Ce naj potegnem črto pod vsa tri dela, potem je potrebno ugotoviti, da so to prve zbirke virov in čitank, namenjene zgodovinskemu pouku na Slo-, venskem in da so njihovi avtorji ljudje, M so z velikim trudom in prizadev­ nostjo iz obilice gradiva izbrali tisto, kar bi bilo za učenca najzanimivejše pa tudi najuspešnejše. To je težavno delo, mnogo bolj od dela na učbeniku. Dobili smo tudi formalen okvir, ki je orientacija bodočim delavcem na tem področju. Nakazuje pa se misel, da bi čitankam dodajali še posebne vire, ki bi služili za delo boljšim učencem, krožkom in učiteljem. Nakazuje se tudi razlika didak­ tične izrabe vira v osnovni šoU in srednji šoli; na slednjih naj bi se s primerno vsebino čitank že dala tudi možnost primerjanj in presoj, skratka poskusov historičnih analiz ob uporabi virov različne provienience za isti primer. Konč­ no v nobeni zbirki virov oziroma zgodovinskih čitank ne smemo zanemariti popolnosti in sklad j a, oziroma odvisnosti med razvojem proizvajalnih sil, druž­ bene in duhovne nadstavbe, če je to le mogoče. Tomaž Weber Pavla Horskâ- Vrbova, Kapitalistička industrializace a stredo- evropskâ společnost. Prispevek ke studiu formovâni tzv prùmy'slové společ- nosti. Academia, Praha 1970. Str. 226. Knjiga po številnih znanstvenih publikacijah s področja raziskovanja in­ dustrijske revolucije v čeških deželah tudi mednarodno znane avtorice vse­ kakor izpolnjuje, kar obljublja podnaslov in še več. Pomembna je tudi po svojih metodičnih 'novostih, ki so gotovo zanimive za širše, ne zgolj srednje­ evropsko področje. Avtorica se je za razširitev svojega raziskovanja od ožje regije čeških dežel na celo področje srednje Evrope odločila predvsem zaradi hevrističnih razlogov. Poleg podatkov avstrijske statistične službe, ki ne za­ doščajo njenemu zanimanju*' je pritegnila tudi podatke bavarske,' saške in pruske statistične službe, kar ji je omogočilo ne le širši pogled na razvoj industrializacije v teh deželah, ampak tudi vrsto zanimivih analogij. Problem zemljepisne omejitve srednje Evrope, pojma, ki. se v teku časa spreminja, je rešila tako, da je sprejela pojmovanja, kakršna se o razsežnosti srednje Evrope imeli ljudje v 19. stoletju: zahodne habsburške dežele, srednje in južne nem­ ške države, s središčem v industrijskem področju na stičišču Saške, Šlezije in čeških dežel. Pod zahodnimi habsburškimi deželami razume avtorica v glavnem avstrijsko državno polovico, a brez Dalmacije. Slovenske dežele so s tem torej obsežene, a v statistični analizi niso kako posebej obravnavane; med kronovinami le Kranjska, Štajerska in Koroška. Primorje je upoštevano le v globalnih podatkih. To seveda močno okrnjuje porabnost njenih dognanj za probleme, razvoja industrijske družbe na slovenskem etničnem ozemlju. Pa tudi dognanost dela z vidika poglavitnega zanimanja avtorice je s tem najbrž prizadeta, saj v svoji razčlembi in primerjavi ne upošteva tako izrazi­ tega središča nagle rasti industrijske družbe v srednji Evropi, kot je Trst. Pri pregledovanju nastanka tako imenovane velemestne civilizacije upošteva od mest, ki so v bližini slovenskega ozemlja, samo Gradec. V literaturi ne navaja nobenega slovenskega dela in tudi v besedilu ni čutiti, da bi jih upo­ števala. Vsekakor znamenje za nezadostnost naših prizadevanj, da bi na slo­ vensko spisane dosežke naše historiografije opozorili mednarodno znanstveno javnost. To je v/ tem primeruj posebno občutno, saj ravno na področju zgodo­ vinske ekonomsko socialne demografije nismo deficitarni m imamo že precej časa kaj povedati (od izida »Prebivalstva na Slovenskem...