SubMrtptlon $0.uj Chkago, HI., torek, 11. avguata (Aufust 11), 1931 hfcjt mk tel ruet eešelj Is Br*aaikaV. JCT0-YEAR XXIV On« liaU .00 GLASILO SLOVENSKE NAJtODNg PODPORNE JEDNOTS UradalAkl te asravaUki MIT S. U w od.l. Am Offto* tf Publkatlon. MT South Uwnša)e tn T«l»phun«, RocJnr^J 4N4 UBANSKA VLA-A RAZGLASILA iseimstahje evolucionanDO gibanje ee iirL Tri oseba ubite v Izgredih.v l.uNanu; voditelji arotiranl Havana, Kuba, 10. a tadova vlada je la obsedno stanje v »vana in Pinar del Hip, da iči odprte revolucionarne aK-vnosti. Obsedno stanje se bo orda raztegnilo tudi na druge ovince. V Luyanu so bile v spopadu s ilicijo tri osebe ubite in štiri-njst ranjenih. Bitka je trajiala re uri. V Pinar del Rio-u je po-fija aretirala 17 prominentnih iebnosti'in voditeljev revolucio-trnega gibanja. Med temi so »usto in Gautimon Menocal, ■ata bivšega kubanskega pred-idnika Mark) G. Menocala; eyito Menocal, sin predsedni-i; dr. RicardoDolz, dekan prav-»ga oddelka na državni univer-in Šantiago Verosesja, bivši •edsednik državne zbornice. Ti so bili aretirani, ko so stoli z jahte ''ConOf ki je po iz-vah vladnih uradnikov vozila ožje in m uničijo rebelom. Bitka v Luyanu je nastala, ko i policaji in vojaštvo vdrli v •ko tovarno, kjer so imeli rebe-skrito veliko zalogo municije orožja. Učitelji »tajajo »ojso mmimmmmm f največja človsika etupidnoet; mir bo prišel s izobrazbo Denver, Coio. — (FP) — Mi-u r i i* t i o n i bog***nlsrll se ni netil preveč dobro na konvenciji retovne vzgojevalne ksociacl-, ki se je vršila v tem mestu proglasila vojno za zmoto eh zmot, ta največjo človeško, upidnost. Grof Hirotaro, predaednik Jamske imperijske vzgojevalne ociacije, je naglašal, da ee mo-vojno preprečiti za vzako ce-», tudi če se je potreba poslu-ti "mednarodnih vmešavanj", r. VVilliam A. Sutton, predsed-k asociacije, je rekel, kadar > svet pričel misliti o človeških •ednotah, bo tudi konec vojiie. bsojal je tudi brezbrižnost ►lasti do brezposelnih. Angus Robert, predsednik u-teljske unije v Angliji, je re-il, da je svetovni mir končno >ra&anje vzgoje. Govorili so I razni predstavniki učiteljev iznih držav in bili enotni V obdan ju vonj« kot sredstvo za pravice in "narodne ča- i". bvodenj razdejala mehiško vaa Tuncon, Ariz.,10. avg. — Re-* Santa Cruz je radi silnih dednih nalivov prestopila brego-i in razdejala neko mehiško i" v bližini mesta Nogales. Pre-valci so se še pravočasno re-li na bližnje hribe, toda njiho-> premoženje je bilo uničeno. <>da j« razdejala tudi več milj >Iko progo Southern Pacific šapice in pretrgala železniško rezo. /amorakega prebiral* v a VVanhington. — Ravnokar Is-ln° Izročilo cenzuanaga biroji« pokazuje velik poraet saškega prebivalstva v Zdru-državah v zadnjem deaet-V odstotkih je naraat »rcev od prejšnjega ljudake-*t*tja za 18.6% višji, med-k'>«e je njihovo število po-[*>*»)« od I. 1910 do 1980 le sa I U 1980 so šteli 11301* M. """'o ljudi utonila na KKaJ- Harikoar, Kitajska. — Radi ve-deževnik nalivov, ki divjajo Princi Hankotr. ao reke prs-»voje bregove ln voč kot *m«t„ ljudi js utonilo. Skoda ■ ""dejanih poalopjlh ln polju ► orromaa. Vladna gradbena dela ustavljena Krog 1,400 delavcev, ki grade Hooverjev jez, zaatavkalo. Delavci zahtevajo višje mezde Laa Vegaa, Nev„ 10. avg. — Vaa gradbena dela pri Hoover-jevem jezu so bila ustavljena radi spora med delavci in delodajalci. Frank Crowe, superinten-dent Six Companies, Inc., inženirske firme, je odbil zahteve delavcev glede minimalne mezde |6 na dan in |6 za tesarje in tunel-ake delavce. Crowe je dejal komiteju stavkarjev, naj poberejo svoje stvari in se izgube, ako niso zadovoljni z delovnimi razmerami. Posredovalnice za delo v Las Vegasu so mu obljubile veliko število drugih delavcev, ki čakajo prilike, da dobe delo pri jezu. Do sedaj ni bilo še nikakih izgredov, toda o situaciji je bilo obveščeno povelj ništvo federalnega vojaštva v Fort Douglasu, Utah. Naročeno mu je bilo, naj bo pripravljeno v slučaju neredov ln nemirov. Stavka je pričela prošli petok', ko je 125 delavcev odložilo o-_ Oblasti m bodo doporti-rolo Rusov Ameriška vlada še nI priznala Sovjetske unije, zato tudi ne more deportirati njenih državlja- no/ _~ Waahlngton, D. C., 10. avg. — Pomožni tajnik zveznega delavskega departmenta W. W. Hus-band je včeraj izjavil, da je bilo zadnjem Času aretiranih več kot 600 Rusov, ki so prispeli ne-v deželo, ali pa radi dru-zločinov, toda ji je znano, kom! ver WaahU|gton, a C, 10. svg— Organiziranje pomožnih akcij v krajih, kjer Je brespoaelnoet najbolj občujina, rku 240. V nekaterih krajih Imajo mlskarne v najemu, večinoma Jih pa lastujejo. Oeem sadrug s 110,187 člani, ki sala-gajo z mlekom Boston, Hartford, Baltlmors, nttsburgh, Washington, Phlladelphljo in New YorJk je I. 1020 Imelo pro-mete m $107,005,222. Federacija urgira modifikacijo Atlantic Clty, N. J., 10. avg — Na konferenci ekaekutivnega odbora Ameriške detavake federacije, Je bilo predloženo poročilo, ki urgira kongrea, naj na prihodnjem zasedanju modificira Volstoedov zakon. Poročilo naglaša, da Je modifikacija potrebna za poli vet je industrijskih sktlvnostt ter dokazuje, de bi na stotleoče br*z-poarlnlh dobilo delo. Pomagano bi bilo todi farmarjem, ki sd prsv uko prizadeti kot delsvcf valad depresije, ger bi modifikacija uatvarila nov trg za številne prJjedelske pridelke. Roche dele lekcijo Roskefellerju VVsshingto n,—Joeephin« Roche, glavne lastnica Rocky Mountain Fuel kompanlje — edina premogovna družbe v Co-loradu, ki priznava rudarsko u-nljo — Je pobožnemu John D. Kot kcftiUirJu ml. poslala ls Wsahingtona brzojav, v kste-rsm js protestirsla proti .redukciji mezd sa 20% njegovim ru-drajem, ki delajo pri Oolorado Fuel k Iron kompanijl. Tega multimilljonsrjs, ki ds-Je letno milijone oerkvsm In drugim potrebnim in nepotrebnim Institucijam, Je opomnila, da on lahko ustavi redukcijo s eno eemo besedo. Ampek "krščanski" fllsntrop, ki ne gane s mezincem proti izkoriščanju ln pobijanju rudarjev v njegovih premogovnikih, se za sugestijo Rocheve ni zmenil. Vikarji aa Toulon .Francija, 10. avg. — Silni viharji, ki divjajo na irado. zamakam morju zadnje dni, so zahtevali že oeem llvlje*. Več manjših ladij in Jaht v priatanl-ščin ao valovi razbili, ftsetnajst ribičev, ki so se odpravili na ribolov, pogrešajo In bojasen obstaja, da so utonili. HtluMon oblaka! Mac Don« Id« London. 