Poštnina plačana v gotovini
Došlo 24. X. T930
Cena Din !•—
Izhaja vsak dan zjutraj razvea v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna itevilka Din 1'—, na 16 straneh Din 2’—, mesečna naročnina Din 20 —, za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L
  krat, prilog.
Jugoslovan
Rokopisov ne rračanm — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova ccsta št. 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju,
Slomškov trg štev. 4.
St. 124
Ljubljana, petek, dne 24. oktobra 1930
Leto I.
Fašistovska vlada išče posojilo v Franciji
Sisti govorijo o pofigajjangalt, Id so preči povoljnim zaključkom - Ariuro Labiola svari francoske finančnike - »Ifussolini misli zares na vojjno« - Hemanii iz itima
Pariz, 23. oktobra, n. Kakor znano, je vodja socijalnih radikalov Daladier na strankinem kongresu pred nekaj dnevi omenil, da skuša italijanska vlada v Franciji najeti posojilo v znesku 3 do 4 milijarde frankov. Ta njegova trditev je vzbudila veliko zanimanje francoskih političnih in finančnih krogih, čeprav so že nekaj dni krožile po Parizu govorice o takšnih namerah Italije. V poslednjih dneh so celo govorili, da so se v Parizu pričela tudi že zadevna pogajanja, in včeraj je »Pariš Midi« lansiral vest, da so razgovori že stopili v poslednjo fazo. Danes so se te vesti v francoskih listih ponovile. Listi so jim celo dodali nekatera pojasnila.
V zvezi s tem je bivši italijanski minister in eden najbolj izrazitih zastopnikov antifašistov Artur Labriola dal izjavo, v kateri pravi, da bo fašistovska vlada zaradi posojila ponudila Franciji nekatero politične koncesije in ji obljubila, da se ne bo pajdašila s Sovjeti niti z Nemci ter
da se bo stavila na razpolago francoski vladi. S tem, pravi Labriola, si namerava fašistovska vlada pridobiti francoske simpatije in denar, da bi nato mogla spet kovati svoj? vojne načrte ter na drugi strani rešiti svoj položaj v Italiji. Po mnenju Labriole francoski finančniki, ki sovražijo predvsem boljševizem, niso več tako nepripravljeni ugoditi italijanskim zahtevam in otvoriti Italiji kredit. To njihovo pripravljenost jači okolnosti, da imajo mnogo razpoložljivega kapitala ter ne vedo, kje ga povoljno plasirali. Labriola pravi, da je zelo težko sedaj prepričati francosko javnost, da bi Italija uporabila francoski denar za proizvajanje strupenih plinov in granat, s katerimi bo nekoč ubijala froncoske vojake in nezavarovano francosko prebivalstvo za fronto. Razpoloženje, ki se je polotilo vse francoske javnosti, omogoča emisijo italijanskega posojila v Franciji.
Situacija v Italiji je zelo težka, pri tem
pa Mussolini še celo ne ve, na koga bi se naslonil razen na avanturiste, kakršni so Hitler, Hugenberg in sovjetski agentje. Ni dvoma, da bo Mussolini zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in zaradi vedno težjega položaja v Italiji posegel po še jačji agitaciji, z namenom, da izzove nerede in opasne konflikte.
Končno tudi sam Mussolini, ki sedaj mnogo govori o miru in se kaže miroljubnega, s tem dokazuje, da zares misli na vojno. Labriola pravi, da je Mussolini doslej vedno eno povedal, drugo pa mislil, pa če sedaj govori o miru, pomeni, da misli na vojno ter da se nanjo zares pripravlja. Toda izzivanje oboroženega konflikta ne more Mussoliniju dati nikakega uspeha, ker ni dvoma, da bi vojna najbolj škodila Italiji sami. Opozarjajoč evropsko demokracijo na te Mussolinijeve avanturistične namene, poziva Labriola francosko finančnike, naj odrečejo fašistovski vladi posojilo, ki ga je zahtevala.
Rim, 23. oktobra, n. Povodom vesti, da namerava Italija najeti v Franciji posojilo, prinaša danes »Giornale d’ Italia«, poluradno poročilo, v katerem ponovno de-mentira vest o posojilu in obenem napada francoski tisk, da o njem neprestano piše, čeprav je znano, da so vse trditve o nekem italijanskem posojilu prav navadne izmišljotine. Ni dvoma, trdi »Giornale d’ Italia«, da so te vesti razširili plačani agentje z namenom, da izzovejo padec italijanskih tečajev na borzah. Posebno zavrača list trditve francoskega dnevnika »Pariš Midi«, ki je ponovno lansiral to vest, češ da se nahajajo pogajanja že pred zaključkom, in je med drugim poročal: »Krožijo govorice, ki so prišle iz inozemstva in ki so zelo tolažilne: Italija je mirna, ker čaka, da ji Francija otvori kredit.« Na to vest odgovarja italijanski list z grobim napadom, naglašajoč, da Italija niti sedaj niti v bodoče ne bo od Francije zahtevala kakega posojila-
Hetmvrehr je odpovedala veliki pohod na Dunaj
Vloga monarhističnega ksila štajerskih IteimveSs?ovcev - Položaj je še nadalje nejasen
Gladovne demonstracije komunistov
Dunaj, 23. oktobra d. Vznemirljive veti, ki so zadnje dni krožile o nadaljnem razvoju notranje-političnega položaja v Avstriji in ki so prišle tudi v zunanje liste, ki pa so bile z zadnjo izjavo zveznega kancelarja Vaugoina energično demantirane, imajo po poročilu lista »Die Stun-de« svoj izvor v separatni akciji štajerskega hajmverovskega generala Ellisse-na, ki je na lastno pest organiziral posebne elitne čete, s katerimi zasleduje monarhistične cilje. Njegovi načrti niso bili znani drugim hajmverovskim skupi-
Novi avstrijski državni proračun
Po načrtu, ki ga je predložila Vaugoinova vlnda, je proračunsko ravnovesje zagotovljeno.
Dunaj, 23. oktobra. AA. Korbiro poroča,da Je zvezna vlada predložila predsedniku razpušče-. nega parlamenta kot predsedniku stalnega parlamentarnega odbora proračunski načrt za leto 1931. Ta proračunski načrt zagotavlja proračunsko ravnovesje za prihodnje leto, ker znašajo skupni dohodki 2166 milijonov šilingov, izdatki pa 2130 milijonov šilingov. Od celokupne vsote državnih investicij pride na pošto in državne železnice 136 milijonov. Od celokupne vsote izdatkov pride na osebne izdatke 1337 milijonov šilingov, ostalo pa na materijalne izdatke. V primeri s proračunom za leto 1930. so se do-hodki in izdatki povečali. Celokupni dohodki od davkov so zrasli za 185 milijonov šilingov. Od skupne vsote izdatkov pride na izdatke za podporo poljedelcem 145 milijonov šilingov, 33 milijonov za zvišane izdatke za brezposelne delavce, naposled pa so se povečali tudi administrativni izdatki.
Sodna razprava o vzrokih propasti »R 101«
London, 23. oktobra. AA. Prihodnji torek se prične na kraljevem sodišču javna razprava o vzrokih katastrofe zrakoplova »R 101«. Preiskavo bo vodila samo ena oseba s pomočjo prised-nikov. Tako bo preiskovalno postopanje mnogo lažje in hitrejše. Komisija bo imela pravico prisiliti priče k izpovedi. Ža predsednika komisije je bil imenovan sir John Simon, ki je_ bil v vojni letalski major. Njegovo imenovanje odobravajo vsd krogi, ki smatrajo, da se bo vodila razprava vestno in nepristransko. Kot prisedni-ka bosta fungirala polkovnik Moore Brabazon in profesor Inglis. Oba sta odlična letalska strokovnjaka. Polkovnik Moore Brabazon je bil prvi, ki je prejel letalsko diplomo od kraljevskega letalskega kluba. Leta 1909. je bil prvi Anglež, ki je letel v letalu.
Inglis je bil svoječasno profesor mehanike na univerzi v Cr. .ibridgeu. Ima velike zasluge v tehnični stroki. V vojni je med drugim iznašel vojaški most, ki je omogočil naglo prevažanje čet in celo tankov preko rek. Most so lahko zgradili v par urah.
nam in tudi ne vladi. Ugotovljeno je bilo, da jo lo majhen del hajinverovcev pripravljal neki tak napad, in sicer monarhistično krilo hajmverov, ki pa proti veliki nacijonalni večini v hajmverih ne more ničesar izvesti. Pučisti med hajmverovci so za sedaj v brezupni manjšini in vlada ima moč trdno v rokah. Kakor list dalje poroča, so bili načrti generala Ellissena glavni vzrok, da je bil za 2. november projektirani veliki pohod hajmverov na Dunaj nenadoma odpovedan.
Duiiaj, 23. oktobra, d. Komunisti so da-
Pariz, 23. oktobra. AA. Havas poroča iz Washingtona: Čeprav se tam nič ne govori ne v vladni hiši ne v ministrstvu zunanjih zadev, ne v finančnem ministrstvu, da se nista bivši guverner nemške državne banke dr. Schaclit in ameriški državni sekretar Stimson razgovarjala o vprašanju dolgov in reparacij, vendar za zdaj ni nikakih dejstev, iz katerih bi se moglo sklepati, da bo vlada ameriških Združenih držav v tem vprašanju spremenila svoje dosedanjo stališče, ki ga je že tolikokrat potrdila. Sicer pa bi zaradi bli-
nes opoldne priredili takozvani gladovni pohod brezposelnih. Zbrali so se na treh krajih in so korakali potem skupaj po Ringu. Demonstranti so nosili tablice z napisi: Dajte nam dela in kruha! Volite komuniste! itd. Sprevoda se je udeležilo kakih 1800 oseb. Na Schwarzenbergovem trgu, pred mestno hišo in pred vseučiliščem je prišlo do manifestacij. Pri vseučilišču je bilo že nevarno, da pride do spopada s tam zbranimi narodno-socija-lističnimi dijaki, vendar pa je policija v pravem času posegla vmes.
žajočih se volitev bilo težko vladi ameri škili Združenih držav svoje stališče izpre-meniti. Iz vsega tega kaže, da gre samo za poskusni balon, ki pa je v Wasliing-tonu popolnoma zgrešil svoj namen.
London, 23. oktobra. AA. V političnih in finačnih krogih živahno komentirajo dozdevno misijo bivšega predsednika nemške narodne banke dr. Schachta v Združenih državah, da pridobi Združene države za moratorij glede reparacijskih plačil po Youngovem načrtu. Obče smatrajo, da gre za izpremembo Youngovega načrta.
Povratek ministra Demetro-vica v Beograd
Beograd, 23. oktobra. AA. Minister trgovino in industrije .Turaj Demetrovič se je vrnil da* nes iz Zagreba v Beograd.
Francoski minister Flandin v Ankari
Ankara, 23. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča, da je francoski minister za trgovino Flandin prispel v Ankaro.
Ankara, 23. oktobra. AA. Francoski minister za trgovino Flandin je obiskal ministra za zunanje zadeve in ministra za narodno gospodarstvo. Z obema je imel dolge razgovore.
Ankara, 23. oktobra. AA. Turški minister za narodno gospodarstvo je priredil danes banket v čast francoskega ministra Flandina. Banketu so prisostvovali vsi člani vlade, generalni tajnik predsednika republike, predsednik in poročevalec parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, turški državni tajnik in osobje francoskega poslaništva v Ankari.
Ankara, 23. oktobra. AA. S francoskim ministrom za trgovino Flandinom je prispel v Ankaro tudi francoski poslanik Chambrin,
Položaj v Braziliji
Pariz, 23. oktobra. AA. Poročajo iz Buenos Airesa, da so zastopniki revolucionarjev izjavili, da je lovski polk mesta Simbo pristopil k revolucionarnemu gibanju. Ti zastopniki so prav tako izjavili, da so revolucijonarji v državi Minas G c ra p s ponovno zavzeli Monte Belli in predor Monte Kainer na meji države Sao Paolo.
London, 23. oktobra. AA. Iz Bahije v Braziliji poročajo, da je davi tjakaj prispela britska križarka »Delhi«.
Rio do Jariiro, 23. oktobra. AA. Brazilske banke ki so b'le zffradii revolucije zaprte, so pričele zopet poslovati. Iz Washingto.na poročajo, da je ameriška vlada prepovedala izvoz orožja, namenjenega za upornike.
Pred novimi nemiri v Egiptu
Kairo, 23. oktobra. AA. Med Kairom in Aleksandrijo vozijo blindiirami vlaki. Čete so bile odposlane v glavna pokrajinska središča Povso_, vlada red in mir. Železniški promet je deloma desorganiiziran, ker je bila proga na več krajih od narastlega Nila odplavljena.
Spor med Rusijo in Kitajsko
Nanking, 23. oktobra. AA. Glavni povod spora, ki je nastal med Sovjetsko Rusijo in nan-kinško vlado, je protokol iz Habarovskega, ki ga je kitajska vlada odklonila, čeprav so Sovjeti na njem odločno vztrajali.
Amerika že izvaja pomorski sporazum
London, 23. oktobra. AA. Iz VVashingtona poročajo, da je ministrstvo mornarice ameriških Združenih držav danes zaključilo program o zgraditvi vojnega brodovja glasom londonskega pomorskega sporazuma. Znano ni nič, iz česa bi se dalo sklepati na načrt zgraditve ali kategorije ladij.
Irigoyen puščen na svobodo
Pariz, 23. oktobra. AA. Iz Buenos Airesa javljajo, da je argentinsko vrhovno sodišče sklenilo izpustiti na svobodo bivšega predsednika ir ->?oyena.
Ogromen obseg rudniške katastrofe v Alsdorfu
število mrtvih rudarjev je poskočilo na 276
vedno nepojasnjeni
Vzroki nesreče še
Achen, 23. oktobra, d. Do sedaj so spravili vsega skupaj 229 trupel iz rovov in izpod ruševin. Nadaljnih 19 mrtvih je še v rovih. 9 ponesrečencev je v bolnici podleglo poškodbam. S tem se zviša število smrtnih žrtev katastrofe v Alsdorfu na 257. Reševalna dela so preteklo noč potekala tako, kakor ni nihče mislil, da bi bilo mogoče. Rešili so še nekaj ponesrečencev živih, ki so več kot 50 ur preživeli v porušenih rovih. Eden od teh je bil šele^ 14 dni oženjen in je takoj, ko je bil rešen, želel videti svojo ženo, ki je mislila, da je že mrtev. Ni mogoče popisati svidenja teh dveh. Druge štiri rudarje, ki so bili zaprti v bližini središča eksplozije med kamenjem, ki se je zrušilo, je rešilna kolona dobila deloma še žive. Le eden od teh rudarjev je umrl za zastrupljenjem z ogljenčevim okisom. Pri dveh rudarjih so imeli poskusi oživljanja uspeh.
Pariz, 23. oktobra. AA. Iz Alsdorfa poročajo, da se še nadalje trudijo da bi re-
šili zasute rudarje. Računajo, da je v prostranih galerijah še okoli 15 trupel. Mislijo tudi, da jih je kakih 10 v ruševinah administrativne palače. Mogoče je, da so nekatere žrtve še v drugih galerijah, katerih dozdaj še niso mogli preiskati.
Alsdorf, 23. oktobra. AA. Po uradnih izsledkih dosedanje preiskave še niso mogli dognati vzrokov katastrofe v bližnjem rudniku. Vendar mislijo, da tu ne more iti za eksplozijo dinamita, ker so še vsi depoji nedotaknjeni. O 23 rudarjih še nimajo nobenih vesti.
Berlin, 23. oktobra. AA. Število žrtev rudniške katastrofe pri Alsdorfu se je zvišalo na 276. Doslej so potegnili iz rudnika 251 trupel, 16 rudarjev je umrlo v bolnici. V bolnici leži 92 hudo ranjenih. Vzrok eksplozije še vedno ni pojasnjen. Strokovnjaki pravijo, da katastrofe ni povzročila zaloga bencina, ki je še vedno nedotaknjena.
Nemška agitacija proti Youngovemu načrtu
V Parizu mislijo, da vlada Združenih držav ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča
m pravilen za-
ključek
brez težkih in usodnih napak, ki jih ie zagrešilo strankarstvo, ne bi nikdar prišlo do 6. januarja, ki je bil in je še vedno edin izhod iz razbitosti, ki jo je povzročilo strankarstvo. Zato je naravno, da ne . rnore noben iskren pristaš šesiojanuarskih idej pozabiti na te napake, temveč jih bo vedno znova ugotavljal, da s lem prepreči, da bi se te napake kdajkoli ponovile.
Iz agitatoričnih in propagandnih razlogov zato ni mogoče pozabili na napake, ki so se dogajale. Pač pa je mogoče pozabiti, kdo vse je te napake zagrešil. To pozabljenje pa je tudi potrebno, ker 6. januar hoče zbrati vse sile v narodu za složno delo, vsled česar ne more in noče odbijati od sodelovanja onih, ki so tvorili bivše stranke. Tega sodelovanja pa ni mogoče doseči, če bi se vedno znova očitale napake, ki so se storile, mesto da se le konstatirajo brez vsakih očitkov na posameznike. Ti očitki bi bili napačni tudi zato, ker je pač bilo v onih samostran-karskih časih neizogibno, da je skoraj vsak — v večji ali manjši meri — sodeloval pri teh iz strankarstva prirojenih napakah.
Nikomur se noče zato nič očitati, ker se hoče doseči sodelovanje vseh. Ni v tem nobena slabost, temveč le volja, da bo s složnim delom napredek naroda tem večji, ker to je prvi in najvišji cilj jugoslovanske misli. Ko se noče nikomur nič očitati, pa se obenem pričakuje, da bodo v tem sklepu videli vsi bivši strankarji poziv, da se pridružijo složnemu delu in da na ta poziv napravijo edino pravilen zaključek, da delajo sedaj tem več za uspeh složnega dela, kolikor bolj so svoje dni s strankarskim delom povročili razcepljenost med narodom.
Ta edino pravi zaključek naj obvelja pri vseh bivših strankarjih. Če so preje agitirali med svojimi ljudmi proti složnemu delu, naj sedaj s podvojeno močjo govore o koristih složnega dela. Če so preje služile njih organizacije gojitvi strankarskega duha, naj služijo sedaj v podvojeni meri gojitvi vsenarodne misli, če je preje njih bivanje med narodom povzročalo povečanje strankarske strasti, naj sedaj to bivanje omili te strasti in poveča ustvarjajoče jugoslovansko navdušenje. Kar se je preje delalo napačno, to se naj popravi sedaj s tem, da se dela pravilno, kakor zahteva šestojanuarski manifest.
Seveda pa to ne sme ostati samo pri platoničnem sklepu, temveč ta edino pravi zaključek je treba takoj pričeti izvajati. Kakor so včasih vneti slrankarji kar sami od sebe pričeli takoj po razpustu skupščine agitirati za svoje stranke, tako bi morali sedaj tudi sami od sebe agitirati za jugoslovansko misel, da bi ta v vsej svoii čisioti zavladala povsod. In če so preje dosegali uspehe z viharnimi shodi, naj bi sedaj dosegli še večje uspehe z dobro izdelanimi predavanji. Vsak Jugoslovan bi moral podrobno poznati jugoslovansko zgodovino, ker samo iz njenega poznanja se rodi pravo pojmovanje jugo-lovanske misli. V kulturnih organizacijah bivših strank naj bi se taka predavanja pričela čimpreje in če bi se predavalo v društvih ie in druge bivše stranke v istem smislu, bi tudi hitro dosegli združitev vsega naroda v eni volji in enem narodnem čustvovanju.
To intenzivno delovanje bivših siran-karjev za jugoslovansko misel pa je potrebno tudi zato, da se že vendar neha med nami ono iz avstrijskih časov podedovano opozicijonalstvo, ki jemlje našim ljudem vsak ponos. Naj že vendar enkrat pogledajo malo okoli sebe, kako stoje stvari, vsi tisti, ki mislijo, da je politična modrost v tem, če hočejo, da obvelja vedno samo njihovo mnenje. Prav res niso danes časi za takšno otročjo trmo, ker baš tistim, izven Jugoslavije, ki najbolj prezirajo njih voljo, ne morejo ti niti naj-manje odgovoriti. Prav nobene veličine ni v tem opozicijonalstvu, ki nalašč stoji ob strani, ker nasprotno je velik tisti, ki ne gleda, kako delajo drugi, temveč, ki sam zagrabi za delo. Iz dela izvirajo pravice, ne pa iz praznega opozicijonalstva in za to bo tisti, ki hoče dobiti pravice, delal in sicer veliko delal , da bo imel čim več pravic.
Marljivo so delali naši ljudje za napačne cilje pretiranega strankarstva, še mnogo bolj pridno pa morajo sedaj dela t za pravo jugoslovansko misel. Samo tako bomo popraviti napake, samo tako bo nadokna deno zamujeno. Zato pa bivši strankarji ra delol
»Nova vojna bi pomenila konec vse kulture
«
Pomenben govor pruskega ministra v Frankfurtu — Svarilo na
naslov narorodnih socijalistov
Frankfurt am Main. Na zborovanju so-cijalno demokratske stranke je govoril snoči novoimenovani pruski notranji minister Severing. Napadal je ostro narodne socijaliste in izjavil: »Če se nasilja zad njih dni ne bodo kmalu končala, potem bomo tem nasilnikom pokazali, da nimajo samo oni moči. Moramo na to misliti, da dospemo do znosnega razmerja z vsemi državami sveta. Zato moramo biti prija-
telji miru. Če So nekatere parade zadnjih dni napravile morebiti v inozemstvu vtis, da v Nemčiji zopet vzgajamo misel na re-vanšo, potem moramo tukaj v demokra tičnem Frankfurtu povdariti: Hočemo bit« dobri Nemci, hočemo gojiti narodno enotnost nemškega naroda, toda preko tega hočemo biti dobri svetovljani. Nova vojna bi pomenila konec vse kulture
Zadnje priprave za poroko kralja Borisa
Poslanica g. Ljapčeva italijanskemu narodu — Eskadra vojnih ladij bo spremila novoporočenca v Bolgarijo
I’isa, 23. oktobra. AA. Kralj je sprejel v gradiču San Rosore v posebni avdijenci italijanskega poslanika pri Sv. Stolici grofa De-vecchija in imel z njim dolg razgovor. Grof De-vecchi je poročal kralju o pogajanjih s Sv. Stolico glede dispenza za poroko bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovanno.
V Piso je prispel princ Ciril, brat bolgarskega kralja Borisa. Na postaji sta ga sprejela princesa Giovanna in bolgarska princesa Evdoksija.
Fašistična stranka bo poklonila bolgarskemu kralju Borisu in princesi Giovanni o priliki njene poroke dragocena darila. Glavno darilo bo srebrn, umetno izrezljan samovar.
Turin, 23. oktobra. AA. »Gazzetta del Po-polo« priobčuje poslanico, ki jo je naslovil na
italijanski narod predsednik bolgarske vlade Ljapčev pred svojim odhodom v Italijo in jo izročil poročevalcu lista. Poslanica se glasi:
Na potu v Assisi, kamor potujem, da prisostvujem poroki svojega presvetlega vladarja s princeso Giovanno Savojsko, prinašam Italiji prisrčen pozdrav bolgarskega naroda in njegove navdušene želje za svojega kralja in kraljico, za italijansko kraljevsko dvojico, kraljevski dom, narod in italijansko vlado.
Rim, 23. oktobra. AA. Štiri križarke so prispele v Brindisi, da se pridružijo eskadri vojnih ladij, ki bodo spremljale kralja Borisa in njegovo soprogo na polu v Bolgarijo. Krenile bodo verjetno 25. t. m. na pot. Spremljali jih bodo tudi hidroavijoni. Minister za letalstvo Balbo je izdal že tozadevne potrebne ukrepe.
Pred sestankom angleškega parlamenta
Parlament bo razpravljal med drugim tudi o kolonizaciji podeželja in o novi politiki v Palestini
London, 23. oktobra. AA. Ministrski svet je snoči odobril osnutek kraljevega prestolnega govora. Končna redakcija govora bo končana v par dneh.
Listi poročajo, da bo kraljev govor očrtal zakonodajni progiam za parlamentarno zase danje, ki se otvori v torek. Zbornica bo razpravljala med drugim p zakonu za naselitev na deželi in o zvišanju starosti za šolski obisk do 15 let. Nadalje bo parlament razpravljal o izpremembah zakona o trgovinskih sporih, ki je bil sprejet leta 1927 po splošni stavki, o zakonu, glede ustanovitve sveta komisarjev in
o drugih važnih zadevah.
London, 23. oktobra. AA. Listi poročajo, la bo nova vladna politika v Palestini v kratkem predmet zborničnih razprav. V skupnem pis mu časopisju obžalujejo Stanley Baldwin A sten Chamberlain in Amery odstop dr. VVeiz mana, kateremu p.iznavajo velike zasluge. 0-menjeni obžalujejo nadalje, da je vlada odko-nila predloge Weizmana, naj se skliče konferenca okrogle mize, na kateri bi lahko vl'-dn zaslišala Arabce in Žide in se tako izogrla objavi politike negativnega značaja.
ZcsL.
