lan SVI alai List izhaja ‘vsako'subòto 'zjutraj. Posamezna Številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 2-60 li*: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44^046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrunkirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega '.stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. KNJIŽNICA VIA CEPPA N« 9 DELU GLASILO komunistične; partije t.o. Počastimo Veliki oktober z množično udeležbo na nedeljskih proslavah I OBNOVLJENA IZDAJA LETO VH. ŠTEV. 45 (371) TRST - PETEK, 4. NOVEMBRA 1955 CENA 20 LIR komunizmu naproti 0b 38. obletnici Velike okto-'ske revolucije objavljamo čla-, 4, ki nazorno prikazuje veli-aS1 l,ls*vl' uspehe, ki jih je dose-, i'(X I« v 38 letih svojega obstoja arnii rVil socializma, katera rriion1 r,*luja postopoma v komuni-ivenš -ni. «L‘ Predsednik ministrskega sveta j BSK Bulganin. je v poročilu, i ga je podal na zadnjem zasc-i odi linju Centralnega komiteja KP njSe Z sporočil, da je bila peta Ppti kletka 1950-1955 dovr-Vagnt Ina, kar se tiče celokupne in-,J nstrijske proizvodnje, v štirih er» j 'lih in štirih mesecih. Vm 1950. V teku petletke so tele delovati mogočne hidro-c "lirične in termoelektrične Srale. Moč novih hidro- »nr* ' - tečnih central, ki so že '"eie delovati ali so v gradnji ZSSR, ho več kot za trikrat 'cja od vseh hidroelektričnih 'Ural, ki so delovale ob pri-d'8 :|ku leta 1954. Sovjetska zve l) ki je sedaj na drugem me-lC ?*’ *J0 z novimi centralami, ki I jeflC. ,v načrtu, postala največji li z ?,,vajalec energije, traili j lf“spehi sovjetske industrijski e občutni „ ji '"Ovajalec energije, traili Uspehi sc >08^,1 ""zvodrije so še bolj r:r$»idri ." ... ". ,. -„ dr* J % je bil industrijski načrt lU (' n Ničeti v šstirih letih in štirih i "^‘ciii, je mehanična industri-°sem mesecev pred zaklju- Sli 56 star< druge povojne petletke ni za 6s<*gla 200% proizvodnje iz le-1 1^50 in 460% proizvodnje iz 'i 1940. Stalno višanje težke industrije omogočilo nadaljnje širjenje , '°izvodnje lahke industrije in 'Ijedelskih strojev. Proiz-'dnja lahke industrije se je Večala za 72% namesto predanih 65%. ìcifl g i ezti'1 13/11 iccil ^A, * Iti 'a pragu tretje povojne petke si sovjetsko gospodarstvo '"Javlja problem zagotoviti i' v bodočnosti razvoj težke in f^strije, ki naj ho naglejši pri vseh ostalih sektorjih f » * tov« OVlVKIIJltl godnega gospodarstva, kajti jj*1 višja ho stopnja razvoja te- TEPEN POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V ITALIJI Komunistični poslanci postavili interpelacijo v zvezi z rotacijskim skladom Zavrnitev monarho-fašističnega predloga v sicilski deželni zbornici je pomenila praktično osamitev skrajne desnice ti ti iŠii1 7 a/i industrije tem naglejši bo .hod socialističnega gospostva v komunizem, j^ted sovjetsko industrijo sto. ,® danes dve osnovni zadevi za ^»«tovitev nadaljnjega razvoja /"tvodnjc v vedno naglejšem dk , Pu : uvedba vedno bolj iz-II Polnjene tehnike in popolna ** '9lia rezerv. ■J tehničnim napredkom indù-so povezana vprašanja tojUie vedno bolj izpopolnje-i|!?, tehničnih sredstev, vedno j."1 tnejša uveljavitev mehaniza-ijj, in avtomatizacije proizvodih procesov, industrijska upo-, 8 pridobitev sovjetske in 6l°vne znanosti. Uvedba viso-j. '"«zvile tehnike in stalni teli. J"! napredek predstavljata ,!tel>no osnovo za zagotovitev ,1 no višje ravni produktivnosti ( "■ Socialistično gospodarstvo Sotavlja vse pogoje za višjo ."•Juktivnost dela kot pa karizem. ^ Polno izrabo rezerv so poli91)" vprašanja razdelitve pro-|kbvnih sil, ki jih je že Lenin l^vnaval leta 1918 «z vidika "ne surovin in možnosti mi-,4'lne potrošnje dela pri pre-i,." od obdelovanja surovin do l11 naslednjih faz jmlizdelkov ^'n dosege dovršenega izdel-j ’ povezana so tudi vpraša-,|i^Pi'cializunije proizvodnje v |j kili industrijskih komplek-da se omogoči polna uved-i,| 'netod verižnega dela, izpo-■ 'Rev lelinologije produktiv-y Pfoceesov in avtomatizacija q|,8c)ko donosnostjo ter decen-zacija industrijskih vodstev i||‘V|sanjem odgovornosti zvez-'"'publik in odgovornosti nji-l^1 organov pri vodenju to-y * hrašanje polne izralie rezerv ,, ''ničnega napredka in s tem 8Zani problemi so bili v llil Poslanci Beltrame. Marangone in Bettoli so naslovili na predsedstvo vlade in na ministrstvo za proračun interpelacije, v katerih zahtevajo pojasnil, kako je z rotacijskim skladom za Trst in Gorico, kateri je bil že pred časom soglasno sprejel. Kot je znano je posebna komisija za izdelavo zakonskih osnutkov že preteklega julija predložila zakonski osnutek, ki govori o tem, «da se vlada obvezuje v najkrajšen času realizirati ukrepe za ureditev perečega vprašanja in da bo s tem namenom ustanovila poseben denarni fond». V nedeljo je v Milanu govoril poslane Nenni, ki se jc pred nedavnim vrnil z obiska na Kitajskem. Vlado je ožigosal zaradi njenega konservativnega zadržanja in ker še hi napravila nobenih korakov v «ženevskem duhu». Ožigosal je zlasti zunanjo politiko vlade, ki v svoji slepi pokorščini do atlantizma kopiči neuspehe na vseh, področjih, njenega delo vanja. Ostro je kritiziral via do tudi zaradi njenega zgre šenega stališča do LR Kitajske, zaradi katere je utrpela Italija tudi občutno gospodarsko škodo. V ponedeljek je prišlo v sicilski deželni zbornici do zelo važnega dogodka. Skupina fašističnih in monarhističnih poslancev je predložila tipično makartislično resolucijo proti komunistom, katero pa je zbornica z veliko večino zavrnila. Ta zavrnitev je praktično pomenila prelom v koaliciji med dc in skrajno desni co. Kot je znano se je orne njena koalicija ustvarila za časa zadnjih volitev na Siciliji. Sedaj so fašjsti in monarhisti praktično izločeni iz vodstva deželne vlade Ti so glasovali tudi proti deželnemu proraču nu, dočim so se komunisti in socialisti vzdržali ter tako o-mogočili, da je bil proračun sprejet. Ta dogodek pa je očividno zelo vznemiril skrajno desni- co, kakor tudi samega Fartf«.