RUDAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA 29. APRILA 1961 RUDNIKA LIGNITA VELENJE ŠT. 6 - Cena 10 din 1. maj - praznik delovnih ljudi Prvi maj je zgodovinski praznik borbene solidarnosti delavskega razreda vsega sveta, zato so družbeno politične gospodarske organizacije in sindikati dolžni ohraniti značaj tega velikega delavskega praznika. Mineva 16 let odkar praznujejo narodi naše dežele Prvi maj v svobodi, izbojevani z mnogimi žrtvami v osvobodilni vojni in socialistični revoluciji. Ko se danes oziramo na prehojeno pot v minulih šestnajstih letih, smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo jih dosegli v graditvi naše socialistične dežele. Prvi maj v letošnjem letu praznujemo v pomembnem času, ko slavimo 20-letnico naše Socialistične revolucije jugoslovanskih narodov in 10-letnico delavskega upravljanja. Neumorno in požrtvovalno delo je rodilo velike uspehe in napredek, naša domovina je dobila novo podobo. Iz zaostale revne stare Jugoslavije se je razvila že industrijsko močna država. Veličina doseženih uspehov nas vzpodbuja, da še bolj pmelo nadaljujemo pot, ki smo jo ubrali, ker je dinamični sistem, ki se nenehoma razvija, poln moči in življenja. Čakajo nas velike in zamotane naloge, ki nam jih prinaša naš nadaljnji razvoj. Stojimo neposredno pred uveljavljanjem novega gospodarskega sistema in petletnega plana, katerega izpolnitev bo pomenila nov vzpon naše dežele na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, nadaljnjo krepitev socialističnih odnosov, boljše in srečnejše življenje državljanov naše dežele. V naslednjem obdobju bosta proizvodnja in narodni dohodek nenehoma naraščala. Zgradili bomo nove tovarne, rudnike, elektrarne, ceste in železnice. Zgradili bomo nove šole in zdravstvene ustanove, osebna potrošnja, osebni in družbeni standard bodo še nadalje naraščali. Naj bodo naloge, ki nas čakajo še tako velike, te naloge so realne in izvirajo iz dosedanjih dosežkov in uspehov v našem razvoju. Praznovanje Prvega maja postaja vsebinsko vedno bolj bogato, navdaja nas z večjo sproščenostjo ter nas vzpodbuja k novim uspehom. Tako bo tudi letošnji Prvi maj izzvenel kot največji praznik delavskega razreda, kot praznik vsega naprednega človeštva, ki si vse močneje prizadeva, da bi postalo življenje našega delovnega človeka lepše in bogatejše. Pesem dela doni močneje in ubraneje kot kdaj koli tudi v naši premogarski dolini. Naš dom spreminja svoje lice in stari zidovi se začenjajo izgubljati med modernimi zgradbami. Delavec-upravljalec je opravičil zaupanje, da bo najbolje gospodaril z lastnimi sredstvi. Vse to daje današnjemu prazniku še lepše, svatovsko oblačilo. Slavimo praznik dela svojih rok in pogumno gledamo novim nalogam nasproti. Ni časa, da bi popustili z vnemo in se opajali nad doseženimi uspehi. Naša pot je še dolga in dela vedno več, kajti naš cilj je velik in dosegljiv le z napori nas vseh. Pesem dela šaleških premogarjev doni vse močneje med nami in zaupanje v pridne roke delovnih ljudi je trdno zagotovilo, da se pnemo po lestvici življenja vse više in više. Za dobro nas vseh, za blagostanje in mir! Praznujmo letošnji 1. maj z zavestjo, da so za nami veliki napori, velika odrekanja, a tudi precej veličastnih delovnih zmag; praznujmo ga s trdno voljo, da bomo tudi v prihodnje napravili vse za uresničenje boljšega življenja vseh delovnih ljudi. Naj živi 1. maj — mednarodni praznik dela! Naj živi solidarnost naprednih sil sveta v boju za mir in socializem! * * t Rudarjem in vsem delovnim ljudem Velenja J I čestita k Prvemu maju - prazniku dela * 1 DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR RLV Izobraževanje strokovnih kadrov /. Perspektive rudnika in potrebe po rudarskih »trakovnih kadrih; Rudnik lignita Velenje mora z obstoječimi kapacitetami izvoznega jaška v Prelpgah dvigniti svojo proizvodnjo do leta 1963 na 3,000.000 ton letno. Da se zagotove potrebne surovčne za nove potrebe industrije v LRS, pa bo treba do leta 1970 odpreti v Šoštanju nov oibrat s kapaciteto 3,000.000 ton letno. V naslednjih desetih letih naj bi se torej dvignila proizvodnja velenjskega rudnika na 6,000.000 ton letno oziroma na 20.C00 ton na dan. Sedanji kvalifikacijski sestav delavcev jamskega obrata (z ozirom na položene strokovne izpite) je naslednji: visokolkrvalificirani 4,4 % ■kvalificirani 30,0 % priučeni 18,1 % pomožni 47,5 % Slkupaj 100,0 % Dejanske prilike iin obstoječa delovna mesta v jami pa zahtevajo z ozirom na visoko stopnjo mehanizacije in zahtevano visoko produktivnost dela mnogo kvalitetnejši kader. Današnji rudar mo- Teih nični nadzor VKV Stalež 1. 1960 60 65 Iz tabele je razvidno, da potrebuje rudnik do 1. 1970 na novo 309 vi-soko-kvailificiranih, 1.052 kvalificiranih in 1.228 priučenih delavcev ter 120 rudarskih obratnih tehnikov oziroma rudarskih nadzornikov za tehnični nadzor in organizacijo proizvodnje. Pri tem pa niso upoštevane potrebe zaradi fluktuaoi-je in nadomeščanja zaradi upokojitev kar zmaša za rudarstvo ('delovna doba 26.3 'leta) ca. 10% + 4% = 14%. Jasno je torej, da predstavlija zagotovitev in vzgoja potrebnih novih kadrov za rudnik enega izmed najbolj perečih problemov na poti uresničitve penspelktivnih planskih nalog rv bodočnosti. Ker je ta problem v merilu slovenskega rudarstva specifičen za Velenje, smatramo za najbolj sigurno, da bi si potrebne strokovne kadre 0'd priučenega delavca do obratnega tehnika vzgajali sami, tu na rudniku, v neposredni povezavu' z živo operativo. Primernih stroko