Likvidacija agrarnih odnošajev v Dalmaciji
Beograd, 23. oktobra. AA. Drugo poglavje zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev na ozemlju bivše pokraijne Dalmacije govori o odškodnini za zemljišče. Zauilja, ki jo imajo težaki ali njihovi predniki že od Časa pred 21. novembrom 1887. pa do danes nepretrgoma, bo odkupljena za ceno maksimum 10.000 Din za ha. To velja tudi za fevdna zemljišča. Zemlja, ki pripada težakom ali njihovim prednikom po 21. novembru 1887 nepretrgoma do danes, se odkupi za ceno maksimalno do 20 tisoč Din za ha. Ostalo zemljišče se odkupi maksimalno po 30.000 Din za ha, če skupna površina ni večja od 5 ha. Ako je pripadala hiša in zgradbe lastniku zemljišča po 21. novembru 1887, se ho vrednost po sodnikih precenila. Če je pa težak sam zgradil hišo in zgradbe, se ne plača nobena odškodnina. Težaki, ki dobijo zemljišče na podlagi § 9. tega zakona ,ne plačajo nobene odškodnine. Novo-naseljeni težaki plačajo odškodnino 10.000 Din za ha. Odškodnino plača v prvem naštetih slučajev država, v drugem in tretjem pa polovico država in polovico težaki. Pri na četrtem mestu naštetem slučaju plača odškodnino težak sam v celoti, pri čemer se odštejejo stroški za melijoracije. Pravnim osebam plačajo težaki celo odškodnino, ki jo daje država za odkup cerkvenih posestev z dodatkom 10%>. Tretje poglavje zakona urejuje modalitete pri o-cenjevanju.zemljišča v štiri posebne razrede, o sestavljanju komisij in tako dalje, četrto poglavje odreja sodniški postopek, pritožbe pri ocenjevanju z bilo katerekoli strani itd. Komisije pošljejo materijal in sklepe ministru financ za prisojanje izplačil. Dalje ureja ta del zakona način vknjižbe v zemljiške knjige pašne in pravice drvarjenja, v kolikor obstoje že gotovo dobo, s tem zakonom niso prizadete.
Stroški za komisije gredo v breme države, za sklepe in pritožbe se ne plačajo nikake takse. Peto poglavje odreja modalitete pri postopanju
z dohodki do časa ureditve in likvidacije odnošajev. Šesto poglavje urejuje način finančne likvidacije. Država plača vse nanjo odpadajoče zneske na podlagi tega zakona z obveznicami, ki bodo nosile ime državne obveznice za likvidacijo agrarnih odnošajev na ozemlju bivše pokrajine Dalmacije. Obveznice bodo izdane v zneskih po 1000 in 500 Din, ki se bodo letno obrestovale s 5% začenši od 1. januarja 1931. leta. Zneski izpod 500 Din bodo izplačani v gotovem denarju. Amortizacija se bo vršila 30 let bodisi potom izžrebanja ali potom kupovanja obveznic na borzah preko Narodne banke. Obveznice se bodo glasile na prinašalca.
Odkup obveznic bo urejevala generalna direkcija državnega kredita in državnih dolgov pri ministrstvu financ. Ministrstvo za finance bo izdalo v cilju posojila obveznic za vsoto 400 milijonov Din. Istočasno dobi minister za finance kredit za izplačilo v gotovini zneskov izpod 500 Din ter kredit 300 milijonov Din za potrebe nadaljne ureditve na podlagi tega zakona. Zakon slopa v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko ga prinesejo »Službene novinec. Razglasitev tega zakona se izvrši ne samo potom »Službenih novinc, temveč tudi s tem, da morajo občinske uprave po nedeljskih božjih službah dati razglasiti ta zakon pred cerkvami. Roki začenjajo teči po razglasitvi v »Službenih novinah«.
Pogluvje prvo imajo §§ 1 do 11, poglavje drugo 12 do 13, poglavje tretje 14—21, poglavje četrto 22 do 39, poglavje peto 40 do 42, poglavje šesto 43 do 44 in poglavje sedmo 45 do 52.
Samomor odpuščenega inženerja
Osijek, 23. oktobra, k. Danes je izvršil gradbeni inženjer Armin Kraus samomor, ki je postal naravnost senzacijonalen za vse mesto, Krausa so pred tremi dnevi odpustili z dela v tvornicah v Brodu. Odpuščeni inženjer je prišel v Osijek v posete k bratu, danes pa si je s strelom iz revolverja vzel življenje. Ustrelil se je, ker ga je izgubljeno mesto in uničena eksistenca preveč depriinirala.
Nove dezertacije sovjetskih činovnikov
Pariz, 23. oktobra, n. »Populaire« poroča, da se je spet pet visokih sovjetskih funkcijonarjev izneverilo sovjetski službi. Pozvali so jih v Moskvo, da se tam opravičijo, česar pa omenjena petorica ne namerava storiti. To so zastopnik ruske banke Navasin, novi predsednik trgovinske komisije Popov, zastopnik sindikata Jute La sovi jev, svetnik Gruber in ravnatelj gospodarskega presbiroja Wolf.
Žalostna bilanca zadnjega neurja v Franciji
Pariz, 23. oktobra. AA. Končna bilanca zadnjega neurja v Bretaniji je tale: 203 pomorščakov je izginilo v valovih, zapuščajo 127 vdov in 193 sirot.
Veliki vojaški manevri v Romuniji
Manevrov, ki jim prisostvuje tudi kralj Karel, se udeležuje (>0.000 vojakov
Bukarešta, 23. oktobra. AA. Rador poroča, da so se včeraj začeli veliki vojaški manev; i. Operacije se vrše v pokrajini Sigisoara na Fr-delskem. Manevrom prisostvuje romunski kralj Karol. Pri vežbah je udeleženih 60.000 vojni-kov in 2500 oficirjev vseh vrst orožja. Vrhovni poveljnik operacij je bivši minister vojske Ci-hovski. Pri manevrih sodeluje tudi princ Nikolaj. Konec manevrov bo prihodnji ponedeljek z veliko revijo čet. Pri tej priliki bo svečana predaja maršalskih znakov generaloma Averescu in Presanu, ki sta bila kot prva povišana v čast maršalov. Manevre si ogledujejo vojni atašeji Velike Britanije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Madjarske, Grčije, Turčije, Združenih držav Severne Amerike, Špa^ nije in Litve.
šangkajšek je postal kristjan
Šanghaj, 23. oktobra. AA. Predsednik šangkajšek je danes popoldne prestopil v krščansko vero.
Berlin, 23. oktobra. AA. Iz Šanghaja poročajo, da je postal general Čankajšek kristjan. Krstili so ga danes popoldne. Kakšno ime je dobil pri krstu, ni znano.
a za oceno načrta o olhriiBi
Beograd, 23. oktobra. A A. V petek 24. t. m. se sestane v ministrstvu za trgovino in industrijo posebna komisija strokovnjakov iz vse države. Komisija bo proučila in ocenila načrt zakona o obrtih. Razpravam bo predsedoval minister za trgovino in industrijo Juraj De-metrovič, zastopal pa ga bo v njegovi odsotnosti načelnik istega ministrstva Stevan Krpan. Referenta te komiisje sta dr. Pavletič in dr. Aranicki, oba inšpektorja ministrsva za trgovino in industrijo. Člani komisije pa so naslednji strokovnjaki:
Ahmed Bakič, načelnik banske uprave drin-ske banovine v Sarajevu, Radoslav Djorič, načelnik banske uprave vardarske banovine v Skoplju, Velimir Vujič, načelnik banske uprave dunavske banovine v Novem Sadu, Sveti-slav Marodič, glavni tajnik trgovske zbornice v Beogradu, Stevan Popovič, tajnik industrijske zbornice v Beogradu, Ranko Dostanič, tajnik obrtniške zbornice v Beogradu, Mihajlo Obu-ljen, tajnik trgovske in industrijske zbornice v Novem Sadu, dr. Vladimir Lunaček, tajnik zbornice za TOI v Zagrebu, dr. Josip Pretnar, konzultor zbornice za TOI v Ljubljani, dr. Be-sarovič, tajnik zbornice za trgovino in obrt v Sarajevu, Sava Boškovič, tajnik trgovsko-ohrt-ne zbornice v Splitu, dr. Cvetko Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij, Marko Bauer, tajnik saveza industrijcev v Zagrebu, Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice v Ljubljani, dr. Živko Topalovič, iz Beograda, Branko Jurkovič, tajnik saveza obrtniških organizacij iz Subotice, Nikolaj Fuger, mestni senator iz Zemuna, in Milan Pasinar, inženjer iz Beograda.
Z delom te komisije bo stopila sestava novega zakona o obrtih v zaključno fazo. Na podlagi komisijskega dela bo sestavljeno dokončno besedilo tega zakona, na kar bo predložen pristojnim činiteljem v nadaljno odločitev. Ta zakon spada med najvažnejše zakone zadnjega časa. V njem bodo urejena vprašanja gospodarskega udejstvovanja v celoti in bo v njem naše narodno gospodarstvo našlo vsestransko pravno zaščito. Obenem bodo s tem zakonom izjednačeni pogoji za obrtniško nadaljevanje in bodo odstranjene pokrajinske nejednakosti in posebnosti in s tem vsi dosedanji partikularni zakoni o obrtih.
Zagrebški župan pr. ministru Sernecu
Beograd, 23. oktobra. 1. Zagrebškega mestnega načelnika dr. Srkulja je danes dopoldne sprejel minister za gozde in rudnike inženjer Dušan Sernec. Dr. Srkulj se je zanimal za neka vprašanja, ki zadevajo zagrebško mestno občino. Dr. Srkulj je zatem posetil še predsednika beograjske' občine g. Nešiča.
Povratek naših delegatov iz
Bukarešte
Bukarešta, 23. oktobra. AA. Z nocojšnjim sim-plonskim ekspresom se vrnejo naši delegati, ki so se udeležili poljedelske konference v Buka rešti.
Podružnica Obrtne banke v Ljubljani
Beograd, 23. oktobra. 1. Včeraj se je vršila seja upravnega odbora Obrtne (zanatske) banke kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu je bilo med drugim vprašanje ustanavljanja podružnic. Glavni ravnatelj Dragič je podal izčrpno poročilo o kreditni politiki in o stanju obrtništva v Dravski banovini ter je predlagal, da se v Ljubljani ustanovi podružnica Obrtne banke. Po krajši razpravi je bilo sklenjeno, da se v začetku prihodnjega leta ustanovi podružnica banke v Ljubljani. Na isti seji je bilo sklenjeno, da se osnuje tudi podružnica v Sarajevu.
Uredba o službovanju pri gozdnih upravah
Beograd, 23. oktobra. 1. Na osnovi gozdnega zakona je minister za gozde in rudnike danes podpisal uredbo o službovanju pri državnih gozdnih upravah. S to uredbo se izenačijo predpisi o poslovanju šumskih uprav, ki so bili do sedaj v posameznih delih države različni.
Costesu in Bellontu pripravlja Pariz svečan sprejem
Pariz, 23. oktobra. AA. Francoska letalska rekorderja Costel in Bellonte, ki se vračata iz Združenih držav, bosta iz Le Havr nadaljevala pot v Pariz na letalu »Point d’ Interrogation*. Na letališču / P rizu jima bo izkazal vojaške časti 34. letalski polk. Odtod se bosta Costes in Bellonte napotila v elysejsko palačo, kjer ju bodo sprejeli predsednik francoske republike Doumergue, predsednik francoske vlade Tar-dieu in drugi ministri.
Sovjetske represalije
Moskva, 23. oktobra. AA. Sovjetska vlada je pozvala svoje diplomatske in trgovinske zastopnike v inozemstvu, naj ii poročajo o tem, kako ravnajo posamezne države z blagom, ki se nva”-' iz Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada bo odredila bojkot proti državam, ki omejujejo uvoz ruskega žita in ruskega petroleja.
Potres zabeležen v Zagrebu
Zagreb, 23. oktobra, k. Sinoči ob 23.18 so beležili seizmografi zagrebškega geofizičnega zavoda potresni sunek. Epicenter potresa je bil kakih 80 km oddaljen od Zagreba. Potres so čutili tudi nekateri Zagrebčani.
Sneg v italijanskih Alpah
Milan, 23. oktobra, n. V visokih italijanskih Alpah je zapadel sneg. V dolini so divjali viharji.
VREMENSKA NAPOVED.
Vreme se bo še hitro naprej spreminjalo. Na splošno precej deževno. r'
Prisrčna poslovitev USari-bora od generala Stani-savlfeviča
Maribor, 23. oktobra.
Častniški zbor mariborsko garnizije je priredil sinoči v veliki dvorani Narodnega doma odhodnico dosedanjemu poveljniku mesta g. generalu Žiki Stanisavljeviču, ki odhaja po 18-mesečnem službovanju na svoje novo službeno mesto divizijskega poveljnika v Bitolju. K poslovitvi se pa niso zbrali samo častniki, katerih je bilo okrog 80, ampak tudi civilni zastopniki vseh oblastev in narodnih ter patri-jotičnih društev, s katerimi je gospod general stal ves čas v najtesnejših stikih in vžival toliko priljubljenost kakor noben drugi poveljnik.
Častniški zbor, katerega skoraj polnoštevilno udeležbo smo že omenili, so vodili poveljnik domačega 45. pešpolka in začasni vršilec dolžnosti mestnega poveljnika, g. polkovnik Dolenc, poveljnik artiljerije g. polkovnik Radovanovič, poveljnik inženirske podčastniške šole g. polkovnik Putnikovič ter poveljnik vojaškega okrožja g. polkovnik Stojadinovič. Bansko upravo je zastopal g. okrožni inšpektor dr. Schaubach, politično upravo sreska načelnika gg. dr. Ipavec in dr. Hacin, cerkev pomožni škof g. dr. Tomažič, občino župan g. dr. Juvan in podžupan g. dr. Lipold, državno tožiteljstvo g. dr. Jančič, okrajni cestni odbor načelnik g. 2e-bot, agrarni inšpektorat načelnik g. Osojnik, železnico postajenačelnik g. Mohorko, nadalje so pa bili navzoči še gg. dr. Kukovec za Narodno obrano, član zakonodajnega sveta dr. Vesenjak, predsednik Jadranske straže dr. Leskovar, za Sokola dr. Boštjančič in dr. Pivko, za rezervne častnike Perhavec, za strelsko družino dr. Černič, za lovce dr. Robič in ravnatelj Pogačnik, za Glasbeno Matico in Aeroklub ravnatelj dr. Tominšek, za sreski in krajevni odbor N. O. prof. Kenda, za autoklub veletržec Pinter, za žensko društvo gA. Maistrova in ga. Lipoldova, za Češki klub Bureš in Knop, za Mejo Rehar in Špindler itd.
Večer je otvorila vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika Svobode, na to pa je gospodu generalu prvi spregovoril v slovo g. polkovnik Stojadinovid v imenu častniškega zbora. Okrožni inšpektor g. dr. Schaubach je v nadaljnjem govoru orisal velike zasluge, ki si jih je slavljenec stekel za naše mesto, posebno za narodno življenje. Dr. Juvan se je poslovil v imenu občine; dr. Kukovec v imenu N. O., s katero je g. general roko v roki deloval; škof dr. Tomažič za cerkev, naglašajoč skupno nalogo cerkve, ki mora skrbeti za nebeško državo, in vojske, ki je poklicana, da čuva pozem-sko; dr. Leskovar za Jadransko stražo; ravnatelj dr. Tominšek za Aeroklub in Glasbeno Matico, ki je orisal podporo, ki jo je g. general vedno nudil našemu letalstvu; prof. Kenda za Sokola, N. O. in ostala narodna ter patrijotična društva, dr. Vatovec za mariborske časnikarje, ki so imeli v slavljencu svojega zvestega sodelavca, ravnatelj Pogačnik za SLD, Tumpej za narodne železničarje ter Pinter za avtomobiliste.
Za vse te neštete iskrene poslovilne besede se je ob koncu zahvalil g. general s toplimi besedami. Nazdravil je najprej Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji, na to pa se spomnil vseh svojih zvez in poznanstev, ki jih je sklenil v Mariboru. Z velikim navdušenjem je govoril o Sloveniji, Slovencih in še posebej o Mariboru, katerega je vzljubil in se težko od njega poslavlja. Tosebej se je zelo iskreno poslovil tudi še od časnikarjev in zaključil z obljubo, da Slovenije in Maribora nikdar ne bo pozabil.
Po zaključku oficijelnega dela se je razvila zabava s plesom, ki se je zaključila šele pozno v noč in je po zaslugi aranžerja, agilnega g. podpolkovnika Miciča zares animirano potekla. Tako se je Maribor poslovil od svojega poveljnika g. generala Stanisavljeviča, odličnega vojaka, organizatorja, narodnega delavca in vojaškega pisatelja, ki se je danes popoldne s svojo soprogo odpeljal proti Beogradu. Želimo mu tudi tu na nadaljnji poti obilo uspehov v slavo Nj. Vel. kralja in velike svobodne Jugoslavije.
LruJska univerza društva Merkur
Ljubljana, 23. oktobra.
Po daljšem počitniškem presledku je sinoči trgovsko društvo Merkur zopet pričelo s svojim ciklusom javnih predavanj, ki jih kot nekako globoko zamišljeno, sodobno orijentirano Ljudsko univerzo društvo redno prireja in ki so si zaradi svoje aktualnosti, zaradi svojega pogumnega poseganja v vse moderne družabne, kulturne in življenske probleme že od lani osvojila lepo število stalnega občinstva iz naših trgovskih, poslovnih in kulturnih krogov. V mali dvorani Kazine se je sinoči zopet zbrala lepa družba zvestih, hvaležnih poslušalcev — na dnevnem redu je bilo zanimivo vprašanje: Umetnost in naša Narodna galerija, predaval je upravnik Narodne galerije g. Janez Zorman — in večer je bil kakor lep, iskren rendez-vous našega poslovnega življenja s svetom umetnosti in duhovne kulture.
Uvodno besedo je spregovoril generalni tajnik ZTOI, predsednik društva Merkur in predsednik Narodne galerije g. dr. Windischcr in imenoma pozdravil predstavnike raznih trgovskih, obrtnih, industrijskih in kulturnih korporacij. — Nato je povzel besedo predavatelj g. upravnik Zorman sam. V globoko zamišljenih, na temeljito poznavanje sveta umetnosti oprtih, pa in-
timno-domače podanih izvajanjih je predavatelj predočil občinstvu nazoren pregled umetnostne in kulturne zgodovine in razvoj nage Narodne galerije. Orisal je postanek in razvoj univerz, akademij umetnosti in znanosti in muzejev drugod, pokazal je na slavno predzgodovino naše univerze in na naše težnje po Akademiji znanosti in umetnosti, ki nam jo je pač tako težko realizirati zlasti zaradi tega, ker imajo akademije po svojem bistvu nekak aristokratski značaj in je njih poklic, baviti se s težkimi deli duha, ki širšemu občinstvu niso kar tako dostopna in popularna. Naposled je prešel na zgodovino našega muzeja, ki se je polagoma razvil v vrsto specialnih panog, izmed katerih eno najbogatejših reprezentira naša Na-
rodna galerija. Narodna galerija je v teku časa zbrala toliko naših domačih umetniških del (sedaj jih premore okrog 1800), da nam predstavlja spomenik naše čudi in kulture. Zrasla je iz naših moči in živela bo, kakor bomo živeli mi. Zdaj, ko je poskrbela, da je skoraj vse bogastvi naše likovne tvornosti zbra, in ohrarj no bodočnosti, ko se je Narodna galerija končno prebila do strehe nad glavo, zdaj ji bo treba samo še zagotoviti obstoj in razmah.
Prpdavate'ju se je za lepa izvajanja na koncu zahvalil g. dr. VVindiseher s par toplimi besedami, občinstvo pa z navdušenim aplavzom. — Prihodnje predavanje se bo vršilo v sobo*n dne 15. novembra; predaval bo g. dr. Lileg iz Beograda o stabilizaciji dinarja.
Težek karambol na logaški postaji
6 tovornih vagonov je razbitih — človeških žrtev ni — škodo cenijo na 35 tisoč Din
Dol. Logatec, 23. oktobra.
Davi se je pripetila na tukajšnjem kolodvoru težja železniška nesreča, kii pa ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materi-jalna škoda -lika.
Nesreča se je zgodila okoli 6. ure zjutraj. Iz Rakeka je privozil tovorni vlak št. 653. Iz še nepojasnenega vzroka se je na kolodvoru utrgal zadnji del vlaka, tako da so trije tovorni vagoni zdrčaili po tiru, ki je na tem me_lu precej strm, in zadeli v tovorne vagone, ki so stali na stranskem tiru.
Kairambol vagonov je bil tako hud, da je bi’o težko poškodovanih 5 vagonov, eden pa popolnoma razbit. Vagoni so trčili z velikansko silo in velikim truščem. K sreči ti
tovorni vagoni niso bili opremljeni s stražarnicami, v katerih spremljajo tovorne vlake železničarji. Sicer bi zahtevala nesreča tudi človeške ž/rtve.
Na mesto nesreče je prišla kmalu nato komisija, da ugotovi, kdo je trčenje zakrivil. Po dosedanjih poizvedbah je trčenje deloma zakrivilo železniško osobje. Škodo je komisija ocenali na okoli 35.000 Din.
Zaradi nesreče se promet na kolodvoru ni mogel vršiti normalno, dokler niso pospravili razbitih vagonov s tira. Zato se je vršil ves promet do 9.30 na enem tiru.
Zanimivo je, da so slične nesreče na logaškem kolodvoru pogoste. Kriv j© baje teren, ki je tu zelo strm.
Višji deželnosodni svetnik Janko Guzelj t
Maribor 23. oktobra.
Včeraj popoldne je v ljubljanski bolnici za vedno zatisnil svoje o6i vušji deželnosodni svetnik Janko Guzelj, čigar ime je tesno združeno s prvim desetletjem okrožnega sodišča v Mariboru. Pokojnik je bil rojen leta 1865. v Škofji Loki na Gorenjskem kot sin uglednega in premožnega posestnika. S škofjeloške ljudske šole je odšel na gimnazijo v Ljubljano, po maturi pa se je posvetil pravnim študijam. 6. novembra 1. 1890 je kot absolvent jurist vstopil v sodniško službo pri deželnem sodišču v Trstu ter postal naposled sodnik v Rovinju, Buzetu, Kanalu, Cerknem, Komnu in Voloskd, kjer je kot predsednik okrožnega sodišča ostal do leta 1920, ko so g« Italijani kot zavednega Slovenca odpustili in ga poslalii čez mejo.
Takoj po svojem prihodu z Italije je bil Janko Guzelj sprejet v našo sodno službo in pri-deiljen okrožnemu sodišču v Mariboru kot sodnik, pozneje pa kot predsednik kazenskega senata. Letos v avgustu je zaprosil za vpokojiitev in obenem za bolezenski dopust, ki mu je bil tudi dovoljen do 19. t. m., potem pa na ponovno prošnjo podaljšan do vipokojitve, ki je bila v Beogradu že podpisana.
Pred 14 dnevi se je, zavedajoč se svojega slabega zdravja, poslovil od svojih stanovskih tovarišev in odšel v bolnico v Ljubljano, kjer ga je pred formalno nastopitvijo pokoja dohitela smrt. Bil je kremenitega značaja, izvrsten strokovnjak, posebno v kazenskih zadevah, poleg tega pa mamljiv in nenavadno vesten. Znano je, da je mnogokrat kot predsednik kazenskega senata vse noči bedel in premišljal, da ne bi povzročil morebitne obsodbe nedolžnega. V tem svojem svojstvu skoro ni imel primere. V privatnem življenju je bil dobričina in vnet planinec. Po vpokoijiitvi se je hotel naseliti na svojem posestvu v Stražišču pri Kranju. Smrt pa mu je to preprečila. Zapušča ženo in sina, bi študira na gozdarski visoki šoli v Zagrebu. Maribor in vse mariborsko sodno okrožje ga bosta ohranila v najboljšem spominu.
Staroločani odkrijejo v nedeljo spomenik padlim vojakom
Stara Loka, 23. oktobra.
Odbor za postavitev spomenika padlim vojakom v Stari Loki je z vsemi preddeli gotov. Na sestankih na Plevni in v Stari Loki so do-, ločili sledeči spored: Na predvečer 25. oktobra ob 19. uri poje pevski zbor na starološkem pokopališču pred cerkvijo žalostinke. Po petju je polurno zvonenje v farni cerkvi, kakor tudi po vseh farnih podružnicah. V nedeljo,na dan slavnosti, je točno ob 9. uri odhod sprevoda izpred gasilnega doma v Stari Loki v farno cerkev, kjer se daruje ob 9 30 svečana, žalna služba božja za padle svojce. Sprevod otvorijo venci, moška in ženska šolska deca, slede invalidi, Sokol, dobrovoljci, godba na pihala, škofjeloška gasilska župa in gasilna društva, duhovščina, zastopniki oblastev in občin, oficirski zbor, ZSV, Prosvetno društvo, vaške skupine z venci, ostalo občinstvo in častna četa, ki sprevod zaključi. Po službi božji se odkrije na pokopališču spomenik, v svetovni vojni padlim faranom. Pozdravnemu in slavnostnemu govoru vojnega kurata g. Bonača slede govori zastopnikov raznih organizacij. Odkritje zaključi pevski zbor z žalostinkami.
Pripravljalni odbor, ki se je v svesti svoje nelahke naloge odločil, najdostojneje o' lelžiti manom padlih žrtev, pričakuje in vabi na slav-
nostni dan vse sorodnike in znance padlih, vse ostale farane in drugo občinstvo.
Iz prelite krvi in dragocenih življenj je vzklil narod jugoslovanski; močan in svoboden v prosti državi Jugoslaviji. Izkažimo se hvaležne trpljenju in spominu staroloških padlih drugov.
m Bodoča gradbena sezona. V nasprotju z letošnjo zelo mrtvo gradbeno sezono se nam obeta prihodnje leto vsaj znatno bolj živahna. Pred vsem se bosta na Aleksandrovi cesti gradili dve veliki državni stavbi, glavna carinama in carinska pošta, združena s poštnim uradom 2. Za obe stavbi je določenih 12 milijonov Din. Mestna občina bo nadalje najbrž še pravočasno izdala dovoljenje za gradnjo dveh velikih hiš na Glavnem trgu. Na trgu kralja Petra bo zobozdravnik g. dr. Stamol zidal dvonadstropno stanovanjsko in ordinacijsko poslopje. Oblastna hranilnica bo na oglu Slovenske in Gosposke ulice postavila n1 lerno trinadstropno uradno in stanovanjsko palačo.OUZD bo povečal svojo palačo, ki se sedaj gradi z novo stavbo v Marijini in Vošnjakovi ulici, dela se pa tudi na tem, da bi Pokojninski zavod, ki gradi v Ljubljani, gradil tudi v Mariboru še eno večjo stavbo. Razen tega bo gradila železničarska zadruga več malih hiš na periferiji. Kakšna bo podjetnost privatnikov, pa še ni mogoče prerokovati.
Sest razredov v treh učnih sobah
Nujna potreba nove šolo v Šmartnem ob Paki Zakaj zavlačujete rešitev tega nujnega, šolskega vprašanja.