10. avg. — Ameriški državni tajnik Stimson Je včeraj oblaka! angleškega pMBoljerjs Rsmsay Mac Dona Ida. Podrobnosti njihovega razgovora niso bile objavljena,, toda obe eta fatja vila, da Je bil aeetanek zelo pri-srčen In ledovoljiv. Slavka v koazorvalh to- Delavci zvtfenje plače Ban Joee, CaL — (FP) — O-krog 05 odstotkov delavcev v tovarnah za konzerviranji sadja je na itavki v Ban Joaiju. Po večini so delsvks — okrog 1000 — ki eo m odzvsle stavkovnemu klicu nedsvno ustanovljene Agrlcultursl Cannery Workers' Industrlal unije. Zahtevsjo po. višsnje plsče m 10 oentov, od 80 ns 40 oentov ns uro, ln pri* snsnje unije. TovsrnsrJI se branijo priznati unijo, ker Je preveč radikalna ln nI pridrušens Ameriški delsvsk! federaciji. Med stsvksrji ln policijo Je že prišlo do rebuk, ko so delavel skušali pridobiti na stavko šs ostale de-lavce. Prepovedano Je plketlra-nje, ki ee pa kljub temu vrši. Radi velike brezposelnosti is* gledi za zmago stavkarjsv nleo preveč ugodni, dasi ao njih zahteve Mftjenkoitno. koksiijtt. Daaaa Ja 6TEV.—NUMBER 186 0ip0r proti lenisu se siri med rooarji Ineurgentl ne polju antracite ee poavatujejo o načrtih za etr-mogUvljenJe Lewlsovs maline VVUkea-Barre, Pa. — (FP) — Medtem, ko se John Boylan» predsednik prvega dlstrlkta, in drugi Lswisovi pristaši vesele image, ki so jo dosegli na zadnji konvenciji prvega distrikta v Scrantonu, so insurgentl na delu s konsoUdiranjem svojih sil. Prod kratkim so Imeli svojo konferenco v Wilkea4Urru, kjer 10 Gvorlll o načrtih sa odoepltsv od wisove unije. John Doughsrty is 8hsmokl* na, edsn od voditeljev upornega gibanja proti Lewliovt organizaciji, je odprto Isjavil, da Je najboljii Če rudarji ne morejo izvojevati pravlo od operatorjev v smislu sklenjene pogodbe ln v smlilu ustave rudarske unije, naj gresta obe k vragu. Lewt-sovi uradniki podpirajo operatorje in rudarji so oropani ivo-Jih pravic. Thomas Malonsy, voditelj protiadmlnistracijake skupine, Je lijavtl, de Ima dokaie, da Je bil ogoljufen pri štetju glasov-nlo, ko Ji kandidiral za predsednika prvega ruderakega distrikta. Povedal je, da mu Je bila obljubljena policija v Lewl-sovi administraciji, ako bo prenehal a bojem, kar pa Je odklonil. Insurgentl eo sklenili, da bodo v prihodnjih tednih iklleall število kon večjo I konfersne, kjer bo- raepravljsll o nadaljnih ak« ' IjMt dl SS sleonl Lswisova nadvlada, ki je n^ravila Is veliko šltode med rudsrji. Prihodnja konfsrsnca se bo vršlls v 8hs* moklnu. brzovlak Jueterborg, NMnMje^-4Cro«r sto ossb Je bilo 8, t m. bolj ali manj ranjenih vslsd sksploslje dlnamltns bombe, ki je istlriU Basel-Frankfort-Berlin brsoviak. Osem voaov, natrpanih s potniki, je zdrknilo po naelpu ln se prekucnilo. 1 Bombe Je bila položena, ko «• je brzovlsk približal ostremu o- Vinku. Dva potnik* sta bila teftko ranjena, petnajat Jih je bilo od-peljanlh v bolnišnlee, drugI pa so dobili manjše praske. Železniški uradniki pravijo, da Je bil bombni napad delo izkušenih ljudi, ki vedo, kako Je treba ravnati s sksplozivami. Napadalci eo bili ekrlti v grmovju v bližini proge, na katero ao polotili bombo, Prej eo še preresaii telegrafske žice ln na stebre prilepili fsšlstovskl list "Der An-grlff," nosač ns nrvi »tranl naslov: "Hoch Revolutlont" Ns vlaku se Je nahajalo večje število nemških bankirjev, ki ao sa udeležili seje direktorjev Bsn-ke ss msdnsrodna plačila v Bae-lu. Policije Je uvedle strogo preiskavo ln raspisale nagrado 15,-000 sa prijetje In aretecljo na-pslelesv. mmmmmmmrnmmmm Demona!racije e Nemčiji Coblenz, Nemčija, 10. avg. — Štirideset tisoč članov orgeniee-cije Relchsbanner ln veliko število drugih Je včeraj demonstriralo In aplevdiralo govornikom, ki so naglašal! potrebo prijateljskih odnošajev med Nemčijo In Francijo in urgireli mednarodni sporazum. Ta organizacija Je bila ustanovljene pred dvenajeti-mi leti. Vaak član Relchebenne-ra se pri vstopu s prisego sevala, da aa bo boril in žrtvoval tudi življenje, de se ohrani ustave in m mAka republika. PROSVETA THE RW L IG HT KNMSNT t "Sf5*. Zanimiv« bMc U rasnih krajev NuotilMi m MiSm (tarna ftl mM to Km* * HM M M«. MM M pol hto^SJI »jtolrt UM (D»»4s*vsld ta T ImM -Gk^ri is tfa)o m) aaalo*, ksr aaj AmrnUml mm i ky> Udrnatl Mi _____, i*. Is it#) priipittll Pproflli > MU v ■■ _ r m *rl«ir «J«lr II. IHU. 9»** -«—* cr^nrM'J m tsrtrj!* Rudarji r Ameriki in AngKji Pred kratkim je prišla veat, da ja poeebna komiaija v Angliji, katero ja Imenovala labo-riUka vlada, dokončala preisksvo razmer v premogovni Industriji. Komiaija Je bila eno leto na delu ln zdaj priporoča "radikalno reformo" v produkciji premoga na Angleškem. V Angliji je več kot tiaoČ neodvisnih premogovnih drutb, ki obratujejo rove in tekmujejo med seboj za dobiček. Bankroti so pogosti, pa pridejo novi laatniki ali zakupniki in nadaljujejo staro igro. Komisija Je dognala, daje U sistem škodljiv, ker Ja silno potraten in ncsmošen slutiti ljudstvu, Vsled tega komisija priporočat da ss vsa premogovne industrija v Angliji korenito reorgsnizirs. Rovi naj pridejo pod kontrolo ene same korporaci-ja, ki bo pod kontrolo driave. Obrati se rsz-dale na šest enot, vsaka enota s centralnim direktor! jem. Vsa vprašanja produkcije, pro-dajsnjs, mezde itd., rešujejo direktorljl. Vei detajli še niso znani, sato je zdaj še nemogoče soditi, kaka ugodaosti ss obetajo rudarjem od tega načrta. Načrt bo dober, če bo-do,imeli rudarji kaj beeede v direktor!jih. Taka napol javna in napol privatna oblika indu-etrije Je le prakodnjs stopnja v ragvoju, ki vodi v socializacijo. Ze ta korak aam pa kale napredek, ki ga še ni v Ameriki. Premogovna industrijs v Združenih dršavah je danee na slsbšem kakor angleška. Takega kaoea razbite produkcije in bankrotiranega gospodarstva ni menda nikjer na svetu kot Jo na ameriških poljih premoga. Industrija Je starokopitna. izčrpana in bolna, da bolj ne more bit«. Ubija Jo ne le konkuren-ea a oljem, naravnim plinom in hidroelektrič-nlmi silami, temvet tudi tieismerna požrešno* lastnikov rovov, ki ss brigajo le sa stoj profit ln sa niš drugega- t Posledice tega kaoea trpe najbolj rudarji, ki so sadnja lata najbolj Izkoriščani delavci v Ameriki in ki danee, veled omejene produkcije in brezposelnosti, tavajo v neizmerni bedi. Maki ameriški delavski voditelj, ki je pred par meeeci posetil premogovna okrona v Angliji, poroča, da se angleškim rudarjem veliko bolje godi kot ameriškim. Angiešhš rudarji eo sicer slsbše plačani, kadar delajo, ampak kadar ae delajo, prejemajo podporo od dršave, veled šesar niso nikdar v skrajni stiski aa šiv-IJenjake potrebščine kakor ee to dogaja msd ameriškimi rudarji ia oatallmi bresposslnlml .delavsk Ako torej upoštevamo omejeni saalu-šek ameriškega rudarja vsled delne upoaleno-stl In državno podporo angleškega rudarja, vidimo, da je angleški rudar na boljšem. Kaotične rasmere v ameriški premogovni Industriji ne bodo