vojakov za vzgojo iz vrst inženirjev, tehnikov in visokokva-lificiranih delavcev rudnika nam ne bo primanjkovalo, potrebni prosvetni kader pa bomo tudi lahko našli. ra mnogo več vedeti o sodobni mehanizaciji, o prednosti in varnosti, ki jo ta nudi; biti mora tudi boljši organizator dela, kajti vsak zastoj pri tako koncentrirani proizvodnji pomeni mnogo večjo gospodarsko šlkodo, kakor pa je bil to pnime- pri ročnih oziroma manj mehaniziranih metodah dela. Obstoječemu stanju in novim potrebam bi odgovarjal naslednji kvalifikacijski sestav: visikoikvalificirani 10 %, kvalificirani 40%, priučeni 40% iin pomožni 10 %. Dejansko že opravljajo delavci v jami vsa ta dela, čeprav nimajo priznane odgovarjajoče izobrazbe, ker so samo priučeni za opravljanje rudarskih strokovnih del, nimajo pa predpisane splošne izobrazbe in niso delaJi strokovnih izpitov. Ako upoštevamo predvideno povečanje proizvodnje ter predpostavljamo da bo jamski učinek 6 ton/dnino in skupnih izostankov ca. 12 %), nam naslednja tabela prikazuje potrebe po strokovnem kadru v primerjavi s stale-žem jamskega obrata v začetku leta 1960 in s potrebami v 1. 1963 (3,000.000 ton) in 1970 (6,000.000 ton). Delavci Skupaj KV priučeni pomožni 444 268 703 1.480 V okviru rudnika so tudi najbolij zagotovljena potrebna finančna sredstva šolske delavnice in primerna šolska de-lovišča. II. Vzgoja navih sirokavnih kadrov: Nove strokovne kadre bomo vzgajali po dveh poteh, in sicer: 1. Mladinci z zadoščeno šolsko obvezo bodo po 3-'letnem šoJanju v oddelkih za kvalificirane delavce postali kvalificirani delavci. Po pridobitvi zadostnega strokovnega znanja in samostojnosti se bodo lahlko vpisali v večerno šolo za visoko-kvaiificirane delavce ali pa v redno šolo za odrasle za obratne tehnike oziroma rudarske nadzornike. 2. Novinci, stari nad 18 let, se bodo zaposlili po uvodnih tečajih takoj v jami na pomožnih deliih. Vzporedno s priuičevanjem posameznih delovnih operacij oziroma posameznih vrst rudarskega strokovnega dela pod vodstvom inštruktorjev na samih delovOščih bodo lahko obiskovali večerno šolo za kvalificirane delavce, ki bo trajala 18 mesecev. Po 18 mesecih lahko postanejo kvalificirani delavci rudarske stroike. Možnosti nadaljnjega izobraževanja so iste kakor pod 1. točko. Program 3-'letne redne šole in pa analogen program 18-mesečne (3X6 mesecev) večerne šale za kvalificirane delavce bomo izdelali tako, da bo dajal še dve vmesni stopnji strokovnosti priučenega delavca. Vsi proigraimi pa bodo med seboj tako vsklajemi, da bo naslednja stopnja začenjala oziroma poglabljala in razširjala znanje tam, kjer je predhodna končala, da se izognemo nepotrebnemu ponavljanju. Merodajni organi rudnika se jasno zavedajo izredne važnosti problema vzgoje novih stroikovnih kadrov, zate je delavslki svet RLV na svojem V. rednem zasedanju dne 19. juiliija 1960 sprejel sklep, da se ustanovi pri obstoječ1' Industrijski rudarski šoti, katero vzdržuje rudnik že od 1. 1958, še poseben oddelek za izobraževanje obratnih tehnikov rudarske stroke oziroma rudarskih nadzornikov. Jasno je, da prevzame RLV vse dolžnosti in pravice ustanovitelja. III. Potreba po šolskem centru: Predvideni .program strokovnega izobraževanja, Iki ga narekujejo nakazane potrebe za zagotovitev rudniku potrebnih kadrov že presegajo okvir obstoječe industrijske rudarske šole iin je nujno potrebno ustanoviti pri rudniku lignita Velenje šolski center, ki bo sposoben izobraževati potrebne kadre za vise stopnje strdkovnosti od priučenega delavca do obratnega tehnika oziroma rudarskega nadzornika — v smislu resolucije ZIS o izobraževanju strokovnih kadrov. Novi \šolski center vicaj bi imel naenkrat naslednje oddelke: I. Oddelke za kvalificirane delavce — redna 3-letna šola a) ciste rudarske stroke — za kopače; b) električarske stroke v rudarstvu — za obrat, električarje; c) kovinske strdke v rudarstvu — za remontne delavnice, montažo in za obratne ključavničarje. II. Oddelek za obratne tehnike, rudarske nadzornike rudarske stroke — redna šola. III. Oddelki za priučene in kvalificirane delavce — večerna šola za odrasle. IV. Oddelki za visokokvalificiirane delavce — večerna šola za odrasle. Za uspešno delovanje novega šolskega centra pa je inujno potrebno dobiti še več poklicnega učnega kadra kateremu bo poleg ostalega preskrbeti tudi primerna stanovanja, kar pa v okviru rudnika ne predstavlja posebnega problema. Ustanovitev rudarskega šolskega centra pri RLV je dejansko že stvarnost in utrditev istega samo vprašanje časa. ing. Mali L. Potrebno 1963 90 187 748 748 187 1.870 Razlika 1960-63 - 30 — 122 — 304 — 480 + 516 — 390 Potrebno 1970 180 374 1.496 1.496 374 3.740 Razlika 1963-70 — 90 — 187 — 748 — 748 — 187 — 1.870 Razlika 1960-70 — 120 — 309 — 1.052 — 1.228 + 329 — 2.260 Stevilika 6_______RUDAR ___Stran 3 Prvi sadovi naših žuljev V našem mestu je že tradicija, da prebivalci sami pomagajo pri urejevanju in ilepšartju okolice. Letos je bil »zbor ibrigad« ,v nedeljo, 2. aprila v dopoldanskih urah v ljudskem parku. Lepo pomladansko sonce in dozorela zavest je privedla ta dan nad. 3000 hjudi pred paviljon, kjer je bil \p*ipramtjen ■izbran kulturni program. Rudarska godba, ,pevski zbor, recitacije, gesla o naši izgradnji mesta in človeka so bila predpriprava za .prostovoljne akcije naslednjih dni. S-ečavali smo nasmejane obraze, znane s Pake, igrišč, cest in naselijo. To so roke naših rudarjev, žulj a,ve od vrtalnih kladiv v jami, roke naših gospodinj, ki si poleg dela doma odtrgajo