IZ NAŠIH KOMUN
Stanovanjske skupnosti v Beogradu
Do koiica aprifa se uiarajo  v Beogradu
i:onea<ti  volitve  v svet  naoovo organizira-
..ih  stanovanjsJsih   skupnosti.   V   mestu   je
itlo ustauovljenih 94 skupnosti s povpreč-
i>> 5600 prebivalci. Doslej je bilo 44 skup-
:.<jsti, inedtem ko je povpreeje prebivalct-v
•uašaJo     12.000.     L<len    i-zmed    temeljnih
../rokov    za    ustauovitev    večjega    številn
kupnosti, na manj>iih teritorijih in z mainj-
m številom prebivaleev je izkušnja. da je
ia večjem  teriforiju težje u-sitvariti tesnej-
D vezi med  posameznimi naselji in  bloki.
\t tega v prectj.šriji meri izvira tiidi druga
x»manjkljivost    dosedanjih    stanovanjskih
kapnosti, da se je vse njihovo delo veči-
wma reducirado na upravno delo. Posledi-
¦ a  takega   delovanja  je  bila,   da  se   hijne kupmjsii niso razvijale kot družbeni, tem-
¦ eč kot administrativni orgaai tako, da so . nekaterih primerih opravljale iste posJe, ,.akor   jih    opravljajo    tudi    stanovanjske ..prave.
I'red novoustanovljeni.ini stainovanjski-iui skupnostmi «o š-tevilni aktualni prob-itmi: primanjkuje predvsem osnovnih .aprav in najnih uslužnostnih obratov, po-¦rbno pa komunalnih objektov za nepo-.fdno vzdrževa.nje stanovanjskega sklada i! za usluge gospodinjstvom. kar bi olaj-šalo položaj zaposlenih žensk, nadalje objektov za življenjp in razvedrilo otrok :n mladine itd. V (»9 stanovanjskih skup-lOsti na primer ni otrpških jasli, 70 jih lima vricev, v 78 Di servisov za usliisjr-^ospodinjstvom. a v 75 primanjkuje strvi-¦ov za popravilo zgradb.
Pričakujejo. da b<> v teritorialno rnanj-¦••h skupnostili, kakršne so bil<? sedaj or-.'aaiziJane. vsebina dela bolj orientirana . reševanje vseh splošnih vprašanj. Poseb-jo, ker je  za  začptek  zagotovljenih  nr-kaj
redstev. V družl>enih planili mestn.ih ob-\ nskih odiborov je namreč določenih dkro? -Vi miilijonov din za rcševanje komunal-:n)t in dru^ih vprašanj. Ena izmcd prvih iidop novili svetov stanovanjskih skupno-
u bo prav izdelava planov za uporai>o odobrehiih sred.slev.
Delo skupnosti bo razen tega usmerje-n« k organiziraaiu tečajev za prattično vzgojo hišnih uprayiteijev za drobna popra-vila. nadalje za iskanje možjnosti za zabavo oirok, mlada.iM' in državiljanov. Da bx na primer ublažili pumanjkan]«? otroških vrt-cev, bodo poskušali s posejainjem trave in nakupom i^rrač na večjih dvoriščih staDO-»anjskih zgradil) ustvariti prostor, kjer bi « zbirali otroci W. veC blfžnjih hi«. V de iovuih programih bodo določili tudi odprt-je rarnih servisov (za drobna hišna po-pravila, servise za liišno opremo itd.). Ker so sredstva majhna, račuj)ajo s tem, da bi se hišni sveti pr.i nakupu opreme zdru/erali: na primer za natkup strojev za pranje pt'-rila. sesalnikov za prah. strojev za čiščenjf parketov, ki bi jih uporabijalo več gosp<v-dinj^tev ali zgradb. Ustanavljali bi nai ttidi skupine za drobna |x>pravjla( krpanii-a^falia po ulicali,  popravila   v  bišah  itd.).
Hkrati ivšujejo vpraišnnjf inaterialm1 osnove za delo skupnosti. Posebnopoudar-jajo potrebo po zagotovitvi stalne^a doto-ka sredstev v sklnd skupnosti. NTekateri 'nisLijo. da bi na priraer hišni davek, ki -j plačajo laMniki  zgradb.  nioral  iti  v ta
klad. S tem >¦ zvezi lahko omfnimo tudi vprašanje,   da   bi   stanovanjska   skupnost
jstopila tudi kot investiior. V tem pri-meru bi slireil kot osnova  za  zahtero  po
kredltu za gradujo stanovanj amortiiacij-ski sklad. Da bi zagotovili čim večja sred-stva, ratunajo tudi s sodelovanjem skup-nosti i zaJnteresiranimi gospodarskimi i>r-ganizacijami. To sodelovanje bi bilo po-stbno pomembno pri gradnji objektov za družbcno prehrano. V istem smislu pred-lagajo tudi /biranje sredstev privatnik oseb tako, da bi v novih stanovanjih za-gotovili pravico do prvenstva po zneskn viog«>.
Ker so stro^ki za upravo v zgradbah v primerjavi / dohodki od najemnin previ-soki (|x>vprečje 51.2 °/o). bi njihovo zmanj-žanje prav tako prispevalo h krepitvi ma-terialne osn.Qve skupnosti.' Praktični pri-spevek  v  tej smeri  bi  moralj  biii  servisi
za finan<5ne posle. Servisi bi prevzeli od hišnih svetov vodenje finančnin poslov. V tem primeru bi hišni sveti v okviru svojih sredstev sprejernali sklepe o popravilih, servis pa bi se pogajal in oTjraniziral delo ter opravil dela z banko. K lažjemu in uspešnejšemu poslovanju" hišnih svetov bi prispevalo, tako so prepričani, tudi organi-ziranj«? pravnih služ pri skupnostih ali občinah, ki b idajala pravne nasvete in ns-lage.
V diskusijah o deJu stajiovajnjskih skup-nosti in hišnih svetov in njihovem medse-bojneni razmerju poudarjajo mnenje, da mora skupnost še naprej reševati skupne probleme stanovanj v naselju oziroma t bloku, inedtern' ko bi hišni svet samostoj-no reševal probleme zgradbe tako, da bi mosla skupnost kontrolirati pravilTio upo-rabljainie sredstev.
B. S.