,	Šmartno ob Paki, oktobra.
Krajevni šolski odbor je sestavil proračun.
1 ričakovalo se je, da bo na proračunski seji padla tudi odločitev glede zidanja nove šole. Joda na seji o tem ni bilo govora. Ta važna zadeva se je takoj zopet odložila za dobro leto. Kako dolgo se bo še odlagala? Cez dve leti bo sola stara sto let. S to starostjo bi jo nedvomno že lahko dali v zasluženi pokoj, ker na noben način ne more stavba služiti namenom v današnjih časih, kakor jim je služila pred enim stoletjem. Taka brezbrižnost je igračkanje z interesi naroda in države. Naša država nam nalaga veliko in težkih nalog. Mi jih vseh ne bomo zmogli. Doberšen del jih boino morali prepustiti generaciji, ki pride za nami. To generacijo pa bo treba za to vzgojiti. Toda v taki šoli kakor je naša, je ne bomo mogli, ker niso dani za to niti najelementarnejši pogoji. Ze dvakrat smo na tem mestu opisali te razmere. Merodajni krajevni faktorji pa jih kljub temu ne upoštevajo. Mirno gledajo, da se pouk šestih, številčnih močnih razredov vrši v treh učnih sobah.
Za popravila se je dalo v proračun 2000 dinarjev. Ali se bo dalo s to majhno vsoto popraviti streho, stranišča, vrata, peči itd. Na sobo četrtega razreda, v kateri se pogreza pod, se očividno ni niti mislilo. Kajti z 2000 Din se čudeži ne dajo delati. Pouk sam pa je s tem obsojen na občutno krajšanje. Z ozirom na obstoječe stanje se je moral pouk urediti tako, da imata oba četrta razreda pouk popoldan. Za to učno stopnjo predpisuje od prosvetnega ministrstva izdani učni načrt 28 učnih ur tedensko. Pri popoldanskem pouku jih je še v poletnem času težko doseči, kaj šele v zimskem, ko je kmalu noč. Vsak dan bo možno imeti komaj 2»/« ure učenja, to se pravi 13'/* ure na teden. Torej niti polovico tega, kar je predpisano in je obenem tudi izključeno, da bi se dosegel za to učno stopnjo predvideni smoter.
V seji dne 12. novembra 1928 je krajevni šolski odbor ob pravilni sklepčnosti sklenil sledeče: »Sklene se, da se bo začelo z zidanjem nove šole v letu 1930. Tekoče in drugo leto, t. j. 1929, se bodo izvršile predpriprave.«
Sejni zapisnik, v katerem je ta sklep, je pa podpisan od vseh sedmih članov odbora. Tega uradnega sklepa pa krajevni šolski odbor ni niti uradno anuliral, temveč ga je prešel, kakor bi sploh ne vedel zanj. Tako poslovanje nikakor ne more roditi pozitivnih sadov in zdi
se, kakor bi nekdo vodil v našem kraju sistematično borbo proti zidanju nove šole. Kake bodo posledice, bo pokazala že bližnja bodočnost, ako se sedaj ob dvanajsti uri kaj energičnega ne ukrene.
Pismo iz Žužemberka
Premalo storimo za povzdigo našega trga
Dnevno čitamo v časopisju, kako merodajni faktorji in ne manj zasebniki skrbijo, da se kraji, ki so količkaj privlačni in zanimivi za tujce, olepšavajo in prilagode zahtevam vsaj v snažnosti in redu. Naš trg, ki je znan po svojem starinskem gradu, prva farna cerkev, zdaj podružnica svetega Miklavža, vleče tujce s svojimi daleč na okrog znanimi starimi kakor tudi okolica, ki je kot nalašč vstvarjena, da se povzdigne v zelo obiskano tujskoprometno in letoviščarsko točko. Pogoji za to so dani, samo malo več interesa pri domačinih, pa bi šlo. O tem naj bi malo več razmišljevali tisti, ki jim je do večjega dotoka tujcev. V tem pogledu se pri nas stori zelo malo ali celo prav nič. Gledalo naj bi se, da bi napravil trg v splošnem utis snažnega in redoljubnega kraja. Trg ob primerni preureditvi in event. zasaditvi dreves izgleda kaj lično ter bi napravil na tujca čisto drugačen utis, kot danes, ko ne vidi drugega, kot kupe fekalij in skladovnice drv in sličnih odpadkov. Tudi vodovod in rezervoar bi bilo dobro vsaj v toliko spraviti v red, da se ne bi voda razlivala po trgu in delala blata, da mora človek ob največji suši skakati čez luže. Razširijo se naj cevi, ki odvajajo vodo iz rezervoarja v živinsko napajališče, ne da bo voda zastajala in se razlivala.
Sliši se, da mislijo avtopodjetniki postaviti na prostoru g. Dereanija vzdolž Posojilnice av-togaražo. Nihče nima ničesar proti teinu, da se postavi neobhodno potrebna garaža, ker pogostokrat nimajo v trg prihajajoči tujci-avtomo-bilisti kam s svojim vozom. Toda za postavitev bi morali izbrati pač primernejši prostor kot je sredina trga, že zato, ker bo baje garaža lesena. Da to ne bo v kras trgu, je pač vsakomur umljivo, zato spada pač drugam. Upamo pa, da se bodo kompetentna mesta pobrigala za to, da ne bomo dali g. Badiuri spet prilike napisati, kot je to napisal v svojih »Izletih«, dasiravno upravičeno, kar si pač lahko denemo vsi skupaj za klobuk. Pri nas je že od nekdaj tako, da naš trg res tudi po zunanjosti nekdaj tako, da nas morajo še-le drugi opozoriti na nedostatke. Če bo šlo tako naprej, bo naš trg res tudi po zunanjosti metropola Su-hekrajine.
Vreme se nam noče zjasniti. Vedno je oblačno s primerno nizko temperaturo. Občuti se že precejšen hlad, ki je posebno v jutranjih urah zelo oster. V kočevskih hribih nad Rdečim kamnom je zapadel pred dnevi prvi sneg in ga občutimo tudi pri nas. Vsi si želimo lepih in solnčnih jesenskih dni, ker kmetovalci imajo še precej poljskih pridelkov nepospravljenih po močnem in dolgotrajnem deževju zadnjih dni.
Dne 19. t. m. je otvoril g. Adolf Štor, dose-daj^ trgovski sotrudnik pri g. Alojziju Hotku v Žužemberku, trgovino z mešanim blagom v Dobrniču v hiši g. Iv. Barle-ta, podomače pri Ribničanu. Z njegovim odhodom je nastala v družabnem kakor tudi v društvenem življenju občutna vrzel. Bil je v vseh krogih obče priljubljen, zato mu žele vsi njegovi prijatelji in znanci največjih uspehov pri njegovem samostojnem udejstvovanju.
{gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 24. oktobra: zaprto.
Sobota, 25. oktobra: »Mladoletje«. — Red D. Nedelja, 26. oktobra: ob 15. uri »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven, ob 20. uri »Razbojniki«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 24. oktobra: zaprto.
Sobota, 25. oktobra: »Knez Igor«. Red B. Nedelja, 20. oktobra: ob 15. uri »Vesela vojna«, ljudska predstava.
Ob 20. uri »Trubadur«. Gostuje tenorist Marij Šimenc in ga. Juranideva. Ljudska predstava.
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto.
Torek, 28. oktobra: »Prodana nevesta«. Slavnostna predstava v proslavo Češkoslovaškega narodnega praznika, gostuje Marij Šimenc. Izven.
*
Borodinora opera »Knez Igor« se poje ponovno v ljubljanski operi v soboto 25. t. m. Naslovno partijo poje g. Grba, kneginjo Jeli-slavno gdč. Majdičeva, kneza Gališkega g. Janko. Ostala zasedba kakor pri vseh dosedanjih vprizoritvah. Knez Igor je brez dvoma eno najboljših in najučinkovitejših opernih del, kar se jih je v poslednjih letih vprizorilo na našem odru. Ker je v vsakem pogledu dovršeno podano, priporočamo obisk. Predstava se vrši za abonma reda B.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek, 24. oktobra: zaprto.
Sobota, 25. oktobra ob 20. uri: »Škrjančkov gaj«. Ab. B. Kuponi.
Nedelja, 26. oktobra ob 15. uri: »Gospa mi-nistrovka«. Kuponi.
Ob 20. uri: »Aleksandra«. Kuponi.
*
V soboto, 25. t. m. sc bo vprizorila Leharjeva inelodijozna opereta »Škrjančkov gaj«. Ab. B ir kuponi. — Prva nedeljska popoldanski pred stava bo v nedeljo 26. t. m. ob^ 15. uri »Gospa ministrovka«. — Zvečer ob 20. uri moderna Scirmajeva opereta »Aleksandra« pri kuponih
Ztoevzie vesfi
— Izjava »Jugoslovana'«. V svoji številki 15 z dine 19. junija 1930. smo na četrti strani pod Črto objavili feljton, naslovljen »Delo za narodni blagor«. Z ozirom na dejstvo, da je en del javnosti videl v tem feljtonu napad na osebo nekaj dni poprej umrlega katoliškega javnega delavca ter dal povod za ogorčenje, izjavljamo, da ee navedeni feljton v prav nikakem oziru ni nanašal na dotičnega katoliškega javnega delavca in je bil napisan in v tisku stavljen že pred nepričakovano smrtjo tega javnega delavca. Iskreno obžalujemo, če je nesrečni slučaj, da je Ml feljton objavljen skoro istočasno s smrtjo dotičnega katoliškega delavca, dal povod za različne domneve in spravil ta feljton v zvezo z osebo, katere spomin sami odkrito spoštujemo. — Uredništvo.
. — »Službeni list« kraljevsko bansko uprave Dravske banovino štev. 33. z dne 23. oktobra 1930 ima sledečo vsebino: Zakon o javnih be-ležnikih (notarjih). Razne objave iz »Službenih novin«.
— Paul Vincenty v Zagrebu. V sredo opoldne je prispel v Zagreb r - lakom iz Monakovega znani filmski igralec Paul Vincenty. Na kolodvoru ga je sprejela množica Zagrebčanov, med katerimi je bil nežni spol seveda v večini.
— V Jugoslaviji jo nad 200 tisoč uradnikov. Po statistiki finančnega ministrstva je v naši državi naraslo število uradnikov in državnih nameščencev na 201.058. Lani jih je bilo samo 187.165. Največji prirastek (5538) odpade na prometno ministrstvo, 2547 na ministrstvo za vojno in mornarnico, 2488 na notranje, 1883 na eocijalno, 1098 na finančno 'r>: trstvo. Na do-vet banovin pride 42.343, na mesto Beograd pa 1835 uradnikov in nameščencev. Za personalne dzdatke odpade v budžetu 5.55 nviljard ali 41.58%,
— Iz veterinarsko službe. Postavljen je po potrebi službe za višjega veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Kočevju de G 1 e r i a Viktor, do sedaj višji veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Ljubljani — okolica.
— Na kraljevsko poroko se peljejo. V sredo popoldne so potovali skozi Beograd z ekspresnim vlakom bolgarski ministrski predsednik Ljapčev, pravosodni minister Milanov, predsednik sobranja Najdanov, maršal dvora Ujeti-Ijev, pomočnik kralja Borisa polkovnik Markov ter generalni tajnik predsedništva vlade lijev, ki so davi krenili iz Sofije na pot v Italijo, da se kot uradni zastopniki Bolgarske udeležijo poroke z italijansko princezo Giovanno.
V Beogradu so jih na postaji pozdravili odpravnik poslov bolgarskega poslaništva g. Stoj-lov in tajnika gg. Velev in Dekov. Odpravnika poslov je ministrski predsednik Ljapčev sprejel v železniškem vozu in se z njim dalj časa razgovarjal.
— Diplomski izpit na Višji pedag. šoli v Zagrebu so izmed Slovencev napravili sledeči absolventi: 1. Albert Zlatka, 2. Artel Antoinette, 8. Černut Janko, 4. Domni k Drago, 5. Jenko Alojz, 0. Klinar Marija, 7. Klinar Terezija, 8. Konečnik Milena, 9. Lovrenčič Doloroaa, 10. Medved Stane, 11. Oman Oton, 12. Rott Gotard, 13. Slapšak Anica, 14. Slapšaik Dora, 15. Škerjanec Metod, 16. Thenerschuh Ivan in 17. Ve-rovšek Marija.
— Plačevanja taks oproščeno društvo. Tujsko-prometno društvo v Kamniku je po odredbi finančnega ministra oproščeno plačevanja vseh taks za vse vloge in prošnje, naslovljene na državna oblastva, razen v civilnopravdnih zadevah.
— Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati v našo državo in razširjati v Ženevi izhajajoči list »Croatia«. List izhaja v angleškem, francoskem in jugoslovanskem jeziku ter piše proti interesom naše države.
— Podelitev državljanstva. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije je bilo podeljeno vdovi Vandi Vintinghausen, stanujoči v Ljubljani z domovinsko pravico v občini Ljubljana.
— Delegatom SPD. Naznanjamo vsem delegatom, ki so bili določeni za skupščino SPD dne 26. t. m. v Celju, da nam je bila prošnja za polovično vožnjo odklonjena. Zato bodo delegati potovali v skupinah po 10 oseb in dobili tozadevna uverenja za polovično vožnjo. V Ljubljani se naj zberejo v nedeljo pred odhodom vlaka ob 5'12 ali pa v zadostnem številu tudi ob 7-26 uri.
— Moderna židovska bolnica v Zagrebu. Znano je, da so zagrebški Židje sklenili, da zgrade bolnico, ki bo brez dvoma ena najmodernejše urejenih zdravstvenih ustanov Zagreba. Za zgradbo so pripravljeni že načrti in vse drugo. Ta bolnica bo imela prostora za 80 do 100 postelj. V glavnem bo imela samo dva oddelka, in sicer za notranje bolezni in za kirurgijo; k temu pa bo imela še porodnišnico in ambu-lanco za vsake vrste bolezni. Za sedaj razpolagajo z vsoto kakih 4,000.000 Din, ostanek, ki bo še potreben, pa se bo pribavil med gradbo. Bolnica bo pod streho že prihodnje leto. Upanje pa je, da utegne biti prihodnje leto že tudi popolnoma urejena.
— Se v grobu j,a ne puste v miru. V Beogradu bodo te ini izkopali truplo nedavno umrlega trnovca '{Humana. Njegovi dediči tožijo neko zavarovalnico za zavarovalnino pol milijona Din, za katero je bil pogojni zavarovan. Trgovec je bil že zelo star in se je pred letom dni .ivaroval. Plačal je tudi že neke obroke. Nekega dt • je pa padel z lestve in kmalu nato
umrl. Trije zdravniki so ugotovili, da je umrl zaradi starosti in onemoglosti, en zdravnik je pa trdil, da si je trgovec pri padcu pretresel možgane in je zaradi tega umrl. Zavarovan je bil namreč samo za nesrečo. Oblasti so dovolile, da bodo truplo trgovca izkopali in da bo komisija ugotovila,kaj je bil pravzaprav vzrok trgovčeve smrti. Kaj bi človek /se ne storil za pol milijona Din.
— Potrjena obsodba. Trgovski nameščenec Keleman je bil svoječasno obsojen pri Novosadskem okrož. sodišču na eno leto in pol zapora in 5000 Din globe zaradi kršitve zakona o zaščiti države. Kasacijsko sodišče, pri katerem se je obsojenec pritožil, je danes v celoti potrdilo obsodbo.
— Samomor lOIetnega dekleta. V neki vasi pri Subotici se jd obesila 191etna Ana Šipos. Zaljubila se je v nekega fanta, a starši so ji branili, da bi se omožila z njim. To je dekle tako potrlo, da si je sama končala življenje.
— Potrjena smrtna obsodba. Sodišče v 'u-manjovem je nedavno obsodilo Čerina Isenoviea zaradi roparskega umora na smrt. Umoril je s pomočjo svojega tovariša Muatafoviea Milana Aleksiča in Stojana Zdravkoviča ter ju oropal za 45 tisoč Din. Kasacijsko sodišče je obsodbo potrdilo. Mustafovič je obsojen na doživljensko ; ečo.
— Smrtna obsodba morilca in posiljevalca.
Sodišče v Pančevu je obsodilo na smrt delavca Jana Holika. Obtožen je bil tatvine, posilstva nekega dekleta in umora svoje žene Eve. Z ženo se je sprl in jo zapodil od doma. Potem ga je tožila za alimente in se je z njo navidezno spravil. Izvabil jo je v gozd in jo t m z nožem umoril. Smrtno obsodim je Holik mirno poslušal in potem vložil priziv.
5Va/7rpeŽKc/ša
in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino	103
STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35.
— Vreme. Slabo in oblačno vreme traja po vsej državi dalje. Včeraj je povsod v Dravski banovini in tudi drugod močno deževalo. V Ljubljani je do 7. včeraj zjutraj padlo za 12-2 mm dežja, v Mariboru za 3 mm, v Zagrebu 5, v Kumborju celo 24 mm. Tam je bil velik naliv z nevihto. Povsod v državi je stanje barometra zelo nizko ter je včeraj variralo med 753'3 in 758'2. Barometer še pada in je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 756-6, Maribor 756-9, Zagreb 756'4, Beograd 755-7, Skoplje 758’2, Sarajevo 756'4, Mostar 753-9, Split 753'3, Rab 753-3. Jutranja temperatura je bila razmeroma nizka ter je včeraj ob 7. termometer beležil: Ljubljana 9, Maribor 9, Zagreb 10, Beograd 11, Skoplje 13, Sarajevo 8, Mostar 13, Split 13, Rab 16. Splošno je bilo mirno. V Ljubljani je bila včeraj najvišja teniDeratura 97 C, najnižja 8 C.
Ejuhljtma.
Petek, dne 24. oktobra 1930, Rafael. Pravoslavni: dne 11. oktobra 1930. Blagota.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Nov sneg na planinah. V noči od srede na četrtek je pritisnil mraz. Podnevi je močno deževalo, ponoči pa je zapadel nov sneg po planinah. Sneg je pokril gozdove in pašnike prav nizko v ravnino. Zelo je snežilo v Kokrski dolini in na Jezerskem.
■ Zasledovan drzen kolesarski tat. Ljubljanska policija že dalj časa zasleduje 1. 1895 v Šmartnem pri Kranju rojenega ključavničarja Alojzija Tepino, ki je v kriminalni evidenci zabeležen kot drzen kolesarski tat. Na vesti ima več tatvin koles, ki so bile zadnji čas iz-vršerte v Ljubljani in na deželi.
■ Drevi v gostilni »pri Ražmu« sveže morske ribe in polenovka s polento.
■ Pogrešana. Že od začetka septembra t. 1. pogrešajo Pavlo Oblak, rojeno 13. januarja 1911 v Podgorju pri Brežicah. Nazadnje je bila zaposlena kot kuharica v Ljubljani. Pogrešana je srednje, čvrste postave, okroglega, zdravega obraza, črnih, dolgih las, zdravih zob in močnih prsi. Pogrešana je hčerka posestnice Terezije Oblak iz Podgorja. Ni izključeno, da se je deklici kaj hudega primerilo ali pa je postala žrtev kakega sleparja, ki jo je mogoče izvabil v kako drugo mesto, pod pretvezo, da ji tam preskrbi boljšo službo.
Za jesensko in zimsko sezijo
se priporoča
krojaSki atelje FRAN IGLIČ
LJUBLJANA, Pražakova ul. 10.
Polenovko namočeno
sir, sardine, šunko
Gavrilovič - salamo
ter razno specerijsko blago priporoča F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 84.
vwvyyvyvwvvvvvvvwwi
Osnutek mariborskega obč. proračuna za leto 1931.
Maribor, 22. oktobra. Včeraj je bil pri mestnem knjigovodstvu razgrnjen občanom na vpogled novi proračun mestne občine mariborske za leto 1931., ki je bil te dni dogotovljen po velikem trudu dn neštetih kalkulacijah. Kakor je znano, so se občini odvzeli ali zmanjšali nekateri dohodki, naložila pa so se ji nova bremena. Poiskati je bilo zato treba novih virov in proračun povečati, da je za 463.695 Din večji od letošnjega.
Iz razgrnjenega osnutka, ki bo dobil pravno veljavo šele po sankciji v občinskem svetu in banski upravi, odnosno ministrstvu je razvidno, da znaša celotna postavka 18,321.610 Din. Kritje z rednimi dohodki dosega 6,103.908 Din, preostanek, to je 11,717.702 Din pa morajo kriti občinski davki. Od tega bo dala nova davščina na blagovni promet, o kateri smo svoječasno poročali, krog 3,000.000 Din, ostalo svoto bodo krile stare davščine, ki se ne bodo bistveno spremenile ali zvišale, dočim se davek od nezazidanih parcel siploh ne bo več pobiral.
Posamezne postavke v načrtu znašajo: Splošna mestna uprava, potrebščine 3,600.488 Din, kritje pa 828.500 Din; uprava mestne imovine, potrebščine 623.875 Din, kritje 384.302 Din, mestna podjetja, potrebščine 383.450 Din, kritje 878.076 Din; občinski dolgovi, potrebščine 4,712.043 Din, kritje 2,530.149 Din; ceste, ulice in trgi, potrebščine 2,698.237, kritje 617.090 Din, gasilstvo, potrebščine 155.075 Din; zdravstvo, potrebščine 747.211 Dan, kritje 786.560 Din; soaijalno skrbstvo, potrebščine 2,257.445 Din, kritje 354.093 Din; Šolstvo, potrebščine 1,681.338 Din, kritje 194.000 Din; znanost, umetnost in orosveta, potrebščine 384.296 Din, kritje 8.852 Din; trgovina in obrt, potrebščine 142.000 Din; vojaštvo, potrebščine 216.772, kritje 1.938 Din; razno, potrebščine 769.380 Din, kritje 20.348 Din. Med to svoto so postavke 500.000 Din za mestno policijo, 370.000 Din za učiteljsko stanarino in 40.000 Din za nagrade veroučiteljev.
Izredni proračun izkazuje 2,377.000 Din, torej
99.000	Diin več ko letos. Med posameznimi tu navedenimi postavkami so najvažnejše za dopolnilna dela pri kopališču na Mariborskem otoku, za novo izmero mesta, za asfaltiranje nekaterih ulic, nabavo avtomobila za fekalije itd. Za nakup vojaških skladišč, zgradbo carinske pošte, tlakovanje Aleksandrove ceste pred glavnim kolodvorom dn nekaterih drugih dovoznih cest se navaja v posebnem proračunu še svota
13,000.000 Din iz kaldrmdnskega fonda. Mimo tega se predvideva za zgradbo kolodvorske pošte še svota 7,810.000 Din, katero pa naj bi krila poštna uprava. O posameznih postavkah bomo o priliki še spregovorili.
m Nov poveljnik mosta. Poveljstvo je po odhodu Živka Stanislavljeviča začasno prevzel poveljnik vojaškega okrožja polkovnik Svetislav Stojadinovič.
m Proslava češkoslovaškega osvobojenja. Tukajšnja JČ Liga priredi v nedeljo 26. t. m. ob
10.	uri predpoldne v veliki dvorani pivovarne »Union« slavnostno matinejo v proslavo 28. oktobra, praznika osvobojenja dn zedinjenja Čeho-slovakov. Z ozirom na globoke iin iskrene bratske vezi, ki nas vežejo do Čehoslovakov in Češkoslovaške, pričakujemo častne vdeležbe.
m Za pomočnika komisarja železniško in obmejne policije je bil imenovan gospod Karel Suša.
m Polkovna koračnica. Dosedanja koračnica tukajšnjega 45. pehotnega polka je po odredbi vojnega ministrstva odobrena kot službena koračnica in uvedena v arhive vojaških godb.
m Jugoslovanska Matica v Mariboru bo imela 30. t. m. zvečer ob 20. uiri v restavraoiji v Na--rodnem domu izredni občni zbor z dnevnim redom: reorganizacija, volitve in slučajnosti.
m Zborovanje okoliškega učiteljstva. Te dni so v Narodnem domu zborovali učitelji in učiteljice iz mariborskih srezov na desnem in levem bregu Drave. Zborovanje je vodil predsednik Mirko Vauda, ki je uvodoma omenil zamenjavo polkovnih zastav v Beogradu in justifi-kaesijo v Bazovici. Nato so zborovalci sklenili pozvati poverjeništvo UJU v Ljubljani, da odpošlje češkemu učiteljstvu zahvalo za izraze solidarnosti z našim narodom, da učiteljstvo z vsemi silami podpre akcijo JČL in da se izposluje, da se bo letošnji 28. oktober praznoval kot praznik osvobojenja Čehoslovaške na vseh naših šolah. Sledile so nato društvene zadeve. Za predsednika je bil sipet izvoljen gosp. Mirko Vauda. Za prihodnjo poslovno leto je bil sprejet program dela za Sokolstvo, za kmetijske nadaljevalne šole in za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva.
m Dijaki šahisti. Šahovski odsek dijaškega društva »Napredek« javlja, da ima svoje redne sestanke vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v društveni sobi v Narodnem domu. Vsa dijaki, ki v društvu še niso včlanjeni, se vabijo, da se čimprej prijavijo.
m Sejem za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče je bilo 538 živali. Cene so bile: mladi p.-ašiči 5 do 6 tednov stari 80 do 100 Din, 7 do
9 tednov 130 do 200 Din, 3 do 4 mesece 250 do 300 Din, 5 do 7 mesecev 400 do 450 Din, 8 do
10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto stari 900 do 1000 Dn. Meso se je prodajalo: živa teža kilogram 10 do 13 Din, mrtva teža 15 do 17 Dan.
m Ukinjena kazen radi majskih znakov. Banska uprava je te dni razveljavila obsodbo onih Mariborčanov in Mariborčank, ki so dobila tri dni policijskega zapora, ker so letos 1. maja nosili majske znake.
m Nesreča starko. V sredo zvečer je na Aleksandrovi cesti padla na neravnem pločniku 70-letna posestnica Marija Gačnik iz Krčevine in »i nalomila desno nogo.
m Padec s podstrešja. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je padel 721etni viničar Drozg s podstrešja 6 m globoko in se težko poškodoval po glavi, rokah in nogah. Njegovo stanje je nevarno.
m Nesreča. V Partiiniju pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je v sredo težek sod zmečkal desno roko 501etnemu posestniku Tonetu Janušu, ki so ga prepeljali v tukajšnjo bolnico.
m Iz policijske kronike. V sredo sta bili aretirani dve osebi, ena zaradi neplačanega zApitka dn. ena zaradi pijanosti na ulici. Prijav je policija prejela 12, poročil pa 6.
m Tatvine. Antonu Špuraju, delavcu v Slivnici je bilo v ponedeljek med 21. in 22. uro ukradeno z dvorišča posestnika Lesjaka žensko kolo. Špuraj je tatvine osumil nekega hlapca, vendar pa dosedanja preiskava ni obrodila uspeha. — Marija Skazova, prodajalka kostanja na Trgu kralja Petra je v sredo prijavila policiji, da ji je bila iz mizice, ki ji služi za stojnico, ukradena 100 Din vredna zapestna ura. Tatvine je obdolžila neznanega 12 do 14 let starega dečka, ki se je vež časa sukal krog nje.
m Beračenje avstrijskih .študentov. Te dni so se pojavili' v Mariboru mlajša ljudje in razdeljevali po trgovinah in drugih javnih lokalih listke, na katerih so se izdajali za avstrijske dijake, ki so zaradi avstrijskih ekonomskih razmer morali prekiniti študije, da si z nabiranjem pridobijo sredstva za nadaljno posečanje šol. Kot ekvivalent za darove so obljubljali — svoje slike. Ali so to res bili dijaki ali ne, še ni ugotovljeno, vsekakor pa imamo mi dovolj svojih ljudi, ki bi bili potrebnejši podpore, zato je najbolje, da se taki tujci takoj oddajo stražniku.