nekaj časa tudi za skupne interese novega nccse\ja. Tej osnovi se pridružuje množica ljudi lokalne industrije in trgovin iz Velenja, pr os vete zd-avstva, do upokojencev in privatnikov. Med njimi pa mrgoli šolskih otrok ki so tudi. ietos pripravljeni žrtvovati delo svojih nežnih ročic za skupno dobro vseh nas. Prvi dan dejanskega dela v letošnji sezoni je bil deževen. Vendar ta blagi dež ni mogel omajati volje ljudske množice, ki je s svojo množičnostjo dokazala, da je prapravljma pomagati, do konca urediti ljudski park kot življenjski prostor naših najmlajših. Iznad zelenih livad in lepotičnega grmičevja se dviga hrbet kotalkarske steze ki se izliva v prepletene stezice in otroška igrišča. Pojejo krampi in lopate vse to spremlja ropot samokolnic. Sonce se upira v gole hrbte žive množice ki vrvi in dela po delovišču. Ko utihne glasba, ko si človek otare znoj in oddahne od prijetnega navoja, 6:1,jemo po zvočniku število udeležencev, ki je navadno blizu 400, včasih tudi več. Tako je v prvih 10 delovnih dneh pomagalo 3554 ljudi, kar daje povprečno številko 355 ljudi na dan. To je poroštvo, da v letošnjem letu ne bo u~ejen samo ljud- ski park, ampak bo tekla Paika po novem, urejenem koritu proti Šoštanju v dolžini 1000 m. V enaki dolžini bo tudi urejena nova cesta Velenje—Šoštanj, ki bo potekala vzporedno z regulirano Pako. Te marljive rake bodo pomagale graditi novo šolsko poslopje, za oddih in razvedrilo pa zimski bazen, za kar je kolektiv rudnika iz lastnih, sredstev že zagotovil prva najnujneša denarna sredstva v višini 25 milijonov dinarjev. Ljudje, ki iso opravili samo v l. 1959 za ureditev Velenja nad 88.000 prostovoljnih delovnih ur, ki so s svojim delom spremenili gradbišča v prijetne zelenice, mlahužne poljane v vzoren park, puščobo enoličnosti v moderno naselje Temu se čudijo tudi ljudje, ki so videli že velik del sveta. To je zadosten porok, da bomo tudi letošnji plan prostovoljnega dela izvršili s takšnim uspehom, kot nam je to uspelo v prejšnjih letih. M. M Kotaljkališče že dobiva svojo pravo sliko Našemu pozivu na p«^ Iv* S * I asras-s Dokazi m o ka< zmoremo! mesta Celja ______:___________________________ Hidromehanizacija na površinskih kopih Kuzbasa Vet"ovirie nanose ('di in aluvialne) puhlice, ki v debelini 5 do 25 m prekrivajo osnovne (permo-ikanbonske) produktivne sklade z debelimi slojii ornega premoga, so v prvi Fazi razvoja površinskih kopov odkrivali po tako imenovani natransportni shemi, t. j po od-kqpni metodi, pri kateri so odlagali od-krivlko na boke začetnih urezov. Pozneje so to odkrivko odmetavali, vzporedno z napredovanjem de' z bagri — dragimi. V ta namen so največ uporabljali dragliine tipe ES 4/40 in ES— 1 z vsebino vedra 4 oz. 3,4 m3. Takšna metoda odkrivanja je ekonomična le nekaj čaisa, kajti nakopičeno odikrivko iz bokov površinskega kopa je racionalno premetati največ 2- do 3-krait. V i sikanju cenenega načina odstranitve teh mas se je v njihovih razmerah pokazala kot najuspešnejša hOd-o-mehanizacija v tako imenovani kompleksni izvedbi, pri kaiteri se vsa dela tako dobivanje odkirivke, kakor tudi transport in odlaganje vrši s pomočjo vode. Osnovno delo pni odkrivanju vrši tako imenovani hid^omcmiior, kateremu se dovaja v poviprečku 20—22 m3 vode na minuto pod pritiskom 10 do 25 atmosfer. Vodni curek iz hidromomitorja ruši in razmaka odkrivko (di in aluvialno) puhlico, katera se nato z vodo meša v tako imenovano »tpujipo« in s samotelkom oditeka do moč v im likov posebnih črpalk za tlačenje zemlije. To so črpalke zelo velikih kapacitet (30 in več m3/min). Te tlačijo pulpo po cevovodih premerov 400—500 mm do posebnih hidroodlagališč, kjer se tirdni delci usedajo, očiščena in osvetljena voda pa se koder jo črpalke ponovne tlačijo do vrača do čnpallšča za tlačenje vode, od-hidromcjnftorjev, po vodovodih piremera 500 mim. Hi d "»mehanizacijo so v prvi fazii zelo uspešno uporabili za odstranjevanje velikih mas odkrlvke, nakopičene na bokih površinskih kopov, kamor so jo odložili bagri (dragimi), v zadnjem času pa se vedno močneje uveljavlja za samostojno odstranjevanje odkirivke na površinskih kaplih. Odstotek hldromehanizacije na površinskih (kopih Kuzibasa iizredno hitro narašča. Prva hidronaprava je v Kuz-ba.su začela obratovati 1. 1951, in sice-na Bačaitskem površinskem kopu. Do 1. 1958 so hidromehanizacijo uporabljali le približno po 150 dni na leto, 1. 1958 pa so prvič poizkusili obratovati s hidromehanizacijo tudi v zimskih pogojih in sicer na Bačatskem površinskem kopu ter dosegli pri tem zelo lepn uspehe. Rekordno količino hidravlično dolbljene in premeščene odkri^ke na eno hidro-napravo je dosego! 1. 1959 Kraisnoibrod-ski površinski kop z 1,050 000 m3 dobljene in premeščene odkrlvke v 150 delovnih dneh ali povprečno 7000 m3 na dan. Hidromehanizacija je zelo uspešna cenena in enostavna oblika odkrivanja površinskih ikoipov, njena slaba stran je le to, da jo je mogoče korisitno uporabljati v glavnem le v sitepskih p-ede-lih, kjer ni škcda zerrilijišč, ki jih uničijo obsežna hidroodlaigališča (površina najmanj 1000 m X 500im), ki so po-t-ebna za odlaganje materiala o:z. za čiščenje vode, istočasno pa terja uspešen tehnološki proces poroizne hribine In veliko električne energije. Učimkovitosit hidromehaniizaciije v pogojih »Kuznjeckih površinskih kopov« karakterizirajo tako srednjemesečne storitve zaposlenega delavca, kakor tudi primerjava stroškov pridobivanja in premeščanja 1 m3 odlkrivke pri različnih načinih transporta. Srednjemeseina