-nija, ki je glavni voditelj dc. Fašistični tisk pa je v zveži s tem ostro napadel dc in celo njenega glavnega voditelju, trdeč da se po eni strani govori, da so glasovi levice nepotrebni, da pa po drugi strani dc desnica tako ali tako prejema pudpuru levice. . Ako se vprašamo, kaj se skriva za vsem tem, pridemo do sledečega odgovora: Vladajoče sredinsko-desničarske sku. pine se boje napredka delavskega gibanja. Danes na Sici liji levica predlaga in omogoča realizacijo take politike, ki je v skladu z zahtevami velike večine prebivalstva. Dc se nahaja pred resnim alibi, pred preskušnjo, ali bo lahko uresničila dane obljube, ki jih je dala za časa zadnje volilne kampanje. Kljub temu pa Pantani zavrača tako politiko, zavrača sodelovanje na najširši mogoči osnovi. Tu pa dela zato, jer je navdan s staro reakcionarno in nostalgično željo, du bi se realiziral srediri-sko-desničarski blok. Toda številni znaki kažejo, da sile dc ne mislijo tako kot konservativni fanfanijevci. T.o je pokazal med drugim tudi izid ki ingesa dc v Genovi na katerem je propadal kandidat, ki ga je predložila fanfanijev-ska struja. To potrjujejo tudi številni odstopi vplivnih voditeljev dc v raznih sekcijah sebojmh znanstvenih '.n tehničnih stikov. Dulles pa je predlagal, naj bi vprašanje izboljšanja stikov med Vzhodom in Zahodom poverili posebnemu odboru izvedencev. Na seji, ki je bila v sredo je Molotov predlagal novo varianto glede rešitve nemškega vprašanja. Predložil je predlog, ki ga je formulirala vlada nemške demokratične republike o ustanovitvi «vse-nemškega sveta», ki bi bil ustanovljen s privoljenjem o- KOMUNIKE CENTRALNEGA KOMITEJA KONGRES K.P. T.O. sklican za februar V soboto 29. oktobra se je pod predsedstvom tovarišice Marije Berneti-čeve sestal Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Raz. pravljal je o poročilu sekretarja, tovariša Vittoria Vidalija, o sklicanju kongresa Partije in o tezah, ki bodo postavljene v diskusijo v teku priprav na kongres. Centralni komite je na široko razpravljal in je soglasno odobril toze, ki Jih je predložil 'Izvršni komite, čigar besedilo bo objavljeno v prihodnjih številkah glasil «Lavoratore» in «Delo». Sklenjeno je bilo, da se skliče kongres Partije prihodnjega februarja. Centralni komite je tudi soglasno odobril poziv vsem tovarišem za uspešno kampanjo za obnavljanje članskih izkaznic in pridobivanje novih članov. Na koncu sestanka je Centralni komite izrazil svoje sožalje tovarišu Petru Violi kateri je med sestankom prejel vest o smrti njegovega očeta. SEVERNO OD KUJB1ŠEVA NAJVEČJA ELEKTRARNA NA SVETU Orjaški jez Iz cementa zaustavil tok reke Volge Otvoritev velikanske elektrarne je pozdravilo sovjetsko ljudstvo kot veliko zmago - Dokončna zajezitev je bila izvedena v 36 urah Osemdeseti kilometrov severno od Kujbiševa so v nedeljo zajezili reko Volgo, Se nikdar v zgodovini ni človeška roka zajezila tako velikega toka kot je prav ta ruska roka. S tem je gradnja velikanske električne centrale stopila v poslednjo fazo. To vest je sovjetsko ljudstvo navdušeno pozdravilo. Dela za dokončno zajezitev so trajala 36 ur. Preko deroče reke so napravili most na čolnih. Po njem je v nedeljo vo žila dolga vrsta kamionov, natovorjenih z desettonskimi kockami, katere so z mehaniziranimi žerjavi spuščali v valove skupno s cementom. Delo je trajalo skozi vso noč. Gradbišče je osvetljevalo okrog 300 reflektorjev, ki so bili razvrščeni po okoliških gričih. Na julijskem zasedanju je Centralni komite KP SZ nakazal, potrebo da se proizvodnja električne sile v prihodnjih letih hitreje poveča, nego ostalo gospodarstvo. " Z bodočim petletnim načrtom bodo začeli graditi nove centrale. SZ namerava v tem pogledu tekmovati S ZDA. Pred štiridesetimi leti so ZDA bile na področju električne sile šestdesetkrat močnejše od Rusije. Potem je razlika zmanjšala za devetinštirideselkrat, še kasneje pa je padla na samo tri in pol krat. Danes se tekma nadaljuje. Ameriška proizvodnja elektrike se letos približuje šeststo milijardam I kilovatnih ur, sovjetska proizvodnja pa bo znašala 168 milijard kilovatnih url, Osrednji cilj ZSSR; je, ustvariti enotni električni sistem za vso prostrano deželo V prvem obdobju se bo to zgodilo na evropskem ozemlju. Povezali bodo tri različne sisteme osrčja, juga in Uralov, ki su danes ločeni drug od drugega. Kasneje bodo to žje spojili z onim, ki grade v Sibiriji in ki nagioma povečalo z centralami, ki so jih beh nemških parlamentov. Molotov je poudaril, da je vedno bolj potrebno, da pride do sodelovanja med Bonnom in Berlinom. To sodelovanje bi olajšalo rešitevl vprašanja združitve Nemčije. Vsenemški svet bi koordiniral napore obeh Nemčij v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju nemškega naroda, obenem pa bi koordiniral sodelovanje z ostalimi državami. Stem predlogom pa se ne strinja bonnska vlada. Ta se namreč «boji», da bi s tem prišlo do nekakega priznanja «statusa quo». Kljub temu, da se ukvarjajo ministri z zelo težkimi vprašanji, obstaja vendar splošno upanje, da bo konferenca uspešna in da bo torej rodila vsaj nekaj zaželenih sadov. Dobrodošel tov. Secchia Pietro Secchia spada med italijanske antifašiste z najlep-šo biografijo. Se zelo mlad se je pridružil socialističnemu g'-banju. Za časa fašističnega škvadrizma je vodil socialis.'