo prve letošnje smučarske iskreno vri.tvTf- i h' Cl™ bomo delimo našo vzgojo na čisto telovad- nic K*adivarja. Društvo je organiziralo tekme v teku in skokih, ki se jih je ude- , pristopiti k delu, cim nam ni del, ki ga izvajajo strokovnjaki- doma 24 Prireditev, izven Celja pa je ležilo veliko število tekmovalcev. Na ref osnovno interes našega de- vaditelji, in na splošno vzsnivi ali sodeloval° na 41 prireditvah. Na vseh io km je zmagal Urbič Vlado (Z) na 23 'Onega človeka, naše mladine, ne duhovni del ki sv, n nravi in nastopih je nastopilo 1346 atletov in atle- metrski skakalnici pa je bil prvi Fišer pa večja ali manjša veljava katere- drugi Tak 'sistem se1 , tina3- N1 čudno, da spričo tolikšnih uspe- (Z) s skoki 18 in 19 m. Najdaljši skok je Koli naših organizacij, nam ne bo na jtesneje voveZvZiF Tn aCe,T- hoY, aUetYv kažc tudi Prebivalstvo Celja imel elan železničarja Pezdiček z 20 m. težko kreniti no novi vnti tn ; relntnoJ p- • m odvisnosti veliko naklonjenost temu športu, saj je Med mladinci je bil najboljši izredno na- voti meri seh JZ T pt to }e P° C,elotTieAa našega vzgojnega sistema, preko 24.000 gledalcev prisostvovalo raz- dovolniev/vTJ rTa J.azumeoanja m dopušča pri izbiri vaditeljev in tre- nim tekmovanjem v Celju. Predstavnik XT .... . . ., daneZZem iT mo.ramo. samo’ nfr]J' dn ?e opredeljujemo za dobre fake?a delovnega kolektiva je zato ob Namizni tenis v Mariboru c bo(lo v kratkem adaptira** b,"°’ “m°’! - =-"': - •zčszzsr*/™#'. k “*“»«” rsiJMrMs areni. j. k. v cev' demo — namreč zares iskreno po- slavi j a i grafičar 6:4 vezavo med podjetji in med nmo- ATLETI ODREDA ... Pretekli petek je bil v Domu jla v Ljub- žičnimi organizacijami. Skoraj bi Atleti Odreda se že več kot en mesec hani namiznoteniški dvoboj med Slavijo in Verjeti, da je dalo denar ZB adaptacijo telovadnice tamkajšnje KLv. V tem majhnem kraju nikjer u najdeš najmanjšega sektaštva, **°' benega razdora, vsi pomagajo drug drugemu kot v eni sami družini. Heric Naročajte se na „POLET" mann z 38.60 pred Kipferjem 37.70 in Arnoldom 37.30 točk. v' SelzachU je zmagal Lehmann z 39 točkam* pred Fivianom 37.80. Po vseh pre' tekmovanjih vodi Stadler P*'ed Tschaboldom, Lehmannom, Gunt-bardom, Schtvarzentruberjem in LU' cyjem. Če bi bilo povsod tako,,, V novembru so v Ločah na novo ustanovili TVD »Partizan«. Društvo sicer še nima svoje telovadnic®’ pač pa bodo v kratkem adaptif3*1 Ce bodo hotele šole p zadostni sis^em. Vaditelj oz. trener mora biti meri razviti telesno vzgojo, bodo ? naših društvih osnovni vzgojitelj morali vsaj v prvih časih sodelovati ?elJU< to se pravi, da pridno pripravljajo za novo sezono. V Grafičarjem. - Zmagala je Slavija s 6:4. Ij0t, vaditelji elani partizanskih in bme ODVladati samo cisto stro- telovadnici na Taboru vadi vsako sredo Rezultati iger: Walas : Otijac 1:2, Oblak : športnih društev. Na razpolago bodo KO°no plat našega dela, temveč mo- in soboto pod vodstvom trenerja Sturma Potočnik 2:1, Kocjan : Hočevar 2:0, Oblak : morale imeti šole tudi partizanske ra biti z besedo in dejanjem vzor *n Mullerja J. nad 40 atletov in atletinj, Otijac 0:2, Walas : Hočevar 2:0, Kocjan : in Športne prostore. Skupno delo in delovnega človeka in zato vzgojitelj ne samo odreda članov, ampak tudi Potočnik 2:0, Oblak : Hočevar 2:1, Walas : skupna uporaba prostorov bo lahko tudi v moralnih vrlinah ' Kladivarja In Svobode. Poleg mnogih Potočnik 1:2, Sedej : Otijac 1:2, Oblak-Zumer rhv * JSrtarts#"***'rt1 szjirsčst^sjsssrjs, a?— ~ 7 C wj^7lz katerih se boao kma- , . ’ J P asanje ideološke — Člane državne reprezentance, kot n. pr. Na turnirju »Slavije« je med 16 igralci v lU rocilll mestni in okrajni prazniki G lasega dela, 1 osebna pro- Lorgerja, Zupančiča, Mullerja J., Bel- finalu Kocjan premagal Walasa 2:0, tretji je telesne vzgoje, ki bodo postali stalni SDetna organizacija naj bi imela na- šaka, simo itd. Odbor atletske sekcije Božič, četrti Žumer. ' - NJ O C o M ' E T ■ ■ •• L® Pregled vzhodne skupine slovenske nogometne lige Med .novinci' se je najbolje odrezal ALUMINIJ iz Sirnišča Ce smo že obdelali hrvatsko-slovensko ligo, je prav, da privoščimo tudi nekaj besed borbam naših vzhodnih In zahodnih »republikancev«. Res, rta je jesenski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi že precej za nami, pa nič ne de, tudi tu je bilo živahno in mnogokrat precej presenetljivo, nekateri novinci pa so precej mešali račune »starim«. Mimogrede naj še zaupamo, da kljub dolgemu »počitku« tudi sodniška organizacija in disciplinski odbor pri NZS nista še uredila nekaterih zadev (protestov) in bodo morda počakala do spomladanskega dela prvenstva. Kaj so delali »vzhodnjaki«? V letošnjem prvenstvu smo imeli torej Vzhodno in zahodno skupino po 8 članov, tako da se je število udeležencev republiške lige povečalo na 16. V vzhodni skupini so se »starim« mari- '•s ~r -K ,-E - r v' o : . I/ ofeta/t* Cel^c - ak&Uca sicilska duvzma skoraj w irsakš ©biiisi Zanimivo Je stopiti v prostore Okrajnega strelskega odbora v Celju, kjer naletiš na neumornega sekretarja tov. Čaterja, ki ure in ure prebije pri delu za napredek strelskih organizacij v Celju in okolici. Mož dobro pozna problematiko terena, zato smo dobili od njega precej zanimivih podatkov. »prahu«. Klubi Dinamo, Lokomotiva, Me-talac in Zagreb so imeli že več sestankov, vendar še ni prišlo do razčiščenja, marveč se med seboj le obdolžujejo — kapranja — posameznih igralcev. __________,______________________ Po nepotrjenih vesteh je biv. trener Gorskemu Železničarju, Kladivarju, Nafti Odreda Tomaševič Aleksander že podpl-in Muri pridružili kar štirje novinci Alu- sal z mariborskim Branikom pogodbo, s thinij, Drava ter Kovinarja iz Maribora katero bo prevzel v letu 1953 trening Ih Štor. Med »starimi« skoraj nima kon- Branikovih nogometašev. Trener Toma-kurence mariborski Železničar, medtem ševič slovi kot eden najboljših strokovno se je od novincev najbolje »odrezal« njakov in če je ta vest točna, lahko pričakujemo od Braniltovcev, ki so že letos zelo napredovali, v prihodnjem letu še mnogo večji vzpon. Gostovanja naših klubov , v tujini Več naših nogometnih klubov te dni gostuje v tujini. Spartak je v Stuttgartu premagal tamkajšnji Kickers 3:1 (1:1), nato pa v Mtinchnu Bayern z 1:0 (1:0), Zagreb je premagal v Afriki repr. Casablance 4:1, Crvena zvezda pa je igrala z repr. Liegea 2:2 (2:2). BSI< je izgubil z repr. Lierra (Belg) 1:2 (0:2). V tekmovanju za Grasshopers pokal v Gelsen-kirchenu je Dinamo igral tekmo s Schal-ke 04 in izgubil 0:2 (0:1) ter v lestvici zdrknil iz drugega na tretje mesto. Aluminij. Pojdimo torej kar po lestviciI Železničar je takoj v začetku prvenca dobro startal, nato pa po vrsti beležil nekaj odločnih zmag, od katerih je “ila najmočnejša nad Dravo (13:0), najpomembnejša pa nad Kladivarjem (5:1). Račune mu je zmedel edinole Aluminij z neodločenim rezultatom v Strnišču. S 6 zmagami in enim neodločenim rezultatom je zasluženo zavzel prvo mesto na lestvici, čeprav le za eno točko pred Kla-flivarjem. Od preteklega prvenstva je opaziti pri Železničarju precej velik VzPon in vse kaže, da bo tudi ob koncu Prvenstva obstal na prvem mestu. V moštvu se je pojavilo tudi nekaj mladih Igralcev, ki so kar dobro prestali preizkušnjo. Tik za petami mu je Kladivar, ki je fazen poraza proti Železničarju, vse Ostale tekme odločil v svojo korist, nad Dravo in Kovinarjem iz Štor celo z »ro-kometaškim« rezultatom (10:0 in 11:0), pa thdl zmaga nad Aluminijem je presenetljivo visoka. Več preglavic sta mu delali Nafta in Mura, povsem pa so Celjani Zatajili v tekmi proti Železničarju. Tudi Kladivarju se pozna marljiva roka trezorja in skoraj ni dvoma, da bodo Celjani še bolj napredovali. Položaj Ze- V MESTU STRELSTVO NI DOVOLJ RAZVITO Kljub izredni razgibanosti strelstvo v Celju še ne zavzema pravega mesta med splošnimi organizacijami. Prvotno se je sicer začela kampanja ustanavljanja strelskih družin v čim večjem številu v tovarnah in podjetjih, kar pa se ni obneslo. Sedaj Je v Celju 12 družin, a le polovica je zares delavnih. Manjka pravih organizatorjev, ki bi opravljali vse tisto, kar je pri strelskih vajah in nastopih potrebno. Tudi sicer so strelišča precej odmaknjena od središča mesta, še najbolj pereč problem pa je premajhno razumevanje in pomoč množičnih organizacij in delovnih kolektivov. 750 organiziranih strelcev je za mesto s preko 20.000 prebivalci nizko število. Brez dvoma bi pa to število naraslo, če bt bilo vseh 12 celjskih strelskih družin tako delavnih, kot sta najboljši družini Tempo in Lola Ribar. Nasprotno pa se celjski strelci ne omejujejo zgolj na streljanje samo, ampak so vključeni tudi v razna partizanska ter športna društva in s tem pridobivajo dobre pogoje za kvalitetni dvig v strelstvu samem. Tudi sicer strelske družine organizirajo mnoge partizanske pohode in izlete, vojaške vaj« in patroina tekmovanja. Kvaliteta je na zadovoljivi višini, saj so letos Celjani izboljšali kar 23 celjskih rekordov. Med posamezniki so se na republiških in državnem prven- • H O kEi«H“EDU stvu uveljavila imena bratov Tržanov (Poldeta, Jožeta in Cirila), Pavliča, Ca-tra, Jagra ter Pocajtove tn Pavličeve. V celjskih strelskih družinah je tudi precej mladine, žal pa je strelska tradicija zamrla na nekaterih šolah, kjer so še lani živahno delovale strelske družine. Učiteljišče Je imelo čez 100 članov, I. gimnazija čez. 200, zdaj pa vsega tega nt več, ker med mladino ni pravega vodstva, pa tudi skrb za orožje je bila premajhna. Mladinci so bili podprti od okrajnega odbora ob priliki delovnih akcij z raznim orodjem, so pa puške pokvarili ali Jih pa sploh niso vrnili na pravo mesto. Zato bi morala mladinska organizacija z MK LMS na čelu posvetiti več skrbi razvoju strelstva med mladino, V OKOLICI ZB KREPKO PODPIRA STRELCE V 42 občinah okraja Celje-olcolica je doslej organiziranih že 39 strelskih družin. Seveda tudi te po razgibanosti niso enakovredne. Najboljše so vsekakor v Štorah, Vojniku, Strmecu, Konjicah, Laškem, Rečici, Zabukovci in na Vranskem, kjer delujejo vse leto. Med »sezonske« bi šteli strelske družine v Ponikvi, Polzeli, St. Jed rti, Vitanju, Rogatcu, Sv. Emi, Šmarju, slabše od teh pa so v Planini, Jurkioštru, Rimskih toplicah, Preboldu, Ljubečni, Arji vasi in Dobrni. Nasprotno od mesta imajo množične organizacije, posebno organizacija ZB, veliko razumevanje in pravilen odnos do strelstva, s tem pa pridobivajo strelske družine precej na avtoriteti. Strelske družine imajo zgrajenih tudi mnogo strelišč, čeprav provizoričnih, v Štorah in Konjicah pa imajo prav odgovarjajoča strelišča. Razveseljivo je število 1450 or- Žeta/ &qau pa vi 'iiadrsall* Medla luč nad drsališčem pod Ce- iezničarja in Kladivarja na lestvici in kinovim gradom je vrgla svoj prvi fcjuni rezultati v letošnjem jesenskem pramen na ledeno ploščo. Drsališče Prvenstvu dokazujejo, da sta ti dve ’ ’’ * ‘ ' 1 1 6hajstorici odločno napredovali in da je je bilo'ta čas popolnoma prazno, le v' kotu ob Celovški cesti jc inž. Bloudek krilil z rokami in nekaj vneio dopovedoval umetnim drsalcem. Ker pa sem danes imel »na piki« hokejiste, sem jo ubral v njihovo slačilnico. Nizka in majhna soba je bila razmetana. Drsalke, ščitniki, rokavice, palice in druga šara, ki je sicer nikdar ne vidiš, vse to je bilo na tleh, na mizi in po stolih. Mladi in ne- ____ _ znani obrazi so se v kotu slačilnice Pomislimo, da je igrala v slovenskem stiskali, slišal pa nisi niti glasu. 1 o nogometu nekdaj precej vidno vlogo, je bila druga garnitura Ljubljane, Lendavčani so si priborili zmage edino ki je prvič boječe stopila na led, in Pod novinci in še to v dveh tekmah s j (Kovač, Pristovšek, Sorčan) 5.10, 2. Učiteljišče 5.32, 3. Tempo 6.21. J. K. Kratke iz strelstva V čast obletnice JLA je Mestni strelski odbor v Ljubljani priredil v poslopju palače »Slavije« nadvse zanimivo razstavo, ki kaže razvoj strelstva v Ljubljani od 18. stol. dalje. Zlasti so zanimive lesene tarče iz leta 1719, 1731 in 1750. Poleg tarč je tudi seznam članov strelskega društva iz leta 1832, kjer je vpisan tudi naš največji pesnik dr. France Prešeren. Razstava zasluži, da si jo ogleda ne samo strelec, ampak tudi drugi. Meščanska družina »Borec« je priredila preteklo nedeljo v Ljubljani tekme z zračno puško. Pri moških ekipah je zmagala družina »Vida Pregare« s 556 krogi (od 700 možnih) pred družino »Borec«, med ženskami pa je bila prva družina »Bratje Rozman« (482) pred »Borcem«. Preteklo nedeljo je bil v Mariboru že četrtič po osvoboditvi patrolni tek tričlanskih ekip na 1200 m dolgi progi. Najboljši tekači so bili atleti Železničarja (6:22), zaradi boljšega streljanja pa je zmagala ekipa JLA (121 krog od 150 možnih). Prvič je osvojila pokal SD Slovenj Gradec, drugič METROP-Maribor, lani LM Maribor mesto, letos pa JLA. naših UcapU TRBOVLJE — Na občnem zboru košarkarjev Rudarja so se temeljito pomenili o vseh težavah, ki tarejo društvo, in seveda tudi o bodočem delu. Do danes so sestavljali moštvo v glavnem gimnazijci, ki so se po končanem študiju poslovili iz Trbovelj, zato bodo v bodoče pritegnili več takih mladincev, ki bodo ostali stalno v Trbovljah. Nedavno j8 bila dograjena na stadionu Rudarja nova enonadstropna stavba. Notranjost bodo še preuredili, tako da bo povsem dograjena prihodnje poletje. Poleg te stavbe pa so košarkarji začeli z ureditvijo košarkarskega igrišča, tako da bo v Trbovljah v prihodnjih mesecih lepo urejen športni park, kar je glavna zasluga požrtvovalnega predsednika NK Rudarja tov. Kožuha. MEŽICA — Cez 500 gledalcev je obiskalo obsežno akademijo, ki jo je priredilo domače društvo v čast Dneva JLA. Akademija je pokazala lep kvalitetni napredek pri mladincih in članih, največ odobravanja pa so želi starejši člani. TRŽIČ — V vrste »Partizana« v Tržiču so pritegnili precej učiteljev, kar pa je povečalo število članstva na več kot 200 pionirjev. Člani »Partizana« se tudi vneto pripravljajo na 50-letnico, odkar so nekdanji telovadci v Tržiču pričeli orati ledino. Prihodnje leto bodo namreč proslavili to obletnico z okrožnim telovadnim nastopom. Agilno planinsko društvo Tržič je v čast Dneva JLA odprlo prve prostore velike planinske postojanke na Zelenici. BOROVNICA — V Borovnici so preteklo nedeljo dokončali dela na 35-metr-ski smučarski skakalnici. Organizirali bodo društvene tekme ter priredili tečaj za pionirje. Del stroškov za tečaj bodo krili tekmovalci odnosno tečajniki sami. Razgovor s sreMii našega urednika Preden je padel sneg, so se v našem dnevnem in strokovnem Časopisju pojavili prvi članki, v katerih pisci razlagajo svoja mnenja glede utrditve smučanja v Sloveniji in kako bi lahko odpravili napake, ki so do danes zavirale množičen in kvaliteten razvoj te športne panoge. Oglasila sta se znana alpska strokovnjaka Čop in Praček. Slišali smo njuno mnenje, ki je seveda (zlasti Pračkovo), dvignilo precej »prahu« med našimi smučarji. Mnenja so torej različna, vendar, kakor smo videli, vsi stremijo za tem, da bi resnično čimprej doživeli tudi pri organizaciji smučarskega športa v Sloveniji čim lepše uspehe. Pred nekaj dnevi pa smo obiskali predsednika Smučarske zveze Slovenije, tov. dr. Danila Dougana, da nam tudi on pove o začetku sezone, kaj misli o našem smučanju in o vseh problemih, ki jih mora reševati smučarska organizacija. Zadali smo mu nekaj vprašanj »Kaj mislite o sodelovanju Smučarske zveze Slovenije in »Partizana«? Ali si od tega sodelovanja obetate lepše uspehe in boljše rezultate pri množičnem razvoju slovenskega smučanja?