storitev na odkrivanju na 1 delavca -v Kuzbasu (1959) Hidromehanizacija 3.480 m3/mes Odlaganje na boke površinskega kopa za bagrom (dragline) 1.750 m3/mes Pridobivanje z bagrom in p-evoz z železnico 2.860 m3/mes Stroški za 1 m3 odkrlvke v Kuzbasu (1959) Povšinski kop Dnevna proizvodnja o P & TU C «3 ■—• V n „. C « S-5 JS.n ra -a t-~S ra -a On-—• r. C . ^ i S > w < Jr. Prevoz z železinico rublja rublja rublja rublja KRASiNO-BRODSKI 5050 t 1,84 2,06 8,50 4,80 BACATSKI 48001 2,44 1,98 9,20 6,67 KEDROVSKI 8000 t 1,61 1,90 7,0-9,0 — Tipično shamo hidromchonizacije. no površinskih kopih Z. a y a n c/a; (7) „ Crpo/išče jlo vodo 0 , Drex:r-p0vcr/no crpa/ršde g) = S/apojo/no crpoltsce. r Hidromonifor-(J) j Črpo/isce. Crpo/k za. ~Z£)riljo 0 . Oulpovad (J) . H i c/rv3oc//ogoh'šae. ■i abi: električne energije na I m3 hidro odrivke rr o rrha ir je močno ndvisna od sto: n t zaglinjenosti puhlice. V Kuz-ba~ je zelo velika poraba električne enersr.je tudi spomladi (april) zaradi še vpd ; 'mrznjene zemlje. Srednja poraba a 1 m3 je naslednja: K J'k* površ. kop 5.7.k\Vh'm3 E «v-š kop 6.5—12.0 kWh/m3 Ke ki pov-š. kop 4,5—5,0 kWh/m3 rve'je jalovine in vode v puhpi Krasnelirodski površ. koip 1 : 6do 1 : 7 B površ. kop 1 : 6 Kedrovski površ. kop 1 : 7 Upjrabljeni pritisk vodnih curkov iz hidromonitorja Kras obrodski površ. kop 12—16atm Bačatski povirš. kop 17—20 ahn. Kedrovski površ. kop 13—15 atol. Na osnovi apaizovatnj in študija obstoječih instalacij za hidravlično pridobivanje, transport in odlaganje jalo-vinSkih mas na površinskih kopih Kuz-basa, je bilo mogoče realino presoditi uporabnost hidromehanizacije za naše razmere, o čemer so bila do takrat zaradi grobega 'teoretičnega poznavanja ing. Diacci Lojze v Kuzbasu —► tega načina, mnenja o uporabnosti hidromehanizacije v naših pogojih deljena. Ob primerjavi materiala, lci se hidravlično pridobiva, transportira in odlaga na površinskih kopih Kuzbasa z materialom odkrivke na bodočem površinskem kopu Rl Velenje, ob upoštevanju razpoložljivih prostorov za use- dalme bazene hidroodlagališč, kakor tudi količine odkrivke, ki jo bo potrebno premestiti, ni mogoče računati, da bi bila hidromehanizacija v našem primeru uspešna, čeprav sem prepričan, da ima mnogo prednosti pred ostalimi načini odkrivanja ter da se bodo tudi v Jugoslaviji našla mesta za njeno uspešno llinruralhn Ing. Janežič Dušan: Stroj PK-3 za izdelavo prog V cilju, da ise mehanizira izdelava prog na odkopniih etažah v naši jami, smo z f. 'Rudar sklenili pogodbo za enomesečni preizkusni obrat stroja PK-3. Stroj za izdelavo progtfkornibajln) PK-3 je nilskega izvora in prirejen za delo v rjaivih in črnih premogih. Stroj je montiran na gosenicah talko, da se -laihlko samostojno premika in je zelo okreten. Pired strojem je na močni ročici nameščena rezalna glava (stožec) iz noži. S to rezalno glarvo stroj s premikanjem ročice v navpični oziroma vodoravni smeri izreze profil proge. Odlkopanina se potem s pomočjo verižnega transporta naklada na pomični gumijasti transporter, kateri se pomika s strojem. Gumijasti transporter presipa odfcopaniino na enoverižni transporter, kateri se z napredovanjem stroja podaljšuje. Stroj je dal že takoj v zaičetku dobre rezultate. Po desetih dneh obratovanja na 90. etaži je dnevni napredek kompletno izdelane iproge z loki znašal 12 m v zelo trdem in 16—17 m v mdikem lignitu. Obložitev stroja je bila 14 do 16 ljudi dnevno. italko da je napredefk na dnino 0,85—1.1 m oziroma 7,7—lOtan/lctnitoa. Pri rtem so 'Upoštevane vse izvršene dnine na: izkopu podgrajevanja, transportu in dosltavi materiala. Pri delu stroja v naših razmerah je 'opaziti, ida je Mi močno obremenjen in celo preohremenjien. Zaito je pri 'rezanju v bolj 'trdem sloju pogonski elektromotor rezalne glave večkrat zaradi preobremeni trve izklapljal in se močno segreval. Stroj je zaradi svoje nizke 'teže <10 ton) izpostavljen tudi močnim tresljajem, tako da je vprašanje, kakišna bo zavij en jiska doba stroja. Že v teku te kratke preizkusne dobe nam je istroj PK-3 dal 'dragocene izkušnje v podgrajevanju strojno izdelanih prog in ureditvi kaniti-nuirnega odvoza odkopanine od tovrstnih strojevu Mnenja srno, da stroj PK-3 funkcionalno Odgovarja za delo v naših razmerah, misliti pa bo .potrebno na .težji in močnejši tovrstni stroj. Prebivalce Velenja vabimo na slavnostno akademijo v počastitev 1. rraja — delavskega praznika, v soboto, 29. 4. ob 20. uri v kulturnem domu Program izvaja DPD Svoboda in rudarska godba ljivo sliko o takratnem življenju fevdalne gospode. Bolj razgledan človek bo v sta/vbi odkril komponente goibske arhitekture, stara kovana vrata ročne izdelave ,in še marsikaj. Postavljeni smo pred odgovorno in težko nalogo, kako združiti oboje — staro arhitelkituiro in muzejske zbirke. Vidim ipa, da bodo muzejska dela napredovala, ker nas RLV podpira finančno .in moralno. Težije -bo z nekaterimi posamezniki, ki nimajo nobene odgovornosti iin čuta za naša prizadevanja. Ne 'Upoštevajo narejenih poti; izlasti v nedeljah in praznikih uničujejo zelenice in -nasade ali pa puščajo otroke brez nadzorstva. Skakalnica je samo za zimske igre, ne pa zato, da nekateri mladine; na spodnjem prostoru skakalnice ob praznikih igrajo nogomet. Grad že služi svojemu namenu in je prijetna izletna točka, od koder je lep razgled na Novo Velenje in Šaleško dolino. Tudi 'tujci ga radi obiščejo. Pričakujemo, da bomo drugo leto (1062) ob rudarskem prazniku odprli vsaj nekaj muzejskih prostorov in takrat bo muzej