-čno mladino v pokrajini Biella. Leta 1924 je postal član vodstva Federacije komunistične mladine. Po uvedbi izrednih fašističnih zakonov je slepil v ilegalo, kjer je neumorno delal. Leta 1931 je organiziral IV kongres KPI. Toda že isto leto je bil zajet in obsojen na 18 let zapora. Leta 1936 je bil izpuščen iz zapora, toda kon-finiran na otoku Ponza. 25. julija je bil osvobojen in je takoj prešel k delu za organiziranje osvobodilnega gibanja v Severni Italiji. Kasneje je postal generalni komisar garibaldinskih brigad. Po osvoboditvi je vršil zlasti važno delo za ustvaritev množične Partije. Tudi slovenski komunisti mu izrekajo svojo dobrodošlico ob priliki prihoda v naše mesto. KAMPANJA ZA VČLANJEVANJE V PARTIJO Centralni moine kp tržaškim komunistom Ben Jusef v Franciji Sedanji francoski vladi preti ^ponovna kriza MarqSki sultan Ben Jusef, ki ga je pred dvema letoma odstavila tedanja Lanielova vlada in ga internirala na Madagaskarju, je prispel ta teden v Pariz. Ob svojem prihodu na francoska tla je izjavil novinarjem, da bo kmalu odpotoval v Maroko. Medtem pa so v teku po vsem Maroku manifestacije za vrnitev odstavljenega sultana. Vse maroške politične, sindikalne in verske organizacije zahtevajo, naj francoska vlada prekliče odlok o odstranitvi Ben Jusef a in o prepovedi po-vratka v Maroko. Za Ben Ju-I šefovo vrnitev v Maroko so se izrekli tudi francoski levičar-kski poslanci, medtem ko temu nasprotuje večja skupina neodvisnih poslancev. Vse kaže pa, da bo francoska -vlada spričo velikega pritiska preklicala sklep bivše Lanielove vlade. K temu je pripomogel tudi odstop Ben Arate. Toda to ni poglavitno politično vprašanje, ki je trenutno na pozorišču v Parizu. Tu je namreč v teku razprava o izrednih političnih volitvah. Vlada je predlagala, naj bi te bile že januarja. Kljub temu, da se je s tem predlogom izognila nevarnosti, ki ji je pretila, izgleda, da se ji sedaj približuje druga ofenziva. Med zelo kočljiva vprašanja spada sedaj pregovoriti poslonce, naj bi se pred določenim rokom odpovedali svojim mandatom. Atentatorji na CG1L v zaporu Fašistični atentat na glavni sedež CGIL v Rimu je vznemiril vse delavske množice in vso demokratično Italijo. Od vsepovsod so prihajali v Rim solidarnostni izrazi s CGIL in protesti zaradi atentata. Po nekaterih večjih delavskih sre- diščih so bile tudi krajše protestne stavke. Medtem je jpolicija izsledila atentatorje -in jih deloma zaprla ter jih naznanila sodišču. Atentatorji pripadajo takoime-novani «akcijski skupini» neo-fašistov. Med aretiranimi je tudi nekaj tistih; ki so se ude-lešili napada na knjigarno «Rinascita». Po večini so to študentje. Trgovinska delegacija FLRJ na Poljskem 28. oktobra je dospela v Varšavo jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana izvršnega sveta Nikole Minčeva. Delegacija se sedaj pogaja s poljskimi predstavniki za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema deželama. omre-ga že se bo velikimi projekti- rali na rekah Angara, Ob in Jenesej. Na ta način se predvideva, da bo v desetletju '70 - '80 znašala sovjetska električna proizvodnja od 750 do 1000 milijard kilovatnih ur letno. Da bo ta številka lažje razumljiva pripomonjamo, da znaša sedanja električna proizvodnja na vsem svetu o-krog 1200 mlijard kilovatnih ur na leto. «Revolucionarni pomen predloga je jasen ako pomislimo, da sovjetski gospodarstveniki niso nikoli poskušali odkrivati bodočnosti in začrtavati pot, ki naj bi segala preko deset ali petnajst let, tako piše osemdesetletni akademik Vintor v moskovskem listu «Izvestja». Toda v prihodnjih petdesetih .letih bo SZ potrebovala električno silo za izvršitev velikanskega dela, za kar bo porabila energijo številnih central. Ta dela so: velikanske namakalne naprave, izkoriščanje velikanskih železnih rudnikov v Kursku, kjer se računa, da je preko polovice svetovne zaloge železa, in končno valoriziranje Sibirije z vsemi njenimi pravljičnimi bogastvi. Graditi brez točne usmeritve glede bodočnosti bi pomenilo kasneje tvegati nepotrebne in velike izgube. Vodne in termične centrale ostanejo (Nadaljevanje na 4. strani) Dragi tovariš! Pričela se. je kampanja za obnavljanje članskih izkuznic Za leto 1956 in za pridobivanje no. lih članov za Partijo. To je velika politično-organizacijska ak. lija, ki si postavlja za cilj zadolžiti vse tržaške komuniste, da delajo na tem, da bo Partija ve. dno močnejša in da izpopolnijo njen značaj množične partije. V primeri s zadnjo kampanjo za obnavljanje izkaznic in za pridobivanje novih članov, je le. tos precej drugačen politični položaj, bodisi v krajevnem, kakor ludi v mednarodnem merilu. F tem času je Partija vršila intenzivno delo. Nudila je svoj delež v borbah, v usmerjevanju, v perspektivah za rešitev splošnih vprašunj mesta in posebnih zahtev delavcev in raznih slojev prebivalstva. S tem je pridobila na svojem ugledu. Prido. bila si je tudi novih simpatij, skupno s priznanjem važnosti, ki ga ima akcija komunistov kot faktor uspeha v borbah. Na mednarodnem področju je odločna diplomatska in politična akcija Sovjetske zveze. Ljudske republike Kitajske in novih demokracij dosegla pozitivne re. zultate, ki se izražajo v mednarodnem pomirjenju, kar pred. stavi ja