odpravljene toliko čaaa, dokler ne bodo premogovniki nacionalizirani in produkcija premoga urejena po potrebi tn porabi. Vss ps kašs, da aas v tem prehiti Anglija. . - yf\ Kakor poroča naaeljenlškl komisar Hull, Je naaeljsvanje v ZdrnOene države v sadnjem fiskalnem letu padlo aa aajalžjo točko odjeta I 1*66. Dočim Je bilo v prejšnjem fiskalnem letu 147.4B8 Imlgrantov, Je bilo v tem le 01,-900. Ne drugI strani Je veliko število tujerod-eev zapustilo deželo In med temi Je bilo 11,14* dninm#awk Te številke dokasujejo. da ao draatlčne določbe bres malega urtnvlle naseljevanje v Ameriko. Nekdanjega drvenja Čes morje nI več. Sčaaoma ae ustavi popolnoma in samo ob sebi. Amerika nI več "obljubljena dežela", v kateri bi mogel v as kdo najti zaalužka ln dovolj dobrega kruha. Za navadnrga delavca, ki nI lsučen v kaki atrolrf, poeebno v mehaniki, ni tu več prostora. Evropika emigracija ss bo morala obrniti kam drugam. Kdo ve, 0e n* bo še ob koncu tega desetletja Rualja druga Amsrika? Kljub avojemu nizkemu življenjskem u standardu ima Rusije danee največ + dosežemo, t ga dela. Če Kobilic* napadajo fkrmr na srednjem že-padu In asveroaapadu. Te Je slaba vest, toda — ali ee Amsrika ne prHošujf, da Ima vaega vsč? Mogoče eo kobU^e aeaRelj prosperitUa.»a ■■la našim potomcem lohro In boljšo bodočnost, nakar ae vedno radi sklicujemo, ae mora-| mo tadi tavedatl da pot do tega Je širša Isobraaba. Posluževati ss ne vseh pripomočkov tn 'siadaUv za tapoeiovanj« Zakaj se utrudimo? Kakor je vabljiva primera med ži, telesom ln strojem, primera, ki vidi v 1 kotel, v srcu sesal ko itd., So vendar take" v nekem bistvenem pogledu napačne ^ no delo računamo vedno po konjskih in toda pod človeškim telesnim delom razut vse kaj drugega nego delo stroja. 0« stoji z iztegnjenimi rokami, tedaj s n raehamčrtega vidika ne d%lk, dasi je „j napor precejšen, ie po kratkem čnul bo popadel krč mišic. Nadaljnje izkušnji čajo, da človek, čigar mišice kakšnih ur popolnoma počivajo, postane tako da zaspi. Telo torej opravlja poleg ga, vidnega, tudi neke notranje, nevidno ki že samo na sebi zadošča za izčrpanje t moči, čeprav je treba za tb utrujenost. veff kakor aa ono dVugo, zunanje in vidno Toda le poredkoma nastopi telesna jenost, kajti že ^ DrVofnem stanju, ki vo^ izčrpanosti; je utrujenost tako velika, rav zanimivimi poskusi Milice pravkar uamrčenih živali so reč električno dražili ter Jih tako prisili^ ao jde delovati. Ko ao miŠioekasale vse utrujenosti, so ugotovili, da se nshsjajh velika količina foeforne kisline, fosfo soli in ogljikove kisline. Ko so mišice izprall z indiferetno solno raztopino, m javi utrujenosti izgubili: mišice so se osvežile. L. 1904 je prof.* Weicchardu uspelo ti način pridobivanja tega strupa, ki pa ni izkazal za enovito snov, marveč zs snov, tvorijo raslične kisline in soli. Imenoval fcj kenetoksttt. Ko je vcepil iivalim kei mu je uspelo pridobiti is krvnih celic teh živ protistrup, antikenetoksin, ki* trenutno k ma praktičnega pomena, ki pa utegne kdaj sneje postati temeljna snov za razna si s katerimi se bodd -dali pojavi utrujenosti ( nekaj čas preprečiti in ki utegnejo tudlH čiti, ds bo človek lahko več dni zapored Ni pa niti misliti, da bi mogli PP spanje in ga umetno nadomestiti. Potrebi nja je našemu telesu nedvomno naravna ba — vsaj do nadaljnega. Izpremenjeno nje in krvni obtok med spanjem ima gotmj drugačne nalpge, nego odatranjevati mišic in skrbeti za isločanje razpadlih Vendar pa U& zanimiv poakus, da je spaiji bistvu samo pojav utrujenosU. Poskusili pse dvanajst dafeobdršati v ftdačem stanju, vali so postale tako trudne, da niso ved m« stati na nogah in so še v prvem trenutku pozornosti sekedle na kup. Potem so piem n iz hrbtenice helie tekočino in so jo vbrim lobanjo povsem epočltih, salo* živahnih pl takoj se je j>okazala močna utrujenost ii vali so zaspale._ — Prebavne motnje poleti n nI, II ti' , » j.*; * i Poleti nastopajo ladje in češče nego p« mi nerednostft v prebavi. Te nerednosti raslične, kakor so rtudttnl organi, v katerih javljajo, n. pfr. v želodcu, v takem in v čal tudi o rentabllitetnem •sčunu. Ce bi se letno poalu-železnice 40,000 oseb po 26 za eno vožnjo, bi znašali doli pri tem kakih 1,000,000 prevoz tovorov in drugega iriala bi prinesel kakih 600,-Din dohodkov, skupaj torej ► 1,600,000 Din. Stroški obiranja, amortizacija, davki reklama bi znašali 800,000 1800,000 Din pa bi ae odpla-f tvrdkl v Monakovom. V štirih letih bi bili dolgovi vrdki poravnani, debati raznih deležnikov iffe no vsi soglasno sprejeli og, da se ta proračun aprej-n naj ne a tvrdko v Monako-sklene pogodba. Nazadnje < nili tudi naj bi ae železni-nenovala Pohorska železni-ie pa Pohorska vzpenjača, " tem takem se bo torej Pota železnica pričela kmalu H ■Pohorje, zeleno, proetra-[ohorje bo postalo laže do-° in bo pritegnilo a avojimi »mi vsekakor mnogo več |v. kakor zdaj. 8 tem pa, da sredo teh, doslej tihih go-|zapeljala železnica, se bo r< ha sprijazniti. A JE zahtevala novo Žrtev čcrnuškiai mostom Ja uto-K Havl 19-letai Ivan Kovač ^rajšnji dan je bil apet dan Vročina je bHa huda, J" Je bila in kdor ja le u-* šel Iz mesta v kopeli-Ji k Savi, flori, v Kamnik x 8cv| pri Jeiicah sa ja kar ' kopalcev. Med drugimi eo črnuškem moatu kopal tu-*tni elektrotehnični vaje-van Kovač iz Bresovfee. Ko-' * • tovariši. Ko je Kova* ■ proti sredini Save, ja ss* P»ti na pomoč) Kovač je Plevalec, a ga je naj-«**>il krč. Njegovih klicev ni"> -»prva vzeli tovariše. «j „ pobaHnl tako •JI io in pogoato is nagajl-wj»ejo na pomoč, ftala ko m- d« m ja Kovač potopil pod vodo, so hiteli na pomoč. U-jeli so ga in potegnili iz vode, a fant je bil že nezavesten. Slučajno navzoči zdravnik je skušal obuditi Kovača z umetnim dihanjem, a Je bil ves trud zaman. Fant je že umrl. DROBNE vebti Smrtnonevama nesreča pri raz-atreljevanju skale V Martinji vasi pri Trebnjah se Je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča, ki bo mogoče zahtevala delavčevo življenje. Delavec Gerden Lojze iz Korenitke je bil zaposlen pri lomljenju kamna pri Francetu Gerden u v Martinji vasi. Pripravljali ao kamen za temelje novega hleva, ki ga postavlja France Gerden. Več delavcev je lomilo kamenje, med njimi tudi Lojze Gerden. Imeli ao razstreliti večjo skalo. Trije delavci ao vrtali luknjo, da bi na-auli vanjo smodnika in razstrelili veliko skalo. .Lojze Gerden je tolkel s kladivom po svedru, po nesreči pa je udaril enkrat po robu svedra, ki ke je odlomil ia odlomek svedra je od letel v Lojzeta ter se mu zapičil ksozi obliVo v prsi tik pod šrcem. Iz rane ae je vlila kri in Gerden je nezavesten padel na