iše večja zgodovinska in kulturna zanimivost. Kdaj bosta stari grad in okolica gradu služila svojemu namenu Muzejski odbor in uprava Rudnika sta zavzela stališče, da naj pri ureditvi muzeja delamo premišljeno in pri razstavnih prostorih 'koristimo muzejske izkušnje pri nas in v inozemstvu. Še vedno je odprto vprašanja, kako razporediti muzejske predmete, ker grad ni bil postavljen za muzejske potrebe. Z druge 'Strani pa smo lahko zadovoljni, da imamo moraumentalno srednjeveško stavbo na tako lepem in prikupnem hribčku. Grad je živa zgodovina, ki vsakemu Obiskovalcu nudi dovolj razum- Velenjski grad je privlačna izletna točka Ing. Zagoričnik Štefan: Če si zdrav koristiš predvsem sebi in delovnemu kolektivu ter skupnosti Mnogo smo že govorii o nezgod--nikih in bolnih ter zaradi tega o izgubljenih dninah, kar ima za posledico -znižanje proizvodnje premega od predvidene. Obratne in izvenob-ratne nezgode, to je A in B nezgode, papoilnama ne moremo odpraviti; vendar pa z .ustreznimi ukrepi moremo iste znižati na znosen procenlt. To nalogo izvršujemo z iraznimi var-nosunio-^zaGČitnimi ukrepi in varnostno vzgojo zaposlenih. Na žalost pa kažejo razne tozadevne analize, da dobronamerni in nujni ukrepi higiensko tehnične zaščite dela, ki so edinole v korist zdravja zaposlenih, niso dovdlj učinkovite, da bi se 'število nezgod izmanijišailo. Zaradi tega se je v drugi polovici leta 1980 pristopilo k uvedbi poizkusnega nezgodnega faktorja«, ki ima namen vzpodbudno vplivati na večjo pozornost zaposlenih, da se preprečijo nezgode te ali one oblike. V nadaljnjem izvajanju bomo tabelarično s številkami pilkaeali tozadevne podatke »poizkusne dobe pravilnika o nezgodnem faktorju« za čas od 1. julija do 31 decembra preteklega leta. Tab. 1 — Pregled nezgod in bolnih za prvo in drugo polletje 1960. Nezgode Polletje - Bolnih Skupaj ■A B A+B r Dnin prvo 321 drugo 485 325 283 646 768 1730 2056 2376 2824 A B A+B Bolniških 8032 5052 13084 18201 10791 5188 15979 21112 Skupno 31285 37091 Povprečno je bilo zaposlenih na rudniku v prvem polletju 2500, a v drugem polletju 2650; torej se je sta-lež zaposlenih povečal za ca. 6 %. Z oziram na stalež zaposlenih v prvem polletju 1960 so znašale A + B nezgode ca. 25,8 %, v drugem polletju je dosegel procent A in B nezgod od vseh zaposlenih vrednost 29 %; torej znaša povečanje A in B nezgod za ca. 3,2 %. V naslednji tabeli 2 pa je prikazan skupni obračun »varnostnega faktorja« po obratih za poizkusno dobo od 1. julija do konca decembra Jeta 1960. Jasno je razvidno, koliko so posamezne skupine prejele (+) odnosno plačale (—). Tab. 2 — Polletni obračun »varnostnega faktorja« Obrat Skupno din + 1,186.2169 Jama — vzhod — 2,703.218 — 1,516.949 + 134.365 Jama — zaipad — 594.993 — 460.628 + 767.915 Jam. mehanizacija — 329.401 Vzhod + 438.514 + 9.400 Klasimica — 106.324 — 96.924 + 46.572 Izvoz — 25.267 + 21.305 Elektrostrojni + 141.010 Obrat — 111.847 + 29.163 Gradbena — lastna + 556.723 režija — 374.500 + 182.228 + 34.671 Autopark — 8.392 + 26.279 + 215.459 Zunanji obrat — 442.(637 — 227.178 + 3,092.384 Skupmo — 4,692.579 — 1,600.195 Skupno so torej zaposleni prejeli zaradi znižanja nezgodnega normativa 3,092.384 din, a sa zaradi povišanja istega plačali 4,692,579 din. Iz tabele je razvidno, da je 5 Obratov pozitivnih, a 5 negaltivnih v smMu prejemanja odnosno plačevanja »ne-zgodnenega faktorja«. Iz nakazanih podatkov lahko sklepamo, da so obstoječi normaitivi nezgod dokaj pravilni. Naloga celotnega delovnega kolektiva pa je, da z povečano budnostjo in inadaljno sistematično borbo proti nezgodam pripomore k znatnemu znižanju obratnih nezgod in tako doprinese k dvigu proizvodnje, zdravje in daljši delovni sposobnosti. Posvečajmo potrebno skrb izgledu našega mesta Tako kot vsako leto je tudi iletois odvisno predvsem od prebivalcev Velenja, kako bo naš kraj izgledal preko vsega leta. S prvimi aprilskimi dnevi prihaja čas, ko je treba urediti okolico stanovanjskih in drugih hiš. urediti vse zelene površine in cvetlične nasade, parke itd. S tem delom je treba pričeti pravočasno', ker se sicer utegne zgoditi, da nas bo čas prehitel. Prejšnja leta so se ta nujna spomladanska dela opravila s prostovoljnim delom. Tudi letos naj bi prebivalci Velenja nadaljevali s to dobro navado in si pravi čas začeli urejati okolje, v katerem živijo. Sadove svojega dala bodo nedvomno poželi sami, saj je bivanje v urejenem okolju vedro in prijetno. Poleg tega pa bo tako 'tudi v bodoče izgled Velenja še bolj kot dosedaj v ponos vsem, ki tu delajo in živiijo. Delo pri urejevanju zelenih površin, parkov, igrišč, poti itd. je zelo obsežno iin je izvajanje del zaradi tega treba smotrno organizirati. Pobudi Socialistične zveze za organiziranje prostovoljnega dela naj sledijo tudi druge organizacije kot na primer Stanovanjska skupnost, Telesno vzgojno društvo Partiizan-Rudar, Svoboda;. Mladinska 'Organizacija itd. Vsaka organizacija naj poskrbi za ureditev 'Objektov, ki so ji zaupani in dani v uporabo, aili pa je še po svojem značaju dolžna skrbeti za red. čistočo in razvijanje stanovanjske kulture, kot so to: hišni sveti iin stanovanjska skupnost. Nadalje je sedaj čas, da se v okviru teh ureditev prične z gradnjo manjkajočih otroških igrišč, zlasti tistih, s katerih gradnjo se je že lansko leto pričelo, pa je delo žal obtičalo ina pol poti in igrišča niso 'dokončana. V kolikor se to ne bo napravilo v sedanjem pomladanskem času, 'bo ta problem ostal odprt skozi vse leto. Podrobno navajanje vseh