pridobitev vseh narodov in zlasti delavskega gibanja. K temu so prispevali tudi tržaški komunisti s svojimi neprestanimi borbami proti podžigalcem vojne, za pakt miru med velesilami, za prepoved jedrnih orožij, za mirno reševanje vseh mednarodnih sporov. V krajevnem merilu so bili komunisti na čelu borb, ki so se bile v teku leta. Bili so pobudni. ki enotnosti delavcev in vseh sil mesta, za vzpostavitev pogojev svobode in demokracije V takih razmerah se vrši sedanja kampanja za obnavljanje izkaznic in za pridobivanje novih članov za Partijo. Centralni komite KP Te poziva, dragi tovariš, da se lotiš te naloge temeljne važnosti za Partijo, za vse demokratično gibanje in za učinkovito obrambo tržaških interesov s pravim poletom, z navdušenjem in s takim iniciativnim duhom, ki bo lahko privedel do čimprejšnjega zaključen ja včlanjevanja in do tega, da bodo v naše vrste pristopili nadaljnji tisoči delovnih ljudi, delavcev in urailnikov, mladincev in žena, državljanov, ki so v zadnjem času spoznali Par-tjio po njenih akcijah za zaščito njihovih interesov in za podporo pri njihovih zahtevah. Ta cilj bo mogoče doseči ako bo kampanja za obnavljanje izkaznic in pridobivanje novih članov za Partijo tesno združena s sedanjimi borbami delavcev in tržaškega prebivalstva na splošno, upoštevajoč sedanje duševno stanje prebivalstva, naraščajoče neodobravanje vladne politike, ki nasprotuje interesom Trsta, vedno bolj razširjeno zavest lju. di katere koli stranke in onih, ki ne pripadajo nobeni stranki, potrebo po akciji za spremembo take politike. Zato je potrebno, da v teku kam [Hinje za pridobivanje novih članov za Partijo izboljšamo orientacijo tise Partije, utrdimo njeno organizacijo, izpopolnimo njene metode in sredstva za propagatalo, utrdimo njene or gniz-me v tovarnah in na drugih deloviščih, populariziramo vlogo Partije delavskega razreda in razširimo njene vezi z množica- mi delavcev, srednjega sloja, žena in mladine. Centralni komite Partije Te vabi, dragi tovariš, da pristopiš s temi napotili k delu v svoji sekciji, v svoji celici, ko’-vodja skupine, kolektor ali propagandist, kot navaden pripadnik, da prispevaš k temu, da bo naša Partija vedno močnejša, da bo odločujoči element v borbi za mir in za vključitev našega mesta v proces mednarodne pomiritve, za kar mora Trst, zaradi svoje, zemljepisne lege in svoje zgodovinske funkcije, prispevati svoj važen doprinos, za demokralčne svoboščine in za preporod tržaškega gospodarstva. Naprej, dragi tovariš, naproti vedno bolj borbeni množični Partiji, v službi delavskega razreda in tržaškega ljudstva! 38. OBLETNICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE V nedeljo 6. novembra 1955 ob 10.30. BO V KINU OB MORJU V TRSTU Javno zborovanje govoril bo senator Pietro SECCHIA Popoldne bo velika ljudska veselica IN SVEČANA OTVORITEV liOtlEGA LJUDSKEGA DOMA UGRIZU Ob 16.30 bosta govorila tovariša Vittorio Vidali in Karel Šiškovič Sen. Pietro Secchia bo poxdravil v imenu KPI Sledi kulturni program, pri katerem sodelujejo i pevski zbor “Vesna“ iz Križa - pevski zbor “Tornasi” iz Trsta - vaška in okoliške godbe na pihala - baletna skupina vaškega prosvetnega društva “Vesna” - Med posameznimi točkami nastopijo tudi recitatorji Po kulturnem programu bo PLES do polnoči Intervju Marije Bernetičeve politični reviji „Trieste“ Uredništvo revije «Trieste» je svojčas naprosilo tov. Marijo Bernetiievo za intervju o politiki komunistov v pogledu sodobnih problemov slovenske skupnosti našega področja. Ker pa je bil intervju, ki ga je dala tov. Ber-netičeva, objavljen v zadnji številki revije le v izvlečku, kar bi bralca- lahko privedlo do napačnega tolmačenja nekaterih pasusov, objavlja «Delo» omenjeni Intervju v celoti. 1. Možnosti in funkcija Trsta v odnosih med italijanskim In jugoslovanskim gospodarstvom. Trst je važen, nujno potreben člen v odnosih med obema gospodarstvoma. 2e izmenjave med Vzhodi m in Zahodom ima lahko prvovrstno funkcijo. V ozračju resnične pomiritve med obema deželama in sodelovanja med o-bema ospodarstvoma, ki se v mnogih pogledih dopolnjujeta, bi moral Trst postati središče pogajanj, stična točka gospodarskih in industrijskih poslovalcev obeh detel. Kljub razvojem, ki bi jih moglo imeti reško pristanišče, bo Trst ostal še nadalje najvažnej- ša luka za velik del Jugoslavia in, preko Ji 'Slavile in Avstrije, važno pristanišče za vse dežele ljudske demokracije, ki mejijo z Jugoslavijo. Ustanovitev Trgovske zbornice za razvoj gospodarskih odnosov med Trstom in Jugoslavija je imela namen izraziti težnje nekaterih krajevnih sospodai sklh krogov za ustvaritev obširnega italijansko - jugoslovanskega tržišča. Za oviranje te težnje je bila ustanovljena v Milanu tržaška delegacija pri Italljan-sko-jugoslovanski trgovski zbornici, ustvarjena, da bi nevtralizirala tržaško. Na vsa’- način smatramo, da bi mogel razvoj italijansko - jugoslovanskih izmenjav preko Trsta občutno prispevati k dvigu našega gospodarstva. 