Stavka v HuHerjevi predilnici.
V torek ob 17. uri je 60 delavk, zaposlenih v predilnici za klot v Melju v znak protesta proti ponovnemu znižanju mezd, zapustilo delo, v sredo zjutraj pa tudi ostala skupina, ki dela po-dnevu, ni prišla v tovarno. Delavke so ob otvoritvi predilnice dobivale po 50 par od kosa in so pri deveturnem delu na dan zaslužile krog 350 Din na teden. Pred tedni je podjetje znižalo zaslužek na 45, sedaj pa na 40 pur, zato so delavke stopile v stavko. O stavki so bila takoj obveščena delavska zbornica v Ljubljani in merodajna oblastva.
Uboj pri Malem Vrhu.
Pri Malem Vrliu v Slov. Goricah so našli v pondeljek zjutraj v lis tn jaku posestnika Konrada ubitega neznanca, v katerem so po dajšem poizvedovanju spoznali 22-letnega mehanika 'Rudolfa Kavčiča iz Spodnjih Zerjavcev pri Sv. Lenartu. Orožnikom, ki so zadevo vneto preiskali, sc je v sredo posrečilo izslediti, da so Kavčiča napadli in ubili posestniški sinovi Anton in Rudolf Bauman, Ferdinand Kraner in Ivan Ozvald. Orožniki eo jih aretirali in oddali sodišču.
Cežfe
* Javna soja občinsko uprave bo nocoj ob 18. v posvetovalnci na mestnem načelstvu; na dnevnem redu so poročila odsekov ter slučajnosti. Če bodo odseki dovršiti dela do prihodnjega tedna, bo proračunska seja sklicana za prihodnji petek 31. oktobra.
* Državni krajevni zaščiti dece in mladino v Celju sta naklonili celjska mestna občina 3000 Din in tukajšna okoliška občina 1000 Din. Bodi jlagiina dobrotnikoma izrečena prisrčna zahvala. Naj bi ju posnemale druge občine in tako delovale na karitativnem polju.
* Nočno lekarniško službo ima od jiutri 25. t. m. do prihodnjega petka 31. t. m. lekarna aPri orlu« na Glavnem trgu.
* Iz srednješolske službe. Suplentka gdč. Ljuba Cokovič je bila nastavljena na drž. real. gimnaziji v Celju.
* Združeni celjski moški zbori nastopijo prihodnjo nedeljo 26. t. m. pri proslavi češkoslovaškega narodnega praznika. Za ta nastop se vrši nocoj ob 20. uri skupna pevska vaja v prvem nadstropju Narodnega doma. Priddte vsi in točno!
* Mestni park, ki je po zadnji povodnji hudo opustošen, zopet popravljajo. Tends-igrišče SK Celje, ki je bilo popolnoma razdejano, je nanovo postavljeno dn urejeno.
* Repriza »Živega mrtveca«. Ker mnogo ljudi za premijero ni več dobilo vstopnic dn d« se omogoči obisk predstave tudi posetnikom iz okolice, se vršd repriza »Živega mrtveca« v nedeljo 26. oktobra popoldan ob 15. uri.
* Prebivalcem ob Voglajni se bliža rešitev? Zn prihodnji četrtek 30 oktobra je srezko načelstvo odredilo komisijski ogled v Westnovi tovarni radi električnih čistilnih naprav. Da bi s- le res tudi nekaj ukrenilo!
* Tatvine in izgube na zadnjem sejmu. Žnidar Josip je na semanji dan prišel ob svojo listnico s 370 Din, ki jo je imel v notranjem žepu telovnika; Voh Frančiška dz Sp. Hudinje je imela v papirju zavitih 105 Din, ki so ji izginili; Turk Frančiški z Gomilskega je zmanjkalo iz torbice 304 Din. Nobeden ne ve, ali je bil okraden ali pa je denar izgubil.
Poljčane
Tudi kostanj kradejo. Priložnostnim tatovom pride vse prav. Kar odnekod se pritepejo, pa se ti obnašajo, kot bi bili v lastnem gozdu. Tako so si te dni v Hošnici nad Poljčanami objestno basali kostanj v vreče. Ko pa jih je gospodinja — lastnica gozda — vprašala, s kakšno pravico itd. in jih hotela nagnati, so jo hoteli s korobači in slabo bi ji predlo, da ni pravočasno odmaknila pete.
Škrlatica. Za davico, ki je razsajala zadnje dni predvsem med šolsko mladino, se je pojavila zdaj še Škrlatica, in sta obolela na njej dve učenki tukajšnje šole, ki sta seveda kontumacirani.
Zaradi 200 Hšn je lioiel y smmitf
Samomorilni poskus sluge, ki je zapravil go spodarjev denar
Pred tednom dni je prosil 19-letni Einerik C. za službeno mesto v celjskem hotelu »Hu-berlusc in ga je tudi. dobil. Nastavljen je bil za hotelskega slugo. Č. je doma iz Maribora. Ves teden je fant opravljal svojo službo vestno in marljivo. Danes dopoldne mu je pa gospodar izročil 200 Din z naročilom, naj gre v zalogo piva in naroči sodček piva. Sluga je vzel denar in odšel, toda ni se več vrnil. Gospodar ga je čakal zaman, in ko je v zalogi piva zvedel, da sluga ni naročil piva, je prijavil policiji, da je sluga izginil z njegovim denarjem.
Policija je ubežnika začela takoj iskati in neki stražnik ga je okoli 17. ure našel v gostilni Gsund na Gosposvetski cesti. Ko je fant zagledal stražnika, je vedel, da išče njega. V tem trenutku je vzel iz žepa floberlovko in se ustrelil v trebuh. Krogla mu je prodrla v notranjost pod zadnjim desnim rebrom. Zgrudil se je na tla in kri mu je brizgnila iz rane. Obležal je v mlaki krvi nezavesten. Poklicali so takoj rešilni voz in samomorilca odpeljali v bolnico. Zdravniki so ga preiskali in ugotovili, da je njegova poškodba težka in ni upanja, da bo okreval.
Vsekakor je C. nenavaden samomorilec, kajti zaradi 200 Din se ljudje navadno ne streljajo. Morda je bila ta vsota samo povod za njegovo obupno dejanje, in je bil glavni vzrok drugi. Človek si vsaj ne more misliti, da je mogoče, da si nekdo hoče zaradi 200 Din vzeti življenje.
Is sovraštva požigalec
V Zaborštu pri Krškem na Dolenjskem je v soboto ponoči nastal velik požar, ki bi bil kmalu uničil vso vas, toda na pomoč so prihitela vsa bližnja gasilna društva ter se je gasilcem po težkem naporu posrečilo požar lokalizirati in udušiti. Začelo je goreti pri posestniku Janezu Železniku, kateremu je pogorela hiša z gopo-darskim poslopjem. Posestnici Mariji Rupar je pogorelo gospodarsko poslopje, a posestniku Antonu Mlakarju mvi hlevi s svinjaki. Po požaru povzročena škoda je cenjena na 90.000 Din. Požar je zanetil neki 1. 1878. v Mačkovcu pri Krškem rojeni France Hočevar. Zažgal je pri Železni' u iz sovraštva. Kakor domnevajo, je Hočevar po požigu pobegnil in najbrže na kakem skrivnem kraju izvršil samomor.
Ez kriminalnega predala
Ljubljana, 23. oktobra.
Javnost je še vedno pod globokim vtisom dogodkov, ki so se zadnje dni odigrali Jezer skem. Ljubljanska kriminalna kronika drugače ne beleži nikakih važnih dogodkov, razen neke večje poneverbe.
Hoče priti v umobolnico
Snažilec čevljev France je znana osebnost v Ljubljani. Je slok in visok možakar. Čevlje sna-ži tam na vogalu Miklošičeve ceste ali pa pri Mikličevem hotelu. Kadar je vinjen, je nevaren človek. V sredo okoli 17-15 je šel po Bohoričevi ulici mimo prodajalne konzumnega društva za Slovenijo. Ko je prišel mimo velikega izložbenega okna, je z vso. močjo udaril po šipi, ki se je vsa zdrobila, ter vzkliknil: »Prokleti Kristan«. Razbil je šipo visoko 1-40 m, 85 cm široko in 8 mm debelo. Konsumno društvo trpi nad 700 Din škode. Snažilec France je bil takoj po izvršenem dejanju aretiran. Na policiji je mrko gledal in se izgovarjal: Ne vem in se ne spominjam, da bi bil šipo razbil. Če sem kaj takega napravil, sem storil v blaznosti. Dajte me v norišnico, kamor spadam! Snažilca Franceta so pridržali v zaporu.
Velika poneverba
Pri neki večji ljubljanski tvrdki, ki trguje z deželnimi pridelki in mlinskimi proizvodi na debelo in ima svojo pisarno v Pražakovi ulici, je bil --iposlen kot inkasant starejši človek, star okoli 52 let, ki je oče mnogoštevilne družine. V sredo je bil aretiran zaradi poneverbe. Kot inkasant je pri strankah za tvrdko inkasiral denar, a si ga je pridržal. Na ta način je tvrdki poneveril okoli 10.000 Din. Inkasant je poneverbo priznal ter je bil pridržan v zaporih. Danes je bil izročen državnem pravdništvu.
Sina je našel mrtvega na kozolcu
Žalostna usoda žrtve svetovne vojne Rimske toplice, 22. oktobra.
Ko je danes dopoldne stari Zupan, po domače Gašperin, iz Ogeč prekrival in popravljal streho na kozolcu, se je nudil očetu težek prizor. Svojega sina Karla Zupana je našel mrtvega na kozolcu. Že zjutraj, ko je pričel z delom, ga je našel spečega, ko je ležal na kozolcu in spal, vendar se zanj ni toliko zmenil, ker je pač mislil, da sin najbrže še spi. Ko pa se k opoldnevu sin le ni prebudil, je oče stopil k njemu in ga hotel poklicati. Dobil pa ni nobenega glasu od njega. Ležal je nepremično. Tresel ga je in klical, ker ga pa le ni mogel zbuditi, ker je bil nesrečnež že tudi ves utrpel, je spoznal, da je sin le mrtev. Sporočil je žalostno vest svojim, ki so nesrečnega Karola Zupana spravili s kozolca.
Nesrečni Karol Zupan je bil že vse od svetovne vojne vedno pomalem bolan. Kal težke nevrestenične bolezni je prinesel s seboj že iz vojne, ko se je v njem razvijala bolezen, dokler ni postal zadnje - čase nekam zmeden. Ta-
val je okrog od hiše do hiše k poznanim in se tako preživljal. Predčasno so po vojni uničenega nesrečnika skušali celo spraviti v bolnico, da bi mu pomagali k ozdravljenju. Hiral je in hiral, dokler ni končno podlegel. Po dosedanji domnevi je nesrečnega sina najbrže zadela možganska kap. Na kozolcu je najbrže ležal že nekaj dni, ne da bi kdo vedel za to. Iskali ga pa niso, ker so pač domnevali, da hodi okoli. Spravili so ga potem v mrtvašnico na domače pokopališče, kjer ga bodo jutri po-
poldne pokopali. Popoldne sta prispela iz Laškega tudi orožnika, ki sta sestavila o dogodku potreben zapisnik.
Najbrže, kolikor se je moglo zvedeti, bodo izvršili še tudi obdukcijo mrtveca, da ugotove smrt, ki ji je po dosedanjih mnenjih bila vzrok najbrže možganska kap. — Vest je vzbudila med okoličani splošno sočutje. Nesrečni Karol Zupan je bil star nekaj nad 40 let in je preminul kot žrtev vojne, še sicer v trdni moški dobi. Naj počiva v miru!
v -<
'V '
j, • . '' Spl
Ivi	•'
fr * *■	*<
Vrli trboveljski prostovoljni gasilci z načelnikom g. G. Voduškom, ki so podelili svojemu rojaku g. dr. A. Kramerju v nedeljo častno članstvo.
Trbovlje
Osebna vest. Iz Griž pri Celju je premeščen na tukajšnjo meščansko šolo učitelj g. Škerjanc Metod, doma iz Radomelj v kamniškem srezu.
Visok obisk. V sredo je prišel v Trbovlje komandant celokupne žandarmerije divizijski general g. Markovič Dušan, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanju po Dravski banovini. Pregledal je postajne prostore, kakor tudi vodstvo in moštvo postaje, s katerega službovanjem in ponašanjem je bil povsem zadovoljen.
Gibanje Ciril-Metodove družbe. Sinoči se je vršila v gostilni Fortc skupna seja moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Trbovljah, na kateri je bilo ’ sklenjeno, da se priredi v nedeljo 16. novembra v gostilni Forte veselica, katere čisti dobiček bo namenjen za božičnico revnim rudarskim otrokom.
Jubilej pevskega društva »Zvon«. Tukajšnje pevsko društvo »Zvon« se marljivo pripravlja na proslavo 35-letnice svojega obstoja in 30-letnice pevskega udejstvovanja svojega pevovodje učitelja g. Moll-a Oskarja. Ta proslava se vrši v nedeljo 9. novembra ob 16. uri v Sokolskem domu s koncertom.
Nogomet v Trbovljah. Z ozirom na to notico v »Jugoslovanu« št. 116 z dne 15. oktobra t. 1. pod gornjim naslovom pojasnjujemo sledeče: Pri drugi poskusni tekmi za sprejem v JNS je S. K. Hrastnik igral v nedeljo, dne 12. t. m. dve tekmi. Predtekma rezerve S. K. Hrastnik : S. K. Amater (rezerva) = 2 : 5 (2 : 2), je torej iz rezultata razvidno, da je zmagala rezerva Amaterja, a v glavni tekmi je zmagal S. K. Trbovlje s tesnim rezultatom 2 : 3.
Izpiti motornih vožačev in avtomobilistov. Včeraj so se vršili tukaj pred izpraševalno komisijo iz Ljubljane izpiti motociklistov ta avtomobilistov. K izpitu se je prijavilo 13 motociklistov, od katerih je položilo izpit 12 vozačev. Avtomobilisti so se prijavili 8 ta napravili predpisan izpit.
Koncert Delavske godbe. Danes ob %4. uri popoldne se vrši na trgu pred spomenikom v svetovni vojni padlih občanov koncert tukajšnje Delavske godbe.
Zvočni kino »Sokol« bo igral v nedeljo ob
16.,	18. ta 20. uri v Sokolskem domu 100% zvočni flm »Strel v ateljeju«, v katerem nastopi poznana Zagrebčanka Gerda Maurus osumljena kot morilka.
Ukinitev omejitve policijske ure ob plačilnih dnevih rudnika. Banska uprava Dravske banovine je ukinila svoječasni odlok, s katerim so bile gostilne ob rudniških plačilnih dnevih odprte samo do 20. ure. Zdaj smejo biti lokali odprti do 21. ure.
Spominska svečanost v svetovni vojni padlim občanom. Da se oddolžijo 6vojim trboveljskim tovarišem, bojevnikom iz svetovne vojne, ki so se pred 3 leti v velikem številu poklonili spominu v svetovni vojni padlim Zagorjanom, se je podala v nedeljo ob 14’20. uri večja skupina članov podružnice Zveze bojevnikov iz svetovne vojne pred spomenik padlih Trboveljčanov ter položila tam lep venec. Na trgu pred spomenikom je bila zbrana velika množica ljudstva in mnogim, ki so izgubili v svetovni vojni najdražje, je za-rosilo oko, ko je Delavska godba zaigrala žalo-etinko »Oj Doberdob«. Tedaj je stopil pred spomenik predsednik Zveze g. Ivan Postržin, ki je v svojem kratkem, a jedrnatem govoru izrekel zahvalo vsem, ki še niso pozabili onih najboljših sinov, ki so v tujem robstvu prelili svojo kri in dali življenje na oltar domovine, za svobodo našo in naših potomcev. Ob 16. in 20. uri so igrali v Društvenem domu bojno igro »Kalvarijo«, ki je nad vse pričakovanje umpela.
Zagorje
Cenejše vožnje z avtobusom. Kakor doznava-rno, bo tukajšnji avtopodjetnik g. Valant, ki vzdržuje promet na progi med rudniško restavracijo —postaja Zagorje in Loke—postaja Zagorje, znižal pristojbino za enkratno vožnjo na 3 Din za osebo. Znižanje pa gotovo ne bo njemu na kvar, temveč bo promet še obilnejši, ker se bo poslu-žilo občinstvo v bodoče še v večjem številu avtobusa, posebno ker je cesta iz Toplic do postaje ob deževju dovolj blatna.
Stavbno gibanje. Mesar g. Stefan Košir si je postavil na Švepovni podružnico; sezidal je malo hišico v »novem centrumu«, blizu nove vile g. Pavliniča, ki je okras celi novi naselbini na Švepovni.
Senovo pri Rajhenburgu
Zaradi nepredvidenih ovir se sestanek za ustanovitev Sokola na Senovem ne vrši 26. oktobra, ampak v nedeljo 9. novembra 1930 ob 15. uri v šolski telovadnici.
Krško
Obisk sejma je bil živahen zaradi ugodnega vremena. Novodošli kramarji bi skoro ne dobili mest za šotore. Razprodane je bilo precej suhe robe in gospodinjskih potrebščin. Trgovina s čevlji, ki je pri nas znana kot najboljša, je bila slaba. — Kot še nikoli pa je bilo prešičev vseh vrst in mnogo tudi goveje živine; cene so bile tolikemu blagu razmeroma nizke, dočim kupčija ni bila živahna. Da je med našimi kmetovalci pomanjkanja denarja, je pokazal velik trg prašičev, kmetijskih pridelkov in živine sploh. Letos ljudje niso dobili mnogo za sadje, ki jim je lani vrglo lepe tisočake. V sejmski gneči se je pripetil tudi manjši karamhol. Voznik trgovca V. A. je ril z vozom skozi šotore. Ker mu je prižel nasproti drug voz, se je temu ognil preveč h kraju, zadel ob šotor zagrebškega kramarja Franju H., ga podrl ter z vso težo prevrnil na Izložbeno okno odvetniške pisarne dr. J. Mencingerja. Ogrodje šotora je kramarja malo opraskalo, popolnoma pa razbilo veliko šipo na oknu, vredno menda kakih 300 Din. Nesreča je nastala, ker še vedno nimamo primernejšega prostora za naše živ. sejmišče izven mesta.
Izguba. 600 Din gotovine z listnico je izgubila T. M. na živinskem sejmišču. Najditelj naj jo odda v občinskem uradu.
Kontrola meril se vrši 25. t. m. od 8.—14. ure in ne kot je bilo prvotno javljeno, ves dun.
Stanje cest. Svoj čas smo že poročali, da bodo ceste pri nas kmalu podobne tiru s pragovi, ako se bo toliko časa odlašalo razsipanje gramoza. Na cesti proti Leskovcu sta nastala kar dva kanala sredi ceste, globoka 10 do 20 cm, dočim se obcestna kanala zasipavata z gramozom, ki je nasut ob krajih menda že dva meseca.
Sodna družba. Nova enonadstropna hiša z gostilniškim obratom in mesarijo v sredi mesta (nisna št. 95) z gost. inventarjem in gospodarsko poslopje se bo prodajalo dne 5. decembra b L na dražbi pri okr. sodišču v sobi št. 2. — Cenilna vrednost Din 122.930'—.
Koruzni molj. Zaradi jakega nastopa tega škodljivca pri nas je kmetovalcem odrejeno, naj vso koruznico oddelijo in pokrmijo čez zimo, ker bi morali sicer preostalo na spomlad sežgati.
Cement za gnojne jame in greznice sc letos radi neugodnega jesenskega deževja ne bo razpošiljal prosilcem, pač pa spomladi prih. leto. Kljub temu pa morajo napraviti gnojne jame (gnojišča) s svojini cementom, katerega bo spomladi kr. ban. uprava vrnila v množini, označeni v tozadevnih načrtih, ki jih prejmejo prosilci še letos.
I revzem savskega mosta. Čuje se, da namerava v kratkem kr. ban. uprava predati sav. most v upravo Okr. cestnega odbora. Želo umestno, ker bo »starček« imel pomoč v svoji neposredni bližini. Želeti bi bilo, da se tudi temeljito popravi.
Letošnji vinski pridelek. Mošt je domala že ves v kleteh, množina je prilično ista kot lani. Izredna vina se obetajo onim, ki so potrguli pred deževjem uli po deževju, dočim sc redkim vinogradnikom, ki se jim je mudilo baš med deževjem s trgatvijo, ne obeta dobra kapljica. Kljub denarni krizi pa se cene vzdržujejo ter se opažu naraščajoče zanimanje za letošnji pridelek. Ker starine ni, upamo, da bo mogoče novo vino kmalu vnovčiti.
Slovenska Bistrica
V sodnijski preiskavi je Julijan O. iz Pragerskega star 19 let. Obdolžen je, da je poleti nu-ta posilil 17 letno M. tudi iz Pragerskega. Bil je že predkaznovan radi sličnih prestopkov.
Zborovanje državnih nameščencev. V soboto 18. *• m- so imeli zborovanje tukajšnji državni nameščenci v razpravni dvorani kr. okrajne sodnije. Uradniki, nad pedeset po številu, so razpravljali o preuredbi uradnikov v mestih, kjer ni sreskega načelstva, iz drugega draginjskega razreda v tretjega, s čimer bi bili uradniki takih mest zelo oškodovani kljub draginji, ki je enaka kot je v Mariboru ali drugje. Pod predsedstvom g. M. Ris-inaln, ravnatelja drž. meščanske šole v Slov. Bistrici, je zbor sklenil ustanoviti v kratkem krajevni odbor drž. nameščencev, v katerem bo preko 50 članov.
Kranj
ProsIaya češkoslovaškega osvobojen ja. Sokol in kranjski Čelioslovaki prirede v soboto 25. t. m. zvečer v Narodnem domu akademijo kot proslavo češkoslovaškega osvobojenja. Podroben program še ni objavljen. Govorila bosta g. dr. Simon Dolar v slovenskem in g. ing. Brixi v češkem jeziku. Kot solista nastopita absolventa ljubljanskega konservatorija gdč. Vedra-lova, sopranistka, in g. Marjan Rus, baritonist. Nastopita tudi pevska zbora Narodne čitalnice in Prosvetnega društva. Orkester Narodne čitalnice ima na programu nekaj zanimivih skladb. Želeti bi bilo, da se občinstvo akademije udeleži v kar največjem številu. S tem bomo najlepše pokazali ljubezen do bratov Ce-hoslovakov in jim vrnili izraze njihovega iskrenega sočustvovanja, 1G smo ga bili delež ni nedavno.
Živahno sokolsko gibanje v kranjski okolici. Sokolska ideja je začela prodirati tudi v oko-lišne vasi. Najprej se je ustanovilo Sokolsko društvo v Naklu, kmalu za tem v Šenčurju. Obe društvi sta dokazali svojo življensko moč s tem, da sta priredili že obe samostojen nastop. V Naklu in Šenčurju so pokazali fantje in dekleta pravo umevanje sokolskih ciljev. Pred kratkim se je ustanovilo tudi Sokolsko društvo v Selcah. Mnogo zaslug imajo pri tem agilni delavci kranjskega Sokola.
Radikalna kura. Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju vprizori v petek ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo ob pol 5. uri popoldne Doboviškovo veseloigro »Radikalna kura«. Isti avtor je napisal tudi »Rodoljube iz Amerike«, ki je imel pred par leti na našem odru največji uspeh.
Radovljica
Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 16. igro »Otok in Struga«, ki je pri prvi uprizoritvi izredno zadovoljila občinstvo. Ponovno prosimo, naj posetniki prihajajo točno, da se bo moglo pravočasno pričeti s predstavo. Konec je sigurno pred 19.	657
Kamnik
Gostovanje »Soče«. Dramska skupina »Soče«, ki je gostovala 12. t. m. s sijajnim uspehom na Vrhniki, uprizori v soboto 25. t. 111. ob pol 21. uri v čitalniški dvorani v Kamniku znamenito Strindbergovo dramo »Oče«, v režiji g. J. Košute, bivšega vodje slovenskega gledališča v Gorici. Skupino spremlja pesnik Mirko Kragelj iz Ljubljane, ki bo uvodoma govoril o delovanju dramske skupine »Soče« ter očrtal v obrisih pomen Strindberga kot umetnika, posebno v zvezi z njegovim »Očetom«. — Podrobnosti o prireditvi so razvidne iz lepakov.