« F. Zwittra npr. je minilo že 35 let). Kljub tej pomanjkljivosti je deló P. Horske-Vrbove koristno tudi za po­ dobno problematiko na naših tleh, saj zelo dobro podaja širši okvir, ki se v njem giblje tudi naš razvoj in vrh tega pokaže marsikatero zanimivo mož­ nost, da iz razpoložljivega statističnega gradiva- dobimo odgovore na nova vprašanja , i- 159 Saška, Šlezija in severna Češka, to je bilo v začetku 19. stoletja žarišče industrijske revolucije v srednji Evropi. V drugi polovici stoletja se je te­ žišče industrijske proizvodnje premaknilo na druga srednjeevropska področja, predvsem tja, kjer sta železna ruda in premog omogočila razvoj metalurške in strojne industrije. Politično je bilo velikega pomena dejstvo, da se je do 40. let poglavitno težišče industrije V čeških deželah, premaknilo s severa, ki je bil močno nemški, v narodnostno češka področja. Kljub nemškemu značaju kapitala je širokim plastem češkega prebivalstva bila dana priložnost, da se intenzivno udeležujejo strukturalnih sprememb, ki so peljale k nastanku in­ dustrijske družbe. Gospodarski pomen čeških dežel se je v zadnjih letih mo­ narhije utrjeval predvsem na račun alpskih dežel. Kljub temu, da je celo v poglavitnih industrijskih področjih rast industrije počasnejša kot na indu^ strijskem zahodu-Evrope, se tudi tukaj kažejo podobne poteze v razvoju 'družbe. Avtorica vidi vzrok temu predvsem v močno razviti obrtni in roko­ delski proizvodnji v dobi manufakture in začetkov industrijske >revolu- cije. Iz dobe manufakture vodi neposredna zveza k; številu priložnosti za za­ poslitev in h gostoti prebivalstva. K tej gostoti v prvi polovici stoletja migra­ cije, še zelo malo prispevajo. Bistven je bil naravni prirastek iz družin formalno samostojnih proizvajalcev, ki pa so bili še zvezani z malo kmečko posestjo in ki zelo malo kupujejo živil in industrijskega blaga. Odločilna za nastanek sodobne industrijske družbe je šele migracijska privlačnost mestnih indu­ strijskih središč in rudarskih revirjev, kjer je prebivalstvo docela odtrgano od poljedelske baze in si vse življenjske potrebe pokriva s posredovanjem tržišča. Čeprav je masa formalno samostojnih proizvajalcev močno gospodar­ sko diferencirana, je za to kategorijo odločilno, da gre za prebivalstvo, ki je pretežno starejše od 30 let, večidel za oženjene družinske poglavarje. Odtod pomen te kategorije za družbeno stabilnost in odtod njegova politična usme­ ritev. Temu nasproti stoji delavstvo najrazličnejših vrst v delovnem razmerju. Med njim je več kot polovica mlajša od 30 let; možnost, ustanoviti si družino ima v poprečju pozneje kot pa samostojni. Poročenih žena je v tovarnah le desetina vseh tamkaj zaposlenih žensk. Razvoj tovarniške proizvodnje učin- Toije na rast prebivalstva v nasprotnem smislu kot nekoč nastanek razpršene manufakture in začetkov tovarn. Okrepitev poUtičnega delavskega gibanja prinaša tudi učinke gospodarskih dosežkov tega boja. Vedno številnejši del prebivalstva prehaja med tiste, ki jim življenjske zahteve naraščajo. Indu­ strijska središča postajajo na začetku 20. stoletja žarišča t. i. drugega obdobja demografske revolucije, ki. v njem plodnost prebivalstva pada, ker postaja številnost družine ovira za zaželeno povišanje življenjske ravni širokih plasti. Hkrati nastopi tudi relativno upadanje števila tovarniškega proletariats, ki je šele včeraj, postal po številu vodilna plast industrijskega prebivalstva. Za­ čenjajo se oblikovati nove družbene plasti, ki ' niso več neposredno vezane z ročno proizvodnjo, ki pa so gospodarsko odvisne, podobno kot delavci. Delež neposrednih proizvajalcev v industriji začne počasi, a nenehno upadati v pri­ merjavi s sektorjem terciarnih dejavnosti. — To je nekaj sklepov iz avtori­ čine podrobne in domiselne razčlembe in primerjave obsežnega statističnega gradiva. Knjiga je opremljena s stvarnim in osebnim kazalom in pa s po­ vzetkom v francoskem jeziku. Janko Pleterski Milada Paulovâ, Tajny vybor (MAFFIE) a spoluprâce s Jihoslovany v letech 1916—1918. Academia, Praha 1968, str. 626. Knjiga o češkem tajnem odboru in njegovem sodelovanju z Jugoslovani v letih 1916 do 1918 pomeni prav gotovo vrhunec velikanskega in trdega znanstveno raziskovalnega dela Milade Paulove, dela, ki je zahtevalo več kot štiri desetletja. Velika odlika knjige ni samo široko poznanje in obvladanje problemov "prve svetovne vojne in osvobodilnih gibanj narodov habsburške monarhije, ampak tudi obilica težko ugotovljivega in dostopnega, a uspešno 160