tla. Delavci so mu za ailo zamašili rano in odpeljali k zdravniku v Trebje. Zdravnik Dereani, je ugotovil močno poškodbo pljuč (ter ga obvezal, nakar so morali delavca takoj odpeljati v bolnico v Kandljo. Njegovo stanje je zelo nevarno, ker ao ranjena pljuča in tiči v njih kos rjavega železa, ki lahko povzroči zastrupi jen je. Če bi ae mu zapičil odlomek malo višje, bi ranil srce in bi Gerden takoj podlegel poškodbi. Tako je še nekoliko upanja, da okreva, če ne nastopi zastrupljen je aU druge komplikacije. aoci pred fašlstovsklm ao-j Poro6la iz Trata pra-o; Po dolgotrajni preiakavl so Ske oblaati Izročila sodišču etne^^slanislava Bizjaka, 20-letnegai Petra Kopija in nekoliko starejšega Ivana Bizjaka, ki ao vsi iz Cezsoče pr! Bovcu, čel, da so &'psdlj in zažgali šolo "Ed-mondo d'Amlcla" v Cezaoči, ki pa nI pogoreli do tal, marveč je pogorelo samo nekaj ostrešja. Dne 29. marca ponoči ao namreč neznani storilci zažgali Čezaoško šolo. Policija je iskala krivce, preiskala vea Okoliški teren, toda našli niso nobenih pravih sledov. Našli ao tudi prazne steklenice, v katerih ja bil petrolej, ki so ga neznani storilci polili po podstrešju ter zažgali. Policijska preiskava je bila zaman. Na ukaz iz Gorice pa so orožniki aretirali zgoraj omenjene štiri fante ter jih odpeljali v goriške zapore. Zdaj so preiakavo zaključili in vee štiri fante obtožili, da ao v medsebojnem dogovoru iavršili napad na šolo, jo zažgali ter po-i vzročiU 10,000 lir škode. Tudi preiskavo zaradi napada na fašiatovske miličnike na cesti mod Košano in Ribnico v'bltlini Sv. Petra na Krasu ao orožniki in policisti zaključili. Aretirali ao dva fanta iz Sv. Mihaela pri Postojni, in sicer 22-letnega Antona Žagarja in 22-letnega Jakoba Cekana. Obtežena sta, ad je eden od njiju a strelom iz lovske puške ranil miličnika Vivianija, drugi po "da mu je pomagal. Oba fanta so oddali v tržaške zapore. Ker smatrajo ta napad za političnega, ju bodo postavili pred sodišče za zaščito države Pel iz Belgija domov. — Na Jesenicah so ustavili dva slabo oblečena človeka, ki sta prišla čez mejo. Izpovedala sta, da prihajata paš iz Belgijo in da ata rudarja. Eden je doma iz Trbovelj, drugi s Pohorja. Spomladi ju je zvabil tja neki agent, ki jima je obljubljal, da bosta tamkaj dobro živela. Toda ravnali so tamkaj z našimi izseljenci tako, kot bi bili kolonijalnl sužnji. Ko je letošnja kriza potipala tudi Belgijo, so najprej odpustili naše ljudi. Brez sredstev za vlak ata se tadva napotila peš domov ln prepotovala Nemčijo in Av-strijo v enem mesecu. Z Jesenic so ju napotili dalje v Ljubljano, tu sta — izseljenca, ki sta ae "vrnila domovini v naročje" — prespala noč v mestnem 'zaporu, nakar so jima dali brezplačne vozovnice do rojstnih vasi. Seatra-dane, obubožane Izseljence sprejme domovina tako, da jim ie more dati niti Človeškega prenočišča, marveč sta morala prespa-ti noč v ljubljanskem kletnem zaporu mestnega magistrata. Tudi "slavnosten, ginljiv" sprejem .., K zagonetni neareČi jeseniškega delavca: Poročali smo, dk ae je v petek 17. julija zvečer aelo nevarno ponesrečil jeseniški db-lavec 34-letni Jakob Pristov, ko se je po avojl vskkdanji navadi vozil z biclklom domov na Bled. Našli ao ga v obceatnem jarku pri Potokih vsega pobitega in nO-zavestnega. Prepeljali ao ga V ljubijanako bolnico, kjer umrl za poškodbami. Kako pripetila nesreča, se sprva edlo. Sele zdaj poročajo, da ae je delavcu na moatu pri Potokih snelo zadnje kolo in Je tako vrglo Priatova v jarek, kjer je pobit obležal. Ni bilo torej nobene nesreče s kskim avtom sli ps kk-kega napada tiudobnetev, kakor so domnevsli sprva. "Opozorilo Amerikancem." — Pod tem naalovdm piše ljubljanski dnevnik "Jugoslovan" to4e: "Iz resnega in zanesljivega vira smo zvedeli, da ae širi med našimi naseljenci v Ameriki čudna govorica, do se gradi v Jugoslaviji ogromna tovarna, pri kateri ne bo zapoelenlh nič manj nogo kar 30,000 delavčevi Naše lžee-Uence opozarjamo, da Je U veet popolnoma Izmišljena ln da nI o gradnji take tovarne nikomur nič znano, ne tu v LJubljani na po drugih središčih drfave.? »o ga v je zdaj ko ae je a ni ve- »ftOSTBt* vinta priMfia v Mcrt- Trideeet milijard taktnih in podobnih solne, kakršno je naše, seatavlj« našo Rimsko cesto no izmed mnogih tiaočeV, ki jih poznamo, eno iamed milijo- ki ae nenadoma prikaaujejo na nebesnem svodu. Laika bo bolj nego številki ln računi zanimalo morda vprašanje, da-li živijo na zvezdah An-dromedine premogle isto taktna bitja kakor na naši aemlji. To vprašanje zavisi od tega, da-li pripisujemo tistemu daljnemu svetovju v primeri a našim nov, ki jih še altttlmo, Najana- tovjem večjo ali manjšo staroat. menitejša daljna Rimaka cesta lin Vse kaše. da je oramegik v men i tej ša daljna Rimska cesta je Velika pramegia v oaveadju AmiromadK Ta kozmična pramegia jo v lepih nočth vidna a prostim oče-eom. "Pramegia" imenujemo v splošnem Rimsko cesto, vsak daljni svesdai aeatav višje vrste. Da je pramegia v Andromedl po-seatrin.a našo lastne Rimske oe-ste in kot takšna neakončno oddaljena od naa, amo slutili ie dolgo. Danes vemo celo za natančnejše podatke o nji: sestoji namreč v bistvu Iz samih Bolne in njena oddaljenost od naa sna-Ša akoro milijon svetlobnih let. "Svetlobno leto," kskor znano, prav za prav nI leto, temveč pot, ki jo premeri svetlobni žarek z brslno $00,000 kilometrov na sekundo v času enega leta. Ta U "Tr : ' l pot meri devet in pol bilijona ki- lomotrov. Moderni zveadoalovcl BJ p.° * V had v v Chleagn leta ltM. ao že pr ja v načrta sa avetavna raasUre te stavbe, ki ho sele merijo oddaljenoot nabeanlh ter les komodneje a "svetlobnimi miljami," ki so osmo za "malenkost" daljše od aVetlobnlh lat. Znašajo namreč matematično natančno deaet bilijonov kilometrov. Pramegle v Andromedl znanost ni "odkrila," aaj Ja vidha, kakor rečeno, še a prostim očesom, pač pa msmeroma še ni dolgo, odkar jo Je znanost prvič omenila. To je storil, kolikor Je znano, v deaetenv stoletfu po našem štetju Persijec Alfual v svojem aeanamu avead. Prvič jo Ja aplaai na podlagi opaaovanja z daljnogledom branlborski dvorni astronom Simon Mayer, tudi Mariua imenovan, ki mu po krivici pripisujejo, ds je odkril ča-tvorico Jupitrovih mesecev nekoliko tednov pred Oalllejem. Ta opia Je iištl I- XB12 in pravi, da je pramegia v Andromedl takšna, kakor da bi "tfedal plamen gvačp skozi,rolevihasto t>lošfio." Prvo* dobro rlabb Ja izvršil Trouvelot v Waafi|hgtonu leta 1874. Znamenita pa je postala naša pramegia I. 1886, ko je sa-žarela v njeni sredini "nova sva-zda." : f , uT, i>tu Samo ob sebi Je umevno, da so zvezdoslovci na tem daljnem svetovju