Trzin
Gospodinjski tečaj. Tudi letos se bo vršil gospodinjski tečaj, če se bo zadosti deklet priglasilo. Letos bo že v novih prostorih društvenega doma. — Dom je v notranjosti dogotovljen. Oder še ni , in zato bo pač treba odšteti še precejšnjo vsoto.
Rakek
Če avtomobil zadene ob kolesarja. Vedno bolj pogosto čitamo po časopisih o večjih ali manjših avtomobilskih nesrečah. Tako je moral včeraj v bolnico neki fant iz Unca, ki ga je v nedeljo podrl s kolesom vred neki luksuzni avtomobil. Peljal se je s kolesom po stranski poti navzdol proti glavni cesti, po kateri se je mislil odpeljati na izprehod proti Rakeku Ko je prišel na cesto, je pa pridrvel po glavni cesti skozi vas od Rakeka avtomobil in zadel ob kolo s kolesarjem s zadnjim delom. Fant si je zlomil roko in se tudi drugače zelo poškodoval. Odpeljali so ga najprej k zdravniku v Cerknico, nato pa v Ljubljano v bolnico. Ima pa tudi razen tega precej materijalme škode, ker mu je kolo potrlo. Kdo bo pa trpel vso škodo, bo pa že odločilo sodišče.
Šmartno pri Litiji
Nova učiteljica gdč. N. Vozelj je že nastopila svoje službeno mesto pri nas. Kot domačinko jo iskreno pozdravljamo v naši sredi. Pričakujemo tudi v naših društvih njenega sodelovanja.
Stanovanjska kriza je tudi v bližnji vasi Črni potok občuti. Graščak je sodno odpovedal stanovanje stranki, ki je stanovala že okoli 50 let v mali graščinski hišici. Ubogi Pepe si je že napravil barako na stari deželni cesti pod Vagen-šperkom, tako da ne bo revež čisto na cesti.
Obrtna nadaljevalna šola se prične takoj po vseh svetih.
Župna gasilska vaja v Cerovcu preteklo nedeljo je nadvse dobro uspela. Pohvaliti je gas. društvo Sv. Križ, Zavrstnik in Šmartno.
Ribnica x
Kino. Na splošno željo ljudstva bo ostal tukaj se nnideč kino čez zimo v Ribnici. G. Josip Kratil, ravnatelj kina, je zaprosil hotelirja gospoda Arkota za dvorano, da bo pozimi predvajal filme v dvorani njegovega hotela na trgu.
Tradicijonalen paličarski semenj se vrši vsak pondeljek od 5. ure zjutraj na dvorišču gostilničarja in posestnika g. Podboja, po domače pri »Cenetu«. Zadnji teden je bilo prodano nad 100 komadov. Pripeljejo jih iz Kočevja, Roga, Parg», Kopelja in iz okolice Stare cerkve. Letos so opravili dobro, ker so se rešetarji dobro založili. Nij-več kupcev je bilo z Mlake, Don, Bukovice, ki ‘o se pogajali z nemškimi Kočevarji za visoke cene leskovine.
Šmartno ob Paki
Katoliško prosvetno društvo je imelo v nedeljo 12. t. m. svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen stari odbor z g. župnikom duhovnim svetnikom Karlom Preskerjem na čelu.. Društvo ima knjižnico s 740 zvezki in doprinese dober-šen del h kulturnemu delu v Šmartnem. -
Gasilsko društvo v Rečici priredi v nedeljo 26. t. m. vinsko trgatev v prostorih Goričnikove gostilne. Čisti dobiček je namenjen nahuvi novega orodja. Zato pričakujejo naši pridni gasilci, da posetijo njih prireditev vsi številni prijatelji.
Cesta, ki pelje ob Hudem potoku je po zadnji poplavi bolj podobna izsušeni strugi kot cesli. Voda jo je razjedla, ponekod pa je nagromadila mnogo grušča in peska. Da bo na njej zopet omogočen promet, jo bo treba v najkrajšem časti popraviti.
Dipl. agr. A. Jamnik.
Naš sadni soriimeni in izvoz
Naš izvoz sadja je razmerduia majhen in bi povečanje sadjarstva še imelo pomena. Zal je danes naše slovensko sadje v inozemstvu prav malo poznano. Kar našega blaga dospe v Nemčijo, prihaja tja potom inozemskih posrednikov pod imrnom »štajersko sadje«, ki inozemstvu ne dopušča niti sanjati, da je to sadje iz Jugoslavije. To dejstvo zato tudi preprečuje, da z našim sadjem sami direktno skoraj na trg niti ne moremo, ker nas nihče v Nemčiji ne pozna kot sadjarjev in zato to naše sadje, ki ga tujci pod imenom Štajerskega sadja izvažajo Nemčijo, v začetku ne bi pod našim imenom našlo tistega zaupanja, kakor ga uživa v roi.uh tujih . .ul. Mi bi se tedaj morali poprej pobrigati zato, da bi nemški odjemalec spoznal, da je n. pr. slovensko ali jugoslovansko sadje isto kot štajersko sadje. Šele takrat bi vtaknili v žep tudi tisti dobiček, ki ga je danes še vedno deležen — inozemski prekupec.
Obenem ko bi mi šli za tem, da Bi osvojimo trg n. pr. v Nemčiji, bi morali stvoriti za naše 8adj> neke standarde, obeležja, ki bi nemškemu trgu točno dopovedala kakovost blaga in mu nudila gotovo garancijo z ozirom na kakovost. Nemški konzument danes dobro plača le tako blago, za katerega ve z gotovostjo, da mu prinese tisti hasek kakor ga pričakuje.
Nemčija s;cer sama prideluje veliko sadja, a ker je le-to postalo ljudsko živi'o, ga uvaža velikanske množine in v tem uvozu figurirajo z največjo udeležbo, t. j. dobro - ganizirane Združene države ameriške, nekaj tudi Avstralija, Holandska, Češka, Avstrija in Tirolska.
Za nas bi za izvoz prihajala v prvi vrsti v poštev jabolka. Toda računali moramo s tem, da je v času od septembra do konca decembra na nemškem trgu dovolj domačega sadja. C ne so takrat najnižje v detajlu po 0 30 marke za 1 kg in dovoz prosto utovorjenega sadja v Nemčijo obremenjen sicer z manjšo uvozno carino (2 marki za 100 kg), a je unovčevanje težje in slabše. Po 1. januarju povečane uvozne carine (4-50 marke za 100 kg). Za tedaj prihajajo v poštev samo zimske sadne sorte. (Za v vrečah najmanj po 50 kg vsebine uvažano sadje znaša uvozna carina od 25. septembra do 31. dece a po 2’50, od 1. januarja dalje pa po 7 mark za 100 kg; za jabolka v vseh drugih pakovanjih pa "za ves čas 7 mark za 100 kg). Potemtakem bi
za naš izvoz menda bilo še najprimernejše, ako bi se izvažalo le najlepše kakovostno sudje v zabojčkih ob času dobrih cen in se pod našim imenom sploh ne bi bilo podajati na nemški trg drugače kot samo izključno z najboljšo robo. Iz vsega tega pa tudi vidimo, da moramo za bodoče določati naš sadni sortiment tako, da bomo imeli robo takrat godno za izvoz, ko so zunaj visoke cene (v detajlu po 140 do 5 mark za 1 kg), pa tudi na barvo sadja in njega meso je treba jemati v obzir. Največ je na nemškem trgu vseh vrst rdečega sadja, a tudi svetle, rmene parmene i. dr., v vsakem slučaju pa le s takim mesom, ki je bolj čvrsto, izključno pa ne ' '>šnato in je harmonično sladko-kiselaatega okusa. Jabolka so lahko tudi bolj kot normalno debela, a vedno v vsakem zabojčku izjednačena, brez napak, zdrava in seveda obrana. V juliju se naenkrat pojavi tudi veliko povpraševanje po jabolkih za »štrudelj«, ki jih plačujejo po 0-30 do 0 60 mark za 1 kg.
V kolikor pa naša jabolka niso zimska in torej ne zdržijo dosti, bi za nas bilo morda uspešno, če bi jih na moderen način sušili narezane (Apfelringe) in skrbeli zato, da ti kolobarji osta. ejo lepo svetli in ne temnosivi, ker ta~ih Nemci •> očejo. Amerikanci jim nudijo tega mnogo uporabljanega blaga dovolj in lepo svetlega po 4 dolarje = 224 Din za 100 kg.
Sadjarstvo pri nas obeta še lepo bodočnost, če se ga oprimemo prav in če se ravnamo po zahtevah trga, temu primerno odredimo sadni izbor in negovanje ter vnovčevanje, ki ga je podpreti z reklamo in se oprostiti tujih prekupčevalcev.
A. Žmavc, Maribor: Žveplo v kletarstvu
V »Jugoslovanu« od 22. t. m. je objavljen na tem mestu konec razpravice »Žveplo v kletarstvu«. V zadnjem stolpcu preglednice o učinkih raznoterega zažveplanja so izkazane količine učinkovitega žveplovega dvokisa (SO,) po 15, 30, 45 in 60 mg »v 1 hi vina«, namesto »vi l vina«, kar je treba popraviti. Kajti na 1 hi ali 100 1 vina pride v teh primerih naravno lOOkrat toliko SOj, t. j. 1500, 3000, 4500 in 6000 mg, odnosno 1‘5, 3, 4’5 in 6 g učinkovitega žveplovega dvokisa, izkazali pa smo količino SOa samo vil vina, da je ta račun tako v skladu z vinskim zakonom radi lažje primerjave.
Sadni ogled v Sori
Dne 19. t. m. je priredila sadjarska podružnica v Sori pri Škofji Loki sadni ugled. Vkljub Blabi sadni letini je bilo razstavljenega mnogo lepega sadja, največ jabolk. Razstavilo je 78 kmečkih sadjarjev preko 160 ogledkov. Posebno lepo sadje so razstavili župan Franc Lušina iz Gosteč, župnik Janez Kajdiž, nadučitelj Likar, načelnik sadjarske podružnice Janez Jamnik, Ivan Križaj iz Rakovnika, Anton Kokolj iz Pun-garta, Janez Čarman iz Sore, Josip Dolenc iz Pungarta in Janez Jenko iz Drage. Razstavljena Baumanova reneta je bila zastopana 8 krasnimi eksemplarji, dokaz, da ta odlična sorta tudi v sorškem okolišu izborno uspeva. Razen drugih odličnih sort pa je bilo tudi takega materijala, ki danes ne spada več v modeme sadovnjake. To je resen uiiglaj, da treba čimprej pričeti s sinot-renim precepljenjem neprimernih sodnih sort.
Sadni ogled v Sori, ki ga je priredila ena najmlajših sadjarskih podružnic, je uspel prav dobro. Prva zasluga pri tem gre marljivemu predsedniku podružnice g. Janezu Jamniku in tamkajšnjemu šolskemu upravitelju g. Likarju. Razstavljene sadne sorte je politološko določil pomočnik sreskega kmetijskega referenta Alfonz Zdolšek iz Kranja, ki je imel tudi primerno predavanje. Razstava je bila prav dobro obiskana iz vseh bližnjih krajev (preko 1000 oseb). Agilni sorški podružnici je priporočati, da započeto pionirsko delo pri povzdigi sadjarstva dosledno in vstrajno nadaljuje.
Gospodarske vesli
X Ford obratuje samo Se tri dni v tednu. Fabrikacija avtomobilov v Fordovih obratih se je od polovice meseca avgusta do konca meseca septembra znižala za 30 odstotkov. Vsled tega je odredil ameriški avtomobilski kralj, da se delo v njegovih ameriških obratih reducira na tri delovne dneve v tednu. V razgovoru 8 poročevalci je Ford izjavil, da je ta redukcija samo prehodnega značaja in se bo že v prihodnjem mesecu delo lahko ponovno zvišalo na pet delovnih dni.
X Izven pogodbeno stanje med Grčijo in Bolgarijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je s 15. t. m. potekel rok veljavnosti grško-bolgarske trgovinske pogodbe. Grško finančno ministrstvo je vsled tega odredilo vsem svojim carinskim uradom, da se ima blago, ki je bolgarskega izvora, cariniti po maksimalni carinski tarifi.
X Povpraševanje po naših proizvodih t) Grčiji. Zagrebška zbornica za TOI poroča, da vlada v Grčiji posebno živahno povpraševanje po naših proizvodih. Grški uvozniki se posebno zanimajo za les, cement, sladkor in rezne deželne pridelke. Naslovi grških uvoznikov so na razpolago pri zastopništvu zbornice za TOI na Sušaku.
X Posledice in vzroki Mussolinijevega čiščenja. V našem listu smo svoječasno podrobneje poročali o velikih finančnih aferah na milanskem, oziroma turinškem finančnem tržišču, v katerih so se predvsem imenovali dve imeni važnih italijanskih finančnikov Gualino in Panzarasa. V zadevi odstranjenja Panzarase iz različnih upravnih odborov velikih gornjcitalijanskih industrijskih in finančnih podjetij 8e plete velikopotezna intriga neke milanske finančne grupe. Panzarasa je v pričakovanju važnih gospodarskih iznenadenj v Italiji pogostokrat osebno interveniral za učvrščen i e tečaja podjetja Italgas. Še spomladi je ta papir pri nom. vrednosti Lir 100— notiral na borzi a Lir 240'—. V teku leta pa se je ta tečaj stalno
nižal in v poslednjih tednih dosegel podnomi-nalno višino. V najbolj kritičnih trenutkih so banke Panzarisi odpovedale podaljšanje njegovdi reportnih obveznosti, tako da je moral svoj de-pot prodati po smešno nizkih cenah. Borznošpe-kulativna milanska finančna skupina je ta položaj izrabila in prišla poceni do večine delnic. Panzarasa je pri tem izgubil 6koro vse svoje osebno premoženje. Objektivni milanski gospodarski krogi smatrajo, da so v to špekulacijo zapletene vidne režimske osebnosti in si v tem smislu tudi tolmačijo govor predsednika vlade dne 2. t. m. v Milanu.
Dobave
Dne 31. oktobra t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Komande II. armijske oblasti v Sarajevu licitacija glede dobave 10.000 komadov zabojev za dvopek. — (Oglas jo na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dne 3. novembra t. 1. se bo vršila pri ra-čunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 55.000 kg železne žice. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Dne 4. novembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave gar-vensovih črpalk, štedilnikov okovja, žičnih krtač, žaginih listov, žičnikov, stojalnih vijakov, svinca, spajalnega kositra itd. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Borzna poročila
dne23. oktobra 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 23. okt. Amsterdam 22*73, Berlin 13'44, Bruselj 7’8686, Budimpešta 9 885, Curih 1094‘40—1097 40, Dunaj 79468—7 9768, London 274‘23, Newyork 56*22—56 42, Pariz 221*46, Praga 166*95—167*75, Trst 294*25—296*25.
Zagreb, 23. okt. Amsterdam 22 73 bi., Dunaj 794'68—797'68, Berlin 13 425 do 13 455, Bruselj 786’86 bi., Budimpešta 987—990, London 273 83 do 274*63, Milan 294*3418—296 3418, Newyork črk 56*22—56*42, Pariz 220*46—222*46, Praga 166*95 do 167*75, Ziirich 1094*40—1097*40..
Beograd, 23. oktobra. Berlin 13 4250—13*4550, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 794*68—797*68, London 273*83—274*63, Pariz 220*46—222*46, Praga 166*95—167*75.
Dunaj, 23. oktobra. Amsterdam 285 69, Beograd 12*5725, Berlin 168*84, Bruselj 98 82, Budimpešta 124*12, Bukarešta 4*21, Kopenhagen 189*65, London 34*455, Madrid 74*90, Milan 37 1175, Newyork 709, Pariš 27*82, Praga 21*03, Sofija 5*1780, Stockholm 190*20, Varšava 79*45, Curih 137*73.
Curih, 23. okt. Beograd 9*1275, Pariz 20*2025, London 25*0175, Newyork 514*875, Bruselj 71*75, Milan 26*955, Madrid 53*80, Amsterdam 207*375, Berlin 122*59, Dunaj 72 62, Sofija 3*73, Praga 15*2675, Varšava 57*70, Budimpešta 90*20.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 23. okt. Drž. papirji 7% inv. pos. 85*88, voj. škoda ar. 429*50—430 75 (430), voj. škoda kasa 431 bi., voj. škoda dec. 430—432, 4% agr. obv. 54 bi., 7% Bler. pos. 82—82*875 ( 84—82*73, 81*50—83), 8% Bler. pos. 92—92*50, (92*25—92*50), 7% pos. hip. b. 80*50—81*75. Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 924—926, Udružena b. 191—193, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 67 d., Narodna
banka 8000—8100. Industrije: šečerana Osijek I 298—305, Trboveljska 367—369, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
Beograd, 23. oktobra. 1% inv. pos. 87—88 (50.000 nom.), 4% agr. obv. 55, 7% pos. drž. hip. b. 8, 7% Blaire dan zaključka (10.000 dol.) 86*25, 8 % Blaire 97 (brez den.), 6% begluške obv. blago 75, vojna škoda 450—455 (1450 kom.).
Dunaj, 23. oktobra. Bankverein 17 45, Kreditni zavod 47*20, Dunav-Sava-Adrija 11*25, Prioriteta 88'50, Ruše *J4'—, Trbovlje 4515.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 23. oktobra. 7% Blaire 82—83.
Newyork, 23. oktobra. 8% Blaire 90—91, 7% Blaire 81—82, 7% pos. drž. Hip. banke 81—82.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, brez prometa.
Novi Sad, 23. okt. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 3 vagoni, oves 1 vagon, koruza 41 vagonov, moka 5 vagonov, fižol 1 vagon, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 23. okt. Tendenca: neenotna. Promet: minimalen. Pšenica: okt. 15 (15 01), marc: 16*10—16*14 (16*10—16*11), maj: 16*40 do 16*42 (16*40—16*41). Rž: okt. 8*20, marc: 9*42 do 9*50 (9*38—9*40). Koruza: okt. 12*43 do 12*56 (12*42—12*45). Trs. maj 10*50—10*55 (10*60).
Ljubljansko lesno tržišče.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
Sokolstvo
II. zlet slovanskega Sokolstva v Pragi leta 1932.
Prva seja izvršilnega zletnega odbora se ie vršila dne 13. oktobra v Pragi, katere se je udeležilo 26 bratov. Predsedništvo C. O. S. bo šele odločilo o točnem nazivu tega zleta. Mislimo, da bi bil najumestnejši naziv »II. zlet slovanskega Sokolstva«. Sklenjeno je bilo, da se v okvirju zleta priredi sokolska razstava. Zletišče bo zopet na Strahovskih lomnih. Načrti za proste vaje (47) se preučujejo. Razpiše se natečaj za plakate, zlet-ne znake, razglednice, znamke itd. Pred zletom se ne bo spreminjalo kroj članov in članic. Za zletno sceno je bil razpisan natečaj, ki je prinesel 22 predlogov. Prva nagrada ni bila podeljena, ampak se je določila v to razpisan iznos v dopolnilne svrhe. Drugo nagrado 3000 Kč je dobil Ivan Malek za svoj predlog »Zahvala geniju«. Seje odbora se bodo vršile vsak prvi pondeljek v mesecu.
<Sp<DZ>2
ŠPORTNO IGRIŠČE V CELJU
Da se pri nas ljudje vse premalo zavedajo pomena športa za narodno zdravje in za ugled naroda v inozemstvu, je pokazal sklep celjske mestne občinske uprave, s katerim niso dovolili Celjskemu športnemu klubu Glazije kot stalno igrišče, ni ne žrtvujejo nekaj denarja za ograjo, ki je pogoj sistematičnega in nemotenega vzgajanja mladine.
Treba je še enkrat pojasniti pomen slovenskega športnega kluba Celje. Klub je edina slovenska organizacija te vrste, ki goji nogomet, hazeno, lahko atletiko, tenis, plavanje in drsanje. Ko bi vedeli vsi oni, ki so športu nasprotni, kako zdravo in koristno je gojenje športa pod strokovnim nadzorstvom, bi imel športni pokret lažje stališče. Razmaha športa ne more danes nikdo zadržati, prej ali slej bo športna ideja prodrla. Po vzgledu Ljubljane, Maribora in celo Ptuja, bi morala postopati tudi celjslca mestna občina. Po vsem svetu danes podpirajo šport, zavedajoč se, kakega pomena je zdravo in krepko telo za procvit države, ki rabi v svojih vrstah močne in naporov vajene osebnosti, ki bodo znali v slučaju potrebe braniti našo domovino. Najboljša in za državo najcenejša priprava mladine za bodoče življenje je pač šport. Tega se celjska mestna občina najbrže ne zaveda, sicer ne bi nasprotovala prošnji Športnega kluba Celje.
Športni prostor brez ograje je brez vsakega pomena za klub. Dohodki so znatno manjši in klubu je nemogoče nabavljati raznih športnih naprav, ki bi omogočile čim sistematičnejše gojenje športa. Z urejenim športnim prostorom pa je klubu dana možnost urejene kontrole in temeljitejšega vzgajanja mladine. Glazija stoji danes brez vsake vrednosti, kot ograjen športni prostor bi pa neprimerno koristila razvoju in razmahu športa. Upamo, da celjska mestna občina no bo hotela zaostati za drugimi občinami in bo z vsemi silami podprla stremljenja slovenskih športnikov v Celju. Videla bo, da s tem koristi sebi v največji meri.
ČLANOM ZIMSKO-SPORTNEGA ODSEKA V CELJU
V soboto 25. oktobra 1930 ob 21. se vrši I. redni občni zbor Mariborskega zimsko-sport-nega podsaveza v Lovski sobi hotela »Orelc v Mariboru. Dostop na občni zbor imajo razun delegatov tudi drugi naši člani, katere naš odsek vabi, da se občnega zbora po možnosti udeležijo. Spoznali bi delovanje podsaveza in s tem bi se dvignil interes za razvoj zimskega športa. V okolici Celja ni primernega sanjka-lišča, zato se je povečalo zanimanje za smuški šport. Vsako zimo se vidi vedno več smučarjev, ki hite vsako nedeljo in praznik z dilcami v okolico, posebno na Celjsko kočo, ki je postala važna postojanka Savinjske podružnice SPD v Celju. Leži v sredi smuškega terena, je dobro oskrbovana in ni daleč od mesta, komaj 1 in pol ure hoda pozimi. Novince podučujejo posamezno ali v skupinah boljše izvežbani čla ni, da jim omogočijo pot do znanja smuške tehnike. Letos bo za novince redni smuški tečaj, ki bo trajal 6—8 dni in ki se bo zaključil z manjšo turo. Na turah ima smučar priliko, da vporabi vse svoje zmožnosti v raznih situacijah, potom zavojev, lokov ali skokov. Tu se mora pokazati moža. Pri smučanju se mora navaditi kolegijalnosti in bratstva. Mariborski podsavez bo izdal posebne smuške znake. Kakor hitro dospejo, bo celjski odsek obvestil članstvo. Članske prijave sprejemat* gg. Ko-pinšek in Kranjc.
Radio
Ljubljana, petek, 24. oktobra: 12.15 Plošče (opera »Seviljski brivec«; slovanska glasba).
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza.
18.00 Radio orkester: Flavta-solo. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Oiika Krekova. 20.00 Drago Ulaga: Športna ura. 20.30 II. s analni večer (prof. Jeraj, vujoliina, dr. Švara, klavir). 21.30 Plošče.
22.00 Časovna napoved/ in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 25. oktobra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Jamski grad Luiknja in grad Zalog, predava gosp. Pirnat. 18.30 Pilošče. 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. 19.30 Aktualna ura.
20.00 Prenos iz Beograda. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek, 24. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesta. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne Corso. 18.30 Dnevne vesti. 18.45 Hiigiiijensko predavanje. 20.15 Kulturno in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Dnevne vesti in vreme. 22.40 Sprehod po tujih postajah.
Zagreb, sobota, 25. oktobra: Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Otroška ura. 18.00 Plošče. 19.40 Kulturne in društvene vesti. 19.50 Uvod k prenosu.
Beograd, petek, 24. oktobra: 10.30 Plošče.
12.45 Radiio kvartet. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Narodne na harmoniko. 17.30 Tamburaški kvartet. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne, poje ga. Aleksandrovič. 20.30 Koncert komorne glasbe (Mozart, Beethoven). 21.30 »Dva svežnja ključev«, komedija v enem dej. 22.30 Cas in no-vioe. 22.45 Večerni koncert Radio kvarteta.
Beograd, sobota, 25. oktobra:	10.30 Plošče.
12.35 Radio kvartet. 13.30 Dnevne vesti. 17.06 Otroška ura. 19.30 Predavanje. 20.00 Prenos i* Zagreba, nato plesna glasba.
'M.t&li oglasi
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda SO par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
23 Trboveljski premog 2$
Špocijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«.
tunajska cest« 48. — Telefon 28—20, 25—95.
Holandske
gomolje
prve velikosti, ločene po imenih in barvah: Hijacinte . k Din 6.— Tulipane . & Din 3.— Krokuse , & Din 2.50 Narcise . i Din 3.50 Anemone . i Din 1.75 Iris hispa-nica . . & Din 2.— nudi
SEVER & KOMP.
Ljubljana
dajte pravočasno v popravilo tvrdki
Matija Trebar
Ljubljana Sv. Petra cesta St. 6
Svetlo, opremljeno sobo
z elektriko in posebnim vhodom išče s 15. novembrom akademik. — Ponudbe na upravo pod ,,Točen plačnik11.	64G
Vilo
640
popolnoma novo, eno* stropno, b 6 sobami,
kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni solnčnj |egj blizu Leonišča v Ljubljani oddam v najom. Vilo se evontueino tudi zamenja z enakovredno vilo v Marl-k?™\S#6mnina samo Din d.000.—. Pogoje in naslov pove g.dr.Treo
.°dvetnik v Ljubljani, Dunaiska 29
Niza
iz hrastovine za jedilnico s štirimi stoli radi preselitve poceni na prodaj. Ciril-Meto-dovi ulica 16.-II.