« »Smučarji si želimo najtesnejše sodelovanje s »Partizanom«, in je bila ta želja izražena tako na letni skupščini, kakor na zadnjem plenumu. Kako si zamišljam to sodelovanje? Društva »Partizan« morajo postati izhodišče za množični razvoj smučanja, ki tvori sestavni del njihove splošne vadbe. Vzporedno s tem naj bi se pri njih do neke mere razvijala tudi kvaliteta, zavoljo česar bodo naša smučarska tekmovanja dostopna tudi vsem članom »Partizana«, čeprav niso člani Smučarske zveze. Vendar stojim na stališču, da bi smeli na prireditvah kvalitetnega značaja (t. j. na državnih in republiških prvenstvih ter na mednarodnih tekmovanjih) nastopati samo tekmovalci, ki so verificirani pri Smučarski zvezi. To je v skladu z načelom, da naj se v športnih zvezah zbira in vzgaja kvaliteta, dočim naj bi se v društvih »Partizana« gojilo množično smučanje v okviru splošne telesne vzgoje-Posledica takega naziranja bo, da bodo društva »Partizan« morala tistega svojega člana, ki se razvije v izrazitega smučarskega tekmovalca, napotiti v smučarska društva, kjer bo imel vso možnost nadaljnjega razvoja. Jasno je, da bomo v zvezi s tem morali rešiti razne organizacijske probleme, kar pa ne bo težko, če bomo ta vprašanja razčiščevali v skupnih posvetih in razgovorih. Ker smatram, da je rešitev teh organizacijskih vprašanj važno tudi za vse ostale športne zveze, smo predlagali Zvezi športov Slovenije, da jih prouči in nato v sporazumu s »Partizanom« dokončno in pravilno reši. Osnovo za tako skupno rešitev imamo že v znani resoluciji obeh organizacij, pri čemer pa moramo opozoriti na primer, ki kaže, da se sklep o skupnem uporabljanju telesnovzgojnih objektov ne izvaja pravilno. Ko je namreč SD »Enotnost« zaprosilo društvo »Partizan« — Narodni dom, da mu dovoli uporabo telovadnice za kondicijski trening, je to društvo zahtevalo, da se vsi smučarji »Enotnosti« vpišejo v društvo »Partizan«, ker jim sicer telovadnica ne bo na razpolago. Mislim, da to stališče ni bilo pravilno in da je bilo društvo upravičeno zahtevati od »Enotnosti« samo odškodnino za kurjavo, čiščenje itd.« »Povejte nam nekaj v zvezi s člankom tov. Stanka Trčka, ki ga Je napisal v »Ljudski pravici« z dne 29. novembra letos pod naslovom »Vzgoja v športnih društvih in v »Partizanu«« »Mislim, da je šel tov. Trček nekoliko predaleč, ko med drugim pravi, da »šport, čeprav seve ni nekoristen, ni telesna vzgoja, ampak le telovadba s posebnimi nameni, ker mu manjkajo bistvene lastnosti telesne vzgoje. Tudi športu mora biti neposredni cilj — v naši socialistični družbi pa še posebej — vzgoja celega človeka, ne pa samo vrhunska telesna storitev, čeprav je dosega tega cilja dosti težja pot v splošni telesni vzgoji. Preko take vzgoje celotnega človeka, ki so ji bili dani temelji telesne vzgoje v društvih »Partizana:, naj bi športniki dosegali vrhunske storitve. Nihče ne more zanikati, da nudi vsaka športna panoga dovolj možnosti za razvijanje istih telesnih in normalnih lastnosti, ki jih tov. Trček postavlja kot bistvene lastnosti telesne vzgoje. Pri tem mislim na razvijanje volje kot najpomembnejše sestavine značaja, poguma, družbenih lastnosti, kakor jih imenuje tov. Trček itd. Jasno pa je, da je resnično razvijanje teh lastnosti odvisno od pravilnega dela v športnih društvih. Ne smemo sedanjega slabega stanja v tem oziru postaviti kot dokaz za nekoristnost športa in za odrekanje elementov telesne vzgoje športu. Res je, da imamo v športu mnogo več primerov, ko se osnovna te-lesnovzgojna misel izrodi (n. pr. oboževanje posameznikov, profesionalizem, zanemarjanje šole itd.), ali ko pride do zdravniških okvar; vendar vse to nima zveze z mestom, ki ga ima šport v naši telesni vzgoji, temveč je samo dokaz za nepravilno delo, kakršno bi koncem koncev moglo obstojati Uidi v društvih »Partizana«. Mislim, da se je tov. Trček dal zavesti ravno po teh škodljivih pojavih v našem športu, zoper katere se moramo seveda vsi najuporneje boriti.« »Vemo, da so smučarski učitelji vse premalo aktivni. Zanimajo nas vzroki neaktivnosti, o čemer boste kot predsednik SZS lahko največ povedali.« »Število smučarskih učiteljev stalno narašča, kar je posledica vsakoletnih tečajev in strokovnih izpitov.. Zal pa moramo ugotoviti, da naši smučarski učitelji vse premalo prispevajo tako k razvoju množičnega smučanja, kot k delu splošne telesne vzgoje, kakor tudi k dvigu kvalitete naših tekmovalcev. Vzrokov je več. Predvsem se mnogo smučarskih učiteljev zadovolji z diplomo in naslovom. Večina smučarskih učiteljev živi v naših večjih mestih, dočim smo teren zanemarili. Razen tega pa tudi ona društva, ki razpolagajo z učitelji, ne znajo pravilno izkoristili njihovih sposobnosti. Nedvomno pa je eden izmed glavnih vzrokov njihove premajhne aktivnosti tudi v tem, ker še nismo dovolj jasno postavili vsebine in metode njihovega dela. Zato trdim, da bo glavna naloga zbora smučarskih učiteljev in SZS obstojala v določitvi dobrega delovnega programa, ki bo smučarskim učiteljem postavil tudi določene obveznosti. Ce bomo uspeli, da bomo še pred sezono ugotovili, kje in koliko smučarskih učiteljev teren potrebuje, potem jih bomo mogli tudi pravočasno razporediti. Jasno je, da bodo težave z dopusti, vendar smo prepričani, da bodo spričo velikega števila smučarskih učiteljev vse potrebe zadovoljene. Pripominjam, da bodo morali naši smučarski učitelji pomagati pri razvijanju smučanja v ostalih republikah, zlasti pa sodelovati z društvi »Partizan«, kjer bo pravzaprav moralo biti glavno torišče njihovega dela. In končno: čeprav se z mojim mnenjem nekateri ne strinjajo, še vedno trdim, da morajo biti smučarski učitelji tesno povezani s planinskimi društvi, kjer se tudi razvija smučanje, še prav posebno pa z Gorsko reševalno službo.« »Oprema je največja ovira za nadaljnji razvoj te športne panoge. Vsi smučarji si s tem belijo glave, vendar večkrat zaman. Povejte nam tudi vi o tem nekaj svojih misli.« »Eden izmed osnovnih razlogov, da se smučanje kljub ugodnim prirodnim prilikam in navdušenju mladine ne more razviti množično, so nedvomno visoke cene smučarske opreme. Zavedam se sicer, da zaradi letošnjega izjemnega gospodarskega položaja ne moremo misliti na kakšne privilegije pri določanju teh cen, prepričan pa sem, da imajo naša podjetja, ki izdelujejo smučarsko opremo, še vedno skrite rezer-. e. ki bi omogočile znižanje cen. Zlasti bo treba do skrajnosti izpopolniti proizvodni proces, ki je danes vsekakor prej obrtniški kot industrijski. Pohvaliti je v tem oziru akcijo podjetja »Elan«, ki se ravno sedaj ob pritegnitvi strokovnjakov trudi, da to pomanjkljivost odpravi. Na tak način bodo podjetja prispevala k množičnemu razvoju smučarstva in s tem dokazala, da se zavedajo, kako velikega pomena je smučanje za izvenar-madno vzgojo in kakšne neprecenljive koristi bo imela naša Armada, če bo razpolagala z izvežbanimi smučarji. Poudariti pa moram, da smo v pogledu kakovosti smučarske opreme napravili velik korak naprej. Nekatere predmete, ki smo jih morali doslej uvažati, bomo izdelali doma (tako n. pr. Kandahar-vezi v Kropi itd.). Takšne uspehe naše proizvodnje vse premalo cenimo in premalo populariziramo.« »O trenerjih za vse discipline smučanja smo veliko govorili. Kaj se vam zdi, ali naši starejši olimpijski tekmovalci ne bi zmogli z uspehom opraviti isto delo, kakor inozemski trenerji?« »Predvsem se s pavšalno trditvijo tov. Cirila Pračka, da morejo naši vrhunski tekmovalci nadomestiti visoko usposobljene inozemske trenerje, ne morem strinjati. Pri tem seveda mislim na inozemske trenerje, ki imajo zares visoko teoretično in praktično znanje in ki so svojo usposobljenost tudi že dokazali. Samo taki trenerji bi prišli za nas v poštev, če bi nam to dovoljevali finančni in drugi pogoji. Take usposobljenosti pa velika večina naših vrhunskih tekmovalcev, žal, zaenkrat še 'nima. Delno bi ustrezali oni, ki so 1. 1950 dovršili trenerski tečaj na Komni, vendar so po mojem mnenju tudi ti tekmovalci uspo- Košarkarsko prvenstvo Belgije V zadnjem kolu košarkarskega prvenstva Belgije so bili doseženi naslednji rezultati: Racing : Amicalc 50:47, Hellas : Brcssou* 66:40, Forcstoise : Scmailles 43:50, Anturerp-sc : Hades 53:55, Royal IV : Vilvorde 50:39, Ougree : Center 23:22. — Lestvica: Royal IV 18, Antwerps in Hellas 18, Raeing 16, Semailcs 12, Amicale 10. V Stockholmu je košarkarska reprezenca Švedske premagala Dansko 53:45. V košarkarskem prvenstvu Belgi- je sta bili odigrani le dve tekmi. Racing : Vilvorde 46:38 in Semaille : Amicale 55:44. Lestvica je trenutno takale: Royal IV 18 (10 iger), Antwerpse in Helas 18, (II iger), Racing 18 (12 iger). Italija : Španija v košarki 57:51 V Madridu je košarkarska reprezentanca Italije premagala ekipo Španije s 57:51 (28:24). V prvem polčasu je bila igra precej izenačena in so Spanci tudi precej časa vodili. V drugem delu pa so si Italijani z boljšo igro zagotovili nekaj košev prednosti, ki so jih uspeli obdržati Stefanini 19, Romanutti 15, Cerioni do konca. Koše za Italijo so dosegli 6, CannaS, Bongiovani 4, Pagani 4, Calebotta 2, Negroni 1,Rubini 1. Za Španijo pa Galindez 15, Borras 9, Pinedo 7, Imedio 6, OHer4, Dalmau 3, Ferrando 2, Garrido 2, Hernandez 2, Kuharski 1. Zanimivo je, da sta obe moštvi zelo slabo izkoristili številne osebne napake. Italijani so iz 44 osebnih napak dosegli le 21 košev, Spanci pa od 35 samo 12. sobljeni predvsem za vadbo mladine. Pri tem delu so nekateri pokazali velike uspehe, zlasti Zemva v Gorjah, pa tudi nekateri drugi. Nikakor pa jim še ne bi mogli poveriti trening naših vrhunskih in olimpijskih tekmovalcev. Izjema je samo Franci Cop, morda tudi Karel Klančnik. Prvi zato, ker je kot bivši vrhunski tekmovalec tudi teoretsko dovolj podkovan in je to svoje znanje v zadnjih letih tako doma kot v inozemstvu stalno izpopolnjeval — letos je bil na terenskem tečaju v Kitzbuchelu —, drugi pa, ker je po odlično dovršenem trenerskem tečaju na Komni svoje praktično in teoretično znanje še bolj utrdil. S Pračkovo mislijo, da bi lahko vodili trening naših vrhunskih tekmovalcev naši najboljši reprezentanti Mulej, Stefe, Lukane itd., ne soglašam, ker nimajo temeljitega in širokega znanja, kakršnega se more zadobiti samo na specialnih tečajih, niti ne poznajo do podrobnosti vseh važnih funkcij onih dopolnilnih športov, ki jih danes moramo nujno vključevati v vadbo smučanja. To je razumljivo, saj gre v tem primeru za naše vrhunske tekmovalce, ki morajo težišče svojega dela polagati v razvoj lastnih sposobnosti, pri čemer celo sami še potrebujejo vešče roke najboljšega trenerja. Prav pa je in to moramo doseči, da bodo naši vrhunski tekmovalci potem, ko jih bo naša mladina prerasla, izpopolniti svoje teoretično znanje in svoje pedagoške sposobnosti in na ta način ob že obstoječem velikem praktičnem znanju postati naši najboljši trenerji, ki bodo konkurirali tudi inozemskim.« »Inozemski alpski smučarji so v zadnjih letih dosegli ogromen napredek. Kako si zamišljate dvig kvalitete te najpopularnejše smučarske panoge brez žičnic?« »Pred odgovorom na to vprašanje bi rad ugotovil, da je alpsko smučanje danes, žal, najpopularnejša panoga. Zakaj to obžalujem? Zato, ker sta ostati dve disciplini, t. j. skoki, zlasti pa tek, Pr* naših smučarskih društvih dokaj zanemarjeni. Smučarski tek pa je ona tekmovalna panoga, v kateri se najbolj razvijajo telesne in moralne vrline tekmovalca (vzdržljivost, odpornost, volja, tovarištvo itd.), kar vse koristi smučarju, ko bo poklican braniti našo socialistično domovino. Nočem zmanjševati važnosti alpskega smučanja, vendar se mi zdi, da se mladina preveč vnema za to disciplino, pozablja pa na pomembnost smučarskega teka pa tudi skokov, ki bi morali biti glede na izredno veliko število skakalnic mnogo bolj razviti: Tu tiči tudi osnovna naloga naših društev >n funkcionarjev. Razumljivo pa Je, da moramo tudi alplncem nuditi vse materialne možnosti-poleg opreme, tečajev in tekmovanj, tudi moderne žičnice, ker brez teh pač m mogoče držati koraka z razvojem te P3-noge v inozemstvu. Žičnice so razen tega važen člnitelj za nadaljnji razvoj turizma, zavoljo česar bi morale vse turi-stične organizacije tja do gostinskih podjetij v naših zimsko-športnih centrih čimpreje pristopiti k gradnji teh nujno potrebnih objektov v naši republiki. Smatram, da je gradnja vzpenjače v turističnih središčih predvsem komunalna zadeva. Led bo menda prebit v Kranju« kjer sta MLO in OLO Kranj obljubila izdatno podporo Planinskemu društvu Kranj, ki namerava zgraditi moderno vzpenjačo na Krvavec. Velik uspeh so dosegli tudi mariborski smučarji, ki so ob podpori ljudske oblasti zgraditi krasen smučarski center z vzpenjačo.