del. ki jih je 'treba opraviti, bi bilo -odveč, ker to spada že bolj ik izvajanju del samih in ker so vsem ta dela v glavnem že znana. Namen tega sestavka je te 'opozoriti na to, da je z ureditvami treba pričeti čimpreje in da se pri tem delu morajo angažirati vsi prebivalci Velenja od mladine do upokojencev in pa vse politične in družbene organizacije. Š. R. KAJ DELA rudniška mladina Kdor je bil na letni konferenci Rudniškega komiteja, je lahko opazil iz poročil in diskusije izredno grajanje starega komiteja. Pot, katero je vodil tedanji komite, ni bila sploh v skladu s sltaitutom LMS, marveč so nekateri voditelji ta položaj izkoriščali v svoje lastne 'koristi. Z velikim trudom so nekalteri mladinci postavili mladino ponovno na noge. Vse skupaj j e začelo lasti jn še leze, aM danes že mnogo hitreje kot tafcrait. V izvrševanju je osnovna naloga, katero si je zadal novi RK — to je organizacijska ureditev. V primerjavo si poglejmo stanje pred delom RK in sedaj. Po ispistau v kadrovskem oddelku je bilo zaposlenih preko 600 mladih rudarjev, od tega jih je .bilo vključenih 120. Sedaj se je povzpelo že na 300 vključenih v LMS. Nadalje je RK ustanovil mladinsko četo, ki dosega zello dobre uspehe. Tu je sicer vključenih le nekaj čez 40 mladincev. V kolikor pa se bodo uspehi še vnaprej izboljševali, bomo ob sodelovanju uprave RLV skušali ustanoviti še več takih čet in vključiti vse tiste mladince, ki sedaj niso bili i iz objektivnih razllogov upoštevani. Po vselh možnostih bomo skušali najprej ustanoviti tako čeilo še na zahodnem polju iin rtako omogočili tekmavainlje teh ekip. Nadalje je RK organiziral mladinske plese in plesne vaje. Delavska univerza je organizirala šolo iza življenje, Mladinci pa so sodelovali pri sestavi programa. Na pobudo RK je bil ustanovljen v Velenju krajevni komite. Osnovne naloge tega KK nag bi bila, koordinacija mladinskih aktivov v velikih akcijah, ki se postavljajo pred nas in organiziranje raznih oblik kulturne dejavnosti, ki so pomembne za vso mladino na področju mesta. Prav tako si je RK zadal nalogo', omaisiviti športno dejavnost med mladino, kar je sedaj tudi osnovna nailoga društva Panti-zana-Rudarja. Vse ostale naloge, katere si je zadal RK, bodo začeli izvajati takrat, ko se bodo utrdile trenutno tekoče naloge. -jB- Predstavniki ruskega sindikata v Velenju 5. aprila se je na poiti po Jugoslaviji ustavila tudi v Velenju skupina visolklh gostov iz Sovjetske zveze. V dvo-an' delavskega sveta je sekretarja centralnega sveta zveze sindikatov ŠSSR Pro-horova, sekretarja republiškega siveta sindikatov Ukrajine Komarova, predsednika republiškega odbora sindikata metalcev Belorusije Ivanova, predsednico fabriškega odbora sindikata velike Ivanovske manuFakture Seifonovo in člana mednarodnega oddelka centralnega sveta sindikata SSSR Košeljeva v imenu ivseh pozdravil p-edsednik našega sindikata tov. Alojz Holešek in jim zaželel, da bi se v našem lepem mestu kar najlepša počutili. Sekretar centralnega sveta sindikatov SSSR Prohorov ;e v uvodnih besedah pozdravil vse navzoče in poda! daljše poročilo o vlogi, delu in nalogah sindikatov v Sovjetski zvezi. Navedel je razvoj in is tem v zvezi t.ud: uspehe dela njihovih sindikatov. Poudaril je, da je večina podjetij, obratov in ustanov v rokah sindikata, ker je Ce ta.ko zagotovljen visok gospodarski "a.z-voj. V Rusiji se je v zadnjih letih proizvodnja povečala skoraj za 50%, ponekod še celo več. Sindikat si prizade- va, da pridobi v svoje upravljanje tud: ostale trgovine in podjetja. Nadalje je tov. Prohorov govoril o šolstvu in šolanju. Tudi tu gre razvoj z leta v leto navagor. Edino poljedelstvo je še precej zaostalo, to pa imajo namen dvigniti in iziboljšati v 7-letnem plaruu. Zanimiva so tudi tekmovanja, ki jih imajo delavci skoraj v vseh podjetjih. Ta sc odraz vloge njihovega sindikata v borbi za dosego in preseganje plana v organiziranju delavcev in upravljanju raznih podjetij in udejstovainju pri iz boljšanju metode dela. Tekmujejo v obliki brigad in s tem doprinašajo svoj delež k visoki proizvodni. Ce se kdo od b-igadirjev posebno odlikuje, dolbi naziv »heroja socialističnega dela«. Tudi v političnem življenju ima sindikat veliko vlogo, tako dama kot tudi v svetu Poteguje se za osvoboditev kolonialnih narodov in se bori za mir med narodi ter popolno razorožitev. Ob slovesu so visoki gostje izrazili svoje začudenje nad mladim mestom ki je bilo zgrajeno iz lastnih naporov izrekli pohvalo vsem delovnim ljudem Velenja in zaželeli še mnogo uspehov v bodočnosti. Bogata izbira na knjižnem trgu Knjigarna in papirnica »MLADINSKA KNJIGA« Velenje nudi svojem bralcem naslednje novejše literarne ustvaritve: 1. Vsekakor je ena najlepših in najboljših knjig v zadnjem času na knjižnem trgu Van Loon-ova knjiga »REM-BRANDT«. Bralci bodo v Rembrandtu našili za marsikoga pest-o podobo sedemnajstega stoletja na tistem koncu zahodnega sveta, kjer je bilo vozlišče gospodarskih in političnih spopadov — čas, v katerem se je Rernb-andt, nedosel.jivi mojster svetlobe in sence, za goli obstoj boril z nepojmljivo ozkostjo, pohlepnostjo ia verskim fanatizmom. Prevod te vsebinsko bogate knjige je opremljen z opombami in uvodno besedo o Ramibraindtu. Bogatijo pa ga izbrane slikovne priloge, 5 barvnih in 32 č-nobelih reprodukcij. Delo ni zgolj življenjepis, to je roman o zlati dobi holandskega slikarstva. 