2. Gospodarski želnem merilu. odnosi v de- Popolna izguba deželnega tržišča predstavlja enega najtežjih faktorjev krize krajevnega gospodarstva. Od oktobra 1953 je Trgovinska izmenjava med SZ in Jugoslavijo Vrednost vseh predvidenih kontingentov za izmenjavo med FLRJ in Sovjetsko zvezo za leto 1955 znaša 40 milijonov dolarjev, odnosno po 21) milijonov za vsako stran. Do polnilne liste, ki so bile naknadno izdelane, vsebujejo razen blaga, ki so ga vsebovale kontingentne listine z dne 5. januarja še nekatere nove artikle, posebej za jugoslovanski izvoz na primer barit, fižol, paradižnikovo mezgo, cement, parket, usnjeno* , obutev, trikotažo in tako dalje. Med temi artikli so tudi nekateri, ki jih Jugoslavija nikoli prej ni izvažala v Sovjetsko zvezo. Glede uvoza predstavlja od dopolnilnih kontingentov najpomembnejšo postavko dve-stotisoč ton premoga za koksi-ranje, poleg sintetičnega kavčuka, natron papirja, cinka, nikla in tako dalje. Izmenjava se dokaj ugodno razvija in kaže, da je vrednost predvidene izmenjave za prihodnje leto v znesku 70 milijonov dolarjev v obeh smereh bila ocenjena realno- Mejni sporazum med FLRJ in Madžarsko V Baju na Madžarskem je bil ta teden sestanek mešane jugoslovansko-madžarske komisije za obnovo meje. Na njem so se sporazumeli glede mejne črte na rekah Dravi in Muri. Sporazumeli so se o tem, da naj bo meja stalna na teh rekah, ne pa da bi jo spreminjali po spremembi strug omenjenih rek bil odtegnjen Trstu tudi preostali del tega tržišča, cona B. Vzpostavitev široke mreže gospodarskih odnosov med Trstom In cono B in na splošno med Trstom ln Goričo na eni ter delom Julijske krajine priključene Jugos’acUi na drugi strani, je v interesu vseh, da se nei razbijejo vezi, ki so utrjevale gospodarstvo, ki le postalo skorajda sistem. Upanja, kt so nastala s Spomenico o sporazumu so bila prevarana z videmskimi sporazumi, ki so dali demarkacijski črti med obema značaj meddriaane meje in ki so omejili gibanje o-seb in blaga med obema conama mnogo bolj, kot na primer nekdanji italijansko - Jugoslovanski sporazum za Zader. Pri uveljavitvi sporazumov so se omejitve še bolj zaostrile zaradi obeh carin, dočim jugoslovanski obmejni izvršni organi dokazuiejo o-bupno natančnost. Neopravičljivo Je tudi, da nt prišlo do ratifikacije sporazuma od preteklega marca za trgovske izmenjave med obema deloma Julijske krajine v višini preko štirih milijard, i Italijanske gospodarske sile, tuje Trstu, ovirajo zažele- napredek v gospodarskih odnosih med obema deloma Julijske krajine. Točno določene krajevne politične sile, pod krinko nacionalizma, služijo tem gospodarskim silam. Kar je bilo doslej uresničenega, v luči praktičnega uveljavljanja, ne prinaša občutnega doprinosa gospodarstvu obeh con. Potrebno bi bilo napraviti mnogo vsi, da se omogoči poljedelskemu proizvajalcu na Krasu, v Koprščlnt in Bujščlni prinašanje pridelkov v Trst in kaoovanje trajnih potrošnih dobrin, ki Jih potrebuje da se dà na razpolago gospodarstvu Krajine ki je danes sestavni del Jugoslavije del tržaškega industrijskega in obrtniškega potenciala; da se omogoči Trstu posluževati se gosp c-darskih virov jugoslovanske strani. 3. Vprašanje Jezi kol/ >vnth odnosov. Vprašanje urejuje Spomenica o sporazumu in predvsem Posebni statut (priloga II.), ki pa še nista bila objavljena kot za ob- (Nadaljevanje na IV. strami SOCIALISTIČNI SVET 7. NOVEMBER 1917 zmaga revolucije 23. oktobra 1917 je ruski proletariat obvladal vse v v taktičnem pogledu odločilne postojanke v prestolnici, v rokah vlade Kerenskega sta ostala samo okrožni štab in Zimski dvorec. Uporniki so zmagali. Ob desetih dopoldne je vojaški revolucionarni komite objavil tale oklic ruskim državljanom: ■Začasna vlada Je strmoglavljena. Državna oblas* je prešla v roke organa petregrajskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev — vojiškega revolucionarnega komiteja, ki načeluje petrograjskemu proletariatu in garniziji. Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: takojšnja predložitev demokratičnega miru .odprava veleposestniške zemljiške lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, postavitev sovjetske vlade — ta stvar je zagotovljena. Živela revolucija delavcev, vojakov in kmetov! Živela Velika oktobrska revolucija ! ZA SRECO IM BLAGINJO VSEH LJUDI NA ZEMLJI Od svojega nastanka pred 38 leti je ZSSR vedno vodila dosledno mirovno politiko Sedmi november je veliki ledin in neobdelanih zemljišč se dan rojstva Sovjetske države, I je lani in letos navdušeno od- največji in najsvečanejši praznik sovjetskega ljudstva. Z veliko radostjo ga praznujejo delovni ljudje 16 socialističnih republik in njihovi prijatelji v drugih državah. Na ta dan so pred 38 leti delovni ljudje prvič v zgodovini prevzeli oblast v svoje roke. Iz Petrograda je letelo telegralsko sporočilo po vsej prostrani deželi: «Vsem! Vsem!...» V njem je pisalo, da se je socialistična revolucija zmagovito zaključila. Svoboden novembrski veter je vel po mestih in vaseh, v tovarnah in na obdelanih poljih. Ta veter je odnesel oblake one prečiščevalne nevihte, ki je za vedno pometla s površja zemlje korumpirani carski režim. To je bila volja zgodovine, njena sodba. «Zgradili si bomo nov svet...» so peli ljudje. In lotili so se graditve tega sijajnega, čudovitega sveta, ki ga nihče dotlej še ni videl, kjer bo imel vsakdo kruha in veselja na pretek — svet socializma. Od onega dne dalje teče sovjetska era. zvalo sto tisoče sovjetskih ljudi. Nad 150.000 kvalificiranih delavcev, inženirjev in agronomov je odšlo v Kazahstan in v Altaj ter začelo obdelovati nova zemljišča in že so dosegli prvo Naš nauk ni dogma, temveč navodilo za delo — tako sta vedno govorila Marks in Engels ter sta se po pravici norčevala Iz učenja na pamet in golega ponavljanja «for-mul», ki so bile v najboljšem primeru sposobne le, da začrtajo splošne naloge, ki jih mora konkretna ekonomska in politična Situacija vsake posamezne faze v zgodovinskem procesu nujno modificirati. LENIN bogato žetev. V začetku