« Lipar Marjan PO BI s tirih Velik košarkarski" turnir v Ljubljani je za nami. Številni gledalci so bili navdušeni nad igrami naših najboljših košarkarjev. Dvorana na Taboru je bila premajhna, toliko je bilo gledalcev. Prireditelj ASK je organiziral ta turnir v čast Dneva JLA in v proslavo dvoletnice svojega obstoja. Lepa zamisel je tudi uspela v vsem, razen v finančnem pogledu. Če pa bi imeli v Ljubljani kakšno večjo dvorano, bi se dalo pripraviti še več sličnih prireditev, kajti zanimanje za košarko se v Ljubljani stalno veča. Sedemkratni državni prvak Crve-na zvezda iz Beograda je zasluženo zmagal v vseh tekmah. Igralci so pokazali veliko znanje, točno metanje na koš in igre iz kazenskih metov, smisel za lepe kombinacije in hitre protinapade. Najboljši so vsekakor čurčič, Andrijaševič in Gec, lci je eden najboljših hranilcev v Evropi. Videz je, da Kalem-ber, dosedanji stalni član državne reprezentance, ni v formi. Blagoje-vič je igral povprečno, dočim so »novopečeni« člani prve ekipe Ne-šič, Mišič in Radivojevič pokazali že veliko znanje. ASK je bil drugi. Boril se je s Crveno zvezdo za prvo mesto, pa borbe ni zdržal. Začetek je bil slab, tako slab, da se je fantom to vso tekmo maščevalo. Drugače pa so nas igralci zadovoljili in je drugo mesto zanje lep uspeh. Čeprav se fantje za ta turnir niso posebej pripravljali, so pokazali veliko borbenost in še več drugih vrlin, katere smo pa pri Železničarju pogrešali. Vidi se, da ASK marljivo in sistematično vežba, saj je pokazal lepe poteze v igri sami, pa tudi njihov način obrambe »cona« je bil na momente brezhiben. Osmica je že lepo šla, vendar jo bo treba še izpiliti. Zdi se nam, da Kristančič včasih malo preveč igra sam za sebe, saj preigravanje ni vedno koristno. Je pa to kolektiv bodočnosti z velikim številom dobrih igralcev. Prvak zahodne skupine Mladost je bila dvakrat poražena. Prvič za uvod od ASK in v drugem srečanju s Crveno zvezdo. O igralcih lahko rečemo, da so nekateri (Mijač, Orlovi č, Ti ja rdovič) v dobri formi, dočim je državni reprezentant Bla-škovič nastopal bolan. Tehnično zaostajajo za vsemi tremi ekipami, vendar so sc odlikovali s točnimi meti na koš in premišljeno igro, posebno v zadnjem srečanju z železničarjem. Zadnje mesto v lestvici je zavzel ljubljanski Železničar. Železničar je pred tedni začel s temeljitim treningom pod vodstvom bivšega Askovca Ciglerja, zato smo z zanimanjem pričakovali nastop šiškar-jev. Pred samim turnirjem so imeli Askovci in Železničar interno tekmo, v kateri so Železničari z boljšo in učinkovitejšo igro premagali svo- jega večnega rivala. Zato je bilj?3-® optimizem za sam turnir upravičen, še več verjeli smo celo, da bomo doživeli ugodno presenečenje, toda ob koncu turnirja lahko (Ugotovimo, da Železničar ni izpolnil pričakovanj. Danes smo šele opazilb da sc pri tem moštvu odkrivajo stare rane, oz. »grehi preteklosti** Medtem ko je ASK vseskozi sireni'' za tehnično izpopolnitvijo, Že* 1 " ir ali po lastni krivdi ali P0 Ali bo koš? krivdi drugih ni mogel dobiti človeka, ki bi moštvu nudil vse potrebno znanje. ASK ima v svoji sredi državnega reprezentanta Kristančiča. Ta igralec, ki je bil v pretekli sezoni večkrat v inozemstvu, je vedno prinašal nazaj v domovino in končno v svoje moštvo vse novosti, ki jih je zasledil pri ino-zemcih. Sam je prevzel tehnično vodstvo svojega kluba, zato mirno lahko trdimo, kar smo tudi videih da gre ASK počasi, a vendar neza-držano navzgor. Železničarju pa je primanjkovala vešča roka trenerja-Delo Ciglerja bo sicer morda rodilo uspeh šele v poznejših mese* cih, danes pa smo videli, da je Železničar občutno nazadoval, tin s° igralci vse preveč zbegani in nervozni, da je njihova kondicija skrajno nezadostna in končno, da so še tisto pozabili, kar so prej znali. ______ Norveški skakalci vendar v Srednji Evropi? Po pisanju avstrijskega liska bo nun';U ekipa, ki jo bodo sestavljali najboljši njibon skakalci, nasprotno vscur prejšnjim vest*111 vendarle sodelovala na mednarodnem barskem tednu v skokili, ki bodo na vel vu.oavM. tovnega prvaka Iiansa Bjiirnstadn, olimp skega zmagovalca v klasični kombinu« Simona Slaustvika ter llalvorja N.u-e Sverreja Sfallvika. nn s lli preživlja slovenski tenis krizo! Zima je tu. Življenje na 3.-4. Trop (B) (5) igriščih je že davno zamrlo, Voglar (B) (4) pričelo pa se je delo »statisti- 5. Šnuderl (L) (7) čarjev«. Ob koncu letošnje se- 6. Mučie (L) — zone smo, kakor vsako leto, 7. Močnik (B) — pripravili bralcem »Poletove« 8. Jež (B) — jakostne lestvice najboljših 9. Jerman-Kržišnikova (L) (6) slovenskih teniških Igralcev 10. Sinkovič (B) (9) in igralk. Inž. Mairova je še vedno razred Koledar nastopov slovenskega tenkega igralca je zelo skromen: pet šest turnirjev v sezoni! In še to sanio vrhunski tekmovalci. Kakšna Razlika v primeri s Palado, Petrovi-Panajotovičem, Jagecem in dru-®kni, ki odigrajo na leto tudi trideset in več turnirjev! Zato je tudi sestavljanje jakostnih lestvic LRS za-‘‘edi malega števila nastopov zelo °težkočeno Zato smo, kakor vedno, uPoštevli tudi rezultate klubskih prvenstev in dvobojev. člani: Razboršek prvič ogrožen. 1. Razboršek (L) (1) 2. -3. Čebular (L) (2—3) Slana (B) (6) 4- dr. Škapin (L) (8) 5. inž. Podlesnik (B) (7) 6. Mr. Albaneže (B) (4) 7. Zerovec (L) — 8. Urbanc (L) (5) 9. Vlasak (B) (10) 10. Suhar (L) (9) . V oklepaju lanski plasma na »Poetovih« jakostnih lestvicah — L — Ljubljana, B — Branik.) R Prvič po šestih letih je moral letos hazboršek priznati premoč kakšnega slovenskega igralca. V razburljivi |8ri ga je nadvladal njegov klubski tovariš Čebular; bilo je to v polfi-halu odprtega prvenstva Maribora. vUub temu pa je Razboršek nedvomno najboljši slovenski igralec * letu 1952. Prepričljivo je osvojil ‘ePubliško prvenstvo, pa tudi na ostalih turnirjih je izmed vseh pokazal najzrelejšo igro. Vendar pa :“ani ne moremo reči, da je vidno napredoval. Slana, ki je bil na republiškem prvenstvu drugi, in Če-»ulav — junak odprtega prvenstva jparibora — si delita 2. in 3. mesto. zase. Sicer je bila Zamenjava v finalu republiškega prvenstva že tik pred zmago — vzrok za to pa moramo iskati predvsem v netreniranosti inž. Mairove. Dokaz za to: drugo mesto inž. Mairove na državnem prvenstvu in zadovoljiva igra v državni reprezentanci proti Avstriji. Vo-glarjeva in Tropova se v toku sezone nista niti enkrat srečali — na turnirjih pa delili mesta. Zatorej smatramo tudi tukaj delitev mest za pravično. Snuderlova, Mučičeva, Močnikova, Ježeva in Jerman-Kr-žišnikova tvorijo srednjo kvaliteto ženskega slovenskega tenisa in so precej izenačene. Največ sta napredovali Mučičeva in Močnikova. Lestvico zaključujemo z nadarjeno SinkovlČevo iz Maribora, medtem ko Čopove, ki je bila lani med vodilnimi igralkami, zaradi nenastopanja nismo mogli upoštevati. Mladinci mnogo obetajo .., 1. Ogrin (L) (4) * 2. Bergant (B) (1) * 3, Lovrec (B) (6) 4. Pucihar (L) (5) 5. Škulj (L) * 6. Zerovec II. (L) — 7. Satler (B) — 8. Rajher (B) (7) 9. Sipek (B) (10) 10. Fideršek (B) — (Z zvezdico označeni igralci bodo drugo leto nastopili med člani oziroma v novo vpeljani kategoriji starejših mladincev: od 18—21 let.) V državnem merilu so slovenski mladinci letos dosegli srednji razred. Z Ogrinom in Bergantom bomo prvič po osvoboditvi dobili dva Slovenca v državni jakostni lestvici mladincev. Ogrin je bil letos nedvomno boljši in sigurnejši od svo- državnem prvenstvu ugodnejše uveljavil. Je predstavnik modernega — napadalnega tenisa. Bergant je šele proti koncu sezone prišel v pravo formo in dosegel lepe uspehe v Beogradu (zmagi nad Todorovičem in Lišaninom) ter v Mariboru (zma- ?ba sta sicer igrala nestalno,' napre- .ic8a »večnega rivala« iz Maribora, dek obeh pa je očiten. Slana imponira Pomagal gaje^ trikraten se.tudi na ? dovršeno izdelanimi udarci, maniji1 Pa mu fizične kondicije in kot Čebularju dovoljne koncentracije. Ur- Škapin in inž. Podlesnik sta bila na republiškem prvenstvu polfinali-S"a> v direktnem srečanju med nji-‘ha pa je zmagal dr. Škapin. »Leteči diagister« iz Maribora, popularni mr. Albaneže, je letos nazadoval" za dve toesti. Start v sezoni 192 mu je si-^er dobro uspel (zmaga nad Čebularjem), zelo pa ga je prizadel poraz Proti dr. Škapinu na republiškem prvenstvu, nakar je močno popustil. .dino novo ime na naši jakostni lest-x lci ,ie ex-mladinski prvak LES Žero-Vec. Kljub precej nenavadnim udar-cem je zbirka njegovih letošnjih »žrtev« dokaj velika: Slana, dr. Ška-Pin, Urbanc, Vlasak itd. Mladi Urbanc zaradi premehke igre nima večjih uspehov — je pa brez dvoma Zanesljivejši in sigurnejši od Vlasaka Suharja, ki mu v lestvici sledita 111 ki sta letos zamenjala mesti med seboj. oba odlikujejo lepi udarci, obema, pa manjka samozavesti v od-locilnih trenutkih. ga nad mr. Albanežo). Še vedno je »bolan« na backhandu. Mladi Mariborčan Lovrec (letnik 1936) je postal samozavestnejši in zato mnogo nevarnejši, primanjkuje mu pa temperamenta. Mali Pucihar, rutinirani Škulj in vztrajni Zerovec II. sledijo nai lestvici. Zelo se razlikujejo v načinu igre — po moči so na približno enaki. Mariborčani, ki zavzemajo nadaljnja mesta, so napravili v tej sezoni velik korak naprej, razen Rajherja, ki bi po dovršenosti udarcev zaslužil višje mesto. Merilo za sestavo rang-list pa ni lepota igre, ampak uspeh. Kandidat za 10. mesto bi bil še Lečnik (B), ki je na republiškem prvenstvu izločil Popoviča (9. na lanski rang-listi), s porazom proti Fideršku na klubskem prvenstvu Branika pa je to mesto »zaigral«. ... mladinke pa še več. 1. Winterhalter (B) (1) * 2. Lovrec T. (B) (2) * 3. Klinar (L) (3) 4. Reberšek (B) — 5. Voglar (L) (5) 6. Hudales (B) (7) 7. Planinšek (B) (19) 8. Zupanič (B) — 9. Kalin (L) — 10. Ilaš (B) — Že tretje leto so slovenske mladinke brez resne konkurence v državi. Res je, da so Srbkinje in Hrvatice v zadnjem času zelo napredovale — kvalitete slovenskih mladink pa še niso dosegle. To dokazujejo uspehi ne samo "VVinterhalterje-ve (ki je letos med mladinkami sploh nepremagana), pa tudi rezultati Lov-renčeve (druga na državnem prvenstvu) in Klinarjeve. Leto 1952 je bilo najbolj pomembno za Winterhal-terjevo, ki je uspešno debutirala v ženski državni reprezentanci, pa tudi sicer dosegala lepe uspehe med članicami (zmaga nad Zamanjo). Lo-vrečeva in Klinarjeva še nista odpraviti glavnih napak: treme in pomanjkanje samozavesti. Mlada Reberškova je na prvenstvu LRS nepričakovano nadvladala ljubljanski »up« Voglarjevo in se tako uveljavila na četrto mesto. Hudalesova je mnogo sigurnejša od svojih konkurentk Planinškove in Zupaničeve, ki pa sta napram prejšnji sezoni udarce dobro izpopolnili. Kalinova in Ilaševa, ki zaključujeta lestvico, sta izmed začetnic pokazali največ smisla za teniško igro. Vsem špaihttkom, ctattom špodniU, paili&UMluk in planinskih dcuštev, sUetskik deužin, elanom klubov 2?» konjski spod in delovnim kolektivom žeti SUlno in uspehov potno novo teto 10 5 3 Izvršni odbor Zveze šporiov Slovenije Po naših skupščinah Kranj: Smučarsko društvo Udarnik, ki ima v svoji sredi nekaj znanih mlajših smučarjev, je imelo letos več organizacijskih in finančnih problemov. Manj uspeha je imelo društvo v usposabljanju novega kadra, ker je manjkalo trenerjev. Člani Gašper Kordež, Šumi, Gorjanc in Križaj so imeli na raznih tekmovanjih odlične uspehe. V bodoče bodo posvetili mlajšemu rodu vso pozornost, zgradili bodo 50 metersko skakalnico, slalom progo na Šmarjetni gori in uredili 30 metrsko skakalnico. Gorenjski nogometni sodniki so imeli nedavno svoj letni obračun, kjer so se lotili reševanja problemov na tem področju Slovenije. Poudarjali so, da je sodnik vedno samo amater. Obsodili so nešportne izpade igralcev in gledalcev, med kate- M lelezničar dela vzopuc Članice: inž. Mairova še vedno ne-Premagijiva. 1. inž. Maire (L) (D 2. Zamanja (B) (2—3) Preko 60 plavalcev in plavalk PK Železničar iz Ljubljane se je zbralo v petek zvečer, da bi na občnem zboru pregledali svoje plodno delo v pretekli sezoni. Iz referatov smo lahko povzeli, da plavalci Železničarja letos niso držali križem rok, saj so njih tekmovalci nastopili na 28 tekmovanjih v Sloveniji, po ostalih republikah ter v tujini. Plavalci so letos dosegli v absolutnem merilu svoj največji uspeh. Lani so sicer osvojili prvenstvo Slovenije, toda s tem pravzaprav šele tretje mesto v Sloveniji, kajti PK Ilirija in Branik sta sodelovala v zvezni ligi. Letos si je Železničar z zmago nad Branikom priboril drugo mesto med slovenskimi plavalnimi ekipami. Poleg tekmovanja v ligi, kjer sta sodelovali dve moštvi Železničarja, so Vsem športnikom želimo uspeha polno novo leto /953 Pri raznih nakupih nadalje poslužujte prodajale n, kjer vam nudimo veliko izbiro s e š e naših vedno razno- vrstnega blaga KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA „ M O D A“ MARIBOR Gosposka ulico 20 Telefon 11. 20-66, p. predol 37 plavalci še nastopili na mladinskem državnem prvenstvu, mestnem pionirskem prvenstvu ter na več prijateljskih in propagandnih tekmah. V reprezentanci Ljubljane je sodelovalo 10 tekmovalcev Železničarja, kar samo potrjuje kvalitetno raven te mlade ekipe. "^Vaterpolisti so v začetku sezone nadaljevali svojo uspešno pot, ki so jo dosegli že na lanskem prvenstvu Slovenije. Toda po teh uspehih so pričeli zanemarjati trening, tako da so morali na letošnjem prvenstvu LRS prepustiti prvo mesto Iliriji. Pomanjkanje trenerja za waterpolo pa je prav gotovo tudi eden izmed vzrokov tega neuspeha vaterpolistov Železničarja. Pionirsko delo, ki sta ga pričela na področju skokov v klubu tov. dr. Gala in Škofič, je letos rodilo že prve sadove. PK Železničar je osvojil mestno pionirsko prvenstvo v skokih, na mladinskem državnem prvenstvu pa je zavzel tretje mesto, le 4 točke za državnim prvakom Ilirijo. Sistematična vzgoja, ki jo imajo mladi skakalci v klubu preko vse sezone in ki se nadaljuje v zimski periodi v telovadnici s specialnimi orodji za skoke, bo v bodoče prav gotovo rodila še večje uspehe. Poleg tehničnega dela v klubu se je odbor lotil tudi nekaterih koristnih organizacijskih prijemov. V zimi je organiziral smučarski tečaj za svoje članstvo, sklical je roditeljski sestanek staršev plavalcev. V zimski in poletni sezoni je posvetil klub posebno pozornost vzgoji delavske mladine in v ta namen organiziral plavalne tečaje za Železničarsko industrijsko šolo. Tudi na šolske uspehe članstva je odbor polagal veliko pozornost in zaradi tega organiziral inštrukcije, ki so jih vodili starejši člani in tako pomagali pri šolskem delu svojim mlajšim tovarišem. Vse te naloge je reševal odbor, ki ga sestavljajo po večini mladi člani, še aktivni tekmovalci. To je po eni strani marsikdaj oviralo delo, po drugi strani pa je vzgled požrtvovalnosti teh mladih športnih delavcev. Na prvenstvenih tekmovanjih sta bila najbolj uspešna Jakomin Pavla in Rotter Branko, ki sta na teh tekmah dosegla največ točk. Ob koncu občnega zbora so bili najboljši tekmovalci za svoje uspehe nagrajeni in pohvaljeni. Volitve so pokazale, da je imelo članstvo zaupanje v svoj odbor, saj je bil ta skoraj v celoti izvoljen, s predsednikom tov. Sti-chom na čelu, kot je vodil klub že v pretekli sezoni. Namizni tenis v Črnomlju Pred kratkim so bile v Črnomlju srednješolske tekme v namiznem tenisu. Tekmovanja so se udeležila moštva iz Brežic, Ptuja, Kranja, Ljubljane, Novega mesta in domačinov. Med posamezniki je zmagal Thuma iz Brežic, v parih Kranj, končni plasma ekip pa je: Kranj, 2. Ptuj, 3. Črnomelj. Reprezentanca Špice d namiznem tenisu je v Diffcrdingenu v povratnem srečanju proti Luvemlrargu izgubila 1 i S. želi vsem planincem, alpinistom, gorskim reševalcem in vsem ljubiteljem naših gora srečno novo leto 1953. Tudi v novem letu naj bo naša naloga vzgajati planince in alpiniste v zavedne graditelje socialistične države, branitelje naših gorskih meja rimi prednjačijo Tržičani. Najzani-mivejša ugotovitev, da je potrebno sodniku nuditi možnost rehabilitacije, če iz kakršnihkoli vzrokov ni opravil svoje naloge. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom Čadežem na čelu. Kranj: Izredno zanimanje pa je vladalo med kranjskim občinstvom za občni zbor NK Korotan. Odziv članov in simpatizerjev je bil rekorden. Diskutanti so reševali vsa pereča vprašanja: igrišče, disciplina igralcev, finance itd. Premalo pa so posvetili pozornosti problemu vzgoje novega naraščaja. Tudi odnosi do nogometnih forumov, zlasti do Zveze, so bili omenjeni samo mimogrede, vendar bodoča uprava NK Korotan želi najlepše sodelovanje z vse-minogometnimi forumi. Iz kluba odhaja Brezar na lastno željo k Odredu. Končni sklepi, ki so bili sprejeti na občnem zboru, temeljijo na odstranitvi vseh tistih slabosti, ki so bile do danes rakova rana društva. SD Aluminij v Strnišču je ta mesec polagal obračun svojega dela, kjer so ugotoviti, da so največ uspehov želi nogometaši, druge sekcije pa se niso dovolj razvile, deloma zaradi premajhne delavnosti odbornikov, deloma pa zaradi objektivnih težav. Sprejeli so vrsto sklepov za izboljšanje dela v društvu: v svoje vrste bodo pritegnili kmečko mladino in nadaljevali z delom na stadionu, ki bo verjetno največji v Sloveniji. Novi odbor bo delal tudi na tem, da se v Strnišču ustanovi še TVD »Partizan«. Zagorje: Nogometni klub Proletarec si je izbral na svojem občnem zboru nov upravni odbor, ki je po mnenju Zagorjanov dovolj veliko jamstvo za organizacijsko utrditev kluba ter za kvaliteten in množičen razvoj nogometa v Zagorju. Za predsednika so si izbrali inž. Vrečarja Ivana. namizni tenis Hlebš - junak tekmovanja za Lindeško v memorial Pod pokroviteljstvom Mestnega ljudskega odbora Celje je namiznoteniška sekcija ?5D Celje pretekli teden izvedla turnir v počastitev prerano umrlega aktivnega namiznoteniškega igralca Stanka Bradeška. Preko 60 udeležencev iz vse Slovenije je v lepili igrah dostojno proslavilo njegov spomin, zbrani slovenski >asi< pa so številnim gledalcem posredovali kvalitetne igre. Celjani so s številčno udeležbo (18 tekmovalcev) potrdili, da so resno prijeli za delo, tako da bodo tudi kvalitetno kmalu dorasli vodilnim slovenskim društvom. Rezultati: Moške ekipe (9): t. Projektor —-Kranj, 2. Gregorčič — Jesenice. Mladinske ekipe (6); t. Projektor — Kranj, 2. Rudar — Trbovlje. Ženske ekipe. (3): 1. Saobračaj — Zagreb, 2. Projektor — Kranj. Moški posamezno (33); polfinale: Hlebš (Projektor) ; Podobnik (Amater) 2:1, Ahačič (Projektor) : Kocjan (Amater) 2 : 0, finale Hlebš : Ahačič 2 : 0. Mladinci posamezno polfinale: Illcbš : Kovačič 2 : 0. Antolič : Sabec 2 z 1, finale: Illcbš : Antolič 2 : 0. Zenske posamezno (8); polfinale: Kononenko (Saobračaj) : Pogačar (Projektor) 2 : 0, Bogataj (Projektor) : Sevšek (Celje) 2 : 6, finale: Bogataj t Kononenko 2 : 0. Finalne igre doojic so dale sledeče rezultate: Med moškimi sta Podobnik in Kocjan premagala Jerama in Strumblja z 2 z 1. ženski par Kononenko—Bajde je nadvladal kombinacijo Sevšek—Pogačar z 2 : 0, v mešanih parih pa sta bila uspešna Kononenko—Podobnik nad Bajde—Kocjan z 2 : 0. Pohvaliti moramo izredno dobro organizacijo tekmovanja, za kar je najbolj zaslužen tov. Božič. Jug Naročajte se na »POLET' Mednarodne športne vesti Velike priprave Italijanov Ze 8. decembra so začeli italijanski Smučarji z načrtnimi pripravami za letošnjo sezono in tudi že za olimpijske Igre 1956. v Sestrlere se je zbralo 15 alpskih vozačev, z izjemo Carla Gartnerja, samo talentirani naraščajniki. Trenirali bodo pod vodstvom Menardija in bivših »asov« Silvija Al vere in Lacedellija. Po prvih opažanjih bodo letos najboljši ColU, brata Burrini, Ghedlna, Pompanln, David itd. Novica, da Ženo Colo ne bo zapustil smučanja, še ni potrjena. Sedaj Izgloda, da bo Colo prevzel mesto trenerja. Drugi najboljši alpski vozač Italije Eugenio Mont! v letošnji zimi ne bo nastopal, ker je bil pred kratkim operiran na kolenu in bo imel nogo še dalj časa v gipsu. Ce se bo njegova poškodba uspešno zacelila, bo mogoče marca lahko zopet poskusil smučati. Tudi najboljše alpske smučarke, n. pr. Minuzzo, Grazia, Marchelli, Pelissier, Zappl In druge, so na tečaju v Sestrlere pod vodstvom Gina Seghija, brata znane Celine Seghi, ki bo tudi letos nastopila na nekaterih najvažnejših tekmovanjih. Na prelazu Rolle v Dolomitih trenirajo tekači. V moštvu se letos niso pojavili kakšni novi ljudje, tako da so najmočnejši še vedno brata Compagnonl, Perruchon, De Florian, An- Kratke vesli iz vseh športov V Baslu so z ljudskim glasovanjem odklonili kredite za gradnjo novega stadiona, ki naj bi služil predvsem ob priliki svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo 1. 1954 v različnih mestih Švice. Glasovanja se je udeležilo 61 odstotkov meščanov, 19.694 je tri in pol milijonski kredit švicarskih frankov odklonilo, 18.88? pa je glasovalo za odobritev kredita. Meščani, ki so glasovali proti kreditu, so stali predvsem na stališču, da je gradnja stanovanjskih hiš in javnih kopališč mnogo važnejša od gradnje stadiona. Angleškemu svetovnemu prvaku v moto-rizmu Ceoffreyq Dukeju so podelili Segra-vejevo nagrado, ki jo dobi vsako leto najuspešnejši angleški motorist ali avtomobilist. Ob tej priliki je Duke izjavil, da odslej ne bo več dirkal z motorjem, ampak z avtomobilom. V Kopenkagenu je švedska reprezentanca r rokometu v dvorani premagala reprezentanco Danske z 20:9 (9:4). V srečanju ženskih ekip pa je Danska zmagala z 12:9 (4:3). Italijanski časopis »Guerin Sportivo« je izvedel anketo o popularnosti posameznih športov v Italiji. Daleko najpopularnejši šport je seveda nogomet. Na drugem mestu je kolesarstvo, ki pa ima že 60 odstotkov manj pristašev od nogometa. Že na tretjem mestu je avtomobilizem, ki ima približno desetkrat manj pristašev kakor nogomet. Časopis smatra, da je navdušenje za nogomet le bolj trenutno in da ga bo avtomobilizem že v nekaj letih skoraj popolnoma izpodrinil. Na evropskem prvenstvu v rokoborbi judo, ki je bilo v Parizu, so bili doseženi naslednji rezultati: ekipe polfinale: Avstrija : Belgija 4:1, Francija : Nizozemska 4:1, finale: Franoija : Avstrija 3.5 : 1.5. Absolutno prvenstvo vseh kategorij je osvojil Francoz Vcr-rier pred Avstrijcem Jacquemontom. V prvi kategoriji je bil najuspešnejši Glecsing (Niz), v drugi Jacquemont (Avstrija), v tretji Ceoquil. Na prvenstvu Sovjetske zveze v grško-rimski rokoborbi, ki je bilo v Erivanu, so bili doseženi presenetljivi rezultati. Trije olimpijski zmagovalci Gurevič, Punkine in Safinov niso osvojili naslova prvaka. Samo Estonec Kotkas je v težki kategoriji obranil naslov. Olimpijski zmagovalec v bobu Nemec Ostler je prevzel trening italijanskih vozačev boba. Na prvenstvu Velike Britanije v umetnem drsanju so bili doseženi naslednji rezultati: moški: 1. Bookcr (15 let) 836.1, 2. Duncan 741: ženske: 1. Osborn 905.2, 2. Sntgcn (13 let!) 876.7: pari: 1. Nicks-Nicks 55.7. 2. Lock-wood — Horne 54.2. Na. mednarodnem tekmovanju v hitrostnem drsanju v Ziirichu sta dosegla Italijana Mu-solino in Citterio nova italijanska rekorda. Mu.solino na 500/m 44.6, Citterio pa na 1500 m 2:30.5. Bivši svetovni prvak v lahki kategoriji Lauro Salas (Mehika) je bil v Bostonu težko poražen od Tommyja Collinsa, ki je zmagal z zelo veliko razliko v točkah. Zanimivo je, da je. bila prvič po 22 letih bostonska dvorana, v kateri prirejajo boksarska srečanja, in ki sprejme 14.000 gledalcev, razprodana. Svetovni prvak v peresni kategoriji, Jano n ec Shirai bo v maju prihodnjega leta branil svoj naslov proti bivšemu svetovnemu prvaku te kategorije Terrvju A11 enu (V. B.). V Milanu je hokejsko moštvo Diavoli Rosso W i premagalo švicarsko ekipo HC Davos s 4:3 (2:0. M, 1:2). delilni, Brucker (tudi za norveško kombinacijo) itd. Najboljše tekačice (Taffra, Romanina, Ciocca, sestre Permesarii) so zbrane v Trbižu pod vodstvom Lizzierija. Skakači so razdeljeni v dve skupini. Sest mlajših skakačev je odpotovalo na Norveško, kjer se pripravljajo v Kongsbergu. Deset ostalih skakačev pa trenira na različnih skakalnicah pri prelazu Rolle. Iz tega vidimo, da posvečajo Italijani zlasti skakalcem izredno pozornost in skušajo za olimpijske igre 1956 v Gortini pripraviti res odlično moštvo. V kratkem bo prišel v Italijo tudi norveški trener za skakalce. BUSHI. nsprekosiiiv Medtem ko trenirajo avstrijski al-pinci pod vodstvom Seelosa v Ztirsu, tekači pa pod vodstvom Hosnerja, so skakalci s tekmovanjem v Mitter-bergu zaključili specialni tečaj, ki ga je vodil Sepp Bradi Na tekmovanju so sodelovali skoraj vsi boljši avstrijski skakalci. Bradi je bil boljši v daljavah, dočim je v slogu svoje učence še mnogo bolj prekašal. Tehnični rezultati: Bradi (Salzburg) 224.3 (38, 38 m), 2. Plank (Salzb.) 213.9 (36. 37 m), 3. ICerber (Tiral) 209.4 (35.5, 36.5 m), 4. Wieser (Salzb.) 207 (36.5, 34.5 m). V nekaj dneh so Avstrijci izgubili za letošnjo sezono dva izmed svojih najboljših alpskih smučarjev. Najprej si je v Ziirsu zlomil nogo Toni Sailer, sedaj pa se je na treningu na Bosensteinu poškodoval tudi Karli Mooshuber. Mooshuber, ki je bil že v dobri formi, si je pri padcu dvakrat zlomil nogo nad gležnjem. Italijanski smučarji so s tekmovanji v Passo Rolle in v Cour-mayeurju otvorili letošnjo tekmovalno sezono. V Passo Rolle so tekmovali tekači in tekmovalci nordijske kombinacije. V teku na 15 km je bil najuspešnejši Compagnonl pred Deflorianom in Compagnonijem II. V nordijski kombinaciji je zmagal Prucher s 453 točkami pred Mo-selejem s 427 in Faccinom 418. V Courmayeurju pa so tekmovali najboljši alpinci v slalomu. Zmagal je Burrini z 1:48.3 pred Ghedino 1:46.8, Gluckom 1:49.4'in Cattunarijem, Tudi francoski alpski smučarji so s tekmovanjem v Serre — Chevalie-ru otvorili svojo tekmovalno sezono. V veleslalomu so nastopili vsi najboljši francoski smučarji, razen Coutteta. Zmagal je Mathis 2:44.3 pred Baudom 2:45.2, De Huertasom 2:45.4, Oreillerjem 2:46.0, Simondom 2:46.1, Sanglardom 2:49.1 itd. MIHI liliMMMlil II aiuiiiiiMMiiiiiitiiMMnH)i Mcs je mcd& V St 1 P K N zatrjuje nekdanji svetovni prvak Francoz Carpentier Znani francoski boksar Carpentier je bil v tehničnem oziru eden najboljših boksarjev vseh časov. V desetletju, preden je postal svetovni prvak v poltežki kategoriji (1921), je s kvaliteto, lahko pa bi tudi rekli briljantnostjo svojega boksanja pridobil vse sloje v Franciji za ta, takrat že nov šport. Bivši svetovni prvak Carpentier je kljub svojim 60. letom še izredno čil in še vedno po jnalem trenira. Svojo izjavo o stanju današnjega boksa je dal v zvezi z vedno pogostejšimi nesrečami v ringih, ki se končavajo cesto tudi s smrtjo enega od boksarjev. »Vse slabosti današnjega boksa izhajajo iz dejstva, da se boksarji vedno manj učijo boksati. Vedno se me polašča razburjenje, kadar vidim, kako stopajo v ring mladi boksarji, ki ne znajo obraniti niti najenostavnejšega udarca nasprotnika, niti udariti levega direkta ali desnega crocheja. Boks je pač šport, ki se ga je treba naučiti in ki zahteva precejšnjo tehniko, če noče doživeti človek v ringu neprijetnih stvari.' Boks zahteva, da zna človek ne samo napadati, ampak se v isti meri tudi braniti. V zadnjem času opažam, da posvečajo skoraj vsi boksarji vso pozornost le napadu, obrambo pa docela zanemarjajo. Danes imenujejo uspešne navadno one boksarje, ki razvijejo vso svojo moč, rla udarjajo s pestmi po nasprotniku ne glede na to, kar ostane pri takem načinu borbe prepuščeno slučaju. Boksarji bi morali vedeti, da ne za visi uspešnost nekega udarca največ od njegove moči, ampak bolj od ravnotežja telesa, dela nog itd., z eno besedo: od stila, v katerem je ta udarec nasprotniku zadan. Lahko bi navedel primer iz golfa. V nekem klubu za golf sc lahko pojavi najmočnejši mož na svetu. Toda če ne zna izvesti potrebnih udarcev, ga bo premagal dvanajstletni deček tudi za dvesto metrov. Za današnje stanje v boksu pa niso krivi samo boksarji in njihovi trenerji. V veliki meri je' za današnje stanje odgovorno tudi občinstvo, ki nagrajuje z naj večjim odobravanjem ravno tak način boksanja, ki bi ga lahko imenovali »cestni pretepe in ki boksarskega ringa ni vredno. Če bi bila moja naloga trenirati mladega boksarja, ki lahko sprejme mnogo udarcev, ne da bi trenil, bi mu svetoval, naj se nauči sprejeti čim manj udarcev, kajti sicer bo svojo boksarsko kariero končal v bolnišnici.« ANGLEŠKI PROFESIONALCI ODKLANJAJO POVIŠANJE PREMIJ Billy Wright, kapetan angleške nogometne reprezentance, je dal v zvezi z zahtevo »Združenja igralcev« (sindikalno zastopstvo profesionalnih igralcev), da se poveča premija za igranje v državni reprezentanci s 30 na 100 funtov, zanimivo izjavo. Rekel je: »Združenje igralcev« postavlja s to svojo zahtevo reprezentante v zelo slabo luč. Gledalci bodo mislili, da1 igramo res izključno zaradi denarja. Jaz sem pa popolnoma zadovoljen z dosedanjimi 30 funti. Predsednik »Združenja igralcev« nas ni vprašal za naše mnenje, preden je postavil svojo zahtevo. Mislim, da govorim za vso reprezentanco, če pravim, da smo popolnoma zadovoljni in srečni. Zato smo na tej agitaciji popolnoma nezainteresirani. Upam, da zahteve po povečani premiji na skupščini »Združenja igralcev« ne bodo obravnavane.