Več dobrih pomnikov
ki so že dobro vpeljano. poleg tega pa tudi več zastopnikov v vseh večjih krajih Slovenije za prodaio knjig iščemo. Kavcija ni potrebna. Takojšen nastop. Mesečen zaslužek najmanj 3000 dinarjev. — Ponudbe pod „Resni potniki In zastopniki'1 na upravo Jugoslovana1'. 658
mtjMdnjdže
KUIUNAfl-DEV
Najmodernejše vzorce '•C
ZAVES IN PERILA
namiznih in kuhinskih garnitur veže naj-lineje in najceneje
Matek & Mikeš, Ljubljana
n«Imatiuova ulica štev. 13	028
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 6456/1
2481
Razglas.
Na osnovi § 15. in 16. akcijskega regula-tiva ter § 42., točka 18., zakona o banski upravi se odobruje izprememba § 3. pravil za delniško družbo »Tovarna za špirit in drože d. d.« v Račjem po sklepu IX. rednega občnega zbora z dne 25. junija 1930. Izprememba pravil se nanaša na razširitev produkcije in sicer na pridobivanje vseh vrst produktov iz surove smole, lesnega katrana in kolofonija, posebno pa oljnatih firnežev in lakov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. oktobra 1930.
Vršilec dolžnosti bana:
Dr. Otmar Pirkmajer 1. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc IV 27/30—1.	2478-3—1
Oznanilo.
Deželno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je na predlog Josiplne Cešnovar, posestnice v Ljubljani, Dolenjska cesta 3, po notarju Hudoverniku v Ljubljani uvedla v smislu § 118. o. z. z. amortizacija naslednjih pri zemljišču predlagateljice vi. š. 1009 k. o. Karlovško predmestje vknjiženih terjatev:
1. Ivana Erkerja iz zadolžnice z dne
4.	septembra 1805. v znesku 300 gold. spp. vred.
2. Ane Poschnitz v Ljubljani iz plačilnega povelja z dne 13. septembra 1867. štev. 17794 v znesku 200 gold. spp. vred.
Upniki, oziroma njih dediči ali v to opravičenci se s tem poživljajo, da do 2 0. oktobra 193 0. prijavijo pri tem sodišču svoje pravice do teh terjatev, ker bi ee sicer po preteku tega roka na prošnjo predlagateljice dovolila amortizacija in izbris zastavne pravice istih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 8. oktobra 1930.
E 313/30-8.
*
2483
Dražbeni oklic.
Dne 13. novembra 1930. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: ““‘PSfca knjiga Sv. Ana, vi. št. 126, obstoječih iz hiše z gostilno, zemljiških parcel in pritikline.
Cenilna vrednost 42.293 Din 55 par; vrednost pritikline 210 Din; najmanjši ponudek 28.195 Din 70 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri diražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II., dne 7. oktobra 1930.
Preds. br. 214.
*
Razpis službe.
Invalidsko sodišče pri dravski divizijski oblasti potrebuje dva zvaničnika-dnevni-čarja. Nagrado, ki sme znašati do 1500 dinarjev, bo določilo ministrstvo za soci-jalno politiko in narodno zdravje pri sprejemu v službo. Prošnje, iz katerih mora biti razviden prosilčev priimek in ime, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, pristojna občina, izpolnitev vojaške obveznosti, šolska izobrazba, strokovna sposobnost, dosedanja služba in znanje jezikov, je vložiti pri navedenem sodišču 'do
6.	n o v e m b r a 1 9 3 0. in priključiti izpričevala, ki dokazujejo gornje pogoje. Zahteva se poleg običajne šolske izobrazbe, to je osnovna šola z najmanj dvema razredoma srednje ali enake strokovne šole, tudi popolno znanje strojepisja. Prednost imajo pod enakimi pogoji priznani vojni invalidi.
Invalidsko sodišče za dravsko divizijsko oblast v Ljubljani,
dne 21. oktobra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 21.285/2953/E.
3-3
Razpis.
Na osnovi člena 2. in 3. uredbe ministra za zgradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih z 21. maja 1929. št. 14.633, razpisujem dve mesti državnih cestarjev-delavcev na progi državne ceste štev. 2, km 664-5 do 671-5, s sedežem v Zapušah, in km 681-5 do 688-5, s sedežem v Hrušici, z mesečno plačo 600-— Din in stanovanjsko doklado 100— Din mesečno.
Pravilno kolekovane prošnje je vložiti s potrebnimi kolekovanimi prilogami v smislu čl. 12 zakona o civilnih uradnikih pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju
do 2 0. novembra 193 0.
Upoštevali se bodo le prosilci, kateri so odslužili kadrski rok in kateri niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Natančna pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka v uradnih urah.
Kranj, dne 13. oktobra 1930.
Sresko načelstvo v Kranju,
No. 2789/431 š.
*
2489
Oglas dražbe.
Na temelju rešenja kr. banske uprave u Ljubljani III. No. 1117/3 od 3. juna t. g. odžavati če se dne 13. novembra 1 9 3 0. u 10.30 časova u uredu sreskog načelstva u Cabru ofertalna licitacija 936
komada jelovih i smrekovih stabala pripadajočih župi Prezidu od predhvata na pašnjacima zernljišne zajednice Prezid. Ova stabla nalaze se u šumskim predje-liina Podsenica i Ravan (gredel) i podeljena su u dvije dražbovne skupine:
I. skupina: šum. predjel »Podsenica« od 444 kom. jelovih i smrekovih stabala sa. 489 m3 gradje. Isklična cijena za tu sku-pinu je ustanovljena proejenbena vrijed-nost od 48.900 Din (četrdesetosam hiljada devet sto Din).
II. skupina: šum. predjel »Ravan« (Grede!) od 492 kom. jelovih i smrekovih stabala sa 404 m3 gradje. Isklična cijena iznosi 36.360 Din (trideset šest hiljada tristo šestdeset Din).
Mogu se staviti i kumalativna ponuda za obe skupine.
Opči dražbeni uvjeti:
1. Kupoprodaja obavlja se na panju bez naknadne premjerbe.
2. Dražbuje se putem pismenih ponuda sastavljenih usmislu § 7. dražbenih uvjeta, taksiranih sa biljegom od 100 Din, obloženih sa žaobinom, koja iznosi 10% od is-klične cijene u gotovoin ili u vrednosnim papirima prema njihovoj tečajnoj vrednosti na zagrebačkoj burzi dan prije dražbe.
3. Ponude brzojavne, manje od isklične cijene, naknadne, manjkavo obložene, uvjetne, neče se ujeti u obzir.
4. Ponude morajo biti predane u uredu sreskog načelstva u Cabru najkasnije do 10 sati 30 min. po uredskom dobniku.
5. Kupovnina ima se u ejelosti uplatiti kod sreskog načelstva u Cabru u roku od 14 dana nakon odobrenja dražbe.
6. Rok sječe, izrade, izvoza te očiščenja sječine ustanovljen je koncem marta 1932.
7. Podaci o detaljnim dražbenim uvjeti-ma mogu se dobiti u uredovnici sreskog šumarskog referenta u Cabru.
Načelstvo sreza čabarskog, dne 11. oktobra 1930.
Broj 48.418/1930.	2472
Natječaj.
Na osnovu odluke Gospodina Komesara Središnjeg ureda za osiguranje radnika od
9.	oktobra 1930. pod čl. 1. sjedničkog zapisnika raspisuje se ovime natječaj' za popu-n jen je:
jeilnog mjesta načelnika apotekarske struke kategorije A. položaja III. sa godiš-njom sistematskom platom od Din 12.000, sa godišnjom položajnom platom od 28.800 dinara te pripadajučim mjesnim, funkcionalnim i porodičnim dodatkom.
Uvjeti namještenja su slijedeči:
1- da su natjecatelji državljani kraljevine Jugoslavije i da znadu srpsko-hrvatski ili slovenački jezik;
2. da imadu tjelesnu, umnu i moralnu sposobnost za službu kod Središnjeg ureda za osguranje radnika;
2.	da su navršili 18. godinu života i da nemaju više od 40. godina života izuzev slučaj, da su prije toga bili u službi kod Središnjeg ureda ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje u državnoj ili dru-goj javnoj službi;
„ 4. da ne stoje pod starateljstvom ili stečajem, da nisu pod isledjenjem za zločinstvo ili prestup iz koristoljublja, te da nisu
sudjeni na gubitak službe odnosno politič-kih prava za vrijeme utvrdjeno presudom;
5. da im služba kod Središnjeg ureda ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje kod državne ili druge javne službe, nije prestala iz uzroka spomenutih v §-u 112. i tačei 5. i 7. §-a 113. Službenog pravilnika službenika Središnjeg ureda za osiguranje radnika;
6. da imadu svršeni farmaceutski študij sa diplomom magistra farmacije;
U koliko bi na raspisano mjesto bio iza-bran uredski službenik, raspisuje se uje-dno mjesto referenta apotekarske struke kategorije A. položaja IV.
Uz molbu ima svaki natjecatelj priložiti: svjedočanstvo o danu rodjenja, uvjerenje o nadležnosti, o zakonitoj bračnoj vezi, o go-dinama djece, školske svjedodžbe, uvjere-nja o dotadanjem zanimanju, o zdravju i regulisanju vojne obaveze. Zdravlje se mora dokazati svjedodžbom lekara Središnjeg ureda za osiguranje radnika ili njegovih mjesnih organa ili' lekara državnih ili samoupravnih vlasti, te još jednom svjedodžbom izdanom po državnom 'ili dru-gom javnom dispanzeru, odnosno lekaru-specijalisti za tuberkulozu.
Sva ostala prava i dužnosti utvrdjena su sa Službenim pravilnikom službenika Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Vlastoručno pisane i potrebnim dokaza-lima obložene molbe, imaju natjecatelji podmjeti potpisanom uredu uključivo do
10.	novembra 1930. do 12 sati o podne.
Na zakašnjele molbenice ne če se uzeti obzir.
U Zagrebu, dana 14. oktobra 1930.
Središnji ured za osiguranje radnika A- A.	u	Zagrebu.
Razne objave
2467 3—2
Poziv upnikom.
Obrtna kreditna zadruga r. z. z n. z. v Ljubljani je stopila v likvidacijo in poživlja upnike, d- p prijavijo svoje terjatve.
L j u b 1 j a n a, dne 20. oktobra 1930.
Likv., atorji.
„	.	2455-3-2
Poziv upnikom.
Zadružna opekarna, r. z. z o. z. v Ribnici na Pohorju, razglaša s tem razpust zadruge in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Ribnica na Pohorju, 18. oktobra 1930.
Fornezzi Josip, načelnik.
*
2475—3—1
Objava.
Izgubil sem dekret za sprejem v službo fin. kontr., izdan od bivše Delegacije Ministrstva Financ v Ljubljani z dne 20. IX. 1922, štev. III./889/1 F. K. ex 1922, na ime Žerak Ivan, občina Stoprce pri Rogatcu, pristojni odd. fin. k. Ptujska Gora. Proglašam ga za neveljavnega.
Žerak Ivan, s. r. zvaničnik fin. kontrole.
^ m i c uvjiv:	17
Pczna osvefa
(Iz angleščine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. MulačekJ
Zelo sem bil iznenaden, ko sem slišal tovariša govoriti, kakor da bi bil namenjen odpotovati, posebno ker mi ni ničesar omenil o tem. V sobi je bil majhen kov-čeg> ki ga je privlekel na dan in ga začel zapenjati. Ko Je izvošček stopil v sobo, se je baš močno trudil.
»Dajte, pomagajte mi malo pri tejle zaponi, izvošček,« je rekel klečoč na kovčegu, ne da bi se ozrl.
Voznik je nekoliko nevoljno stopil naprej in iztegnil roke, da bi pomagal. Kakor bi trenil, pa se je začul glasen pok, rožljanje kovine in Sherlock Holmes je skočil zopet na noge.
»Gospodje,« je vzkliknil z žarečimi očmi, »dovolite mi, da vam predstavim gospoda Jeffersona Ilopa, morilca Enocha Drebberja in Jožefa Stangersona«.
Vse skupaj se je zgodilo — tako bliskovito hitro, da skoraj nisem utegnil dogodljaju slediti. Še sedaj se živo spominjam onega trenutka, zmagoslavnega izraza Hol-mesovega in zvoka njegovega glasu, presenečenega, divjega obraza izvoščekovega, ko je debelo gledal na svitu lisice, ki so se mu kakor pričarane prikazale na členkih. Nekoliko sekund smo stali tam kakor skupina kipov. Zdajci pa se je ujetnik z divjim krikom izvil Holmesu iz rok in se zagnal v okno. Okvir in steklo so se udali; predno pa je prodrl čisto skozi, so se zagnali nadenj Gregson, Lestr-ade in Holmes. Zvekli so ga nazaj v sobo, nakar se je vnel silovit boj. Možak je bil tako močan in silen, da se je vedno iznova otresel vseh nas štirih. Vse je kazalo, da ima v sebi ono krčevito moč, kakor jo ima
božjasten človek. Njegov obraz in roke so bile močno porezani od stekla, toda izguba .krvi ni zmanjšala njegove odporne sile. Šele ko se je Lestradu posrečilo vtakniti roko za njegovo ovratnico in ga tako napol zadaviti, smo mu dokazali, da je njegov upor brezuspešen. Ali niti potem se nismo čutili varne, dokler mu nismo zvezali rok in nog. Po tem delu smo brez sape in hropeč zopet vstali.
»Spodaj stoji njegov voz,« je rekel Sherlock Holmes. Z njim ga odpeljemo na Scotlan Yard. Sedaj, gospodje,« je nadaljeval s prijaznim nasmehom, »smo naposled dospeli do konca našega malega skrivnostnega dogodka. Sedaj je dobrodošlo vsako vprašanje, ki mi ga izvolite izreči, sedaj ni več nevarnosti, da bi morda odklonil odgovor.«
DRUGI DEL. V DEŽELI »SVETNIKOV SODNEGA DNE«.
I.
V srednjem delu širine severoameriške celine leži pusta in strašna puščava, ki je bila dolgo vrsto let nekaka pregrada napredujoči civilizaciji. Od Sierre Nevade no Nebraske in od Yellowstone Riverja na severu vse do Colorado na jugu se razprostira divja, molčeča pokrajina. V teh pustih krajih pa narava ni povsod enaka. Tu so visoke, s snegom pokrite gore ter temne in mračne doline. Brze reke teko po razgrapanih kanonih, tam zopet se raztezajo prostrane ravnine, ki so pozimi pobeljene s snegom, poleti pa osivele od slanega alkalij-skega prahu. Vse pa očituje običajne znake neplodovito-sti in neprijaznosti.
V tej obupani deželi ne prebivajo ljudje. Ceta indijanskega rodu Pavvnee ali Crnanogov jo morda včasih prekorači, da pride do drugih lovišč; toda najdrznejši med pogumnimi so veseli, čim izgube te strašne planjave izpred oči in so zopet na svojih prerijah. Prerijski volk se plazi po bornem grmičevju, kanja plava težko po zraku in okorni grizli tava po temnih grapah ter išče hrane, kakršno more pač najti med skalovjem. To so edini prebivalci te divjine.
Na vsem svetu ne more bti bolj žalostnega razgleda kakor s severnega pobočja Sierre Blance. Kolikor daleč seza oko, se razprostira velika, ravna planjava, vseskozi pokrita z alkalijem in lupatain z gručami pritlikavega, trnjevega grmičevja. Na skrajnem robu obzorja se dviga dolga vrsta gor, ki jim beli vrhove. Na vsem tem širnem ozemlju ni najmanjšega znamenja o kakem življenju, sploh ničesar, kar bi spominjalo na življenje. Na jekleno-sinjem nebu ni videti ptice, na pusti, sivi zemlji nobenega gibanja — nad vsem vlada popolna tišina. Človek lahko posluša kakor hoče, v vsej tej mogočni divjini ni slišati najmanjšega glasu; drugega ni, kakor tišina — popolna, vse preobvladajoča tišina.
Rekli smo, da na tej širni planjavi ni stvarice, ki bi spominjala na življenje. To pa skoraj ni docela resnično. Ako se ozreš s Sierre Blance, opaziš pot, ki se vije preko puščave in se izgublja v daljavi. Začrtala so jo kolesa in razhodile noge mnogih pustolovcev. Tuintam leže raztresene bele stvari, ki se svetijo iznad sive alkalicijske plasti na solncu. Pojdite bliže in si jih oglejte! Kosti so: nekatere velike in debele, druge manjše in drobnejše. Prve so volovske, druge človeške. Petnajst sto milj daleč je mogoče zasledovati to pošastno karavansko pot po teh raztresenih preostankih onih, ki so se zrušili ob potu.
•rt%vA^^^\v.<^>v.^.x;^V;^)<
liilliSS
mm®
-Mk
Španski maršal Wcyler.
Španski maršal Weyler, ki je bil nekaj Sasa generalni guverner na otoku Kuba, dokler je pripadala Kuba še Španiji, je umrl v visoki starosti 92 let. General je bil nad 50 let. Bil je nemške krvi.
Odkod prihaja beseda »hokus-pokus« ?
Znana »čarovniška« beseda je »hokus-pokus«. Ce liofie namreč moderni čarovnik kaj spremeniti v drugo telo, se navadno najprej dolgovezno pripravlja na svojo ceremonijo, potem reče »hokus-pokus« in že se spremeni pisana ruta v belega goloba itd.
Za nastanek te besede je značilno to, da jo rabijo ljudje takrat, če gre za kakšno izpre-membo. Mi pa vemo, da se tudi pri cerkvenih obredih vrše izpremembe. V katoliški cerkvi je najvažnejša izprememba pač izprememba hostije v telo Gospodovo (pri povzdigovanju pri sv. maši). Pri tej izpremembi pa govori duhovnik latinske besede: »Hoc est corpus domini — to je telo Gospodovo ...«
Iz besed »hoc est corpus« je ljudski jezik napravil besedo »hokus-pokus«, ker je bila latinščina ljudem neumljiva in je tudi niso znali izgovarjati.
Mrlič je ustrelil policijskega nadzornika
Kakor poročajo iz Prage, so te dni poklicali policijskega nadzornika k nekemu samomorilcu, da ugotovi dejansko stanje. Ko je nadzornik stopil v sobo, je ležal samomorilec na obrazu, njegova desnica pa je trdno držala revolver, s katerim se je ustrelil. Da ugotovi vse potrebno, je nadzornik s pomočjo zdravnika truplo obrnil. Pri obračanju trupla pa se je gotovo v prstih desnice nekaj udov razklenilo, tako da je prst revolver še enkrat sprožil; počil je strel, ki je nadzornika smrtno zadel.
Hov napredek v EetfaSsfou
Nemška letalska industrija upa doseči nove uspehe z zgradbo posebnega letala, za katero so delali čisto na tihem priprave že več let in sicer s pomočjo »skupnosti nemških znanstvenikov«. Novo letalo delajo v svetovnoznani tvornici Junkers v Dessau-u. Novo letalo se bo lahko dvignilo po sedanjih računih do 11 tisoč metrov visoko, v tej višini pa bo lahko letelo s hitrostjo 800 km na uro. To se pravi, da bo lahko priletelo iz Berlina v Pariz v eni uri.
O konstrukciji letala ne izdajajo še nobenih poročil, ampak drže vse v največji tajnosti. Povedo samo to, da je narejeno vse, da bo moglo v tej višavi vzdržati letalo in njegov vodnik. Posebno važna je priprava, ki omogoča, da razvijajo motorji lahko tudi v višini 10.000 m svojo polno moč v razredčenem zraku, dočirn so delovali motorji brez tega posebnega varstva že v višavi 5000 m samo s polovico svoje sile.
Albanski kralj Ahmed-Zogu je težko obolel.
Kralj Ahmed-Zogu, ki je bil 1. septembra leta 1928. izklioan za albanskega kralja, je po poročilih iz njegovega glavnega mesta Tirane obolel na raku v goltancu. Pravijo, da je njegovo stanje brezupno.
smemo le na jedila, ampak tudi na naravo jedca.
Neki zdravnik v Marijanskih Lažnih (Marien-bad), kamor hodijo hujšat debeluharji in trebušni,ki s celega sveta, je sestavil hrano za hujšanje oziroma za debcituharje tako-le:
Zjutraj: svetel čaj brez mleka in sladkorja, potem pa dve tenki rezini kruha, obloženi s tenko rezino pečenega mesa in eno mehko kuhano jajce.
Dopoldne: Četrt kilograma ne presladkega sadja.
Opoldne: Krožnik juhe, pa ne zakuhane z močnato jedjo; potem 10 deka pustega mesa, zraven pa dosti dobro prekuhane zelenjave, solata brez olja, sveže sadje ali kompot brez sladkorja, kava brez mleka.
Popoldne: Čaj kakor zjutraj ali pa čaša kislega mleka.
Zvečer: Malo pečenega pustega mesa, zelena solata, sveže ali kuhano (toda brez sladkorja!) sadje in če že ne gre drugače, še 5 deka zelo pustega sira.
Nikdar pa ne sme človek, ki hoče shujšati, uživati alkohola, in sploh naj tak človek ne uživa preveč tekočin. Gleda pa naj na to, da se bo kolikor mogoče veliko gibal, pa ne samo pasivno (masaža itd,), ampak aktivno, kakor so sprehodi, zlasti v hrib. Telovadba, šport in parne kopeli tudi pospešujejo hujšanje. Najvažnejše pa je in ostane: Manj masirati in več mariiiraiti!
Kako se preživljajo digja-kisijie v Cestici?!?
Znano je, da je dandanes veliko število dijakov v Nemčiji in v Avstriji prisiljenih, da si služijo svoj kruh z ročnim delom. Takim dijakom pravijo »Werkstudent«. Po dnevi delajo v fabrikah ali v delavnicah, pomagajo po gostilnah snažiti posodo ali karkoli, ponoči pa študirajo. Ali pa obratno, kakor so pač razmere. V Ameriki so se siroma&nejiši dijaki že od nekdaj na ta način preživljali, v Evropi pa je dijake prisilila na zaslužek povojna beda.
A ne samo dijaki, tudi dijakinje si služijo v Nemčiji svoj kruh z ročnim delom ali sploh s kakšnim postranskim zaslužkom. Leta 1928. so ugotovili na neki anketi, da se preživlja brez vsake pomoči od doma ali od kod drugod od 2300 dijakinj v Nemčiji 0 odstotkov. Če pa prištejemo k tem še tiste, ki sicer dobivajo nekaj malega od doma, ampak ne dovolj, tako da morajo tudi še vsaj nekaj same zaslužiti, potem znaša število delovnih dijakinj 20 od-s' 'itkov vseh.
Delajo pa različna dela:
Ponoči šivajo žaMje.
Umetnicam služijo kot modeli.
Na klavir hodijo igrait tudi v najbolj umazane beznice in so kair razžaljene, če jih kdo pred takimi beznicami svari. »Kaj, meni ee naj kaj zgodi?« — pravijo — »jaz hočem ostati dn zaslužiti! c
Druge gredo za natakarice, zlasti tja, kjer zahtevajo znanje več jezikov.
'onujajo se tudi za voditeljice po mestu za tujce.
Druge lakirajo ponoči radio-aparate.
Neka mlada, lepa dijakinja pa je znana po vsem Berlinu kot ena najlepših barskih dam, kjer gostom do ranega jutra nataka različne nemške in ameriške pijače.
Neka medicinka prodaja čez počitnice parcele in zasluži toliko, da more zopet naslednji semester študirati.
Največ dijakinj pa dela po pisarnah ali pa so odgojiteljioe.
Tudi agentura jim ni preslaba. Zlasti rade prodajajo od hiše do hiše razne gospodinjske potrebščine. Te zaslužijo po 18—20 mark na dan, če so količkaj spretne.
In še mnogo drugega dela je, ki ga delavna dijakinja nič ne zaničuje, samo da doseže z železno vztrajnostjo svoj cilj.
k*D	/ciiafciZ??
Stolp in poslopje, ki se je podrlo ob veliki rudniški nesreči v Aachenu.
Poslopje je stalo ob rovu »Wilhelm«. Vsled eksplozije v rudniku se je tudi to poslopje podrlo.
R9ekaj za deheluharje
Pravijo, da imamo tri virste debelosti in debeluharjev: prva stopinja debelosti je ta, ko se debelost človeku še poda, druga stopinja debelosti učinkuje že smešno, tretja stopinja pa je tista, ko debeluharja in njegovega opazovalca smeh mineva. To je tista stopinja, ko že ne moremo več govoriti o debelosti, ampak je tireba stvar že drugače imenovati: trebušništvo ali pa zamaščenost.
Težko pa je točno ugotoviti, kdo je pravzaprav predebel. Učeni možje trdijo, da je »normalen« glede debelosti tisti človek, čegar maščoba ne tehta več kot eno petino teže celega telesa. Drugi zopet pravijo, da tehtaj le toliko kilogramov, kolikor centimetrov nad 1 meter si visok. Kdor je n. pr. 1-72 metra visok, sme »normalno« tehtati le 72 kilogramov. Toda mnogo debeluharjev nima nič preveč masti, ampak so le napihnjeni. Za take ljudi je že dovolj, če vživajo mineralno vodo, ki odvaja, da se »raaplinijo«. Drugi so zopet napihnjeni, ker ima njihovo telo preveč vode. Ti ljudje se morajo izdatno potiti, pa postanejo zopet »normalni« im primemo vitki. Pravii debeluharji, torej resnično zamaščenci, so pa obžalovanja vredne žrtve nereda v gospodarstvu svojega telesa. V vsakem drugem gospodarstvu škoduje namreč preveč izdatkov in premalo dohodkov m takšno gospodarstvo vodi na vsak način prej ali slej do konkurza, toda tukaj je ravno narobe: ti debeluharji preveč dobivajo v sebe in
premalo izdajajo. Pri njih se navadno nabira mast zaradi njihove lenobe in zaradi prevelike obilice jedi ali pa iz obeh vzrokov; ni pa vedno tako, kajti med nami živi dosti ljudi, ki silno mnogo jedo, pa so vseeno suhi kakor trlice. Ravno tako poznamo tudi dovolj mršavih lenuhov. Včasih se zgodi celo ravno nasprotno: človek poleni, ker je debel, dn ker se prehitro utrudi. To se zgodi zlasti takrat, če leži vzrok zamaščenosti v ustroju notranjih organov. Za debeluharja je pa končno vseeno, zakaj se je zredil; on se hoče pač svoje debelosti iznebiti, pa ne samo za-radi lepote, ampak tudi zato, da se ne ozira vse za njim in da sam postane gibčnejši in prožnejši.