2. Druga knjiga, ki jo toplo priporoča Mladinska knjiga je iz zbirke »Školjka« in nosi naslov: Djordje Radenko-vič »Nemčija, neonacizem in Hitlerjev politični testament«. Protižidovski izgredi v Nemčiji in po svetu ob koncu lanskega leta so znova povedali človeštvu, da v Adenauer,jev; Nemčiji ni vse tako kaker bi mo-alo biti. Sveži kljukasti križi na kolnski sinagogi so bili znalki oživlja j očega nemškega fašizma. Obenem pa so tudi zelc resno opozorilo miroljubnemu svetu in človeštvu, ;ki bi naj zasledovalo vse kar se v Nemčiji dogaja in pripravlja Prav knjiga NEMČIJA, NEONACIZEM IN HITLERJEV »POLITIČNI TESTAMENT«, toi jo je za žepno knjigo Školjko napisal Djordje Radenkovič, bo spregovorila o sodobni Nemčiji, predvsem pa o nacističnih elementih, ki so se pc zlomu hiltlerjevske Nemčija pritajili in ki še vedno mislijo na maščevanje. 3. Romani in zgodibe Jacka Londona enega izmed najbolj priljubljenih in Ob prazniku dela čestitamo vsem prebivalcem šaleške doline, kolektivom in ustanovam ter jim želimo še mnogo delovnih zmag. Uredništvo RUDARJA najibolj znanih ameriških pisateljev, izhajajo po vsem svetu. Jaclk London se je prebijal sikozi vse mogoče poklice, od pristaniškega težaka do novinarja in je tudi veliko potoval. Mnogo lastnih doživetij je prelil v knjige, ki jih odlikuje izdelan, tehten slog in prepletanje šegavosti s pretresljivo človeško tragiko in veličino. Leta 1916 je umrl V štiridesetih letih svojega življenja je napisal štirideset del. Krištof Dimač je napeta zgodlba iz časa, ko so možje v trumah odhaja'Ii na Aljasko v vročični tekmi za zilatoim Opisuje nečloveško trpljenje v kruti borbi z mrazom in s snegom, neomajno tovarištvo robatih, a neustrašenih mož na ledenem severu, in vročo, mučeni-ško ljubezen nežne indijanske deklice Labiskvvee, ki se je z življenjem ljubega rešila strašne smrti v snegu. Nadalje priporoča Mladinska knjiga Velenje še naslednja novejša dela: R. Brooks: B.lišč in beda Hollyvooda; Al Cronin: Španski vrtnar; B. Čopič: Ne joči bronasti stražar; F. Bevk: Mladost med go-arni; T. Wilder: Marčeve Ide; M. Matoševič: Po sledi ladijskega dnevnika; knjigo »Upor«; J. Jurčič: Klošlterslki Zolrrir; E. Peisson: Edgar-jevo potovanje in še mnogo drugih. Odslej bo Mladinska knjiga v vsaki šteivilki objavljala imena novejših knjig na našem knjižnem trgu. Obiščite nas čimiprej — knjige Vas čakajo. R Oglejte si. . . 5. maja ob 20. uri bodo v kulturnem domu gostovali člani celjskega gledališča s tragedijo »Rihard II«. Vabljeni! Vstopnice dobite v vratarski loži v kulturnem domu 4. in 5. maja od 14 do 15. ure in uro pred pričetkom predstave pri blagajni. KINO Od 26. do 27. aprila: »PODANIK«, nemški film Od 28. do 30. aprila: »KAPETAN LES«, jugosl. film Od 1. do 2. maja: »PREDMET 306«, sovjetski film Od 3. do 4. maja: »AIDA«, italijanski film Od 5. do 7. maja: »TA NJEN NASMEH«, amer. film Od 8. do 9. maja: »UPOR OBESENCEV«, mehiški film Od 10. do U. maja »SMESEN OBRAZ«, ameriški film Od 12. do 14. maja: »BENNI GUDMANiN«,.amer. film Tekavec Jože Sk OZl v i h ar I. Bit! je lep sončen julijski dan 1941 Popoldne je Peipe v hlevu krmil živino K njemu je pristopil visok in močan 22-letni sosedov sin Jože in ga lepo nagovoril: »Dober dan, Pape, Ali krmiš?« »Da, pokladam,« je odgovori! Pqpe Hitro je stresel seno v jasli in rekel: »Danes mi krava noče in noče jesti, ne vem, ali je kaj bolna, ali kaj ji je.« Jožetu ni bilo do tega, da bi se pogovarjal o kravi, zato je naredil neka; korakov po hlevu, nato se obrnil proti Peipetiu in rekel: »P*ape, prišel sem, da bi se s teboj nekaj zaupnega pogovoril.« iPepe ga je začudeno pogledal in nagajivo vprašal: »Kaj neki imaš na srcu ali si se zaljubil in ti je obrnila hrbet.« Komaj je čakal odgovora. Jože je hodil po hlevu vzravnano nekajkrat pogledal Pepeta s svojimi živimi očmi, stopil k vratom ter pogledal ven, če morda kdo ne prisluškuje Ko se je prepričal, da ni nikogar, je stopil sredi hleiva pred Peipeta. Pepe se je zazr! v njegove modre oči in nestrpno čakal ter razmišljal, kaj mu bo zaupnega povedal. »Veš Pepe,« je spregovoril Jože, »to o čemer bi se rad s teboj pogovoril nima nobene zveze z ljubeznijo. To je stvar, o kateri bomo morali vsi' .resno razmišljati.« Stopil je k vratom in pogleda!, če ni morda kdo pred hlevom. Prepričam, da ju nihče ne sliši, je nadaljeval: »Danes je Tajnikov Tone iz Nove vasi naročil Miščovemu Lojzetu naj pride jutri zvečer na sestanek iz Ravnika na Hudi vrh nekaj korajžnih in zanesljivih fantov.« »Ali tudi mene smatraš zakorajžnega in zanesljivega?« je vprašal Pepe. »Seveda,« mu je odgovoril Jože. »Z Lojizetom siva se dogovorila, da bi se tega sestanka udeležili: Lojze, Andrej-čev Lojize, ti in jaz.« »O čem bomo govorili na tem sestanku? Zakaj mora biti tako skrivnosten?« je vprašal Pepe. Jože je zadržal korak in rekel: »Že večkrat sva govorila o partizanih, kot jih sedaj imenujejo. Nisva si še prišla na jasno, zakaj se pravzaprav ti ljudje borijo. Eni trdijo, da se borijo zato, da pride nazaj Jugoslavija, drugi spat trdijo, da se borijo proti okupatorju, da bi ga izgnali iz naše zemlje, tretji trdijo, da so se zbrali v goizdu sami delomrzneži. Vrag vedi, kje je vendar resnica! No vidiš! O tem bomo govorili.« »Jože, kdo pa nam bo te stvari ob-jasnil,« je vprašal Pape. Jože je odgovoril: »Prišel bo nek partizan, ki nam bo vse te stvari povedal da bomo enkrat na čistem, da ne boimo vedno v dvomih, kdo so pravzaprav ti ljudje. Ko si bomo na jasnem, bomo lahko v raznih pogovorih ljudem povedali, kakšne cilje imajo partizani. Sedaj pa niiti ne veš, kaj bi ljudem odgovoril. O četnikih, oziroma partizanih pa ljudje zelo veliko govore in imajo o njih razne predstave.