prihodnjega leta se bo površina obdelanih ledin dvignila na 28 do 3U milijinov hektarov. Te in V ZSSR se med svečanostmi druge uspehe so sovjetski ljudje Oktobrske revolucije napravi obračun dela za razvoj državnega gospodarstva in za dvig kulturne ravni države. Daje se poudarek delovnim pridobitvam, zgrajenim hišam, šolam, gledališčem, doseženi žetvi, znižanju cen blagu. Na poziv Komunistične partije in vlade ZSSR za obdelavo DVAKRATNA POVRŠINA ŽITNIH POLJ ITALIJE Do spomladi bo obdelanih 30 milij*onov hektarov ledin V Sovjetski zvezi je sedaj v teku titansko delo za obdelavo led in neobdelanih zemljišč, da bi tako razširili površino za pridelovanje žitaric. V letu 1954 je bilo obdelanih nad 17 milijonov hektarov novih njiv v plodnih predelih vzhodne Sibirije in Kazahstana. V začetku leta 1956 bo skupno 28-30 milijonov ha novih žitnih polj, kar je skoraj dvakratna iiovršina z žit incarni zasejanje jiovršine v Italiji. Nekateri inozemski listi so to veiko akcijo hoteli razlagati s «poljedelsko krizo», s «tragedijo prehrane» v ZSSR m podobnimi izmišljotinami. Resnica pa je le ta, da v SZ sistematično širijo setveno površino; za časa sovjetskega režima se je povečala za en in polkrat v primeri s predrevo-lucionarno dobo. S to veliko razširitvijo orne zemlje bo še izboljšana preskrba delovnih ljudi, povečana zaloga, krmil in s tem povečana živinoreja; velik del žitaric bo dodeljen za industrijsko predelavo, za povečanje državnih zalog ter za izvoz. Lani je odšlo prostovoljno 150.000 mladeničev in deklet v nove neobdelane predele, a mnogo deset tisočev prijavljenih je še moralo ostati doma. Kot pred gradnjo velikih tO' varn, tako so tudi v novih predelih najprej zgradili stanovanjske hiše, bolnišnice, krožke, knjižnice, kine, kultur, ne domove, ter ustvarili mrežo trgovskih in živilskih pod-jetij. Z obdelovanjem ledin so pričeli jeseni 1954 in uspeh je odličen. Samo v altajski pokrajini se je pridelek pšenice početvoril. V kolhozih okrog Vorošilovska v Altaju so pri delali 34,3 kvintale žita na hektar, v sovhozu «Malenkov» v akmolinski pokrajini (Kazahstan) so pridelali na jpovrši-ni 19.000 ha po 30 stotov na ha. Dohodki kolhozov so visoki, mnogo je med njimi «milijonarjev», A tudi posamezni kolhozniKi imajo lepe dohodke. Tako je vodja traktoristov Nikolaj Nemanov zaslužil v šestih me- i 2.500 do 3.000 rubljev. S to secih 8.508 rubljev in 32 kvin- vsoto je mogoče dostojno pre- tolav pšenice, traktorist Ava-j življati družino njan zasluži vsak mesec od | člani z 10 do 12 Setvena dela na nekdanjih ledinah Altaja. Za obdelovanje ledin so uporabili tisoče traktorjev, plugov in drugih najbolj modernih kmetijskih strojev. dosegli, ker jih prevevajo ideali Velikega oktobra. Velika poljedelska razstava, ki je bila lani v Moskvi, je prikazala veličino najnaprednejšega poljedelstva na svetu. Tu si videl Sovjetsko domovino v miniaturi. Prikazani so bili veličastni uspehi človeka, osvobojenega od zatiranja. Videl si napredno poljedelsko tehniko, traktorje, kombajne za žito, lan, koruzo, sladkorno peso, krompir, bombaž, stroj za sajenje krompirja, stroj za pobiranje zelja in mnogo drugih naprav. To so uspehi znan-stvenikov, tehnikov-projektantov in delavcev. Oni grade te stroje, ila bi sovjetski ljudje imeli še več pridelkov, da bi se pogled vsakega državljana veselil nad obilico blaga. Na svetu poznamo stroje življenja in stroje smrti. Nekatere države rajše proizvajajo ne prve, marveč druge. Voditelji teh držav potrošijo nad polo-ke in topove. Sovjetsko ljudstvo vico državnih dohodkov za tan-ohsoja takšno politiko. Sovjetska država je miroljubna. Prvi poziv Oktobrske revolucije je bil: «Mir vsem narodom!» V imenu miru, v imenu človeškega napredka in blaginje nadaljuje sovjetsko ljudstvo veliko graditev. sačeto ured 38 leti. Sovjetskemu človeku žari o-braz od veselja, kadar zve, da je začela obratovati na Kami nova električna centrala, ki bo oskrbovala s strujo velike to- Podira se in se v prah spreminja zadnja nada kapitalistov vseh dežel, ki sanjajo o obnovitvi kapitalizma v ZSSR — «sveto načelo privatne lastnine». Kmetje, ki jih imajo ti kapitalisti za material, ki gnoji tla za kapitalizem, zapuščajo v množicah opevano zastavo «privatne lastnine» in prehajajo na tir kolektivizma, na tir socializma. STALIN varne in številne kolhoze, da je bil v Donbasu ali v Sibiriji odprt nov rudnik, da je bila dograjena nova železnica, da so tekstilci v Ivanovu v 7 mesecih izdelali 15 milijonov metrov blaga preko plana... Take in podobne zmage dnevno potrjujejo pravilnost slavne poti, ki jo je nakazal Veliki Oktober. Kolikor bolj vrvi delo sovjetskega človeka, toliko večja sila sije iz njegovih oči graditelja in ferenca, atomska konferenca za mir, avstrijska državna pogodba, obnovljeno prijateljstvo in sodelovanje z Jugoslavijo, pogajanja z voditelji Nemške republike številni trgovski spora/ um i so novi sijajni dokazi njene volje za mir. lil prav zaradi te njene dosledne politike miru si je velika Socialistična domovina pridobila po vsem svetu toliko prijateljev. Patriotizem sovjetskih ljud Lenin je smatral patriotizem zgodovinsko nastala trdna skup- kon do socialističnih občestf' 0 za eno izmed naglobljih čustev, nosi jezika, ozemlja, gospodar-ki so stoletja in tisočletja rasla v posameznih deželah. V članku V enem izmed kontrolnih oddelkov atomske električne centrale. «6) narodnem ponosu Velikoru-sov, je tako-le ocenil domoljubna čustva : «Ali je nam, zavestnim proletarcem, čustvo narodnega