IZ MLADIH PERES VIDOVO »Gorje«, glasi se strašno v jutro Vidovo, »Gorje«, odmeva po stoletjih Kosovo. Od rdečih cvetov polje Kosovo žari, Ko sonce Vidovo nad Kosovim vzplamti, nebroj junakov v hladnem mu objemu spi; gomile tužne žar njegov le pozlati. molči turobno v boli težki širna plan, Ie vali Sitnice šume svoj smrtni san... Od rdečih cvetov polje Kosovo žari, nebroj junakov v hladnem mu objemu spi — A v noči Vidovi gomile se zbude, molči turobntf v boli težki širna plan, krdela vranov preko Kosova lete — 'e vali Sitnice šume svoj smrtni san... ^ v prividih nočnih čuješ konj glasan peket, orožja čuješ smrtni tam žvenket. POMLADNA Vsem četam poveljuje krepko Lazar sam: Jq vjdite ,ad »Junaki, deca moja mila, hvala vam! ki sreLj; živih trat Krog mene zbrani ste v zvestobi neomajni, vzbrstela je zelena naj križ nas vede danes k zmagi trajni. vsa s cvetjem prepletena in v soncu pozlačena? Vuk Branko\ic, vojvoda mojih zvestih čet, si li postavil desno krilo \ bojni red?« In v ta pomladni raj, »Pripravljeno je vse, naš hrabri knez in car, v ta čudoviti maj na levem krilu Vukovič je poglavar. zvonov nedeljskih glas zveni lepo, In šator, ki ga na zahodu vidiš tam — • tako sladko, to bana Tvrtka ti je bojni stan, da se razjasni vsak obraz. poroštvo srečne, svete zmage naj ti bo, ' A. jaz. , . . , i . i i • • i^ Liudraua Seškova ki danes tebi, car, naklom jo nebo. A preden dvigneš meč svoj silni v bojni znak, EJ, SMREKA ... ^^M ustavi le trenutek vrancu ti korak: ^^^J Čuj, Miloš Obilič bo vzel nocoj slovo, EJ. pmreka, pesem tvoja ^^M nazaj z junaške poti ga nič več ne bo! m' Je s,en s'adak, ¦ ki mi da pokoja, ^^^B V dokaz zvestobe svoje pot me vede tja k° Pade. tihi ™r,ak' ^^H v sovragovo kraljestvo polumeseca. ko zapoje v m aki ^H še danes Murat siltvi glavo izgubi, zabec Dolgokrak. .^H a moja smrt naj vam stoteren sad rodi!« Ej smreka! senca tvoja j^H ,,.,,. , , , . poleti mi hladi ^^H »Moj blagoslov gre s tabo, mi smo za teboj. — obraz pokrit od znoja> ¦ O vrni se mi, sinko, vrni še nocoj! ko sončece žari, ¦ Kosančič ti in Toplica sledita tja, ko pO zeleni trati da v težkem te trenutku srečno spasita.« mladina se podi. ____ . Vida Pezdirjeva 243 1 CIGANSKA SIROTA NAŠ KUŽA Reven, majhen, nedorasel, Naš kuža, to vam je junak, sam ostal sem na tem svetu. odličen vitez pasji, Ko bi smel, bi krave pasel, saj v celi naši vasi a ostati moram le pri psetu. nobeden drug mu ni enak. Strgan šotor mi je streha, Ko zjutraj se zaspan zbudi dom ta žalostna samota, ' ter očke si pomane, jokam, prosim brez uspeha. iz koče svoje plane Komu mar ciganska je sirota? in putke v beg vse zapodi. Kje si majka, zlata, blaga, Fotem privošči zajtrk si, dasi le ciganska mati? vodice se napije, Vstani! Sinko ti omaga, na trato jo zavije če brez tebe se po svetu klatif in tam nahruli še gosi. Mati spi-----------ljudje dobrotni, Za delom tem pa hajd na lov, ne odganjajte cigana, privoščit si zabave, ki bo večno mož popotni, na miši, zajce prave. ki mu postelj nikdar ni postlana! Ves dolgi dan ga ni domov. Deruda Tihomlr Janič