« Jože je stopil k vratom in pogledal, če sta še vedno sama. Bal se je, da ju ne bi kdo slišal. Ko se je spet prepričal, da ni nikogar, je nadaljeval: »Kaj praviš Pepe, če Italijani ostanejo tu? Miisllš, da nam bo slabše, kot nam je bilo v Jugoslaviji?« »Hudič naj vzame Italijane,« je odgovoril Pepe. »Jaz ne mislim, da b' lahko pod Italijani živeli. Sicer nisem prav nič navdušen tudi iza takšno Jugoslavijo, kakršna je bila. Kar spomni se Jože, kako sva hodila prosit dela v Velike Bloke, ko so delali kasarne. Direktor Zlodre je iz nas norce bril, ker se nas je vsak dan tolika armada vračala domov, ker nismo dobili zaposlitve. Ko pa sva po dolgem času dobila delo, si moral krampati tako, da so ti šle pene iz ust za uboga 2 dinarja na uro. Za hrbtom ti je vedno sta! delovodja in te priganjal. Ce si se samo toliko ustavil, da se ti je zravnal hrbet in da s; lahko pljunil v roke, je že zavpil: »Ajde, ajde, koji nače da radi, neka ide kuči!« »Pod takimi pogoji ismo morali delati. Za na.s je bila še sreča, da smo se hranili doma, če ne bi ves zaslužek komaj zadostoval za hrano. Spomni se. kako so nas nekatere mučili z vojnimi vežibami. Nekaj nais je bilo takih, da smo morali vsako leto na orožne vaje ali pa so nas klicali celo dvakrat v letu. Veš Jože, meni ni prav nič žal za tako Jugoslavijo, oziroma za takim redom kot smo ga imeli.« Jože je kimal z glavo. Na obrazu se mu je videlo, da se je globoko zamislil. Prestopil se je in rekel: »iPirav imaš Pepe, hudičevo življenje smo imeli.« Pogledal je skozi vrata, se obrnil in dejal: »Tudi pod Italijani se nam ne obeta nič dobrega. Človek večkrat premišlja o bodočnosti, pa si ne more ustvariti ene slike, da bi videl po kakšnih v.ijugah bomo priromali v stara leta. Sicer pa pustiva to, ne obujajva si preteklosti, raje se pogovoriva o jutrišnjem večeru.« »Imaš prav,« mu je odvrnil Pepe. Jože je vprašal: »Po kateri poti pa misliš, da bi šli? Priti moramo neopa-ženo na Hudi vrh, kaj če nas bo kdo opazil, bomo imeli neprilike. V policijski uri ne sme biti nihče zunaj.« »Meni se zdi,« je dejal Pape, »da bi bilo najbolje, če bi šli skoizi gozd Host-nik mimo Volčjega in čaz dolino med Novo vasjo in Studencem na Hudi vrh.« »Dobro je, jutri večer ko se stemni, krenemo. Nasvidenje!« »Nasvidenje!« mu je odzdravil Pepe Ko je Jože odšel, je Pape vtzel koš. šel v skedenj in ponovno prinesel seno za živino. Med potjo je premišljeval, o čem neki bo govoril partizan. Želel je da bi ga čimprej videl. Eina misel mu je rojila po glavi, katere se ni in mogel znebiti. Visela je na njem kot mora in ga mučila. Razmišljal je, če so res partizani delomrzneži in barabe, kajti to se je po Bloški planoti veliko govorilo. Z delomrzneži in barabami pa se ne b: rad družil. Ta misel mu tudi ponoči ni dala miru. Obračal se je v postelji in komaj čakal prihodnjega večera, ko bo prvič v svojem življenju videl partizana. Nadaljevanje prihodnjič Delovnim ljudem Velenja in okolice čestitajo k delavskemu prazniku STVD Partizan-Rudar Velenje DPD Svoboda Velenje Turistično društvo Velenje Počitniška zveza Velenje Avto-moto društvo Velenje Planinsko društvo Velenje V Šport — NOGOMET 9. aprila se je pričel spomladanski del prvenstva CNP, v kateri sodeluje tud: Velenje. V pnvetn kolu so bili -dosežen: naslednji rezu'tati: Šmartno o,b Paki : ZNK Celje 2:7, Šoštanj : Velenje 0:2 (0:0); Steklar : Kovinar B 4:1; Kovinar : Olimp B 5:2. Z zmago nad Šoštanjem se je Velenje uvrstilo na drugo mesto za Celjem. V drugem kolu dne 16. aprila 1961 je velenjski »Partizan-Rudar« igra! v Celju tekmo z A moštvom Kladivarja in izgubil z rezultatom 3:0 (3:0). Ostali rezultati so bili: ZNK Celje : Kovinar Store 8:0; Šoštanj : Šmartno ob Paki 6:2. Po drugem kolu je vrstni red brez upoštevanja moštev Olimp B in Kladiva- B naslednji: ZNK Celje 13 točk; 2. Part.-Rudar Velenje 9 toSk (eno tek- mo manj); 3. Kovinar Store 8 točk; 4 Šoštanj 4 točke, 5. Rog. Slatina, 6 Šmartno ob Paki oba po dve točki. Dne 1. maja 1961 bo Velenjski Rudar odigral prijateljsko tekmo s predstavnikom MNP, ptujsko Dravo. ROKOMET Tudi Celjska rokometna podzveza je že pričela s prvenstvenim tekmovanjem Rezultati prvih dveh tekem pričajo, da si velenjski rokometaši prizadevajo nadomestiti to, kar so zapravili v jesenskem delu tekmovanja. Rezultati: 11. 4 Griže : Rudar 12:18; 14. 4. Rudar : Po-lule 34:16. Po drugem kolu je Velenje na četrtem mestu. Pri rokometni sekciji je na novo ustanovljena tudi ženska ekipa, ki redno in marljivo trenira. ATLETIKA Tudi atletska sekcija je letos pričela z resnim in sistematičnim treningom Sekcijo sestavljajo predvsem gojenci Industrijsko rudarske šole, med katerimi je. po izjavi atletskega trenerja tov. Va.lferja Stajnerja, ki pri nas dvakrat tedensko vodi treninge, nekaj zelo nadarjenih atletov. Dne 9. aprila je d-uštvo organiziralo množični spomladanski cross. Na stadionu se je zbralo okrog 150 mladih športnikov. Na crossu so bile zastopane vse množične organizacije, družbene ustanove in podjetja Zmagovalne ekipe so prejele prehodne pokale. Rezultati: pionirke — 1. II. osn šola; mlajše mladinke — 1. II. osn šola, starejše mladinke — 1.—2. Gorenje in IRS Velenje; pionirji — 1. I. osn. šola, mlajši mladinci — 1. I. osn. šola. starejši mladinci — IRS Velenje, člani — 1. IRS Velenje. Tudi vse ostale sekcije uspešno delujejo, o njihovem delu pa vas bomo podrobneje seznanili v prihodnji številki. K 1. maju - prazniku dela V" čestitajo delovnim ljudem