« Tudi ostali igralci angleške reprezentance so dali podobne izjave. Wright je v Angliji izredno cenjen kot igralec, zato so tudi v tem primeru upoštevali njegovo mnenje in je »Združenje igralcev« že odstopilo od svoje prvotne zahteve, da bi premijo zvišali na 100 funtov. Sedaj se bodo pogajali samo za zvišanje na 50 Avstralec Landy pretekel 1 miljo Mladi avstralski tekač John Landy je dosegel na nekem tekmovanju v Avstraliji nov avstralski rekord v teku na 1 miljo s 4:02.2. Ta rezultat je samo za 8 desetink sekunde slabši od svetovnega rekorda, ki ga ima JlSgg od 1. 1945. Boljše od Landyja sta na 1 miljo tekla doslej le HSgg in Andersson. Na atletskem tekmovanju v Brisbaneu so dosegli trije avstralski sprinterji But-terlield, Hogan in VVinston 10.5 v teku na 100 m. Ostali rezultati: 100 y: Goidon 9.8, 440 y: Gipson 48.6, daljina: Hickey 7.25. V Južni Afriki so bili doseženi nekateri boljši rezultati: 100 y: Bes te i 9.9, maraton: Mekler 2;42:28.3 in disk Lessy 45.92 m (rekord). Za Silvestrov tek v Sao Paolu, na katerem bo nastopil tudi naš rekorder Mihalič, so že prijavljeni naslednji boljši evropski atleti: Julin (Finska), Nystriim in Jansson (Švedska), Kruzitzky (Nemčija), De Duytsche (Belgija), Mahaut (Francija) in Coli (Španija). Preko 000 atletov je sodelovalo na drugem atletskem prvenstvu Indonezije. Doseženih je bilo 12 novih rekordov. Naj- boljši so bili skakalci v višino, kje ■ ie Sudarmodjo skočil 194, Maridjo pa 192 cm. Rezultati ostalih zmagovalcev: 100 m 11 3, 200 m 23.3, 400 m 54.2, 800 m 2:11.2, 1500 m 4:34.8, 5000 m 18:46.0, 10.000 m 39:02.2, 313 m ovire 17.0, 400 m ovire 62.0, palica 3.30, daljina 6.25, troskok 13.60, krogla 11.62, disk 32.96, kopje 48.85. Mednarodna atletska zveza je sprejela na svojem kongresu v Helsinkih nekatere spremembe v pravilih za priznavanje rekordov. Po novih pravilih se prizna rekord samo oni progi, ki je naznačena v programu tekmovanja, v enem teku se torej ne more doseči naenkrat več rekordov. Dopustili pa so nekatere izjeme, in sicer pri onih progah, kjer je dolžina proge v metrih in yardih oziroma miljah precej blizu skupaj (200 m do 220 y, 400 m do 440 y, 800 m do 880 y, 1500 m do 1 milja, 3000 m do 2 milji, 5000 m do 3 milje). Zatopkovih svetovnih rekordov na 15 milj in 25 km, ki jih je dosegel 26. oktobra v okviru teka na 30 km, zato mednarodna atletska zveza verjetno ne bo priznala za nove svetovne rekorde. »ŽIVČNA VOJNA« MED ŠPORTNIKI Nogometni sodniki morajo biti pripravljeni na najrazličnejše neprijetnosti med tekmo. Se težji položaj imajo pa sodniki rugbyja, zlasti v Južni Franciji, kjer igra z jajčasto žogo privlačuje mnogo temperamentnega občinstva. V Parizu je sodnik rugbyja Serge Saulnier, ki vodi z igralci pred tekmo pravo »živčno vojno«. Pred tekmo zbere Saulnier obe moštvi in jim napravi majhen govor, ki se glasi nekako takole: »Sem ubog pes, podkupljen in pri tem tudi popolnoma nesposoben. Pravil igre tudi ne poznam in spregledam vse prekrške. Gospodje, če se vam zdi vredno, da mi to očitate, napravite to takoj sedaj in ne bom imel ničesar proti temu. Kasneje, med tekmo, bo za to prepozno, ker takrat ne boste imeli več vi besede, ampak jaz. Torej, dragi gospodje, ne dajte se motiti, poslušam!« Igralci stojijo po teh besedah navadno popolnoma zaprepaščeni in ne rečejo nobene besede — ter si zapomnijo nauk tudi med tekmo. Mii val sl emllenlh nes i Več kot 80 odstotkov vseh zlomov, ki nastopajo pri smučarskem špoit* (skoki, alpske panoge) Je takoimenovanih Spiralnih zlomov. Slednji so posledic* eavitja noge okoli njene vzdolžne osi in spadajo med najtežje športne poškodbe. Sedaj bo verjetno za tekmovalce nastopila nova era! Nemški smučarski učitelj Hannes Marker je izumil novo čeljust, ki pri vožnji čvrsto drži nogo na smučki kot vse najboljše znane vezi, pri vsakem padcu pa, kjer bi zaradi vitja nog® lahko nastopila poškodba, smučka avtomatsko odpade. Ali bo sedaj zlomov res manj, bomo videli v bodočnosti, če se bo namreč nova čeljust obnesla. Vsekakor pa pri današnjem tekmovanju, kjer tekmovalci postavljajo v cilju zmage vse »* eno kocko, mislimo, da najbrže še ne bo prišel čas, ko M bile ambulante na sm#' čarskih tekmah nepotrebne. Skakalne tekme v Avstriji Avstrijski smučarji — skakalci so začeli svojo sezono. V Innsbrucku se je zbralo okoli 60 skakalcev iz Tirolske in Bavarske. Za prvo mesto sta se borila Dletrich in Stelnegger. Tehnični repul-tatl: 1. Dletrich (Seefeld) 206.6 (42.5 m, 44.5 m), 2. Stelnegger (Innsbruck) 204.9 40.5, 41 m), 3. Kerber (1SV) 198, 4. Rttpp (Seefeld) 198.7 in Schandl (Mittemvald) 188.4. Drugo večje tekmovanje je bilo na 50 m skakalnici v Mlttersillu. S prejšnjo prednostjo je zmagal Sepp Bradi (Bischofshofen) 226 (47 m, 47 m) pred Wieser-jem (St. Johann) 219.4 (47 m, 47 m) in SchSmmer (Kitzbuehel) 202.6 (43 m, 41 m). Olimpijski zmagovalec v smučarskih skokih Arnfirt Bergman (Norveška) bo treniral v marcu na Beldbergu nem*£, smučarje. Trekutno najboljši nem smučarji že trenirajo pod vodstom teh' ničnega referenta za skoke Klopferja Obersdorfu. Na treningu so najbolj51 nemški skakalci Weiler, Brutscheh Dengg, Hohenleitner, Eder, Roscher, Hel ' mer, Vandenhammer in Zapf. Nemški smučarski skakalci se pod vodst vofl* Heinija Klopferja in Seppa Weilerja prip«9*' Ijajo za tekmovanje v novi sezoni na p°se nem tečaju v Oberstdorfu, kjer je znan® »mamutska« skakalnica. Preteklo nedeljo J Toni Brutscher na prvem poskusnem tekmo vanju za 5,5 m izboljšal dosedanji reko' male skakalnice, ki ga je imel Weilcr, ko je za začetek sezone več kakor dobro. Br®' tscher je skočil 59 m, Sepp Hohenleitner 5 » Sepp Weiler 57, Klopfer in H. Eder pa 56 metrov . Anglija se ogreva za evropsto nontoo prvensivn V Angliji je pred kratkim Nogometna zveza razpravljala o predlogu, da bi uvedli evropsko nogometno prvenstvo. Večina odgovornih voditeljev se je izrekla za tako tekmovanje. Evropsko prvenstvo bi preprečilo, da bi se več držav imenovalo najboljše v Evropi, istočasno pa bi z ustaljenimi meddržavnimi tekmami odpravili turneje državnih reprezentanc po sezoni, ki so po angleškem prepričanju nezdrave. Prvenstvo ne bi zahtvevalo od državnih reprezentanc posameznih držav mnogo več tekem, kot jih igrajo doslej. Angleži predlagajo, da bi se igralo prvenstvo ali v dveh skupinah po 10 držav ali pa v štirih regionalnih skupinah. Najboljše reprezentance iz posameznih skupin pa bi igrale na koncu sezone za evropsko prvenstvo. Če bi osvojili sistem z dvema skupinama, predlagajo Angleži naslednje razdelitve: Anglija, Sev. Irska, Škotska, Wales, Irska, Francija, Italija, Španija, Portugalska in Belgija v I. skupini, Sovjetska zveza, Jugoslavija, Avstrija, Madžarska, Švica, Norveška, Švedska, Danska in Finska ali Nizozemska v II. skupini. Na ta način bi vsaka reprezentanca odigrala devet tekem in zmagovalca obeh skupin bi igrala finale. Na podoben način bi lahko organizirali tudi tekmovanje mladinskih reprezentanc. » Angleški nogometni strokovnjaki pričakujejo od takega evropskega prvenstva še posebno korist za angleško zvezo. Doslej je morala namreč zveza najemati za mednarodne tekme državne reprezentance privatne stadione. Pri takem ustaljenem načinu odigravanja meddržavnih tekem pa bi se zvezi izplačalo zgraditi lasten stadion. Mladinski nogometni turnir FIFA v Belgiji Mednarodni nogometni furnir mladinskih reprezentanc, ki ga je FIFA ustanovila s tem, da se igra vsako leto, bo aprila )953 v Belgiji. Ker je že potekel rok prijav, je belgijska nogometna zveza objavila, da se je za turnir prijavilo doslej rekordno število 14 reprezentanc, in sicer: Avstrija, Francija, Belgija, Severna Irska, Svobodna Irska, Luksemburg, Turčija, Anglija, , Španija, Nemčija, Nizozemska, Jugoslavija in Argentina. Svojo prijavo je poslal tudi Urugvaj, vendar je postavil tnke finančne pogoje, ki jih niso mogli sprejeti. ANGLIJA : Sl'f.TOr N A REPREZENTANCA V NOGOMETU 19.7 NA WEMBLEYU Na zadnji seji angleške nogometne zveze (Fooibal Association), na kateri je bilo sklenjeno, da bodo Angleži sodelovali na svetovnem nogometnem prvenstvu 1934 v Švici, so med ostalim še sklenili, da bo prihodnje leto nogometna tekma med Anglijo in reprezen- tanco FIFA, ki bo sestavljena od igralcev i® ostalega sveta. Angleški nogometni trener Carver, ki J6 zadnji dve sezoni pripeljal italijanski kln*> Juventus do naslova državnega prvaka, se je sedaj sprl z vodstvom kluba in vrnil 1 Anglijo, kjer je že prevzel treniranje WcS* Bromrvich Albiona. Evropska nogometna prvenstva Nizozemska — DOS : Ajax 2:2> GVAV : Heracles 2:2, Nageningen : EDO 1:1, Zivolse Boys : NEC 0:0, Enschedse Boys : Volevvichers 1A Belgija — Daring : Gantoise 3:0, Charleroi : St. Giloise 4:1, Berchem '■ FC Charleroi 3:1, Tilleur : FC Mali" nois 2:1, Beringen : Liege 1:2, AH' derlecht : Antwerpen 3:2, Racin!? Maljnois : Gent 2:0, Beerschot : Standard 5:3, — Lestvica: Andei' lecht 21, Racing Malinois 20, Berchem Malinois, Liege 19. Portugalska — Barreirense : Aca-demica 2:2, Evora : Porto 3:0, Atle-tiča : Braga 2:0, Estoril : Benefica maraes : Sporting 0:2, Boavista : 0:2, Covilhe : Belenenses 1:2, GuP 16, Belenenses 15, Setubal, Porto in Setubal 2:3. — Lestvica: Sportini? Benefice 14. Vzh. Nemčija — Vorwarts : Motor Dessau 1:0, Motor Jena : Turbina Halle 0:0, Rotation Dresden : Lokomotiv 1:0, Chemie : Rotation Ba-belsberg 0:1. — Lestvica: Motor Des-sau25, Turbine Erfurt, Stahl 17, Motor Z/ickau, Turbine Halle in Rotation Dresden 16. Španija — Coruna : Oviedo 2:2, Bilbao : Malaga 6:1, Valladolid • Atletico 4:4, Valencia : Barceliona 3:2, Espagnol : Santander 3:1, Real Madrid : Saragossa 2:1, Sevilla : San Sebastiano 4:1, Gijon : Celta 1:1. — Lestvica: Espagnol 22, Valencia 18, Real Madrid 17, Sevilla 17. Škotska — Aberdeen : ParticK Thistle 4:2, Clyde : East Fife 1:2, Falkirk : Celtic 2:3, Heart : Third Lanark 3:3, Motherwell : Dundee 2:1, Queen of the South : Hibernian 2:7, Rangers : St. Mirren 4:0. -7-Lestvica: East Fife 22, Celtic- 21, Hibernian 19. MEDNARODNE TEKME AIK Stockholm : reprezentanca Abesinije 2:0, Fenerbakče : Rapid 4:4, Galata Saraj : Rapid 0:1, Ein-tracht Frankfurt : reprez. egiptovske armije 2:1, Eintracht Frankfurt : reprez. Aleksandrije 2:0, AEK Atene : Admira 3:2, reprez. Gibraltarja : Wacker 1:5. * V Stoclcholmu je mestna reprezentanca Stockholma v hokeju na ledu premagala reprezentanco Prage s 5:3. Pred stvaritvijo atletskesezsne v dvoranah MOORE 0161118981 M AXIMA IT nn Un WT nfllro 1 751 nrtlo omaviSIrn cn Tf rliT/> Ko se bo v nekaj dneh začela ameriška atletska sezona v dvoranah, bodo ljubitelji atletike po svetu prvič lahko slišali o onih atletih, ki bodo tedaj napravili prve korake k svoji slavi in k novim rekordom. Nihče, niti njihovi trenerji, še ne morejo danes povedati imena teh atletov. »Bodoče zvezde« so le nekateri tekmovalci v veliki skupini študentov, ki se na napravah in v telovadnicah svojih univerz pripravljajo za letošnjo sezono v dvoranah. Nadaljnje priprave in vrsta težkih tekmovanj bo do spomladi vrgla na površje bodoče »zvezde«. Nekaj pa je že danes sigurno; spomladi bodo številni novi atleti že prevladovali na atletskih stezah. Dosedanje »zvezde« so videle svoj Slavni cilj v sodelovanju in zmagi na olimpijskih igrah. Sedaj, po izpolnitvi svojih ambicij, so priprav-Ijoni naprviti prostor mlajšim. Charles Moore, olimpijski zmagovalo v teku na 400 m z ovirami, je Potrdil svojo dokončno slovo od atletike. Dvakratnemu olimpijskemu 2*hagovalcu na 800 m Mel Whit.fi-eldu bo zaradi vojaške službe nemo-Soče sodelovati na tekmah v dvorani- Tudi Harrise® Dillard je izjavil, oa hoče napraviti prostor mlajšim. FURUHASHI je. utfuijen. Svetovni rekorder v plavanju na 800 m In 1500 m prosto Hlronoshin Furuhashi lz Tokia je prenehal Plavati zaradi okvare na srcu. »Preveč sem treniral ln ne morem več. Noben stroj ne dela večno,« je izjavil. Furuhashi ni bil nikoli malodu-Hen, tudi ne na olimpijskih igrah v Helsinkih, kjer je bil zadnji v tinriu plavanja na 400 m. O svojem nastopu v Helsinkih je rekel takole: »V Helsinki so me vzeli 'e iz vljudnosti, moje mesto v ''kmpijskem moštvu bi zaslutil kak drug plavač. Ze dolgo pred Igiam sem čutil, da moje sile ne zadestu ejo več za olimpijsko zrna <. io sem tudi povedal, toda odgovorili so mi, da bo Furu-hasr.l pl,-val za Japonsko. Smatral sem torej za svojo dolžnost, da grem v Helsinki in dam tam tudi zadnje sile za čim večji uspeh. Toda v onem strašnem finalu in tudi že prej, sem opazil, da je moč mojega srca precej popustila. Ko sem hotel srce prisiliti in sem mu zapovedal, da mora vzdržati, ker bije ža Japonsko, sem opazil, da moja volja ni več dovolj močna za to, nasprotniki pa so me medtem že močno prehiteli. Nikdar v življenju se še nisem tako trudil, kakor na olimpijskem finalu ha 400 m, kjer sem bil zadnji, niti takrat ne, ko sem postavljal svetovne rekorde!