pretskusll! vse aath)fl-zikalne načine, ki ao Jih odkrili v teku čaaa, aaj so, kako omenjeno, fte dolgo alutni, da gro ta dupllkot teh opazovanj oslromk, če hočete, nokakAan začetek po-drobnajlega opasovsnja tvori akorsj dvajsetletno diio veMke kalifornijske svesdarna na Mt jrjleoim, kje« aa J« med drugim v letih lft2S-l«28 zlasti sloviti sstronom Brvin Huhble, pred-sednik Mednarodne komisije ii pramegle, poavetil zelo natančno tam opasovanjem. Pramegia v Andromedl Ja spiralne oblike ln ima svetlo Jadro. Kskor as učenjaki trudijo, da bi v naši laatni Rlmaki cesti našli obliko rotacijakega elip-aoida, katerega sredino zsvzema nekako naš solnčnl sistem, Uko meni Ilubble, ds Ji pframegla V Andromedl podobna ploščati leči a primerom kakšnih 40,000 svstlobhrtt lat. Debdllna "gornjega" ln "spodnjega" atolcarui tej krožnldf bi inalala po 2000 aVetlobnlh milj (Rlglaka cesta meri v Uj oal n. pr. »0,000 svetlobnih milj). To apiralno avetovje je od naa oddaljeno, kakor amo te povedali, okroglo 900,<>00 avetlobnlh let aH MO.OOO sv-tlobnlh milj. OddaUenoat ao izmerili po tako svsni metodi kifeldov, to ji posebnih zvezd, ki periodično spreminjajo svojo svetlobo. Po P* rlodl njih svetlobnega spreminjanja as da neposredno ugotoviti "abaolutns av^loet" teh daljnih kefaidov, nato aa ugotovi "nsvldesna svetlost", s katero ostavljajo svojo sled na fo-togrs/ski plošči In po sakonu, da mora Nti oddaljenoot svetlobnega vira tem vočja, čim manjka je "navidezna svetlost", se ds z račftaom ugotoviti prava oddoljenost HuhbU je uporabil nič manj nego lgride<« t kefeidnlh aVezd aa ugotovitev oddaljenosti prsmegU v Antro-modi, polog tega je lz(>opolnil avoje ugotovitvi f opszovsnjem preko osemdeset tako zvonih "novih In vse kaie, da je pramegia v Andromedl veliko mlajša od naše Rimske ceste. K temu še eno pripombo: Neki londonaki astrofizik je dejal, da je življenj* na kakšni zvoadt znak ostarelosti ii avesde, kajti življenje v našem smislu Je mogoče aamo n* dovolj shlajenlh površinah in ne na površinah, ki ao vroči po več tisoč atopinj Celslja. Po do-aedanjlh opazovanjih pa ae vidi, da avetovl v promegll Andro-mede še niso toliko oatarell, da bi omogočali našemu podobno orsanako življenje. Kako naj ai s avojimi možgani podrobno predstavljamo nezaslišane daljave in velikosti, ki^ tvorijo merila v vesoljni prostornini r "Svetlobna leta" in po- pomagamo po nekem drugam, daai groteska nem receptu, namreč a pomanjkanjem nebeških dimenzij na naša zemeljska razmerja. Po Daj metodi naj bo n. pr. dolftlna svetlobne milji, enaka 10 m in tedaj bi snalala velikost naiigi oaolnčjs do Transneptuna toliko, kolikor velikost desetlce, naša Rimaka cesta bi bila velika kakor kror, Id bi ga sarlaall o-koli Ljubljane a polumerom do Varaždina, pol umer pramegle v Andromedl bi aigal od Ljubljane do Banjaluke, a naša oddaljenost dO to pramegia bi znašala toliko, kolikor oddaljenost Kube onkrsj morja od Ijubljk-ne. To bi bil naioran primer sa ogromna razaetnokti v avetov-nem proatoru in med posameznimi avotovntmt alsteml. Takšnih avitovnlh sistemov je v ve-aoljatvu Is nsltitofo mnogi med ■li • 1 delavci v Now Yorku prenočujejo v parku. RAZNE ZANIMIVOSTI "VALUTNI HOTBL" V MOSKVI Sovjetaka vlada ja ustanovila tudi poseben urad ss pospešiva* nje tujskega prometa v Rusiji ln računa, da bo aamo letos obiskalo Rusijo nad 20,000 tujcev, ki budo prinesli s sohoj v deželo tudi prav lepo množino "zdrave" tuje valutb. Tujsko-promoten u-rad J^i dal ti* tujca aamo v Moskvi opremiti okoli 8000 eob, ki ao opremljene i vao udobnpatjo. e nešteto ln mnogi med Poleg tega"pe ao dobili tudi val gtbtjijo v oddaljenosti premožnejši tujci v Moskvi, ki ato milijonov avetlobnlh lat in še čez. V tisočkrat ViČJI oddaljenosti preneha po ElnatoinovI formuli vesoljnost ln lUivtditno vsaka možnost iskustvsnsga pojmovanja . In vindar se javljajo čudni znaki, ki nam napovvdu^ jejo, da bo človeštvo Viiidarle tudi s avojim raaumom Objelo najskrlvnoetnejle probleme ve-sol j nos ti ln večnoetL Najbolj daljna opazovana a^vatovja as odmičajo zemlji k tim vsčjo bralno, čim bolj so oddaljsn«. To bi pomsnllo, da sa vračamo k staramo nsalrsnju, da Ji naša zemlja aredlšče vaa veaoljnoatl. A to negiranje ae dhnalnjlm pojmovanjem vendarle upira In reenlca bo vaekakor ta, da bo trite prostornino vaaoljnoati pojmovati čiato drugače, nago amo bili navajeni doslej. Zanimivo ja «o, da bodo akušall v zvezdami na Mount W!1sonu z novim teleakopom, ki bo meril 6 m v premeru, rešiti v prvi vrati uganko o pravilnem pojmovanju Vesoljne proatornins. RAMI MMTI Putman, Conn. — Trlato delavcev je saatavkalo proti BVoom Te*tll« Co., ko Jo drute reducirala mezde sa 10%. Btavkarji SO m pričeli organUIrati v Na tlonnl Teztile uniji, nakar Jim je kompanlje zsgroalls, da ne bo nobsnega sprejela naaaj na dalo, ako ne pretrgajo stikov s to o r* I^A n i I ^^^ • Nhprtdlk V iKivjelitkrm pt^lj^ VVaahington, D. C. — Svesni trgovjaski department ja prejel i»oročiio od svojega agente v Varšavi, hi pripoveduje o velikem napredku agrarne pkono-m I je, ki jo Ja uvedla oovjotaka vlada s kolek t i vizi ran Jem kmetij. Divjanje lererlnma med mdsrjl Wstloris Craek, Kjr. — Kom-panijaki pobojnlkl so dinamlti raH avto nekega rudarja. To ja le dragi slučaj ie vrste v zadnjih dneh Operatorji ao Impor tirali fte nadaljnjih » izmečka |g nižin človaitvs v okraj Hsr ■M bodo pobijali rudarje ao doalaj Mvall ih> hotelih, možnost, da al^selljo v privatna atanovanja, njihovo hotelske sobe pa so pridržane za tujce, kt Jih morajo pa plačati ^ tujim de-narjemi domačega "červonca" na arne nihče vsoti v račun. Vaa ta tttredbe ao posledice posebnega aakona, ki ga ja vlado Izdala ni aamo sa hotele, ampak tudi aa trgovine ln ss gostilne. Tam aprejemajo aamo tujo valuto, oatanok pa vračajo v sovjetskem denarju po uradnem tečaju. Tako se tujal počasi naberejo tudi červoncev, a katerimi pa ne Vfldo kaj, početi; ko pa vradajo domov, morajo červonca aopet zamenjati, kar Jih je prepovedano iavažati čes mejo. Poleg tags obstoje v Moskvi še posebni, "valutni hoteli," kjer moraš vao plačati a dolarji ali vjutaka vlada pra* primoran stanovati v teh hotelih, toda eobe v drugih hotelih so navadno tako aanlkrne, da ae tujeo hočeš-no-češ odloči za "valutni hotel." Pa tudi "valutna trgovina" dobro o-spevajo, ker tujec r«JAl plača valutno blago snatno dražje kskor da Čaka pred državnimi trgovinami osle ure, a še to zaman. Ce pa dObi ruski državljan ia tujin« kakšen tuj denar, mu pismo v navaočnostl uradnika od-pao, dewm> poberejo, nJemu pe izplačajo denar v eovjetakl valuti. Na ta način dobi sovjetska vlada