ponosa tuje? Seveda ne! Mi ljubimo svoj jezik in svojo domovino, naša srca so polna narodnega ponosa.» Veliki Lenin, ki je položil tmelje sovjetski državi, je učil, da je zaščita sovjetske domovine preil kakršnim koli poseganjem sovražnikov v njeno državno in narodno samostojnost sveta dolžnost vsakega sovjetskega državljanu. Lenin in Stalin sta visoko dvigala bramimi prapor socialistične domovine. Ko sta pozivala k zaščiti sovjetske republike preil tolpami imperialistične Nemčije, ko sta klicala, da jih je trebil zn vsako ceno odbiti, sta vrgla med ljudstvo geslo: «Socialistična domovina je v ne. varnoosti! Naj živi socialistična domovina!» Ko so boljševiki prišli na o-blast, so usmerili ljudske sile k premagovanju te stoletne tehnične in gospodarske zaostalosti dežele. Leninov in Stalinov boj za nacionalno neodvisnost in svobodo narodov izvira iz najglobjega bi. stva leninizmu, ki se bori zoper vsakršno izkoriščanje in zatiranje razredno ali narodno. Marksizem-leninizem, ki je isnoral teorijo razrednega boja •n udaril v narodih globoka, ne. i premostljiva nasprotja med iz. koriščevalci in izkoriščanimi, ni. kakor ne oporeka, da je. narod realna in trdna skupnosti ljudi. «Narod uči Lenin — je 1 ske povezanosti in duševnega n-stroja, ki se izraža v posebnosti sanjača. On sanja, kako bodo v mestih zrasle še lepše hiše, kako bo blago prekipelo iz prenatrpanih polic, kako bo končno nastopila popolna in trajna sreča za vse ljudi na zemlji. Ml, komunisti smo ljudje posebnega kova. Ustvarjeni smo iz posebnega materiala. Mi smo tisti, ki tvorimo armado velikega proletarskega stratega .armado tovariša Lenina. Nič ni višjega kakor čast, pripadati tej armadi. Nič ni višjega kakor naziv člana partije, ki ji je ustanovitelj in voditelj bil tovariš Lenin. Iz Stalinove prisege ob Leninovi smrti. Za lo on dela z vnemo, ne da bi štedil svoje moči, ker ve, da bo delo nekoč obrodilo bogate sadove. Veliki Lenin, organizator Oktobrske revolucije in stvaritelj sovjetske države, je ponovno trdil, da je možno mirno sožitje med državami z različnim družbenim ustrojem. Vseh 38 let sovjetske oblasti prepričljivo dokazujejo pravilnost te ideje. ZSSR ne grozi z vojno nikomur, želi le mir. To je dokazala tudi v zadnjem letu: ženevska kon- Skrb za zaščito delavcev v tovarnah Zakaj je število nezgod minimalno - Posebne zaščitne napra« e za preprečitev nezgod z električnim tokom Stroga kontrola nad izvajanjem zakona o zaščiti dela Nakladalni bager za visoke peči NEKAJ ŠTEVILK IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZSSR ZA 1955 69 milijard rubljev za ljudsko izobrazbo Nakazila za nacionalno gospodarstvo ZSSR so najvažnejša jpostavka sovjetskega državnega proračuna. Investicije za gospodarstvo v obdobju 1951 -1955 znašajo približno 977 milijard rubljev v primeri s 409,6 milijard v 13 predvojnih letih. K tej vsoti je treba prišteti investicijo iz prihrankov gospodarskih ustanov, ki gredo v milijone rubljev. Kmetijski stroj «USS 3» za pobiranje krmske pese in korenja, ki dela istočasno na treh brazdah. Glavni del je namenjen težki industriji, ki je podlaga socialističnega gospodarstva.. Letos je n. pr. vloženih v težko industrijo 164 milijard rubljev, ki gredo iz državnega proračuna in iz skladov akumulacije industrijskih podjetij. Leta 1954 je bilo vloženih za težko industrijo 183 milijard. Desetine milijard je letos vloženih v lahko in prehrambeno industrijo. Nad 65 milijard je nakazanih za razvoj kmetijstva, ud teh 55 milijard iz državnega proračuna. Prejemki državnega proračuna se od leta do leta načrtno višajo. V letošnjem proračunu so nad trikrat večji, kot pred vojno. Sovjetski državni proračun se zaključi vsako leto brez primanjkljaja. Letos presegajo prejemki za 27 milijard rubljev izdatke. Glavni vir prejemkov so akumulacije iz nacionalnega gospodarstva. Prejemki iz socialističnih podjetij znašajo letos približno 500 milijard rubljev, to je 84% vseh proračunskih prejemkov. Istocašno se nižajo prejemki, ki izhajajo iz davščin, katere plačujejo državljani. V letošnjem proračunu predstavlja ta postavka 8,2% v primeri z 8,5% preteklega leta. Izdatki za brezplačno zdravniško oskrbo, sedemletno brezplačno šolsko izobrazbo, vaje-ništvo, študijske štijiendije na višjih šolskih zavodih, stroški za zdravljenje in dopuste v zdraviliščih in domovih počitka, bodo letos nad trikrat večji kot pred vojno. Največji del nakazil za socialne in kulturne potrebe pa je namenjen za javno vzgojo. Izdatki za to postavko bodo predstavljali letos dobro polovico celotnega nakazila za socialne in kulturne potrebe. Letošnji izdatek za javno izobrazbo je predviden na 69 milijard rubljev, kar znaša trikrat več kot pred vojno. Važna postavka v proračunu je tudi socialno zavarovanje in skrbstvo. Letošnji izdatki za socialno zavarovanje in socialno skrbstvo bodo znašali skoro 46 milijard rubljev in so za 3,3 milijarde višji od leta 1854. Pogled na del kovinarskega kombinata «Stalin» v Kuznecku Tehnična zaščita deluvcev v Sovjetski zvezi je na vseh deloviščih tako popolna, da so nesreče in poškodbe nu delu znižane na minimum ; predvsem še zaradi nusleilrijili dejstev: do. vršenost mehanizacije pri nevarnejših in težjih delih prostornost, razsvetljava in zračnost delavnic, številne zaščitne naprave in poznavanje uporabe -s strani vseh zaposlenih. L se delavnice srednjih veliko, sti imajo svoje poliklinike ; Vsakemu tovarniškemu oddelku je dodeljena po ena bolničarka zn nujno pomoč. V tovarni krogličnih ležajev v Moskvi, kjer n. pr. je zaposlenih J2.0II0 delavcev' imajo luštno polikliniko, ki ima IH0 postelj, 02 zdravnikov in specialistov in 1.10 bolničark. L si delavci imajo periodično zdravniško kontrolo, po 30 letu starosti pa morajo vse delavke obvezno vsako leto na profitaktičen pregled proti raku. V vsakem podjetju je služhu za preprečevanje delovnih nezgod, kateri načeljujejo odgovorni inženirji. 