Potov do vitkosti je pa mnogo. Izbrati pa je treba tisto pot, ki odgovarja vzrokom ode-belelosti. Če gre za obolelost notranjih organov, se je treba obrniti na zdravnika, kajti le zdravnik more dn sme v takih slučajih odrejati način zdravljenja. Kjer pa je vzrok odeibe-lelosbi le preobilna jed dn prevelika lenoba, tam se da pomagati tudi brez zdravniškega vodstva. Recept za shujšanje je v takih slučajih zelo pniprost: Jej malo in delaj telesno, kolikor moreš I Ne gre pa tu vse po znani teoriji o »kalorijah« (edinicah za merjenje toplote). »Kalorije« jajc n. pr. se medseboj ne razlikujejo dosti, ker eno jajce skoro toliko zaleže kakor dirugo, toda trdo kuhano jajce je mnogo manj prebavljivo kakor mehko kuhano jajce. Ni torej merodajna samo količina použite jedi, ampak tudi njihova prebavljivost. Ozirati se pa ne
Iz Londona v Avstralijo v desetih dneh.
Avstralski letalec Kiingsford-Smith, ki ga kaže slika, je preletel dolgo pot iz Londona v Avstralijo v 10 dneh. S tem je potolkel dosedanji rekord za prelet te proge za 5 dn pol dneva. Iz Avstralije se je takoj vrnil v London, ker se namerava poročiti s svojo nevesto miss Powell.
Za kratek čas.
»Kdo je pri vas gospodar v hiši.«
»Z ženo sl gospodarstvo deliva: ona ima pod seboj otroke, posle, psa in mene, jaz pa komandiram zlate ribice.«
Vsak kadilec, pa tudi dosti nekadilcev v<§, kaj je jantar, kajti za kadilca je največji užitek, če kadi cigaro ali cigareto z ustnikom iz jantarja, ali pa iz ustnika, ki je zložen iz prave morske pene in iz pristnega jantarja.
Jantar — po nemško »Bernstein« — so poznali že stari narodi. V starih grških pripovedkah govore o njem kot o »zlatu modre zemlje«, drugod pa ga zopet imenujejo »solze, ki so jih jokale hčere solnčnega boga za svojim bratom Faetonom«.
Učenjaki pravijo, da je jantar okamenela smola prazgodovinskih dreves in sicer raznih velikanskih magnolij in palm. Tega pa v starih časih niso vedeli in so zato jantarju pripisovali razne skrivnostne moči. Zato so jantar rabili tudi za verske namene. Mohamedanski Arabci so nabrali jantarjeve krogljice na vrvico in so s pomočjo tega »molka« (molek = Ge-betschnur) molili svoje molitve. Tudi katoličanom molki (rožnivenci) iz jantarja niso neznani in zato so imenovali rokodelce, ki so obdelovali jantar, »Paternostermacher« — mi bi jim rekli »inolkarji«.
Že v starili časih so ljudje prihajali iz južnih krajev na obalo Vzhodnega morja po jantar.
Vzhodno morje meče namreč na svojo obalo vedno velike množine peska itd., kjer se nahaja jantar, in zato je danes Nemčija tista dežela, kjer se pridobiva največ jantarja. Obalo pa, kjer najdejo navadno največ jantarja, imenujejo »jantarjevo obalo«, deželico tam okoli pa imenujejo »Samland«. Pri mestecu Pol-muikkan pa pridobivajo največ jantarja.
»Jantarjeva obala« ima zelo strme bregove, ob katerih se vedno lomijo silni morski valovi. Obala je vsa posuta s peskom. A kolikor višje se zaganjajo valovi, toliko bolje je za nabiralce jantarja, kajti toliko več jantarja nameče morje iz svojih globin s peskom vred na suho. Ko pa se valovi poležejo, gredo nabiralci daleč od brega v vodo, kjer zajemajo pesek in blato v posebne mreže in ga vlečejo na suho, kjer potem pobirajo koščke jantarja iz peska in blata.
Največji kos jantarja, kar so jih našli doslej, je tehtal 7 kilogramov. Ta kos so shranili v berlinskem prirodoslovnem muzeju. Vsako leto pa naberejo jantarja okoli 1000 centov. Ta količina pa za vse potrebe nikakor ne zadostuje in zato naberejo na leto še najmanj desetkrat toliko jantarja na suhem, kakor v rudniku.
Debelo plast peska namreč, ki jo je morje nametalo na obalo Vzhodnega morja, imenujejo »modro zemljo«. To je plast zemlje, ki leži okoli 40 m globoko pod današnjo zemeljsko površino. V tej »modri zemlji« se nahaja dosti jantarja. Zato »modro zemljo« kopljejo in jo vozijo v posebne čistilnice, kjer ločujejo jantar od peska. Na eno tono »modre zemlje« računajo navadno po 1 kilogram jantarja.
Večinoma prinesejo pridobljeni jantar v mesto Konigsberg (v vzhodni Prusiji), kjer ga obdelujejo in predelujejo naprej. Tu imajo velike tvornice, kjer čistijo jantar na poseben način, da se sveti v vseh mogočih barvah.
Posebno čislajo take kose jantarja, ki imajo v sebi še stisnjeno kakšno mušico ali pa kakšne rastlinske dele iz prazgodovinskih časov. V nekem kosu pa so našli zasmoljenega in ohra-njenega kar celega prazgodovinskega martinčka.
Rudniška nesreča v Aachenu.
0 strahoviti nesreči, ki je doletela na stotine rudarjev v bližini mesta Aachen, smo že poročali. Slika nam kaže reševalce na njihovem potu do rova.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihrilek. — Urednik Janca Debevec. — Za tnseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.
»Kralj je dvignil čisto jugoslovansko zastavo«
Nov velik govor ministra Nikole Preke »Naprej po pravi poti in s polno vero pomagajmo našemu kralju in vladi«
liriko, 23. oktobra. L Na sinočnjem odlično obiskanem banketu v Brčkem je za več drugimi govorniki povzel besedo tudi minister za socijalno politiko Nikola Preka, ki je burno pozdravljen imel ta-le govor:
»Gospoda, bratje! Najprvo bom odgovoril na pritožbe in prigovore, ki so jih izrazili naSi obrtniki napram ministrstvu za socijalno politiko. Prepričan sem, da naše obrtništvo in posebno tudi naše delavstvo ve, da je ustanova za socijalno zavarovanje delavcev avtonomna ustanova našega delavstva, ki ima svoj zakon in svoje pravilnike. Ministrstvo za socijalno politiko opravlja samo nadzor nad to ustanovo in njenim delovanjem. Nočem oporekati-, da se niso pri tej ustanovi v raznih krajih napravile mnoge pogreške, in sicer nehote, morebiti pa tudi hote. Mogoče so imele te pogreške najmočnejši odraz ravno v teh krajih, ki spadajo pod Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Tuzli. Tu se je pred nekaj leti izvršila neka malverzacija ter je bila oškodovana ustanova delavskega zavarovanja. Toda krivci so bili kaznovani po zakonu.
Dovolite mi sedaj, da preidem na tista duhovna vprašanja, ki vas gotovo zanimajo in ki so prav tako važna kakor vaša materijelna vprašanja. Mi smo v naši kraljevini preživeli celih 10 let strankarsko življenje ter smo bili razdeljeni v razne naše pokrajine, ki so bile stoletja pod tujo oblastjo. Drugi naši bratje pa so živeli v svoji lastni samostojni državi, tako da smo se mi vsi popolnoma različno razvijali, tako politično in kulturno, kakor tudi gospodarsko. Po našem ujedinjenju pa nam je bila dana popolna svoboda, dana nam je bila ustava, parlament, demokracija in kroglice. — Grupirali smo se po pokrajinah, po plemenih in po veri. Nočem oporekati, da ne bi bili želeli dobro narodu in državi, toda zbrali smo slabo pot. In ko smo prišli skupaj, kjer bi morali ustvarjati in kjer bi morali složno varovati interese našega naroda, naše države in naše svobode, do katere smo prišli i velikimi žrtvami naših bratov preko Drine, naših bratov Sr-bijancev, smo se spopadli in v tem spopadu je nastala nevarnost, da zgubimo tisto, za čemer smo mi Hrvatje, Srbi in Slovenci stoletja težili. Ta nevarnost je bila velika. Nastopila je med nami mržnja, neka neznosnost in posebno ravno tu, kjer smo toliko prepleteni in pomešani versko in plemensko. Ta boj je šel predaleč. Tako da je moral biti presekan. In presekala ga je oseba, v katero smo vedno verovali in ki je najbolj ljubila svoj narod in to državo, to je naš kralj! (Burno vzklikanje kralju). — On je presekal te boje in pokazal novo pot, novo smer za našo veliko in srečno bodočnost. Dvignil je visoko jugoslovansko zastavo, ki nam je sveta in skupna, toda čisto jugoslovanska zastava, ne tista zastava, ki so jo nekdaj dvigale stranke in pod katero baš mi Hrvatje nismo mogli iti, ker je bila strankarska in ni bila čisto jugoslovanska. Kralj je dvignil čisto jugoslovansko zastavo, na kateri je napisano: »Edinstvo naroda in države«. Napisana pa je tudi velika maksima: »Za polno enakopravnost naših državljanov v naši državi«. Mi smo zleteli pod to zastavo odkritih src in duš. Pravim to ravno tukaj, ker sem želel, da to tukaj povem, ker sem baš na tem terenu delal kot bivši poslanec in kot pripadnik stranke.
Mi smo vzljubili veliko jugoslovansko idejo, Ki je sinteza našega hrvatstva, srbstva in slovenstva. Mi smo Jugoslovani, ker pripadamo ali hrvatskemu, ali srbskemu, ali slovenskemu plemenu. Nam jugoslovanstvo ni noben patent. To jugoslovanstvo je narodno, je naše, nas vseh. Oprijeli smo se te ideje in te zastave ter bomo korakali po tej poti, ne oziraje se na nekatere posameznike, ki jih je hvala Bogu malo in ki si prizadevajo, da z raznimi strupi irujejo razne sloje našega prebivalstva, da bi mu dokazali, da smo se odrekli hrvatstvu in narodu, da smo se odrekli tradiciji, ki je sveta Srhom, Hrvatom in Slovencem. Mi te naše svetinje vnašamo v novo našo veliko misel, vnašamo v naše jugoslovanstvo in to jugoslovanstvo ljubimo tako kakor smo ljubili tudi naše plemenske znake. To je trdnost, to je prava smer in vsako drugačno tolmačenje je zabloda, s katero hočejo naš narod odvrniti od prave poti.
Njegovo Veličanstvo kralj in njegova vlada sta inaugurirala polno enakopravnost. Če v raznih krajih in, kakor se je tukaj reklo, mor-vedno ne vršijo tistega, kar Njegovo Veličan-da tudi v vašem kraju, posamezni uradniki še jeta, da se izvaja, bodite prepričani, da bodo tisti, ki so se proti temu pregrešili, odgovarjali stvo kralj in vlada hočeta, želita in zapovedu-za svoje delo, in da bodo postavljeni tja, kamor zaslužijo. Zakon in pravica se morata spoštovati. Posebno pa morajo to spoštovati oni, ki zakone izvršujejo in ki so postavljeni z najvišjega mesta, da jih v prvem redu spoštujejo, Če hočemo, da jih bo tudi narod spoštoval. — mirjajo. Prepričan sem, da boste vsi vi, ki Zato naj malenkosti malih ljudi vas ne vzne-želite svojemu kralju in državi dobro, zadržali tiste, ki vnašajo razdor in ki hočejo, da vneso v vaše duše ogorčenje, od tega, da bivaš odvrnili od tistega, od katerega se nočemo mi nikdar vrniti, to je od našega kralja. (Burno odobravanje.) Idimo še naprej po pravi poti in
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Vprašanje razširjenja tramvaja soglasno rešeno
Ljubljana, 23. oktobra.
Na dnevnem redu današnje redne seje občinske uprave ljubljanske so bile važne komunalne zadeve, v prvi vrsti vprašanje razširjenja ljubljanskega tramvaja im vprašam je za tramvaj potrebnih investicij. Čeprav so bile torej na seji v razpravi tako važne občinske zadeve, niso ljubljanski občani pokazali posebnega in izrednega zanimanja za današnjo sejo, kar dokazuje osobito popolnoma nezasedena galerija z bor ovalne dvorane univerze, kjer se je vršila tudi današnja »eja, kakor zadnja.
Poročilo g. župana
Župan dr. Ddmtoo Puc je sejo dvoril ob 17'15. Navzočih je biilo 35 občinskih svetnikov. Bansko upravo je na »eji zastopal banski svetnik g. Borštnar. Po izvršenih formalnostih je župan podal zelo obširno predsedstveno poročilo o vseh najvažnejših dogodkih, ki so ee primerili .od zadnje seje.
Praznovanje čehoslovaškega državnega praznika
župan je najprej prečital daljši dopis zagrebške Jugoslovanske-češkosiovaške lige, ki se nanaša na svečano praznovanje 28. oktobra kot državnega praznika Češkoslovaške republike. Dopis v vznešendh besedah navaja, kako so nas Čehoslovaki moralno podprli v težkih časih, v dnevih bazoviške tragične smrti štirih slovanskih macijonalistov in v dnevih težke pomorske katastrofe našega najlepšega parnika »Karag-jorgje«. Zagrebška liga zato poziva, da bd tudi Ljubljana letošnji češkoslovaški državni praznik praznovala na čim slovesnejši način, da se tako oddolžimo bratom Čehoslovakom.
Zupan je na ta dopis kratko pripomnil, da je Ljubljana to, kar predlaga zagrebška liga, že napravila. Tudi v Ljubljani se bo 28. oktober praznoval s čim večjo svečanostjo. Organiziral se je poseben odbor, ki bo na češkoslovaški praznik priredil več slavnosti.
Nadalje je župan omenil, da je na zadnji seji občinski svet izrekel toplo zahvalo Čehoslovakom za njiih umevanje naših bridkosti v težkih časih. Pozneje se je sprožla misel, da bi vse naše občine izrekle zahvalo Čehoslovakom. Kot ljubljanski župan se je obrnil na vse občine, da s svojimi sklepi izrečejo to zahvalo Čehoslovakom Večina občin se je že odzvaia temu vabilu in je poslala primerne zahvalne sklepe. Iz formalnih ozirov se je tudii mestna občina odločila, da pošlje bratskemu češkoslovaškemu narodu posebno pergamentno zahvalno listino. Zato po-zivlje občinske svetnike, da bi to listino po končani seji vsi podpisali. Listina bo potem izročen“ po posebni deputaciji praški občini (Ovacije in klici: »Živeli Čehoslovaki!«).
Zakon o samoupravnih financah
V nadaljnem svojem poročilu je župan omenil, da je občinski svet svoječasno sprejel resolucijo, s katero mestna občinska uprava apelira na državno upravo, da bi pri zakonih o dajatvah in finančnih zakonih vpoštevalo težavno stališče mestne občine in da preneha z’ neprestanim obremenjevanjem, ko se z državne uprave prenašajo bremena na občine. Od finančnega ministrstva je sedaj prejel deloma zadovoljiv odgovor, da se bo vprašanje razbremenitve konč-noveljavno rešilo z zakonom o samoupravnih financah. (Živahno odobravanje!).
Počastitev padlih braniteljev Beograda
Župan je nato omenjal, da se je dne 19. t. m. vršila v Beogradu velika svečanost, prirejena v počastitev vseh borcev in junakov, ki so padli za Beograd, ko so ga kot jugoslovansko presto-lico hranili z levjo hrabrostjo. Nasprotnik je koncentriral ves napad na Beograd, ker se je dobro zavedal, da tvori Beograd ključ do Balkana in do bližnjega vzhoda. Beograd je moral pasti brez ozira na nebrojne žrtve na sovražnikovi strani. Beograd je ona točka, ki po-menja vso usodo našega naroda. Borbe za Beograd so pomenjale borbe za narodno svobodo in samostojnost. Naposled je omenil, da je zato povodom teh slavnosti odposlal na beograjsko občino kratko brzojavno čestitko, v kateri je omenil, da se z globokim spoštovanjem spominjamo onih hrabrih sinov našega naroda, ki so žrtvovali življenje za obrambo domovine In katerih kri je ustvarila močno jugoslovansko državo, katere zastava danes kot zmagovalka mogočno plapola na Kalimegdanu. Slava njihovemu spominu! (Klioi v dvorani: »Slava jim!«)
V spomin Janu Ružički
V prav toplih in lepih besedah se je nato župan spominjal pokojnega geometra in bivšega občinskega svetovalca Jana Ružičke, ki je 17. t. m. umrl po dolgotrajni bolezni. Pokojnik je
bil odličen narodnjak in naroden delavec. Svoje ga slovanskega prepričanja ni nikjer pri' ri-vaL Zato je imel pač mnogo prijateljev. Kot občinski svetovalec je dolgo let sodeloval v občinski upravi. Bil je več let poročevalec in načelnik stavbnega odseka. Vrlemu borcu bodi ohranjen časten spomin! (Občinski svetovalci so se dvignili s sedežev in vzkliknili: »Slava mu!).
Polkovnik švabiČ - častni meščan
Neposredno pred to sejo — je nadaljeval g. župan svoje poročilo — si je ogledal mesto rešitelj Ljubljane, polkovnik Svabič (Viharne ovacije), ki mu je z njegovo odločnostjo uspelo, da ee Ljubljani ni primerilo kaj hujšega v usodnih dneh državnega prevrata 1. 1918. Pozdravil sem ga v imenu občine. Nameravali smo mu
prirediti večji, slovesnejši sprejem, toda v svoji skromnosti je to odklonil. Predlagam ex praesi-dio, da Imenuje občinski svet polkovnika Šva-biča za častnega meščana ljubljanske občine. (Viharno odobravanje in klici: »Živel Švabič!).
Priznanje generala Tripkoviča
Koncem svojega poročila je župan pripomnil, da se je nedavno poslovil od Ljubljane div. general Sava Tripkorič. Kratko je župan očrtal njegove zasluge za mesto Ljubljano, kateri je bil vedno naklonjen. Z njegovo pomočjo se je vendarle posrečilo rešiti pereče vprašanje ljubljanskih vojašnic. 8e pri svojem odhodu je njemu g. general naročil, da naj pozdravi občinski svet in vse ljubljanske meščane. Mestna občina ga ohrani v toplem spominu.
Vprašanje tramvaja na dnevnem redu
s polno vero pomagajno našemu kralju in kraljevski vladi. Bodimo prepričani, da bodo vse te zapreke, katere imam jaz za majhne, čeprav jih vi smatrate za velike, odstranjene na zadovoljstvo naroda, ter v dobro države in našega kralja.
Temu govoru je sledilo burno odobravanje.
Poročevalec finančnega odseka obč. svet. Ivan Tavčar je nato izčrpno poročal o prvih dveh točkah dnevnega reda, ki se nanašate na ljubljanski tramvaj.
Prva točka vsebuje: poročilo o prošnji »Splošne železniške družbe d. d.« v Ljubljani, da prevzame občina garancijo za gradbeni kredit v znesku 15 milijonov Din v svrho razširjenja in ograditve proge Št. Vid — Vič.
Druga točka: poročilo o določitvi pogojev za 6% gradbeno posojilo »Maloželezniškl družbi« napram mestni občini v znesku 16,204.500 Din.
Poročevalec je najprej podal kratko zgodovino, kako je prišlo do gradnje tramvaja in kakšna pogodba je bila 1. 1901. sklenjena med tvrdko Simens & Halske z Dunaja in ljubljansko občino. Stroški gradnje so znašali nekaj nad 1 milijon av. kron. Po 25 letih je imela občina pravico prevzeti cestno železnico v svojo last proti plačilu prvotnih stroškov. L. 1925. so se pričela pogajanja med družbo in občino glede prevzema. Poročevalec je nato omenjal, kako se je za časa komisarijata podpisala sindikatna pogodba s cestno železnico. Po tej pogodbi se je ustanovil eksekutivni upravni odbor, v katerega je občina poslala dva svoja zastopnika, a družba Siemens enega. Sklepi pa so bili po pogodbi vezani na soglasnost. Občina je prevzela dve tretjini delnic družbe. V nadaljnem svojem poročilu je obč. svet. Tavčar omenjal, da so bili mnogi mnenja, da bi občina lahko prišla do cestne železnice mnogo ceneje. Uprava cestne železnice se je sedaj mnogo izboljšala in izkazuje sedaj dobiček, dočim je bil poprej izkazan celo polmilijonski deficit.
Nagli razvoj Ljubljane nujno zahteva razširjenje cestne železnice. Načrti in proračuni so bili že zdavnaj izdelani. V smislu sindikatne pogodbe je bila mestna občina zavezana, da preskrbi cestni električni železnici finančna sredstva za razširjenje. Družba potrebuje kredit 16,204.500 Din. Vsi stroški za razširjenje in gradnjo proge Št. Vid nad Ljubljano — Vič bi znašali okoli 27 milijonov. Splošna maloželezniška družba razpolaga že z vsoto 13 milijonov, potrebuje še posojilo do zne3ka 15 milijonov. Za to posojilo ima prevzeti garancijo mestna občina.
Glede rentabilnosti poudarja, da bo podjetje rentabilno in da bodo nove tramvajske proge pravi blagoslov za Ljubljano. To neglede na nezadovoljstvo, ki vlada med avtobusnimi podjetniki in nezadovoljstvo med osebami, ki bi rade, da bi tramvaj tekel mimo njih hiš. V imenu finančnega odseka predlaga:
1. da mestna občina prevzame garancijo za posojilo v znesku 15 milijonov Din, ki ga namerava Splošna železniška družba najeti pri Mestni hranilmloi ali pa pri drugem denarnem zavodu;
2. glede 6% gradbenega posojila se določijo naslednji pogoji:	a)	posojilo znaša 16,204.500
Din in se obrestuje s 6% obrestmi, plačljivimi v dveh letnih obrokih. Amortizacija je določena na 60 semestrov; b) v slučaju, da bi družba zaostala s plačili, je mestna občina upravičena zahtevati plačilo ostalega dolga.
Kaj pravi predsednik upravnega odbora Maloželezniške družbe
Župan dr. Dinko Puc je nato podelil besedo obč. svet. dr. Fettichu ter ga pozval, da poda podrobnejše poročilo o rentabilnosti podjetja.
Obč. svet. dr. Fettich je nato v daljšem poročilu podal nekatere statistične podatke glede dohodkov in stroškov nove proge Vič-Št. Vid. Uvodoma je omenil ,da je vlada že odobrila načrte za zgradnjo omenjene proge. Proga bo tekla tudi skozi Šelenburgovo ulico in Gradišče. Vse pritožbe so bile odklonjene. Stroški proge Zgor. šiška-Vič so proračunani na 22 milijonov Din, a stroški podaljšanja do št. Vida na 7 milijonov, tako da so celotni stroški nove proge proračunani na 29 milijonov Din. Na razpolago ima družba že 12 milijonov, dočim je sedaj potrebno še posojilo do zneska 15 milijonov.
Občina z garancijo ne prevzame nikakega rizika, kajti že frekvenca sedanje stare proge kaže, da se bo podjetje rentiralo. Na 5 km dolgi stari progi je leta 1929. bilo 2,860.000 potnikov, a letos bo najbrže še naraslo na
3.200.000 potnikov. Na 9 km dolgi progi pa je treba računati, da e* ('o letno vozilo iad
6.400.000 ljudi. To je na stari in novi progi. Na
osebo bo odpadlo 80 voženj. Na avtobusni progi Ljubljana - Št. Vid se letno vozi do 1,500.000 ljudi. Za ..ovo progo bi obratni stroški znašali 5,820.000 Din. Nastaviti bo treba 67 novih uslužbencev. Priporoča za posojilo 251etno a-mortizacijo. Letni dohodki na obeh progah so proračunani na 6,400.000 Din, tako da bo družba izkazavala lep prebitek. Od nove proge bo imela občina direktne in Indirektne koristi. Tako bo 2,/o občinski davek na vozne listke prinašal nad 500.000 Din mestni blagajni. Dalje pa se bo nad 800.000 kw toka porabilo lz mestne elektrarne.
Potrebne pa bodo še nadaljne investicije. V prvi vrsti bo potreba obnoviti staro progo, Izmenjati tračnice in nabaviti nove moderne vozove. Misliti bo treba tudi na zgradnjo Se drugih novih prog, treba bo zvezati z novim tramvajskim omrežjem Mirje, Trnovo, Kra-kovo, dalje bo treba zgraditi zvezno progo po Bleivveisovi cesti od Gosposvetske do Rimske ceste, potrebno je podaljšanje dolenjske proge do Rudnika, potrebna je zgraditev proge po Dunajski cesti do Ježice, po Zaloški cesti bo treba zvezati z mestom Moste in potrebna je tudi zeza s pokopališčem.
Župan dr. Dinko Puc je podal nato nekatera formalna pojasnila, ki se osobito nanašajo na razne očitke, ki so padli na zborovanju nekaterih interesentov, ki so razpravljali o novih tramvajskih progah na sestanku v Aškerčevi kleti.
Stvarna in dolgotrajna debata
Vršila se je nato mirna, interesantna in stvarna debata. Prvi je posegel v debato obč. svet. Bahovec, ki je kratko preciziral stališče trgovskih krogov napram vsem projektom.
Obč. svet. Bahovec ja med drugim izvajal: Gotovo je vsakemu trgovcu in obrtniku na tem, da je v njegovem mestu čim več prometnih zvez, čim več prometnih sredstev, kajti jasno je, čim bolj je razvit promet, tem bolj prospevata trgovina in obrt. Razširitev obstoječega tramvajskega omrežja morem zato samo pozdravljati. Kot članu finančnega odseka mi pa ne more biti vseeno, ali je razširitev omrežja za mestno občino plodonosna ali pasivna. Prvotni načrt je bil, da se izpelje tramvajska proga do šiške in Viča z remizo na Zaloški cesti in se v zvezi s tem izvede neobhodna poprava obstoječe proge. To bi stalo dobrih 30 milijonov Din. Pri obstoječi frekvenci in sploh možni večji frekvenci, je čisto izključeno, da bi bila rentabiliteta take razširitve podana. To sem v finančnem odseku vedno ponavljal. Predsednik Male cestne železnice je te razloge vpošteval ter je prvotni načrt, za katerega je imel jako optimistično poročilo, tudi sam zavrgel. Izdelan je bil nato nov projekt, po katerem bi stala gradnja nove proge okoli 28 milijonov. — Načrt je zelo simpatičen, ker da je možnost rentabilnosti. Možnost izvedbe tega načrta je seveda podana le, če se prestavi tudi remiza na šišensko polje, kar je tudi v načrtu.