vsako leto precej tujih ri-lut v avojo blagajno. moraš vaa plač pa a funti, ttovj vi, da nI nihče nad 0 milijard dolarjev. Vaa narodno premoženje Združenih držav pa cenijo na 860 milijard dolarjev, to Je številka, ki al Ja niti predatavljatl ne moremo prav. V banki je aapoelenlh aamo v New Yorku nad 2800 uradnikov In uradnic, po vaeh podružnicah pa jih je nad 60,000, Čeprav o-previja večino delk atroj. V čekovnem oddelku "obdelajo" vaak dan po 460.000 čekov; to delo opravlja 860 uradnikov in urad-nlc. Strojev sa aaštavanje Imajo V tem oddelku 619, pisalnih atro-jev pa 800, Vsega akupaj pa "dela'/ v centrali v New Yorku 1488 strojav. Za varnost densrja ln žlVlJa-ftji uradnikov ji aljajno akrbljo-09. Pred blagajnami ao postavljena dvojna ln trojna omrežja, pred vsakim oddelkom atoje do gob oboroženi atražnlkl. Stražnikov Je v banki 200, Povaod pa so postsvljeno posode a atrupenlml plini. Nsjbolj as varovano Js seveda skladišče sla ta pod semljo, kjer ja cel arzen al strojnih pušk. Stroji, ki štejejo denar, prešte-JaJo na dan 80 ton bakrenega, srebrnega in slataga denarja. Vaak atroj preAtaJe na minuto po 10,000 novcev, ki Jih obenem tudi alaga v zavojčke, ti pa ala-ga v vrečice. 4Hato, ki ga hrani banka, Ja kovano ali pa v palicah. Taka palica velja okroglo 160 dolarjev. Palica zlata ji prav majhna In kaj lahko hI jo človek "sunil," še ne bi bilo povaod toliko bia-t rib, čuječih oči t Zakladnico varuje 8 ln pol metra debel zid, okoli aldu pa je 1 m širok hodnik, kamor lahko vaak trenutek spuste strupeni* plin«. yrata do saktsdntcs so la najtršega Jekla ln tehtajo 00 ton. odpira In sanira Jth elektrika. Zlato v zakladnici laži lepo zloženo na polteah; pravijo, da ga Je tem ss več milijard dolarjev. NAJVEČJA ZAKLADNICA ZLATA NA H VETU rnmmmmmmm Središče svetovnega denarnega prometa Je danes tisti drl New Vorka, kt ga Imenujejo Wall street. To Je temačen del mesta, pust In dolgočassn, tods pod zemljo toge dels meats Js nakopičen največji dal zlata, kar ga Je na svetu, pod varstvom šalih baterij etrojnfh pušk in strupenih plinov. V WsJI etreetu stoji namreč poslopje smeriška banke Poda-raJ Beservs bank. 1'oalopjs je U nadstropij visoko, globoko pod aemljo ps Ima 6 nadstropij. I#o» dovtne te henke Jo še Jako mlada — ustanovljena je bila namreč L 1918, ko ao adnitill akoro 80^)00 malih bank v en aam velik In mogočen denarni zavod. Danes ima ta zavod ssmo rezerv nasveti Rumena usnjite čsvlje Ishko najprej očistiš s cltronovim sokom, ko se postiš«, ps namsžeš apsel» Ms dri*- od češenj op«r«š v vro-čem ml«ku ln oplakneš s čisto vodo. . Oprauie avli« ne smeš čisto po-šfti, drugače pr\ likanju nikoli n« postane popolnoma gladke. Mokre Čavljs nsgatl s pspir-Jem sli oenom in Jih ns toplarn pooušJ, vendar ns preblizu šte-dllnlks, ker sicer usnjs rsapoks. Predmeti Is gumo postanejo mehki, če Jih nsmočiš v smonl-Jakovl vodi, ki Js narajons v rsa-morju 1:2, to j« na 1 del smo-nljska t dela vode. Namastu a-monljaka alutl dobro tudi aal-mljak. Za tanko obroče je dooti deaet minut, debeli obroči pa ss morsjo namakati celo uro ali pa še deli. Ne|«eeMd0eofšo vitmlft Ml V .t' PKOSVST*1 Lidija Sejfulma: VIRINEJA Za ProtvHo pr*v«Ul MiU KlopHi "No, moj« arce po ni aprejemljlvo ta tako dobroto, Aniaja. Ne pomiluj me in ne dejnj mi nesvetov. Pojdi domov, kmetice, zabavaj se, kakor ti prija, mene pa pusti pri miru." -"Ne, ti ne bo« srečne« Ne bo«. Preveč prepirljiva si. Preveč visoko mislil o sebi, in vendar se klatil okrog vaa r cunjah. Stoj! stoj!... de besedo, krstko besedo.'* Kaj se ie nisi naklepetala? Veliko zalogo čenčarij ima«. Poeenl blago, kot tvoja dobro- u." . * "Zakaj tako kljubuje! gospodom? Tega nikakor ne morem razumeti. Sa/ vendar tudi med kmeti nima* nobenega ljubimca. Te morda zadnje čase razjeda hrepenenje po bolnem Vasjkl, ali pa te je oni milostni gospod tako hudo uialll, kaj?" Virka je namrdnila ustnice, pogledala Anlsjl v zvedave oči in zakričala s visokim, srditim glasom: "Poberi se, gobec nsmasani! Tebi vendar ne bom izpovedovala, sa kom ml je hudo. Glej, da se pobere«! In pozabi pot do mene! Prej sem te imela rada, zdaj pa ml ni do nikogar več. Ce bi imela poginiti vsa Agirovka, bi bila vesela. Hadiš me Je priklenil na vaslM » Sunkoma se U obrnila in odAla v barako. Tam Je IcSala ves dan v kotu ln tilčala glavo v kup cunj. Neka kmetica, ena od beguncev, kl Je stanovala v isti baraki, Jo je dolgo gledala. Potem je začudena vprsšala: "Kje pa si se tsko na hitro napila, lepa kmetica? de videla te nisem." Odgovora ni pričakala, pljunila je in odšla is baraka. Val ao bili od*ll, Is Virka js ostala in trije otrod. Otroci so se bili vrnili s ceste premrzli, splezali so ns kruAno peč in razgrajali na nJaJ. Ko se je Virka vzravnala, je vpraAala ns j starejša od njih, osemletna Grunj-ka: "SI prespala svojo pljanoat, teta? Pojdc« zdaj spet na potep? Mama je rekla, da ae ko-vač smuka krog baraka In neprestano voha sa teboj. To se mi zdi tako čudno! Kako neki vohu? Hodi okrog In voha!" In sasmejala se je s svenočim otroškim smehom. Virka je vsdlhnlla In rekle s trudnim, po-joči m glasom: "Ne posluAaj tega, Grunjka, kar blebeče-jo odrasle Ionske. Ne ponavljaj ml tega. Ti at Ae premajhna, da bl ae omSdsŠevsls s njihovimi grdimi besedami. Stisnite aa nekoliko; na peč sedem k vam, da se pogrejem. Zgradili so hiAo ia nas, ki vleče skozi vae njene Špranje, ln ao jo vtaknili v zemljo, da bl soln-ce ne moglo do nas." * Grunjka je uprla* svoje lice na roko ln kot kaki na odrastla, kakor govore kmetice, govorila besede, kl Jih Je mimogrede ujela na cesti:: "Na oesti je danee toplo, ljubo solnoe se ie bllia pomladi in Je videti tako zadovoljno . . ." Potem J« vpraAala s drugim, ftivshnejSim, s svojim pravim gtssom; "Zakaj danes na gre« na sprshod? Ah, kako lepo si zadnji petek prspevala. Omam- IJIvo .. Spet ss je zvonko nasmejala, in I njo vrsd sta ss nasmsjala tudi nskoilko miaJAa dečka. Žalost ss ja apustlla na Vlrkln obraz kot temen oblak, In njene oči so postale velike in neftne. Rahlo je gladila deklico po neenakomerno svetlih laaeh. Mlaj«! od fantičev sa Je f nenadoma, premagan od otroškega spanca, naslonil Vlrkl na rame, globoko vsdihnll in potem enakomerno dihal. Virka si nI upala pre-meknltl svojega ramena, da ne bl spodnesla glavo otroka, ki se Je bil tako zaupno naslonil nanjo. In tiho je rekla: Grunjka, kaj ie pozna« pravljico o zlati zibelki r "Ah, saj res, Vlrks, tetka ... Ah da, pripovedujte .. Ja .... Tudi starejši fant ae Je približal. Virki je srce v grenki nežnosti zavalovalo. Z nenasitnim, ljubeznivim pogledom se je ozrla v otroka in začela z