« Furuhashi je ostal tudi v dneh 5 svoje največje slave skromen in je bil vljuden z vsakomur. Obleten kot Evropejec je tekel po Tokiu, reven študent kot tisoči drugih, nič več nič manj. Svoje notranjosti pa ljudem ni odpiral. Pogosto se je smejal, bolečine pa hi kazal nikoli. Vendar njegov smeh najbrž ni bil toliko izraz veselja kot vljudnosti, Tudi ko je ob priliki nekega potresa izgubil najboljšega prijatelja, nasmešek ni izginil z njegovega obraza. Furuhashi je prišel ravno s plavalnega treninga in je nekoliko nepazljivo poslušal besede svojega učitelja, tedaj pa se je začela tre-5 sti zemlja. S Furuhashijevega obraza tudi v tej veliki zmedi smehljaj ni izginil. Njegov učitelj je Pozneje pripovedoval, da ga je gledal Furuhashi takrat skoraj z veselim nasmehom, kakor da bi smatral nevarnost za lepo igro. Toda njegov nasmeh ni bilo vesolje, ampak nemoč proti nečemu, česar se človek ne more obraniti. Tedaj je Furuhashi spoznal, kako hitro lahko človek zopet izgine iz življenja in že kot otroka so ga učili, naj se smehlja, če stoji nečemu tujemu nasproti. Furuhashi je plaval proti vsakemu nasprotniku in njegov trener, ki ga je vzel v eno od slavnih Plavalnih šol za samuraje (japonske plemiče) ob z ovijalkami zaraslem jezeru, trdi, da Furuhashi hiti enkrat v svoji plavalni karieri ni pokazal najmanjše sence častihlepnosti. Bil pa je železno trd mlad mož, ki je lahko prenesel neverjetno dozo treninga. Dnevno je preplaval najmanj 6 kilometrov, pri tem pa je našel če vedno dovolj časa za študij. Voda je bila njegov element. Njegov oče je imel majhen vrt, ki je bil po evropskih pojmih zanemarjen, toda v vseh svojih potankostih je predstavljal del japonske pokrajine. V tem vrtu je postal mali Furuhashi velik. V vrtu so bili trije mali ribniki, ki so bili povezani z majhnim potočkom. Tu je napravil Furuhashi Pod vodstvom svojega očeta svoje prve plavalne poskuse. Ko je bil že svetovni rekorder in bil z vseh Strani čaščen, je Furuhashi vsak večer po naporih dneva počival v vrtu. Tedaj ga je bilo videti Popolnoma negibno kot kip sedeti ha nekem kamnu. Takrat se je Hironoshin popolnoma sprostil. Tudi pred odhodom na olimpijske igre je Furuhashi sedel na vrtu. Malo pred tem je ponovno izjavil svojemu trenerju, da ve, da njegove sile ne zadoščajo več za olimpijsko zmago. In če je kdo prišel in ga motil v njegovih mislih, se je samo vljudno nasmehnil. Takšen je bil najboljši plavalec sveta — Hironoshin Furuhashi. Ali bi mogoče lahko že danes vendarle omenili takega atleta, ki obeta, da bo postal »zvezda« med atletsko sezono v dvoranah. Nekateri od spodaj navedenih bodo spomladi gotovo že znani. Sprinter Henry Trasher je zadivil strokovnjake že s svojimi rezultati kot deček, potem pa je zbolel na otroški paralizi in začasno prenehal trenirati. Sedaj je v tretjem semestru na univerzi Yale in pridno trenira. Vse kaže, da bo Trasher glavni izzivalec olimpijskega zmagovalca Remigina. Štiristometraš Vernon Bixon ni popolnoma nepoznan, saj je že enkrat premagal Rhodcna in osvojil prvenstvo univerz na 600 y. Srednjeprogaš Lou Jones je letos stalno napredoval in če se bo črta njegovega vzpona še naprej tako dvigala, bo kmalu dosegel mednarodno elito. Deseterobojec Milton Campbell je osvojil v Helsinkih že srebrno kolajno. Šele 18-Ietni Campbell je visok 1,91 m in težak 94 kg. V skoku v višino in teku z ovirami ima velike možnosti za dosego rezultatov najvišje mednarodne vrednosti. Metalec kladiva Martin Engel je napravil letos veliko presenečenje s svojo zmago na izbirnih tekmah za olimpijske igre. V Helsinkih je potem razočaral, vendar pa se je marsičesa naučil. V dvoranah bo nastopil v metu krogle. POOSEBLJENA EKSPLOZIVNA knfrgtta V borbi za naslov svetovnega prvaka poltežke kategorije je 36-letni Archie Moore premagal po točkah svetovnega prvaka Joe Maxima. Ma-xim je osvojil naslov 24. januarja 1950 z zmago nad Freddijem Mill-som (V. Britanija). Svoj naslov je branil le dvakrat: proti Bobu Mur-phpju in Rayu Robinsonu. Moore je znan kot trd borec in so mnogi boksarji izbegavali srečanje z njim, med njimi tudi Maxim, ki je na borbo pristal šele, ko je Moore položil garancijo 100.000 dolarjev. Moore se je botesal v zadnjih treh in pol letih 29 krat. Izgubil je le eno borbo, v ostalih je zmagal, od tega 19 krat s k. o. Pred srečanjem so bil stave 8:5 o korist Moorea. V prvih osmih rundah je bil Moore mnogo boljši in si je zagotovil veliko prednost v točkah, kljub opominom, ki ju je dobil zaradi nizkih udarcev. Proti koncu borbe je bil Maxim vse boljši in je imel večkrat iniciativo v rokah, toda Moore se ni le odlično branil, am- ik tudi še nevarno napadal. Ko je čila po 15. rundi borba končana, je krvavel Maxim iz več ran na obrazu. Zmaga Mooreja je bila do k a '■ visoko izra- žena v točkah (82:68 in 87:63). Take je črni zprvak brez krone*, kakor so ga imenovali, vendarle osvojil naslov. Po borbi je izjavil da bo dal Maximu priliko za povratno sreča nje, da pa se želi boriti tudi s svetovnim prvakom težke kategorije Rockijjem Marcianom. Maxim je izjavil, da se bo poslužil pravice dc reoanže v 10 mesecih, kakor slu sc pogodila z Moorejem. i udi ameriški črni sprinter Stun-field bo nastopal prihodnjo zimo v dvoranah Eminente premagal Boiteusa in Janyja V Marseillu je v tako imenovanem božičnem plavanju dosegel Eminente presentljivo zmago nad olimpijskim zmagovalcem Boiteu-xom in evropskim rekorderjem Ja-nyjem. Evropski prvak Lehmann je bil na plavalnem tekmovanju v Bohu-mu premagan na 200 m prosto od Wolla (2:17.3) 2:18.0. Ostali rezultati tega tekmovanja: 100 m hrbtno: Henschke 1:11.8, 200 m prsno: Ufer 2:47.3, 100 m prosto ženske: 1:09.7, 100 m prsno ženske: Ahrens 1:28.0, Kuhn 1:28.6. Na tekmovanju v Budimpešti so madžarski plavalci in plavalke dosegli zopet nekaj odličnih rezulta: tov: 100 m prosto: Ipaces 57.8, Nyeki 58.9, 100 m prsno: Tumpek 1:10.2, Garai 1:11.6, 100 m prosto ženske: Garal 1:10.2, 100 m prsno: Serfozo 1:24.4, 200 m prsno: Hunyadi 3:08.5. V medeonskem finalu za Davisov pokal ZDA premagale Italijo V Sydneyu je bil od četrtka do včeraj medeonski finale za Davisov pokal med Italijo in ZDA, ki so zmagale s 5:0. Tako so ZDA z rezultatom 5 : 0 izločile Italijo in se plasirale v letošnji končni finale, ki nam bo pokazal, ali bo Avstralija še nadalje obdržala Davisov pokal, ali pa bo morala to največjo teniško trofejo zopet vrniti Američanom. Švedska : finska 4 : i V polfinalnem srečanju za pokal kralja Gustava V. v tenisu je Švedska premagala Finsko s 4:1. Zadnji dve igri srečanja sta dali naslednje rezultate: Salo (Finska) : Rosberg (Švedska) 6:3, 6:3, 4:6, 6:1, Bergelin (Šved.) : Forsman (Fin.) 6:2, 6:2, 6:2. Ponovne ponudbe Sedgmanu Letošnji mimbledonski in ameriški teniški prvak Avstralec Frank Sedgman je ponovno dobil ponudbo od Jacka Kramera, ki je sedaj šef profesionalne skupine teniških igralcev, naj takoj po končanih tekmah za Davisov pokal prestopi med profesionalce. Kramer je v svoji izjavi novinarjem dejal, da upa, da se mu bo tokrat končno posrečilo pregovoriti Sedgmana, ker so njegove ponudbe takšne (približno 50 do 70.000 dolarjev), da jim se Sedgman ne bo mogel dolgo upirati. Hopla, to je pa grd padec! Pripetil se je na nedavnih dirkali v Nemčiji temu nespretnemu kolesarju, ki je tako nerodno krmaril. Zato pa je bil bolj spreten fotoreporter, ki je dirkača »ujel« ravno v trenutku, ko je »pogrnil« na trde deske dirkališčne steze. Italija : Mrka 2:0 (1:0) Palermo, 28. dec. Na tukajšnjem mestnem stadionu je danes A-reprezentanca Italije v 50. srečanju s Švico zmagala 2:0 (1:0). Italijani so prišli v vodstvo že v 3. min., ko je Schmiedhauser v kazenskem prostoru nedovoljeno podrl Loren-zia, ki Je imel priložnost za dosego gola. Sodnik Francken je prisod enajstmetrovko, ki jo je Pandolfinl sigurno pretvoril v gol. Nato se je razvila živahna in borbena igra, ki pa spričo odlične obrambe obeh vratarjev do odmora ni prinesla spremembe v rezultatu: Švicarji bi v 20. min. kmalu izenačili, ker je Fatton po nenadnem prodoru gostov dobil žogo in takoj ostro streljal z voleyem, vendar je Moro v kratki paradi odbil žogo v kot, ko so že vsi mislili, da je gol. Po odmoru so Italijani spremenili mesta v napadu, kar se je izkazalo za bolj učinkovito. V 28. min. je Frignani po lepi kombinaciji celotnega italijanskega napada postavil končni rezultat 2:0. Najboljši v švicarskem moštvu je bil vratar Perlier, ki je odlično branil. Zanimivo je, da je v isti, t. j. 42. min. prvega in drugega polčasa z odličnima paradama ubranil zelo nevarna strela Venturija. V švicarskem moštvu je bila boljša leva stran, po kateri so večinoma tudi igrali. Pri Italijanih se je odlikoval vratar Moro, med branilcema je bil boljši Bertuccelli, Vi vol o in Lorenzi. Pred 60 tisoč gledalci je sodil Belgijec Francken. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Moro, Bertuccelli, Corradl, Mari, Giovannini, Venturi, Pandolfinl, Bonipertl (kapetan), Vivolo, Lorenzi, Prignani; Švica: Parlier, Neukom, Robustelli. Casali I., Mauron, Schmiedhauser, Chiesa, Antenen, Htigi II., Fatton (kapetan), Ri-va IV. Italija B : Švica B 5:0 (3:0) Bellinzona, 28. dec. Pred 50.000 gledalci j< danes B-reprezentanca Italije premagala B-re prezentanco Švice 5:0 (5:0). Gole so dosegli Cervellati v 12. in 89., Bacci v 15., Gali v 25. in Burini v 80 min. Sodil je Nemec Schmet zer, moštvi pa sta igrali v naslednjih postavah : Italija-B: Buffon, Magnini, Sentimenti V. Bortoletto, Grosso, Celio, Burini, Mazza Galli, Bacci, Cervellati; Švica-B: Pernumian, Gtjger, Frosio, Ca šali II., Giuletti, Bigler, Morand, Eauptli Scheller, Meier, Genefelli. PRESENEČENJE V PARIZU Na stadionu Colombes v Parizu je v četrte: nogometna reprezentanca Belgije presenetljivi premagala Francijo 1:0 (1:0). Francozi s: bili veliki favoriti, vendar so 45. srečanje > Belgijo izgubili povsem nepričakovana, tod. popolnoma zasluženo, ker so popolnoma za ostajali za svojimi nasprotniki, ki so igral tokrat res sijajno. Belgijski igralci so bil požrtvovalni in borbeni, vedno hitrejši > dvobojih z nasprotnikom, boljši v igri z glav< in v tehniki, kot celota pa so bili bol izenačeno moštvo. Tekmi je prisostvovalo 1 40.000 gledalcev, čeprav je bilo krasno vreme, ker po dosedanjih uspehih Francozov ni bile velikega zanimanja za nasprotnika, ki jc ne davno izgubil tekmo z Angleži 0:5. Sodil jr Anglež Ewans. Edini gol je dosegel že > 6. minuti Straetmans. Zanimive zgodbe o Weismallerj», Borgu in Hvegerjevi Športna slava je zelo kratka in le redki so športniki, katerih se športna javnost spominja tudi takrat, ko je njih »zvezda« v areni že zašla. Običaj je, da čim se pojavi nov športnik, ki prekosi uspehe svojega prednika, pade s starim rekordom v pozabo tudi ime in slava bivšega rekorderja. Kdo se danes še spominja n. pr. Rossea, Sheltona, Lunda in drugih svetovnih rekorderjev in olimpijskih zmagovalcev pred 20 ali 30. leti. Zapisana bodo le v športnih analih in leksikonih. Peščica med temi najboljšimi pa le ostane nepozabna tudi poznejšim generacijam, kajti njih uspehi so bili tako presenetljivi, da niso imeli med svojimi sodobniki daleč enakega tekmeca. To so bili Nurmi v atletiki, Til-den v tenisu, Sharkey v boksu ter VVeiss-miiller in Borg v plavanju. Niso mu verjeli, da je preplaval 1500 m Bilo je 1927. leta na prvenstvu Evrope v plavanju v Bologni. Švedski in večkratni svetovni rekorder je bil v središču pozornosti vsega prvenstva. Ze nekaj let prej je bil Borg neomejeni gospodar na dolgih progah. Zato so pričakovali, da bo tudi v Bologni postavil dober rezultat, morda celo boljši od svetovnega rekorda, ki ga je držal Kanadčan Hodgson z rezultatom točno 22:00.0. Dan pred finalno tekmo na 1500 m prosto si je Borg precej dobre volje ogledoval nočne lokale v Bologni. Drugi dan je prišel na start nič kaj dobro razpoložen za rekordni podvig. Zaradi stalnih očitkov, ■ s katerimi ga je vznemirjal vodja švedske reprezentance, je Arne sklenil, da bo dokazal svojo vsemoč tudi takrat, kadar nt »razpoložen« za plavanje. Z zagrizeno trmoglavostjo se je takoj po startu spustil v borbo s štoperico, kajti enakovrednega tekmeca v vodi ni imel. Prvih 100 m Je obrnil v naravnost fantastičnem tempu 1:02.0 (op. pisca na letošnji olimpiadi sta prva obračala Ha-shisuma in Konno v času 1:06.0), torej le za malenkost počasneje, kot je bil njegov najboljši Sas na tej progi (1:00.0). Vsi so začudeno zmajevali z glavo, češ da tega tempa ne bo zdržal in da bo moral med tekmo odstopiti. In res je Arne v tem silnem tempu popustil, toda ko je udaril na cilj, so štoparice pokazale čas 19:07.2. Vsi so bili prepričani, da so se zmotili v štetju, ter da je Arne preplaval torej le 1400 m. Kdo ne bi takrat podvomil v ta rezultat, ki Je bil za več kot 2 minuti boljši od svetovnega rekorda! Ali ne bi tudi danes podvomili, če bi se našel plavalec, ki bi preplaval to progo v času okoli 16 minut? Ponovni pregled medčasov pa je ugotovil, da je Arne Borg postavil fenomenalni svetovni rekord, ki je ostal polnih 12 let na listi svetovnih rekordov in 24 let (do lani!) na listi evropskih rekordov. Weissmiiller in borba za njegovo slavo Mnogo večjo slavo pa je dosegel Jonny Weissmttiler, ki ga lahko primerjamo samo še z Nurmi jem v atletiki. 12 let, v razdobju treh olimpiad, je njegovo ime predstavljalo poosebljeni pojem plavanja v svetu. Bil je pravi veliki umetnik vodnega elementa, ki je s svojim popolnim slogom brez truda ustvarjal tako lepoto, da so ostali tisoči in tisoči gledalcev vedno znova navdušeni, kadar so ga občudovali pri plavanju. Vsa njegova osemletna športna kariera je ostala »ne-omadeževana«: nikoli namreč ni bil premagan! Njegov razvoj je šel vedno samo navzgor in ni nikoli zastal. Dosegel Je to, kar ni uspelo nikomur niti pred njim, niti do danes. Velika »športna zvezda« se je pozneje preselila v Hollywood. Slava se je nadaljevala in Weissmuller je navduševal poslej občinstvo v kino dvoranah. Tudi tu — v vlogi Tarzana — so ga mnogi za njim poskušali doseči, toda tudi tu Je ostal IVeissmuller nedosegljiv. Toda vrata v športne arene so se mu zaprla, ko je prestopil v profesionale. Amerika ni takoj opazila, kaj je izgubila v plavalnem športu z odhodom Weiss-mtillerja iz športnih vrst. Mislilo so, da bo stopil na njegovo mesto drugi Weiss- mtiller iz množice odličnih ameriških plavalcev. Toda ti upi so bili dolgo neizpolnjeni. Njegove slave ni nihče prekosil Tribune plavalnega olimpijskega stadiona v Los Angelesu so bile prenapolnjene z gledalci. Z mrzlično napetostjo je ves stadion pričakoval finalne tekme na 100 m prosto za moške. Do tedaj je bila vedno Amerika zmagovalka v tej disciplini. Nervoza, ki se je pretvorila v strahovito bojazen, je dosegla kulmi-naeijo: sam IVeissmuller, ki je sedel med gledalci, ni mogel zdržati; hotel je ponovno na start. Toda stroga amaterska pravila ne poznajo sentimentalnosti. Finalna tekma je bila za Američane strahoten poraz. Njihov najboljši tekmovalec Schvvartz je bil komaj tretji. Sele sedaj Je Amerika občutila, kaj je izgubila z Jonnyjem, za katerega ni mogla najti nadomestila. Njegova »zvezda« Je s temi dogodki še bolj zablestela. Pričela se je borba najhitrejših plavalcev sveta, da bi dosegli uspehe Weiss-mulierja, ki jim je postal simbolj popolnosti v plavanju. Točno deset let, odkar je VVeissmuller postavil svoj famozni rekord na 100 m, se je pojavila nova zvezda na plavalnem nebu, Peter Fick iz Phtladelphije. Prekosil je vse njegove rekorde in postal najhitrejši plavalec sveta. Toda uspehom so sledili neuspehi in kot Je njegova zvezda hitro zablestela, tako je po neuspehu na berlinski olimpiadi ugasnila. Cim bolj se je odmikal čas, večja je bila slava Weiss-mtlilerja. Se so sledili plavalci, ki so se potegovali za uspehi Weissmtillerja. Prišel je Alex Jany, za njim Allan Ford, John Cleveland, toda bili so le kometi, ki so le za hip zasenčili zvezdo stalnico na plavalnem nebu — Jonnyja Weiss-mtillerja. Ženska hitrejša od Weissmiillerja Plavanje je prav gotovo eden izmed redkih športov, kjer so se ženske po uspehih zelo približale rekordnim uspehom moških. Lep primer za to lahko kord na 100 m hrbtno za ženske (1:10.! Kint) je doslej prekosil en sam jugoslovanski plavalec (Škanata) Nekoliko vrstic prej smo pisali o nedosegljivosti uspehov Weissmiillerja. Res. da njegove slave in nepremagljivosti ni še nihče dosegel, toda njegovi rekordi že dolgo ne predstavljajo nedosegljivosti za najboljše plavalce na svetu. Se več! Njegove rekorde Je danes prekosila celo ženska. V ženskem plavanju Je prav gotovo posebni fenomen zadnjega časa Danki-nja Ranhild Hveger, ki Je 42-krat postavila nove svetovne rekorde. Naj večji uspeh pa predstavlja njen rekord ns 400 m prosto (5:00.1), s katerim je prekosila uspeh Wei5smtillerja, ki ga je dosegel na olimpiadi 1924 na isti progi (5:04.2). Ne iščite samo rekordov! Ko je nekoč Hvegerjeva nastopila ns tekmovanju v Danski, je sicer v svoji disciplini zmagala — toda ne v času novega svetovnega rekorda. Gledalci so nezadovoljni odšli s tekmovanja. Takrat je Hvegerjeva razočarana izjavila: »Strašna Je že postala zabloda o mojih svetovnih rekordih. Kjerkoli nastopam, so ljudje razočarani, če ne dosežem svetovnega rekorda. Nedavno sem preplavala na tekmovanju 100 m prosto v času 1:07.0, kar je zelo dobro, toda razpoloženje gledalcev je bilo enako ničli. Toda jaz ne mislim na gledalce niti pred tekmo, niti med in niti po tekmi. Nič ne morem spremeniti — jaz samo plavam' Šport ni trgovina, kjer bi na blagajni kupil vstopnico, za protiuslugo pa dobil svetovni rekord. Kdor se ne more navduševati tudi nad rezultati, ki so nekoliko slabši od svetovnih rekordov, ta naj kupi vstopnico za cirkus ali drugo zabavišče in naj se tam nasiti s senzacijami.