Govornik je nato podal nekatere pomisleke proti načrtu, da bi proga tekla skozi Šelenburgovo ulico in Gradišče. Proga je izvedljiva skozi druge ulice, kjer lastniki hiš celo prosijo, da bi šla tam. Ne razumem, zakaj se sili proga tja, kjer se je branijo in se ne da tja, kjer za njo prosijo.
Govor Jr. Ravniharja
Obč. svet. dr. Vladimir Ravnihar je nato v daljšem !n stvarnem govoru podal vse tehtne razloge, ki govore za gradnjo nove proge. Izjavil je med drugim:
Morem reči, da sem bil, v kolikor sem posegal v debato o tramvajski aferi, vedno stvaren. Bil sem že od začetka za razširjenje tramvajske proge, nikdar nisem niti načelno, niti v podrobnostih oponiral. Sedanje stanje tramvaja je ustrezalo za dobo pred kakimi 30 leti, ne pa za danes. Periferija mesta se je močno razširila. Poprej je v središče mesta gravitiralo okoli 35 tisoč ljudi, a danes nad 80 tisoč. Današnji tramvaj lahko označim za nekak torzo. (Odobravanje). Tramvaj je tudi cenejše vozilo kakor avtobus in zato ga preferiram, ker tudi nudi večjo udobnost, kakor kak avtobus.
Govornik je nato navajal vse koristi, ki jih bo imelo prebivalstvo od nove tramvajske proge. Koristi bodo imeli trgovina, industrija
M T>*«i	«„„„^»,1	^	1-	jA'____1 _• ' mi. 1	*.-’■	JI
In obrt. Pri zgradbi tramvaja in pozneje pa bo Miposlenlh Upi veiS ljudi, ter bo tako poma-gano za odpravo brezposelnosti.
Z novim tramvajem se bo pa razširilo tudi naiie mesto, pospešila se bo gradbena podjetnost.
Govornik Je nato povdarjal dejstvo, da Splošna maloželezniška družba ne more graditi proge s svojimi sredstvi. Gotovo Je, da paora garantirati za posjilo mestna občina, ker Je vezana po pogodbi. Predsednik Maloželez-niške družbe Je podal ekspoze o rentabilnosti novih prog. Rentabilnost je predožil v nekoliko preveč rožnatih barvah. Veseli me, da morem konstatirati, da pogdba komisarja Mencingerja vendar le ni bila tako slaba. Predloženi so bili pogoji za posojila. Ti po-
foji so nekoliko pomanjkljivi. Potrebna bi bila redno prevzame občina garancijo. Občinskemu sveta pa bi bilo treba podati tudi podrobnejši referat, ker je mnogo članov občinske Uprave, ki niso o razmerah pri družbi natan-8no poučeni. Od Maloželezniške družbe je treba zahtevati, da predloži občinskemu svetu bilanco, računske zaključke in natančno cenitev svojega premoženja, da vemo, koliko je
Erav za prav podjetje vredno. Natančno mo-»mo tudi vedeti, za katere stvari se bo denar vporabil, imeti moramo tudi kontrolo, kako se bo denar vporabljal. Natančnih gospodarskih razmer v družbi ne poznam. Zato bom predlagal,
da ima Splošna maloželezniška družba predložiti občinski upravi letno bilanco in računske zaključke. (Odobravanje in klici: »Dobro«.)
Govornik je nato podal obširen historijat, kako je prišlo za časa komisarja Mencingerja do pogodbe med družbo in mestno občino. V Jem pogledu je navajal vse detajle pogajanj. Predlog za garancijo je podan materijalno pre-kasno, a formalno prezgodaj. Gerentski svet pod komisarjem Mencingarjem je ukrenil pravočasno vse potrebne korake za prevzem cestne železnice. Pred sklepom pogodbe se je ocenilo družbino premoženje. Strokovnjak inž. Ko-Bak iz Zagreba je ocenil družbino premoženje na 3 milijone dinarjev. Nadalje je govornik navajal najvažnejša določila pogodbe, ki jo je inestna občina sklenila z dunajsko tvrdko Siemens & Halke ob pričetku gradnje tramvaja. Pogodba daje občini pravico, da prevzame oblina tramvaj po 25 letih v svojo upravo. Pla-čati bi se morali nabavni stroški. Pri pogajanjih s komisrjem Mencingerjem je dunajska družba Siemens & Halke zahtevala za izročitev tramvaja 1,687.000 zlatih kron. V slučaju spora je dunajska družba vztrajala pri zahtevi do valorizacije tega zneska. Valorizacija pa bi znašala 10 do 11 milijonov dinarjev. Nevarnost je bila tudi, da bi bilo v slučaju spora pristojno dunajsko sodišče, kakor je to določevala prvotna pogodba. Negotova pa bi bila tudi eventualna pravda pri mednarodnem razsodišču v Haagu.
Govornik je nato navajal vse argumente in okolnosti, zakaj je prišlo do nakupa */» delnic družbe.
Obžalovati je treba, da so se s 6%> obligacijskim posojilom pri transakciji z Maloželez-niško družbo vršile nepravilnosti, ki jih ni nikdar odobraval. (Ugovori. Župan je govorniku zagrozil, da mu odvzame besedo). Govornik je naposled navajal gotova dejstva, kako je bil izvršen sklep občinskega sveta z dne 7. julija 1928. Vseh teh nepravilnosti absolutno ne more odobravati in v tem pogledu ne more dati odveze vsem onim činiteljem, ki SO to postopanje zagrešili, to tem bolj, ker ni Jasno in umevno, zakaj se je tako in ne drugače postopalo. Saj ni bilo treba ničesar prikrivati. In če bi se prikrivalo, enkrat bi gotovo prišlo na dan. Ko smo toraj precizirali Stališče napram predlogom finančnega odseka, jla se sklene posojilna pogodba glede že dovoljenega posojila 16,204.500 Din in-da da oblina garancijo za nadaljnih 15 milijonov di-narjev, hočemo ponovno pribiti vse one nezakonitosti in nepravilnosti.
Župan dr. Puc Je h govoru obč. svet. dr. Vladimirja Ravniharja podal nekatera pojasnila formalnega značaja.
Obč. svet. Ivan Kregar je nato v svojem kratkem govoru najprej pozdravil gradnjo nove tramvajske proge ter je nato po kratkem govoru najprej pozdravil gradnjo nove tramvajske proge ter je nato po kratkem utemeljevanju predlagal, da se čimpreje prične tudi S gradnjo še drugih potrebnih tramvajskih prog. V svojem predlogu Je zahteval:
1. gradnjo proge Dunajska cesta, Linhartova ni. do pokopališča,
2. gradnjo proge Dunajska eesta do Ježice,
8.	gradnjo raznih zveznih prog,
4. gradnjo proge po Poljanski cesti do mestne klavnice,
5. podaljšanje proge do Rudnika na Dolenjski cesti.
Naposled je naprosil upravni odbor Splošne maložel 'zniške družbe, da prične s proučava-njem načrtov in proračunov ter da poda družba svoje zadevno poročilo najpozneje do 1. maja
p. 1.
Svetnik Kregar predlaga resolucijo, da se obnovi tudi stara proga in da se čimprej prične s gradnjo še drugih novih prog. Svetnik OIup načelno odklanja udeležbo mestne občine pri maloželeznici in trdi, da bi se to moralo prepustiti privatni družbi. Obč. svet. profesor Jarc pojasnjuje, da občina vsled izvršenih transakcij ni trpela nikake škode. Postavlja načelo gradnje radialnih prog k sredini mesta, ki naj bi bile vezane potom okrožnih prog. Navaja kot najnujnejšo progo k Sv. Križu in se strinja s predlogom poročevalca. Svetnik Zupančič se tu-
dl priključuje predlogu poročevalca. Zelje in Interesi poedincev se morajo ukloniti Interesom skupnosti In mestna občina mora kot dober gospodar sprejeti predlog, ker bo imela v novem tramvaju močnega odjemalca mestne elektrarne. Velike važnosti je tudi razširjenje tramvajske proge z ozirom na tujski promet.
Obč. svet. Tavčar izvaja, da se je z intrigami zavlačevalo z gradbo nove proge in da je mestna občina vsled tega trpela škodo 400.000 Din in dokazuje, da je občina 6% obligacijsko posojilo ugodno prodala. Apelira na občinski svet, da sprejme predlog finančnega odseka in pa predlog dr. Ravniharja, da splošna maloželezniška družba predloži vsako leto mestni občini obračun, kakor tudi predlog glede zgradbe novih prog. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Garancije posojila za stanovanj-ske hišice
Seja se je nadaljevala pod vodstvom podžupana prof. Jarca. Predlog poročevalca obč. svet. Tavčarja, da mestna občina prevzame garancijo za brezobrestno posojilo v znesku dveh milijonov dinarjev v svrho postavitve zasilnih stanovanjskih hišic, se soglasno sprejme.
Stavbni kredit Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu
Istotako se soglasno sprejme predlog finančnega odseka, da mestna občina prevzame garancijo stavbenega kredita v znesku 1,500.000 Din za trgovsko bolniško in podporno društvo.
Soglasno se sprejme predlog finančnega odseka o ponudbi F. Heinriharja za nakup 3100 kv. m stavbenega sveta ob Gosposvetski in Blei-weisovi cesti, enako tudi predlog, da se Cirilu Tavčarju in Albinu Pavšiču, ki sta mestna uslužbenca, prodajo stavbne parcele ob mest. kopališču na Ljubljanici.
Nova telefonska govorilnica
Na predlog finančnega odseka se dovoli kredit za zgradbo telefonske govorilnice za bežigrajski okraj, ki se bo kril iz proračunske rezerve.
Soglasno se sprejme predlog istega odseka, da se kupi za ceno 3,100.000 Din zemljišče v Svetokrižkem okraju, ki ga je ponudil Fran Peterca.
Letno sokolsko telovadišče
Obč. svet. Tavčar poroča o prošnji Ljubljanskega Sokola za prepustitev letnega telovadišča v Tivoliju. Finančni odsek, kakor tudi gradbeni odsek predlagata, da se prošnji Ljubljanskega Sokola ugodi s pogojem, da sezida ograjo po predpisih mestnega gradbenega urada. Obč. svetnik Orehek predlaga, da se po pogodbi določi, da Ljubljanski Sokol darovanega prostora ne sme prodati. Obč. svet. dr. Ravnihar predlaga, da se v pogodbo vnese, da sme Ljubljanski Sokol prostor prodati ali zamenjati 6amo v soglasju z mestno občino. Vsi predlc0i 'prejeti.
Zgraditev nove plinarne
Obč. svet. Tavčar poroča nadalje o nakupu sveta za zgraditev nove plinarne in iznese predlog finančnega odseka, da se najame petmilijon-sko posojilo za nakup sveta za zgraditev nove plinarne v Mostah. Vsa v poštev prihajajoča zemljišča (blizu Kleč, na Kodeljevem, nasproti Dolenjskega kolodvora in na Viču) niso odgovarjala. Predlog ja bil soglasno sprejet.
Nova šolska poliklinika
Na predlog finančnega odseka j' bilo soglasno sklenjeno, da mestna občina odstopi državi svet v Streliški ulici za zgraditev nove šolske poliklinike.
Nova šola za Bežigradom
Občinski svet soglasno izjavi, da se strinja s predlogom krajnega šo1 1 ega odbora za zgradi-
tev nove šole za Bežigradom in sicer na tako zvanih »Pekovskih njivah«. Šola bo imela 18 učnih sob, telovadnico dn vse potrebne prostore.
Poročilo gradbenega odseka
Pod nadaljnim vodstvom župana je podal podžupan prof. Jarc poročilo gradbenega odseka. Vsi pro Jogi in sicer o ponudbi inž. Horvata za nakup 433/2, k. o. Sv. Peter I., o podelitvi stavbenega dovoljenja — zgradbo železobetonskega mostu čez Gradaščico pred Trnovsko cerkvijo, o odstopu »Splošni maloželezniški družbi d. d.« za podštacijo med Bledweisovo cesto in železni-
ško progo in o ponudbi Adamič Josipine za od stop sveta za pot na Grad, so bili soglasno sprejeti.
Poročilo personalnega-pravnega odseka
Predlogi obč. svet. Ravniharja, referenta personalno - pravnega odseka, o prošnjah za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo in prošnjah za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo so bili soglasno sprejeti.
Nato se je vršila tajna seja.
Revizija mirovnih pogodb in francoska opozicija
Značilno za razpoloženje v enem delu francoske javnosti je dejstvo, da so nekateri francoski listi smatrali te dni za potrebno, da resno in obširno razpravljajo o možnosti revizije mirovnih pogodb. Povod za to razpravljanje je dal nedavni obisk socijalnoradikalnega poslanca Cota v Berlinu, ob kateri priliki je imel javno predavanje ter v njem zagovarjal revizijo.
To predavanje je izzvalo v enem delu tiska veliko nejevoljo in »Figaro« je naglašal v posebnem članku, posvečenem temu nastopu so-cijalno-radikalnega poslanca, da gre tu le za en del celotnega načrta proti vladi g. Tardieuja. Pri tem je Coty-jev list cikal tudi na »ženevsko« preteklost omenjenega poslanca. Ta se je namreč poganjal pred zadnjim zasedanjem Društva narodov v Ženevi za to, da bi bil imenovan z eno ali drugo misijo v francosko odposlanstvo. Ministrski predsednik Tardieu pa je šel preko teh »kandidatur« ter je sestavil francosko odposlanstvo brez socijalnih radikalov.
Naj bo glede tega kakorkoli, dejstvo je, da se tu in tam en del francoskega tiska zavzemlje za vprašanje revizije. Pri tem gre za one francoske liste, ki sledijo političnemu mišljenju opozicijonalnih strank, tako da lahko rečemo, da se nasprotja med sedanjo večino in opozicijo v Franciji ne nanašajo samo na notranjepolitična vprašanja, temveč tudi na vso zunanjo politiko.
Značilni so v tem pogledu predvsem glasovi socijalno-radikalnih listov, med katerimi naj omenimo »Volonte« in »Republique«, ki sta oba zavzela te dni stališče v prilog eventualne revizije. »Volante« je naglašalavdotičnem članku, da je sicer gotovo, da je ves francoski narod proti drznim zahtevam Hitlerja in vseh nemških strank, ki ga podpirajo, toda Francija bi se ne mogla upirati upravičenim željam demokratične in miroljubne Nemčije, naj bi se olajšalo njeno gospodarsko stanje in naj bi se skupno s Poljsko iskal način, da postane sprejemljiva ona meja, katera je sicer v skladu z narodnostnim pravom, toda je v očitnem nasprotju z nedvomno zemljepisno in gospodarsko resničnostjo.
Drugo socijalno-radikalno glasilo »La Re-publique« gre še bolj daleč ter pravi, da se Poljska, kljub vsem simpatijam, ki jih gojijo Francozi do nje, ne more zanašati, da bi se opuščala Francija radi nje v oborožene konflikte. Taka solidarnost bi ne pomenila nič drugega nego podpiranje imperialističnih in fašistovskih političnih sil na Poljskem. Ne smejo se dalje pobiti kruti pouki, ki jih je dala Francozom zveza z Rusijo. S Poljsko naj se torej ne pojienja ista stvar, ki nas je dovedla tako daleč s carsko Rusijo.
Pomembno je, da se je zagnala ta razprava o reviziji mirovnih pogodb ravno po nedavnem kongresu socijalnih radikalov v Gre-noblu, kjer je ta stranka proglasila geslo o »koncentraciji republikanskih sil« proti sedanji francoski vladi. Še bolj značilno pa je, da prihajajo istočasno tudi socijalisti s svojimi za-
gotovili, da so proti sedanji »reakciji« pripravljeni podpirati radikalno vlado.
Vse to kaže, da je sedanji val revizijonizma pri francoskih radikalih le en del splošnejše akcije proti vladi g. Tardieuja, s katero naj bi se pridobil en del njene večine in tako ustvarila nova večina, katere središče bi bili socijalni^ radikali. V notranji politiki naj bi pri tem služil kot uspešna vaba socijalni program te stranke, ki je na pol socijalistični, v področju zunanje politike pa dosledna miroljubnost, ki sega tako daleč da bi se pod gotovimi pogoji žrtvovalo nekaj od versaillske pogodbe, nego da bi se šlo v novo vojno.
Proti tem naziranjem in tem načrtom stoji seveda blok nacijonalnih republikancev, ki tvori večino sedanje vlade. In socijalni radikali so pri vsej blagohotni pomoči socijalistov prešibki, da bi mogli vreči g. Tardieuja. Ves ta blok pa stoji na stališču absolutne nedotakljivosti mirovnih pogodb. Lahko se torej reče, da ne grozi od sedanje akcije socijalnih radikalov vladi g. Tardeuju nobena nevarnost. — Kar se tiče možnosti pri prihodnjih volitvah, ki bodo v letu 1932, bo pa najbrže poskrbel medtem Hitler sam s svojimi nadaljnimi drznostmi; da francoski narod ne bo šel na volišče z gesli »za ali proti versajski pogodbi«, temveč da bodo do tedaj tudi francoski radikali utrjeni v istem odporu proti vsakemu po-habljevanju zavezniške zmage, kakršno stališče zavzemajo vse ostale republikanske stranke v Franciji.
Propaganda za mir potom filma
Pariz, 23. oktobra, n. Tukaj se je osnoval centralni mednarodni odbor za umetniške in zgodovinske filme. Vsako leto bo ta organizacija dajala nagrade po 150 tisoč frankov za najboljši film, ki bo mogel s svojo vsebino služiti zbli-zanju narodov v miroljubnem smislu. Razen tega bo organizacija imela na razpolago še po 25 tisoč frankov na leto za druge slične filme. V vsaki državi se bodo osnovali nacijonalni od-a bodo zbirali po tri najboljše filme v svojih državah ter jih odpošiljali v Francijo glavnemu odboru, da izmed njih izbere najboljšega. Nagrade se bodo dajale vsako leto drugi torek meseca decembra. Letos bo dana prva nagrada 9. decembra.
Aretacija ameriškega novinarja na Poljskem
Lvov, 23. oktobra d. V vzhodno- gališiki vasi Horody9laviice je bil včeraj aretiran dopisnik lista »Canadia Times« g. Dey, ker je pri nekem ukrajinskem zdravniku, pri nekem advokatu in pri dveh dijakih nabirail informacije o razmerah tamošnjega prebivalstva. Novinarja so spravili v Lvov. Ko je zahteval razgavo-r z angleški™ konzulom, so mu to prepovedali. Aretacija je vzbudila veliko pozornost.
Težkoče na britanski imperijalni konferenci
London, 23. oktobra. AA. Južnoafriška delegacija na imperijalni konferenci je sklenila odpotovati iz Londona 7. novembra na mesto 14. novembra. Poučeni krogi trde, da še niso našli prave rešitve medimperijalnega gospodarskega vprašanja.
Navade in razvade
Ljubljana, oktobra.
Ljubljana je čedno mesto, je lepo mesto in tudi veliko mesto, sicer ne bi bila prestolica in kulturno središče in žarišče. V takih mestih je po navadi prav prijetno življenje, če poznaš domače šege in navade in če se jim znaš prilagoditi. Ljubljanskih šeg, navad in razvad pa ne pozna vsak, niti vsak Ljubljančan ne, in zato bo mogoče komu prav prišlo, če si ogleda tudi to stran ljubljanskega življenja.
Nekateri ljudje pravijo, da so navade in razvade, ki človeka krase ali pa kaze, ljudem že v krvi, da so podedovane. Če je to res, potem pa ne more biti res, da bi bili Ljubljančani potomci starih Keltov. O teh ljudeh namreč pripoveduje slovni Rimljan Julij Cezar, da so bili silno radovedni in blebetavi. To so pa lastnosti, ki jih Ljubljančani niti najmanj ne poznajo, ... kar je velika škoda in napaka. Če stopiš kje na Dunaju v kakšno gostilno, si lahko prepričan, da se bodo vse glave z vsemi očmi uprle vate in te merile in presojale od nog do glave in vsi možgani bodo ugibali, kdo si, kaj si, čegav si, odkod si in kakšen si — v Ljubljani pa se za neznanega človeka nihče niti ne zmeni. In če greš na Dunaju ali pa kje drugje iz gostilne ali iz kavarne, ne bodo ljudje, ki še ostanejo za mizo, nič drugega govorili, kakor o tebi, preko tebe in čez tebe in obirali te bodo do kosti in obrili, da niti dlaka ne bo ostala na tebi — v Ljubljani pa bodi prepričan, da tvoj prihod in tvoj odhod in navzočnost tvoje imenitne osebe ne bo nikomur delalo sivih las, kajti v Ljubljani vedo ljudje, da se ljudi obirati prav tako malo spodobi kakor odpirati in prebirati tuja pisma. Zato pa uživa Ljubljana velik sloves miru, pokoja in družabne dostojnosti. Za tuje se briga v Ljubljani samo policija, ljudje imajo pa sami dovolj svojih' lastnih skrbi, pa se jim ne izplača, da bi se vtikali še v tuje zadeve.
Včasih je jako zanimivo prebirati tuje časopise, zlasti sodnijske razprave, kajti te razprave odkrivajo doberšen kos človeške duše in človeškega mišljenja. Te razprave pa kažejo, da so ljudje skoraj po vsem svetu silno jezikavni, blebetavi, čenčasti, obrekljivi in opravljivi. V Ljubljani teh slabih človeških lastnosti ne poznajo. Drugod so ljudje tako čudni, da še sedaj ne morejo pustiti v miru znanih posod pod posteljami, in niti kronane glave (Lujza Kobarška!) niso varne pred človeško^ radovednostjo in škodoželjnostjo, v Ljubljani pa lahko mirno pustiš svojo odejo od-grnjeno in nihče je ne ho pogledal, ker pravijo ljudje, da je čisto dovolj, če človek sam svojo odejo zrači in krtači, kaj bi se torej brigal še za tuje nesnago.
Posebno zlobni so ljudje drugod, kadar gre za »njega« in za »njo«. »On« in »ona« — to dvoje ljudem ne da miru — drugod. Le stopi v kakšno gostilno ali pa v kavarno ž »njo« (tu mislim na Dunaj), to bo nekaj za ljudi! Ženske bodo jadrno odložile svoje vezenine, moškim bodo popadali časopisi iz rok ali pa čaša ali cigarete, očala si bodo brisali in ženske bodo odpirale svoje lornjone — vse zaradi tebe in tvoje srečne ali nesrečne »nje«. In ne bo dolgo trajalo, pa pojde že diskreten šepet od ust do ust: To je ta in ta, toliko in toliko je star, stanuje tu in tu, na teden ima po 7 robcev v perilu, srajco pa samo po eno, pa še tista ni plačana, pa rad gleda tudi še kakšno drugo »njo«, pa ona nima nič, če pa ima, ima toliko in toliko, pa grdo je napravljena, pa ta šivilja ji dela, včasih se pa posmehlja tudi kakšnemu drugemu »njemu«. Vse to lahko slišiš (tu mislim zopet na Dunaj), in zato ni nič čudnega, če so dunajski časopisi tako zanimivi. Tam se ni treba časnikarjem nič naučiti in truditi in palcev in kazalcev sesati, da vedo kaj povedati, ampak samo po javnih lokalih jim je treba posedati in pisati, pa je vseh novic dovolj. Sedaj pa poglejte v Ljubljano — nič, prav nič takih in podobnih »novic«, ne javnih ne »taj-
nih«.^ Ah pa je morebiti v Ljubljani vse javno, ker je »tajno«? Meni se zdi, da ne in zato prav rad priznam, da se v Ljubljani res nihče ne briga za število tujih robcev, ki jih ima ta ali ta vsak teden v perilu, ker je vsak vesel, če svoje nazaj dobi.
Drugod imajo ljudje to grdo navado, da ne znajo ali pa ne morejo molčati, če jih še tako lepo prosiš, naj molče in naj ohranijo zase, kar si jim zaupal, ampak takoj pošepetajo vsako jim zaupano tajnost ali skrivnost vsakemu svojemu znancu, samo ^ da pokažejo, da so dobro informiram in da oni vse vedo in da so oni prvi, ki kaj izvedo, lako 8e zgodi, da se lahko pelješ z avtom iz ene ulice v drugo, pa boš že naletel na znanca, ki ti bo »strogo tajno« povedal prav tisto skrivnost, ki si jo ti sam pred par minutami v prvi ulici nekomu »zaupno« razodel. V Ljub-ljan kaj takega ni mogoče, kajti prenašati »skrivnosti« in razglašti in raznašati »tajnosti« od ulice do ulice in od hiše do hiše, to naj delajo kakšni Dunajčani, ki po izreku cesarja Franca nimajo ust, ampak »a Goschen«, v Ljubljani pa tega ni treba, ker tukaj itak vsi ljudje vse vedo.
Ljubljančani pa niso samo molčeči ljudje, ki se brigajo le za sebe in za svoje stvari, ampak so tudi silno vljudni in postrcžljivi. Tu ne vidiš nikjer v kavarnah ljudi, ki čepe za kupom časopisov, ampak vsak ti here že na obrazu, kaj bi tudi ti rad pogledal in ti takoj pomoli zaželjeno blago, in lepe Ljubljančanke ne režejo slik iz modnih časopisov, ampak jih le ogledujejo, kar je vsekakor lepše kakor pa delati »vrata« v nedolžni papir in dokaz, da je Ljubljana res lepo, veliko in napredno mesto, ki se povsod labko pokaže, ne pa kakšna dolga vas, kjer ljudje nič ne vedo, kaj se spodobi.
Zato sem pa nad vse rad v Ljubljani in si prav nič ne želim kam drugam, ker sem v Ljubljani lahko vsaj človek med ljudmi.