blagim, pojočim glasom pripovedovati pravljico: % .. in začele se je dolgočasiti in razžalo-stila se je, pretakala na skrivaj solze, otrla si jih Je naglo z rokavom in vprašala .. Ta petek Virka sploh ni Sls na cesto. Bila Je trezna in mračna in Je zgodaj legla spat. A ša dolgo se Je premetavala na svojih cunjsh sam ter tja. VIII. Se je dihal sneg v stepi bel in hud mraz. V vasi in pri barakah zunaj vasi so visoki sneini zameti pokrivali okna. Toda solnce ja zrlo ie vsak dan dalj čaaa In topleje na zemljo. Iz toplejših krajev je zavel iejen veter. Pil je sneg. 6e se sneini zameti niso zgrudili vase, a postali so prhki. Vrabci so se podili na okoli bolj marljivi in zadovoljni, Živina v hlevih nI marala več po-legatl, prerivala sa je nemirno ob jaslih aem tar tja in mukala glaenejc. Človek Je hodil ve-selejli, zadovoljnejši ia svojega prebivališča na piano in njegovo oči so se morale pogosteje oairatl v nebo: v nabrekli viseči sivini so iskale neine nebesne modrine. Na avečnico ja legel topel in jasen dan na aemljo. Le malo j(h je po zgodnjem obedu leglo počivat; vsak je atopll na cesto. A že pred poldnem jc dirjala skozi Agirovko dvojna vpraga s okrajnega glavarstva, katerega konji so bili od mnogih gonj suhi kot trske. Kra-guljčki konjske opreme so utihnili, ko so pr(-dirjall konji ns vaški trg. Ljudstvo na cesti se je vznemirilo. Vaški iupan se je kašljaje dvignil s klopi. 'To bo najbrš kdo od gosposke ali pa kak takšen gobesdač s glavarstva. Bomo ie spet morali segnati ljudi na zbirališče. Ah da, vse prepogosto prihajajo ti tiči, prav nobenega miru ne dajo človeku." In jezno je otresel sneg s svojega koiuha In se čemeren napotil na zbirališče. Kmalu nato so sačeji vaški fantalinl letati od okna do okna. Razposajeno so trkali na šipe in glasno kričali: T "8tric 8llatlnJ, na zborovanje! .. "Teta Matrjona, pošlji dedce na zborovanje v Šolo ln tudi sama pridi! Ukazali so nam, da pokličemo tadl ženske!" "Na zborovanje, v šolo . . ." "Alo, v šolo! Iz mesta Je prišel eden od gosposke in nam Ima nekaj povedati! . . Celo k Moke j hI Je pogledal arepogled, srborit paglavce, oblečen v raztrgan jopič svoje matere: "Blati! Kaj spli? Alo, na zborovanje, vse morate iti. Ukasali so mi, zakaj bi jih potem na klical? TttdT starke kličem." "Kako si me prestrašil, poballn salamsn-akll Kričiš kot obsedeni Kaj Je še spet kdo prišel r' "A seveda . . . Govoril bo najbrš o vojni, mogoče bo tudi Sliks kazal Hitro taci v šolo, stara/' "Se tega se je manjkalo; tečem naj, ti smrkavec škllavl I Mar mi je sa tvoje allke in sa gobezdača ls mesta! Vrata sapri, da ne pojdc toliko mrasa noter! 8icer to bom po buticl. Ae tebe ml Je bilo treba a tvojo novico vred!" IDaljs DrihodaJU.) Tvrdka Bpencer A Co., komisija in agantnra, ja Imela svojo pisarno v petindvajsetem nsd-stropju enega nebotičnikov v Chlcagu. M l ste r Spencer, duša vsega podjetja. Je sedel vleknjen v sami srajci v svojem naalanja-ču; noge je po amerlkanaki navadi poloti! na planino mizo. Pravkar al ja priigal svojo se-demlntridceeto cigareto In oči-tajoše je zri na svojega drutab-nlka, m Istra Smltha, kl je tudi v sami srajci sedel na nasprotni »tranl mlss in srebal whlsky s sodo. "Well7Wllj\" je dajal Spencer In vrgel uiigalloo na tla, "ti si popustil In n°beaa nova Ide-js sa ne rodi več v tvoji glsvl. Daj. napni vendar malo tvoje izsušene moigane. Rabimo no-vih idej. Idej. kl bodo kaj aosle. rssumeš! Po čemu pa mi bo drutabnlk brss glavnice, kl nI- ms nobenih Idej?---Ali me razumeš?*' Smith se je popraskal po pleši in v zadregi odvrnil: w— da raaumem. Jack — . ie nekaj dni v miru. SI bom fte izmislil spet kaj novega." Spencer je hotel ravno aapo trpešljlvo nekaj odgovoriti, ko je zapel telefon. Prijel je sa sluialo ne da bl Ispremcnll svoj grotesken poiošaj. "Halo! Tukaj Spencer k Co." "M Iste r Spencer," je sasvenol po telefonu sonoren glas, "ne zdi se mi posebno vljudno od vas, da govorite s menoj, pri tem pa drilte svojo noge ns pisalni rnial!" "K-a-a-J?" Je od začudenja komaj hllpnll Spencer In nehote spustil svoja dolga bedra na tla. Cigareta mu Je od saprepa-AtVnosti padla ls Uft "Tako — hvala ss vašo poaor-nost." Je nadaljeval glas po telefonu. "Ampak, mlster Spencer, vaša cigareta vam Je padla na tla in vigala vam bo nelep madei v parket Vsaj pohodite jor "Damned!" je vzkliknil In pomlgnll Smlthu, naj po drugem alušaju sledi razgovoru. "Človek bošjl, kako pa morate --r "Well. mlster Apancer", Je nadaljeval glas, morem še mnogo, mnogo več. Vidim, kaj se dogaja v vaši pisarni ia prav sado» voljen sem. da ae tudi vaš drutabnlk udeleluje najinega ras- Spencer je razburjen vzel la U t ulje novo cigareto. "Ia kaj hočete a vsem tem, sir?" je vakliknll od osuplosti v alušalo. f "Pred vsem oprostite, mlster Spencer, da vam 6d tod ne morem priigati cigareta," je glas prijazno nadaljeval razgovor, "toda tako daleč še nisem s svojo Isnajdbo. Pa k atvari, sir, Sklenil bl rad s vami kupčijo, Ispo, gladko kupčijo. Ce vam Je prav, ae oglaalm v četrt ure v vaši pisarni r "Pridite!" je dejal Spenosr la se šaman trudil, da bl še kaj povedal. Ko je slišal, da je aye-sa prekinjena, je odloill alušalo. "Kaj praviš temu T je čez neka) 4saa vprašal Smltha. Ta je smignll i rameni. "Bomo videli/' je suho dejal, "toda adl ml, da gre za prav vellkanako stvar_ Minulo je komaj deset minut, ki pa so sa oba poslovna človeka tsajale celo večnost, ko ja potrkal in vstopil v plaarao mlj amarten moš. LJ u besni vo je ee-gol obema v roko, nakar ae je vssdel. ae da bl čakal, da mu kdo ponudi stol. Tudi odkril ae •L • "Gentlemen." je pričel, "prej-le sem vam praktično pokaj vrednost moje nove lanajdbe. •slevUorJa. priprava, a katero je motno videti aa vsako dalja-vo. Kakor sem med našim pogovorom raabral ia vajinih o-braaov. sta bila prav tako osupla kakor bo presenečen ves svat, ko bo zaznal aa mojo epohalno z najdbo. — Čudovita stvar, gentlemen, s katero bo prav lah-zasluiiti miUjoae. Neksj ko-obarčkov iice, enosUvna motna steklena plošča ln moj televizor se lahko priklopi na vsak telefon." "In vi bi radi, da bi mi--" "Cieto prav, mlster Spencer," ga je ljubeznivo prekinil mladi mož, "rad bi, da bl vi vso zadevo financirali. Glejte, jaz sem nienlr — Hunter je moje ime _in ne trgovec. Nimam niti glavice, niti izkušenj, lahko se mora tako iznajdbo širokopo-tezno izkoristiti. — Kaj lahko storite?" "En milijon lahko vložimo v tako stvar, če je treba, mister Hunter," se je oglasil Smith. Seveda pa ' moramo vašo iznajdbo preje preizkusiti!" "Prav aa to sem vas hotel prositi," je prijazno odvrnil Hunter. "Ce vam je prav, preizkusim mojo Iznajdbo