« Besede, ki jih je izrekla R. Hvegerjeva. imajo resničen in zelo globok pomen, saj veljajo lahko prav za vsa športna tekmovanja in za vse občinstvo — tudi zb naše — ki na športnih stadionih iščejo dostikrat le senzacij, ne pa plemenitih ic lepih športnih borb. Na postaji d Planici nas je izstopilo samo peščica, 'od dolgotrajne vožnje utrujenih potnikov, ki so se razkropili na vse strani. Več kot 5 ur dolga vožnja od Ljubljana do Planice prav gotovo ni najboljša propaganda za naš turizem. Pa vendar, v trenutku je bila slaba volja pozabljena, prekrasno gorsko okolje prevzame človeka do dna. Planiška dolina spokojno počiva pod globoko snežno odejo. Sneg je, rahlo naletaval, ko smo sc bližali Domu v Planici. Na vsak način je treba videti naše skakalce, ki se odpravljajo na turnejo v Avstrijo. Mimogrede sem opazil, da so skakalnice sicer ometane s snegom z vseh strani, toda skupina neumornih RateČanov je že opravila svoje težko delo. Sneg na 80-meterski skakalnici je steptan t nogami, najlepše pa je pripravljena ona pri postaji, ki dopušča skoke do 50 m. In prav na tej skakalnici naši mojstri smučarskih skokov švigajo preko mostu visoko v zrak. Znani olimpijec Karl Klančnik je njihov vodja in kakor sam zatrjuje, so vsi prav resno zgrabili za delo. V Domu v Planici so bili zbrani Klančnik, Zidar. Langus, Gašperšič, Polda in skupina mlajših, na katere je vodja tečaja še prav posebno pozoren. Pogovor se je takoj zasukal okoli treninga. Langus in Zidar še nista zadovoljna s svojo formo, čeprav imata za seboj temeljito delo v telovadnici in na pobočjih okrog Jesenic. »Toliko časa, dokler se ne bom dobro odrinil z mostu in dokler ne bom v zraku eleganten kot želim, ne bom odnehali« je resno prinomnil Zidar. Polda je skoraj neopazno izginil iz jedilnici, ujela sva se samo z očmi in na tiho je dooolnil Zidarja: »Tudi solidno življenje je predpogoj za uspeh!« In je izginil v svojo sobo. Dve skupščini Branikovcev Maribor, 28 dec. T. K. Branik je danes podal obračun svojega uspešnega dela. Njegovi tekmovalci so dosegli letos velike uspehe in osvojili tudi dve državni prvenstvi: I.o-ra W i n terhalter jeva v kategoriji mladink, v dvojicah mladink pa sta častni naslov osvo jili bora Win terhalter in Truda bovrec. Tudi članice, člani in mladinci so častno zastopali barve kluba na številnih turnirjih in na prvenstvu Slovenije zasedli vrsto najvidnejših mest. Novo izvoljenemu odboru predseduje zaslužni organizator belega športa tov. Pušenjak. Ob velikenm zanimanju aktivnega članstva in simpatizerjev je zboroval nogometni klub Branik. Iz obsežnih poročil Je bilo razvideti ogromno delo, pa tudi razveseljivi uspehi, ki so jih dosegla posamezna moštva. Posebno lep je uspeh mladine, ki je osvojila prvenstvo Slovenije in v finalnih tekmah za državno prvenstvo po odločnih igrah dosegla nepričakovano dobro mesto. Tudi prvo moštvo je uspešno v ključilo sezono. Za požrtvovalno aktivno udejstvovanje sta prejela »stara« Janžekovič in Marguč posebno priznanje in lepa spominska darila. Sklenjeno je bilo, da bo treba v bodoče pridobivati zlasti mladino iz delavskih vrst. V glavnem je bil izvoljen stari odbor. Vesti iz Varaždina V čast Dneva JLA so posamezne enote varaždinskega Garnizona organizirale vrsto prireditev. Največ nastopov so imeli šah isti, ki so organizirali brzotur-nir z mladino Varaždina, nastopili so tudi namiznoteniški igralci in kegljači, organiziran pa je bil še partizanski pohod. ki se ga je udeležilo 60 tekmovalcev. ZAHVALA TOVARNI KALNIH Pred kratkim je tovarna sadnih produktov prejela od NK Partizan, Varaždin zahvalno pismo zaradi darila, ki ga je dala tovarna v znak priznanja za uspešen nastop njihovih nogometašev v tekmovanju za pokal maršala Tita. V pismu pravijo člani tega kluba med drugim: »Zahvaljujemo se vaši pozornosti, ki ste jo pokazali z darilom ob priliki našega ti sp-h a pri tekmovanju za pokal in ob tej priliki pošiljamo najprisrčnejše pozdrave delovnemu kolektivu vaše tovarne.« Gosta megla je zvečer legla na dolino. Bilo je ob desetih zvečer. Treba sc je bilo posloviti. Zato so se fantje — nekak-vi kar brez besede — odpravili v svoje sobe, kajti naslednji dan jih jc čakala nova in težka naloga. »Zares so disciplinirani! Zato sem vesel in prepričan v njihov uspeh.« Tako je pohvalil tečajnike njihov trener »Kor!;. Že navsezgodaj zjutraj so bili drugo jutro fantje pokonci. Najprej je bila na vrsti gimnastika, nato pa so sc podali na »dilcc« in hajd na skakalnico pri postaji. »Hopla!« Polda je zakrilil in v lepem slogu zaključil svoj skok. Za njim so se pognali Zidar, nato Langus, Jaševec, mladi in nadarjeni Franko, in še vsi ostali. Klančnik jih je pozorno opazoval. Za vsakega je videl, kaj mu še primanjkuje. »Pazi na toke! Telo nagni naprej! Langus, misli na doskok!«. Sc in še jim je vodja tečaja dopovedoval, fantje pa so se poganjali čez most ter v lepih in divjih kristijanijali zaključevali svoje skoke. Ob progi jih je »inkognito« opazoval bivši trener dr. Dečman. Na njegovem obrazu si lahko videl, da še vedno »živi« s svojimi skakalci. Ko me je zagledal, je veselo vzkliknil: »Skoki so in ostanejo moje naj večje zadovoljstvo!« Trening je bil končan. Za slovo je Jaševec v divjem tempu zdrvel čez most; ko je bil v zraku, je nenadno opazil Klančnika, ki je popravljal pod mostom skakalnico. Kori se je nagnil in instinktivno sklonil, Jaševec pa je na koncu izteka ves poten vzkliknil: »Presnelo, takšnega skoka pa do danes 5c nisem imel!c Marjan Lipar Nemčija Španija2:2 Madrid, 23. dec. Na tukajšnjem stadionu je danes nogometna reprezentanca Nemčije pred 85.000 gledalci igrala s Španijo neodločeno 2:2 (2:1). Nemci so prišli v vodstvo že v 5. min. po Othmarju Wal-terju, izenačil pa je Gainza v 20. min. Ponovno vodstvo za Nemčijo je pred .odmorom dosegel Termath v 30. min. Spanci so izenačili šele v 24. min. drugega polčasa iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Cesar. Tekmo je sodil Italijan Or-landlni. Nemci so nastopili v enaki postavi, kakor preteklo nedeljo proti Jugoslaviji v Ludv/igshafenu, to je: Turek, Retter, Koitlmeyer, Eckel, Posipal, Schanko, Rahn, Morlock, Otiimar, Wa!ter, Fritz Waitcr, Termath. POKAL FLRJ V ROKOBORBI Zrenjanin, 28. dec. Ob velikemn zanimanju gledalcev je bil danes v Zrenja-nino finalni dvoboj za pokal FLRJ v rokoborbi. Domači rokoborci, ki so v pol- finalu presenetljivo premagali favopt® — Partizana iz Beograda, so bili fu_ obljubiti, da ne bo nikoli več stopil ring. Njegova žena namreč ni dosti >"a rala za športno slavo in uspehe svojes moža, še manj pa za športne tekme. Nekaj let je šlo vse srečno in dobrA Nekoč pa je nanesla priložnost, da > Le Bouehet z ženo obiskal neko rokobo* sko prireditev. Nastopali so povečini sa mi mladi in malo izkušeni tekmovale1* ki niso pokazali kaj posebnega. Le BoU' cher je sprva mirno sede! in opazov* ^ nerodneže v ringu, potem pa je postav vse bolj nemiren. Pričel si je nervozna grizti nohte, se nemirno presedati P‘J stolu, slednjič pa se je tako vživel, d je slekel suknjič, zavihal rokave in hote planiti v ring, da pokaže »mladičem • kako se je treba boriti in kako se )e 0,‘ boril v tistih »lepih, starih časih«. Seveda pa je pozabil, da sedi poleg n,e* »boljša polovica«, ki ga je energično prijela za rokav in krepko povlekla naza na stol. e dvakrat ali trikrat Je iAt Boucher ponovil svoj poskus, toda vsem. zaman. Ko je spoznal, da je vse prn ' devanje brezplodno, je ta »kralj bmQe, — kakor so ga nekoč nazivali prijatelji — nemočno potegnil glavo tned ramena in zlezel vase, po licih pa so mu polzele kot lešniki debele solze. Morda je mislil na svojo »izgubljeno svobodo«, morda na tiste lepe čase, ko se je lahko brezskrbno boril po arenah in se poganjal za športnimi lavorikami? Kdo ve? (Dalje) lake naj bi vsak oblinski odbor podpiral razvoj športa m telesne vzgoje V Kranju so vsi odločujoči forumi resno pristopili k gradnji žičnice na Krvavec Danes lahko Tudi plavalci sl Sele s Partizanom boljšega sodelovanja . Danes lahko odgovorimo na eno 'znied vprašanj, ki jih je pred nejavnim objavil naš list: v katerem “Odočem tisočletju bo speljana j yzPenjača na Krvavec? Odgovor: 1, ‘9541 I Na pobudo planinskega društva ■itanj so se v torek Sestali zastop-®‘ki različnih ustanov in organiza-C|j, da se pogovorijo o vzpenjači *}» Krvavec. Na sestanku so Mii tu-?* zastopniki športnih organizacij, ‘l so dokazovali, kako ogromnega P°nieua bi bila vzpenjača na Krvave, predvsem za vse smučarje in Martince. Tov. Klojčnik, predsednik ; pD Kranj, ki je tudi predsednik Upravljalnega odbora, je povedal, so prvi podporniki te idealne lainisli zastopniki OLO in MLO ‘ranj. Čeprav so danes velike gospodarske težave, so predstavniki 'todske oblasti v Kranju obljubili, ^ bodo z materialno pomočjo pod-j Mi to širokopotezno akcijo. In kaj s° končno sklenili? V Sloveniji ima-sicer strokovnjake za vzpenja-Ce- kakor inž. Bloudek, inž. Kost-6aPfel, inž. Hrovat in drugi, toda l^aksa nam je pokazala, da se sko-taJ vsako leto pojavijo novi tipi Odkod ime derby ? kajvečja angleška konjska dirka se lienuje derby, ta naziv pa so prevzele adl ostale države in imenujejo tako r°jo najvažnejšo konjsko dirko. Zani-Pllv° je, kako je prišlo do tega. da so ‘“'gleži nazvalt glavno dirko derby. Itt /'“ramo skoraj 200 let nazaj, da si razjasnimo to ime. Leta 1779 sta sedela an-S!eška plemiča Earl of Derby in Sir harles Bumbury v neki lovski koči in e dogovorila, da priredita prihodnje leto sliko konjsko dirko. Ta dirka naj bi d® naj večja preizkušnja za konje ln Jahače, kakor tudi pravi narodni praz-P1 k. o dirki sta se že povsem pomenila, ® 0 imenu se nista še zedinila. Smatrala a. da naj se dirka Imenuje pač po enem d njiju. Vzela sta kovanec ln ga vrgla , zrak. Kovanec je odločil za vojvodo , T>erbyja. Dirka, ki so jo Imenovali to-jpl derby, je bila prvič 4. maja 1780. magal je konj »Dismed* last lorda Bum-eryja, ki se je vsaj s tem revanžiral v°jvodl lz Derbyja. vzpenjač, zato bo moral eden od teh inženirjev odpotovati na daljši študij v inozemstvo (n. pr. Gastein v Avstriji), da dodobra prouči vse moderne naprave, ki jih bo treba z uspehom uporabiti pri gradnji vzpenjače na Krvavec. Poleg tega je treba takoj pristopiti k sestavi proračuna, izdelati načrte profila žičnice, določiti začetno in končno postajo. Pri tem je seveda obilo posla. Vemo samo to, da bo začetna postaja vzpenjače v Cerkljanskem grabnu, končno postajo pa bo treba določiti šele po temeljitem preudarku, saj je treba računati na želje planincev in smučarjev. Vsota je velika, toda začeti je^ treba in prav gotovo bodo vse naše ustanove, pa tudi ljudska oblast, sledili zgledu kranjskega OLO in MLO; Prepričani smo lahko, če bodo vsi prizadeti pri tem vztrajali, bo vzpenjača resnično popeljala na vrh Krvavca prve turiste in smučarje v letu 1954, kakor so sklenili na tem sestanku. Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju 1954 na Japonskem Po vsem sodeč bo svevovno prvenstvo v hitrostnem drsanju za leto 1954 v daljni Japonski, in sicer v mestu Sapporo, ki ima približno 350.000 prebivalcev in je oddaljeno od Tokija dve in pol uri vožnje z letalom. Med Švedsko in ZSSR je sklenjen dvoboj v hitrostnem drsanju. Prvo srečanje bo 10. in lt. ali 17. in 18. januarja v Moskvi, povratni dvoboj pa 7. in 8. oziroma 21. in 22. februarja v Eskilstuni. Dvoboj v Moskvi bo služil obema reprezentancama kot generalna preizkušnja za predstoječa prvenstva Švedske oziroma ZSSR, nadalje za nastop na evropskem prvenstvu v Amsterdamu in svetovnem prvenstvu v Helsinkih. Odlikovanje Hellgerija Brendena Norveški list >Morgenbladei< je nagradil z zlato medaljo norveškega zmagovalca v olimpijskem smučarskem teku na 18 km Hallge-rija Brendena. To medaljo podelijo vsako leto tistemu norveškemu športniku, ki v tekočem letu doseže največji uspeh za svojo državo, Brenden je star 23 let in je tudi izreden atlet, saj je letos poleti dosegel v tekil na 3000 metrov z zaprekami nov norveški rokord 9:04.4. Sodelovanje med partizanskimi in športnimi društvi postaja v zadnjem času ose bolj važen in pereč problem na terenu. Nedavno so o tem razpravljali atleti in. smučarji na svojih skupščinah. Prav isti problem se je izkristaliziral na zadnjem plenumu Plavalne zveze Slovenije, ki je bil pretekli petek v Ljubljani. Iz diskusije vseh delegatov, ki so plenumu prisostvovali, se je dalo razbrati, da stanje na terenu nikakor ni zadovoljivo in ne vodi k zdravemu razvoju naše telesne vzgoje. V večini primerov se dogaja, da vodilni faktorji »Partizana« na terenu, ohrabreni po člankih, kakršen je bil nedavno objavljen v »Ljudski pra-vick izpod peresa tov. Trčka, nekako prezirljivo in zviška gledajo na delovanje in razvoj športne aktivnosti. Zato je delo nekaterih partizanskih društev na terenu neživljenjsko. Namesto da bi bili sestavni del telesne vzgoje članov »Partizana« vsi elementi, od smučanja, plavanja in atletike do drugih panog, sc nekateri vodniki teh vztrajno otresajo in jih proglašajo celo škodljive za telesni razvoj mladine. Te glasove s terena sta podprla tako predsednik PZS tov. dr. Linhart, kot sekretar ZSS tov. Likovnik, ki sta dejala, da se ta pojav vedno huje pojavlja v našem telesnovzgojnem delovanju ter da bo potrebno korenitih sprememb v načinu dela nekaterih društev »Partizan«, če bomo hoteli, da bodo i športne i partizanske organizacije iskrenem sodelovanju vzgajale našo mladino. Z nestrp ostjo, ozkim gledanjem, z občutki, češ da je šport nekaj manjvrednega, pa tega sodelovanja ne bo mogoče doseči. Delegati so bili mišljenja, da bo v bodoči sezoni ena osnovnih nalog Plavalne zveze Slovenije, da osnuje plavalne sekcije povsod tam, kjer za to že obstojajo pogoji. V Sloveniji imamo danes skoraj deset plavalnih bazenov v krajih, kjer ni nobene plavalne aktivnosti. Ali bodo to športna ab" partizanska društva, ki bodo prevzela to nalogo, je popolnoma stvar tamkajšnjih lokalnih organizacij. V nadaljnji diskusiji, ki je zajela organizacijo republiških tekmovanj v letu 1955, so delegati dali mnogo predlogov, katera prvenstva bi morala PZS organizirati v prihodnji sezoni. Slovenska liga bo z malimi spremembami ostala kot letos, le delegat Ilirije je bil mnenja, naj bi se dvodnevni program skrčil na enodnevni, Ostali klubi so to spremembo odklanjali, češ da bi tak ukrep pomenil v slovenskem plavalnem Spor- klubom in zvezam, odbila prošnjo PZS za dotacijo 200.000 din, ki bi omogočila, da bi bil pravočasno odprt zimski bazen v Ljubljani. Po eni strani nas ne čudi ta sklep, ker na seji ni bil navzoč, noben delegat PZS, ki bi upravičenost te prošnje zagovarjal. Po drugi strani pa se čudimo ,da člani IO ZSS nimajo sami toliko razumevanja za razvoj plavalnega športa, da mora biti poleg vsake prošnje še »advokat«, ki tu korak nazaj, poleg tega pa bi od- mora slednjo spretno »zagovarjati«, padle prav tiste discipline, v katerih če hoče, da bo ugodno rešena, smo Slovenci najslabši in jih zato moramo s takimi tekmovanji pospeševati. Letošnja sezona je pokazala, da tisti klubi in sekcije, ki niso sodelo-valil v ligi, niso pokazali skoraj nobene aktivnosti. Zaradi tega bo PZS ______ _______ v letu 1953 organizirala prvenstvo Homutovem. vseh »izvenligaških« moštev, ter s tem Med tednom je dala onim klubom, ki ne sodelujejo v ligi, tudi končen cilj v delu, ki ga bodo pokazali preko sezone. To prvenstvo bi bilo razdeljenjc po teritorialnem principu, udeležila pa naj bi se ga tudi vsa partizanska društva in oni plavalci, ki re nastopajo v ligi. Če bodo dopuščale finančne prilike, bodo letos izvedena še naslednja prvenstva: prvenstvo Slovenije posameznikov, mladinsko prvenstvo v plavanju in waterpolu ter republiško prvenstvo v waterpolu in skokih. Seveda te odločitve še niso končne, ker bo o njih sklepala skupščina PZS, ki bo verjetno v februarju 1953. Ob koncu plenuma so plavalci PK Železničar iz Kranja predložili protestno resolucijo proti postopku PZS, da je v pretekli sezoni organizirala turnejo avstrijskih plavalcev v Radovljici, Kranju in Kamniku, na povratno srečanje v Avstrijo pa so odšli le tekmovalci Ljubljane. Delegati so bili edini, da tak postopek ni bil pravilen in sklenili, da mora PZS v letu 1953 povzeti vse možnosti, da se reprezentanci omenjenih treh klubov omogoči povratno srečanje v Beljaku. Norveški hokejisti v ČSR Reprezentanca Norveške v hokeju na ledu bo začela ta teden svoje gostovanje po Češkoslovaški. Med ostalimi bodo imeli Norvežani tudi dve reprezentančni srečanji, in sicer 28. decembra v Pragi in 30. decembra v bilo več mednarodnih tekem v hokeju na ledu. Najvažnejši rezultai: Rotvveise Berlin : CP Liege 3:4, Harvestehu-de THC : Iysvogels Amsterdam 4:6 in 3:4, Krefeld : CP Liege 12:2. V drugem kolu nemškega hokejskega; prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: F Us se n : Bad Tolz 10:1, Fussen : Preti ssen Krefeld 26:0, Riesersee : Dusseldorf 10:"», Risersce : Bad Nauheim 1:4, Krefeld EV : Bad Naulicim 6:3, Diisseldorf : Rosenhaini 4:5. — Lestvica: Fussen 4, Krefeld EV 2, Riesersee 2, Bad Nauheim 2. Svetovni prvak v hitrostnem drsanju Norvežan Hjelmar Andersen je nedavno izdal drugo knjigo, v kateri popisuje svojo športno kariero. Tudi ta knjiga je natisnjena v 6000 izvodih in je torej svetovni prvak naredil dobro kupčijo. Brazilija »a svetovnem prvenstvu v nogometu FIFA je te dai prejela tudi službeni dopis brazilske vsešportne federacije, s katerim formalno prijavlja svoje nogometno moštvo za udeležbo na svetovnem prvenstvu 19Š4 v Švici. Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča* v Ljubljani. Odgovorni urednik Igor Prešeren. — Uredništvo in uprava v Ljubljani Likozar jeva ul. — poštni predal št. 377. Telefonske številke med tednom 21-385 tn „ 23-009, ob nedeljah pa 22-384 do 88 tn Nič manjše pa ni bilo ogorčenje 21-559, 21-053 tn !0-S2B. — Čekovni račun delegatov nad sklepom Zveze športov uprave št. 602-9033l-0. — Celoletna naroč-Slovenije, ki je ob priliki, ko je raz- nina znaša din 600, za I. polletje din 400, delila preko 11 milijonov raznim 711 po^o-tje d« 200. »KALNIK« Grosistično trgovsko podjetje * G©HI6£I | lIlillllililllillllllllllllllM ŠEMPETER pri GORICI INDUSTRIJA SADNIH PROIZVODOV VARAŽDIN • Telefon 377 in 601 deli J čestita *vsem športnikom in športnim organizacijam uspehov polno NOVO LETO 1953 PRIPOROČAMO nakup naših džemov, marmelade, ki vsebujejo mnogo sladkorja in kot močno koncentrirana hrana koristijo telesni vzdržljivosti „KALN1K" proizvode dobite v vsaki prodajalni! vsem športnikom, bralcem I „ P o leta" ter svoiim odje- I malcem uspehov polno I nov® set® 1953 | Obilo uspehov v NOVEM LETU 195$ želi vsemu delovnemu ljudstvu Sindikalna podtalnica splošnega gradbenega podjeti« „lCoftst&uUt(šc" Maribor JOPE IT-C EU E Tovarni perila, konfekcije prešitih odej ter pletenin Poštni predal: št 3 - telefon 22-32, 22-31 - brzojavi loper Celje želi vsem telovadnim in športnim društvom ter ljubiteljem športa srečno in uspehov polno novo leto 1953 HOTEL * RESTAVRACIJA * KAVARNA * BAR Evropa* CELJE želi vsem športnikom, telovadnim in športnim društvom kakor tudi vsem ljubiteljem športa srečno in uspehov polno NOVO LETO 1953 - - . i l -> v , -- r^-.. ■ ■ mm Športniki\ turistu Zahtevajte pri nakupu bombažnega blaga proizvode /luške tekstilne industrije ki so okusnih vzorcev, res dobre kvalitete in sta nih barv Izdelujemo med drugim več vrst tkanin, primernih za zimske ter letne ženske obleke in bluze In za moške srajce. Tudi naša flanela in oksfordl so priznani ★ Vsem Športnikom želimo prav veselo in uspeha polno novo leto 19 5 3 O O n I O » Sad « tovarna za predelavo sadja Catje. Telefon: 23-37, 23-38 Brzojav: SAD CELJE Poštni predal štev. 45 Proizvaja raznovrstne sadne sokove, malinovec, sadno žganje, slivovko, vinski vermut, likerje znamk z L’a-mour, Vesna, Slorša; džeme, sadne želeje, paradižnikovo mezgo itd. »PARTIZAN« ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO V SLOVENIJI želi vsemu članstvu partizanskih društev, vsem šoortnikom, planincem, strelcem in članom Zveze za konjski šport obilo uspehov pri njihovem delu v letu 1953 SINDIKALNO ŠPORTNO DRUŠTVO Zejie&Hičah. Si LJUBLJANA, SISKA želi vsem športnim društvom in športnikom srečno in uspeha polno novo leto. Obenem sporočamo, da imamo vse svoje prostore na stadionu Šiška Zadovoljno In uspeha polno novo leto 1953 vam želi Izvršni odbor STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE Vsei šHBrtRihm in cenjenim gostem želi otsiio zdravje, zadeve! siva in sreče v novem letu 1 * 9 * 5 * 3 t-lel,,, in gg ®j E>,ava J“®a * K843iS«4 6S84 Veletrgovina »PBEMAIHA« iskreno čestita ob vstopu v novo leto 19 5 3 vsem delovnim kolektivom, želeč jim mnogo uspeha pri graditvi socializma DRUŠTVO za TELESNO VZ60J0 Tiskarna TONETA TOMŠIČA Ljubljana ★ žeti vsem bralcem „Poleta“ športnikom in vsem delovnim PLANICA- ŠPORT LJUBLJANA Zgornja šiška in ŠPORTNO DRUŠTVO Ljubljana Vodnikova cesta 155 želita vsem svojim članom, prijateljem in obiskovalcem naših prireditev srečno in uspehov polno novo leto 19 5 3 ljudem uspeha potno novo leto * Delovni kolektiv podjetja za proizvodnjo športnih potrebščin želi vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in športnikom srečno in uspešno novo leto Priporočamo svoje izdelke vsem športnim društvom, organizacijam in športnikom TOVARNA EMAJLIRANE POSODE Celje ileZz vsem špo&lmikom zn delovnim ljudem izsrSe domovimo obilo uspokov v ležu Z953, posobmo pst Easpešeza vu&voj mu -polju telesne V2^©#e, M je kvopilo lolo&mo mioči mmMli dolovmib ljudi As NOGOMETNA ZVEZA ŽELEZAMA W Šlirčp-icmi Valjam preiivodii ttrejni Ilir, valji kokile« SLOVENIJE ' I Ljubljana 1 Ut u JlieOMERCEiES- BENZ V -V Kolektiv „2eUPoletate/ H j ubij uma Delovni kolektiv „N A - M A" želi vsem odjemalcem srečno novo leto 1953 TRSOVSKO PODJETJE HKOVINAn, liubllana Telefon 23-374, 20-138 $8s,lSas’Ie'6S'^ 7 želi vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1953 in se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah: „Kolesar“, Karlovška 4 „Elektrooprema“, Mestni trg 2 „Svetla‘“ Gosposvetska 10 „Elektra“, Rimska vcesta 19 „Železo“, Stritarjeva 7 „Oprema“, Gosposvetska 4 „Kladivar“, Zaloška 21 „ldeal“, Wolfova 8 „Pri kosi Miklošičeva 15 „Veriga“, Celovška 59 „Okovje“, Št. Vid 19 kjer prodaja vsakovrstno železnino, štedilnike, peči, stavbeno in pohištveno oko v,e, kolesa in kolesne dele, ves gradbeni, instalacijski in električni material Dovoljuje tudi potrošniški kredit — Na debelo in drobno! Ugodne cene in kulturna postrežba! „Cement-opeka“, Smart. 21 „Slovenija-furnir“, Gosposvetska 13 Trgovsko podjetje Murska Soboia s svojimi poslovalnicami: „1ZB18U“ „M0DA“ „TKA!IWA“ želi vsem delovnim kolektivom, odjemalcem, športnikom in bialcem »Poleta" srečno novo leto 1953 Ob nobeni letu 1853 čestita svojim go »lom in se priporoča DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA TURIST HOTEL MARIBOR Sodna ulica 17 mm Trgovsko podjetje „l@Soiial@“ Mnisla Sobota s svojimi poslovalnicami: „Leudavska“ „Trg Zraage“ „Hrana“ „Prehrana“ „Galanterija“ „Drogerija“ „De!ikatesa“ „Bufet-siaščit'ariia“ „Usnje“ želi vsem delovnim kolektivom in članom športnih ter telovadnih organizacij srečno in uspeha polno novo leto 1953 Mariborska livarne in tvornica kovinskih izdelkov - Maribor Telefon 24-13, 25-12, komerciala: 23-07. — Brzojav: LIVARNA Poštni predal 20 izdelujemo: medeninaste palice vlečene, kvalitete At s 58, sposobne za avtomatsko obdelavo raznih dimenzij in profilov -odlitke barvastih kovin razne kvalitete in težine po načrtih in modelih — vodovodne, parne in sanitarne, nikljane in pokromane armature — gradbeno in pohištveno okovje iz medenine, po želji ponikljano in pokromano —- črpalke za beljenje prostorov — odkovke in odpreske iz bakrenih, cinkovih in aluminijevih leg ur — peči za kopalnice — gibljive cevi (pancer) za električno industrijo in amature Razpolagamo z najmodernejšimi stroji za brizgani in tisnjeni liv za izdelavo raznovrstnih preciznih strojnih delov in delov široke potrošnje po načrtih. Potrebno orodje izdelamo v lastni delavnici in sprejemamo tudi tozadevna posebna naročila. Opravljamo pretapljanje in regeneracije odpadkov barvastih kovin. Naročila izvršimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Kupujemo odpadke vieh vrst barvastih kovin po na j višji dnevni ceni Mestno gostinsko podjetje Obilo uspehov v novem letu 1953 želi vsemu delovnemu ljudstvu „Suvovina4€ Trgovsko podjetje Hotel „IZBIRA" „Triglav“ Dolnja Lendava Dolnja Lendava V Jsl podjetje za promet z odpadlim se priporoča vsem materialom odjemalcem 1 želi vsem cenjenim j gostom srečno novo leto! tavihev Tržaška cesta 95 in želi srečno novo leto 1953 ! Uspeha polno novo leto 1953 želi vsem telovadcem in športnikom »PARTIZAN66 društvo za telesno vzgojo r~ DOLNJA LENDAVA Tovarna dežnikov „HEROJ ŠTEFAN KOVAČA" DOLNJA LENDAVA želi vsem čiiaieljem „Poleia" uspeha polno novo leio 19531 Vsem tizkulturnikom želimo v novem letu mnogo uspehov. KEMIKALIJA m Trgovsko podjetje industrijskim blagom Obenem se vljudno priporočamo za nadaljnji obisk INDUSTRIJSKI SERVIS PARTIZANSKA CESTA 34 Kolektiv restavracije „SL AVIJA" (Slamič) LJUBLJANA nudi vsem trgovskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, ustanovam itd. po najugodnejših tovarniških cenah blago kemične in sorodnih strok kakor: oljnate barve, lake, emajle, vse vrste suhih barv, originalni laneni firnež, terpentin, nitrolake, litophon, cin-kovo belilo, orehovo lužilo, mizarski klej, šelak v luskah, kremo za čevlje, barve za obleke, kolomaz, kolofonijo, razne kisline, suho bronco, broneno tinkturo, steklarski kit, kristalno sodo, milo, pralni prašek, grenko in glauberjevo sol karbid, svinčeni minij, svinčeno glajenko, parketno pasto, »Fosfin« pasto proti podganam, klorovo apno, žvepleni zakad, strojno olje, sveče, koruzni dekstrin, ricinovo olje in laneno olje, čopiče, omela, naftalin, kaolin, mavec, posteklenjen papir, strešno lepenko Ookjcs. MARIBOR prodaja: manufakiurno in konfekcijsko blago, papir, steklo, porcelan, železnino in gradbeni material Prodajamo tudi na obroke Gosposvetska c. 6 — Telefon 20-972 Preprisaiže se o ugodnih cenah in nabavnih pogojih Cene zmerne, solidna postrežba! TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR želi vsem delovnim holehiivom, sjpovlnikcm in odjemalcem svečtto ra«Dvc Zelo 19531 jas DELOVNI KOLEKTIV ~cotoR" tovarna barv In lakov MEDVODE Kiti ob koncu tda vsem Imetnikom m odjemalcem svetno novo teto 1953 SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1953 želi vsem odjemalcem delovni kolektiv podjetja „Telixzcziiei