jutri ob desetih dopoldne v mojem stanovanju." S temi besedami je iz; ročil Spencer ju poSetnico s svojim naslovom. "Well," je dejal Spencer, "privedla bova 9 seboj izvedenca in potem bomo sklenili briljantno kupčijo." "AJl right!" je odvrnil Hunter in vstal. "Se nekaj! Ce si Vaš zvedenec samo trenutek ogleda noj aparat, je tajnoet Izdana. Konstrukcija moje Iznajdbe je namreč naravnost bajno enostavna. Zaradi tega se moram preje seveda na kak način zavarovati, to mi boste gotovo pri znali, gentlemen. Pri pogajanjih bo navzoč moj notar, pri kateremu boste pred razkritjem moje tajnosti zaloMll varščino v obliki čaka, glaaečaga se na de-sottisoč dolarjev v gotovini." Spencer in Smith sta se za hip spogledala. Smith je neopa ženo pomeiiknil s levim očesom. "Razumem vašo previdnost,*' je mirno dejal Spencer, "ln sprejmem vaše pogoje. Pred preizkušnjo bo vaš notar prejel zahtevani ček." 4#A11 right! Torej jutri ob desetih. — Oood bye, gentlemen." Hunter je bege! gospodom v roko in odšel. — Spencer je smehljaje napravil nekaj korakov po pisarni.* V * jKi "Dečko Je greenhorn!" se je smehljal In ae ozrl na Smltha. "Z malo dšnarja boVa napravila milijonake dobička!* Stari lisjak ga iS takoj razumel. — "Yes, z deSettisoč dolarji!" se je zareial -- Točno ob deeetlh dopoldne naalednjeg* dne sta stopila Spencer in Smith s svojim izvedencem v skromno opremljeno stanovanje, kjer ju je smehljaje aprejsl Hunter. "Kar naprej, gentlemen," Ju Je pozdravil, " ksj." HipH V majhni sobi ju je seznani z notarjem Brownom, častitljivim gospodom s belojjrado. "Po vašem ustnem" dogovoru z mlstrom Hunterjem," je pričel notar "naložite pred pregledom njegove iznjadbe v moje roke ček na desettisoč dolarjev kot varičino. Prosim vaš, da Pregledate moje legitimacije. In tukaj je pravilno izstavljena pobotnica." Formalnoati so bile kmalu u-rejene ln Spencer je lzatavil ček na desettisoč dolarjev, ki ga Je Smith sopodplsal. NoUr »je spravil ček v svojo listnico in se je poslovil. Tako, sedaj smo čisto sami med eeboj," Je dajal Hunter. "Potrpite samo trenutek, takoj prineeem svoj aparat" Odšel ja v aoeednjo sobo in zaprl vrata sa seboj. 'Tak osel," je šepnil Spencer avojemu drnšabnlku, "pusti oditi avojega pravnega svetovalca, p red no ao končana pogajanja!" "Toliko lašje bova opravim s mladim mošem!" je prav tako Uho odvrnil Smith. Minilo je nekaj minut toda Hunter ee še ni vrnil. Spencer je pričel paatajatl vznemirjen. Čakala sta četrt ure. pol ure. Ia-nadltelja še vedno al bilo na epragled. Nenadoma pa je vato-plla gospodinja In vprašala, če sU morda goapoda od tvrdke Spenosr 4 Co. "Seveda sva T je besno savpil Spencer "Kje aa vraga pa Uči mlster Huater?r "Nekdo ja pravkar oddal tole pismo za vaa," je odvrnila gospodinja. — "Mister Hunter pa je z nekim starim gospodom U pred pol ure zapustil stanovanje. Dejal je, da ae takoj vrne." Zla slutnja Je spreletela Spen-cerja in hitro je iztrgal gospodinji pismo iz rok ter ga odpri. to ga je naglo preletel, je pre-bledel in se spustil v najbliinji naslanjač. 'Tu, čitaj, ti idijot!" je zahro-pel in pomolil pismo Smithu. "Dear sirs!" je čital Smith. Moj notar in jaz sva pravkar pri banki vnovčila vaš ček. Izredno naju veseli, dtfje bilo dovolj kritja. Tajnost televizor-a morata sedaj na žalost dognati seveda brez moje navzočnosti, kajti iz lahkoumljivih vzrokov si ne ielim ponovnega srečanja z vami. — V sedemindvajsetem nadstropju vašega poslovnega poslopja stoji prazna pisarna. Ako stopite tam-caj k oknu, morete preko dvorišča opazovati vae, kar se dogaja v vaši, ravno nasproti ležeči pisarni, kakor sem tudi jaz napravil. Nikar se ne jezite! Morda lahko kdaj z mojo isnajdbo tudi vi zaslužite denar. — Vaš udani Hunter." noter je ie tu "Saj to Je slkohol. Tega ne smem. Ce s ve moja kuharica, raztrobi po vsem mestu, in b|a-maža je tu." "Ce ti ga predpišem kot sdra-vilo?" "Ne, ne gre. In kako naj si preskrbim vroče vode, ne da bi ona vedela?" "Reci Ji, da se hočeš zvečer briti.? Teden nato se zdravnik spet pripelje. Sreča kuharico. . "Kaj jc novega?" ''Gospod je znorel," se križa sirota. "Kako to?" "Znorel jc. vam rečem. Zdai se vsak dan petkrat brije. U Ljudj«. U m ommcII la| a Nosa-Ton* fedovHo adrarUo, kl itn daj« novo tivljanako bm>4. OMaU tlvot *U*c. oitrlja «hm ta Saia I* mUicMD. Mmm-Tomm i« Sni 1* »UJna« Tirtkfm ta |«n«k»m bulji« J* to *a«ia mo«. a« pOmacal tudi vam. Nu-sa-Toa« m prodaj« r lakarnah Ako ga ta-karaav »Ima, ndto aa, naj m narodi aa od tfgOVca MS debelo, 1 Zs krsMšss Gospod Smola je navdušen pristaš protialkoholnega gibanja. Zraven tega pa ima še naduho in apatf ne more. Nekoč areča avojega prijatelja zdravnika. "Nu, kako ti gre, prijatelj?" "SJabo, slabo, toži genpod Smola. "Spati ne morem. Vse sem ie poskusil, bromov kalij, vero-nal, sulfonal, pa ni£ ne pomaga." "Veš, kaj poskusiš? Časih iz-pij kak dober čaj. Veš, pol čaja ln pol ruma. To bi ti utegnilo pomagati." Tal. Crawford tSM f Doeo bsrvsaje ia vsrjsaje WESTERN AUTOBODY A RADIATOR WORKS Bodisi, Feoders and RaAatora •f posMvljsmo ia prenavljamo AIfTON F. H. AVGTM Vljadno Gospod Kozel, prej i., neki gospod in Je relaTJ premlati na mrtvo imt' 1 vas frača." "In kaj ste mu rekUr ■"Da mi je zelo žal, ker doma." r S7SS SKRIVANEI Ave., Chleage. m. nsouiA. avstovno naj-SLaVNBMA. SBLlAČABKA. jaunfA _________.JBA, POMAGA Tiaočaam z ffi irri 1 *to»|>aii tojol^« m- lilto. hmtao ioS«raa UnajSka Um. Tirni*. ki m trpall aa md*J adrarl. UniIiJmi kaj 4« val aarad, km nullk« koliko aSmraSiav ali adravil aU podiiMUl bmiMpaSno, tu ia NA' STANOVANJE^ ae sprejme aamaka zmerna. Oglasite utulu Laemdale Ave., Chlct«s ^ Zaameaje (Jnly 31, i da vam je tekla te dan. Ponovit« vočaano, da vam lisu i vimo. Ako lšsU ne je mogoče ustavljen, ktr plačan. Ako je vsi lia In ga ne prejmete, je ustavljen velet i. je te poznana banka vm m svojim dno rada ' j y , 1 pesaaga la daje naan rta Ona , ! » obavlja vaah vrat bančn e posle In «V w e 1 <:«, . -^/fiv., prodaja "šKkarte" vseh drušb. . Na poaahlte aa okrniti aa a jo B ' » ' > kadar kaj potrebujete. ' • ' "l '' - . •• 'ijhiilldli i! • I ••S j Srn kaspar american state 1S00 BLUE ISLAND AVENUB CHICAGO, 8PRBJKMASB4 v tiskarsko otrt spaiajoca bela Tiska vabila ta veselic« in shodo, vizitnice, Časnike, knjiga, koledsr-Je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemAkem, angleškem in drugih" i VODSTVO TISKARNI AEKLKA NA ČLANSTVO flJf^J« HA TBKOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa poj Isjs vodstvo aaUsSs delo grvf vrrts MU 8. N. P. J. PRINTERV 2667-59 So. LtwwMa Avenos nffAB^ mi TAX 8B DOBI NA /OJO tVDl VSA UfTNKNA POJASNILA