1‘oleg tega so v vsakem tovarniškem oddelku in podjetjih izobešeni lepaki, fotografije in druge slike, ki opozarjajo na delovne nesreče m kako jili lahko preprečiš. Poleg popolne tehnične zaščite uživajo sovjetski delavci tudi druge ugodnosti. V si oni, ki so zaposleni na zdravju škodljivih deloviščih, kakor tudi oni, za posleni v oddelkih z visoko ali prenizko temperaturo, prejemu, jo brezplačno: varovalna očala, rokavice, obleke in obutev za delo. Direkcija podjetja pa skrbi za brezplučno čiščenje, krpanje in popravljanje obutve in oblek delavcev. Kaj prejema kovinar, ki je zu delo nesposoben? V bolezni, ki ne dovoli zaposlitve, kovinar prejema pokojnino v višini od 34 do 08 odstotkov svojega zaslužka, poleg tega jirejema še povišek, kulere-gu odstotek temelji nu osnovi delovnih let v kovinarstvu. Če pu je delavec poslal invalid, zaradi poškodb ali bolezni zado-bljenih na delu, prejema pokojnino od 50 do 100 odstotkov svojega zaslužka. V pokoj gre delavec s 50. letom starosn m po 20 letih opravljenega itela ter prejema pokojnino v višini 50 odstotkov najvišjega zaslužka, ki ga je prejel v teku svoje aktivnosti. T pokojninski dobi lahko delavec nu svojo prošnjo nadaljuje delo ter prejema plačo obenem s pokojnino. V Sovjetski zvezi so vsi delovni ljudje deležni rednega letnega dopustu. Trajanje dopusta l>r. je določeno dva tedna, za delavce, zajioslene pri delih, ki so zdravju škodljiva, uživajo tri teline, siderurški delavci in industriji nekovinskih izdelkov pa imajo mesec dni dopusta. kulturi\» S to zgodovinsko nastalo trdno skupnostjo ljudi, ki so sezdruiili v narod, pa je že tudi določena zgodovinsko stalna skupnost narodnih interesov in nacionalnih tradicij. Lenin in Stalin učita, da narodni interesi in nacionalne tradicije niso meglene besede, mar. ver življenjski interesi narodov. Leninizem odločno nasprotuje nari omilile mu nihilizmu, ki mu ni mar narodnih interesov m tradicij. Vsako šarjenje s temi interesi in tradicijami, vsako poseganje vanje ima leninizem za poseganje v bitne, življenjske interese narodov. Leninizem goji v ljudstvu na j glob ja čustva ljubezni do svoje domovine in kulture, pripravljenost, da z vsemi silami bruni narodno neodvisnost. Lenin in Stalin sta vzgajala sovjetske ljudi v zvestobi ljudstvu in domovini. Boljševiki so nadaljevali in do nove višine dvignili narodne in patriotske tradicije ljudstva ter njegovih velikih prednikov, ki so zvesto in plodno služili domovini. Patriotizem sovjetskih Ijuu. sla Lenin in Stalin gradila na načelih, ki izklilču je jo nacionalistične in rasne predsodke. Boljševiki so se odločno borili proti nacionalizmu v vseh njegovih oblikah. Nikjer ni rečeno, da bi morala ljubezen do domovine, do svojega ljudstva, čustvo narodnega ponosu že pomenili prezirunje drugih naro. dot), sovražen odnos do njih. V delih velikih ruskih pisateljev Hercena, Belinskega, r.emiševskega in Dobrotjubova najdemo globoke misli o povezanosti narodne samozavesti ter nacionalnih čustev s priznavanjem in spoštovanjem tujih narodov. Svoj najvišji izraz pa je tako pojmovanje patriotizma našlo v leninizmu. Lenin in Stulin sta dala svetu novo ideologijo — ideologijo prijateljstvu m bratstva med narodi. Ta ideologija je zakoreninjena v samem svetovnem nazoru murksizma-leninizma, v marksistično-leninskem nauku o zakonih družbenega razvoja. V nasprotju z nacionalističnimi in šovinističnimi «teorijami», je marksizem dokazal, da je od časov, ko se je človeška družba razcepila na sovražne razrede, liorhn med njimi razvojni za- Egoistični razredni interesi izš6 ™ sl<; riščevalcev povzročajo razreda Br:l borbo, u prav tako tudi zalit* ,ta 'sposi slanik !ano : nje, ter netijo osvajalne voj*f \ t>0Sf da bi oropali in zasužnjili tuj1 narode. t oda v razvoju družbe 1,1 zakonu, ki bi silil narode n8(p, gospodujejo nad drugimi. Matš 'lL in Enxel.-i sta pisala: «Ne. mo,[ °se hiti svoboden narod, ki l,J0-druge narode.» 'ini re Velika voditelja ilelovn4 te j ljudstva, Lenin in Stalin sta* - vln neprestano borila za bratsko Huj Se , delovanje med narodi v njih4jsira-jn skupni krvni stvari : preoblik« 'mi(a vanje družbe po novih, social 2uez; stičnih načelih, ki izključujif Hrsbni vsakršno razredno in nurod«1 zatiranje. >o mj Zato je Lenin, čigar genij j1 'It z 1 v veliki socialistični vlogi '* »sode skegu proletariata spoznal gla> 'nje s no gibalno silo komunistične '' debat volucije, zahteval naj se del'*' Kljub stvo vzgaja v duhu dosledne blaški rodne enakopravnosti in ‘nu, d stva. Učil je: «Interesi veli& litve ruskega narodnega ponosa —11 »do plemenitem smislu se zli»*]1 bila s socialističnimi interesi velik* licana ruskih in vseh drugih proletf bo i cev.» vej n Stalin je razvijal ideje mod * kot sizma-leninizma o prijatelj)i*1"1 *or< med narodi ter izvajal nauk "čar poteh in sredstvih za utrjeval1!1 f,i pr tega prijateljstva. Ko razlolm e ! kako boljševiki rešujejo narod88 Pred vprašanje, opozarja, «da je trd* “de s vnesli v narodno vprašanje n0< »'Zi s element dejanskega — in »e ^1 da sl pravnega izenačevanja no'*'^ za dov, to se pravi, da je treba P0,. tfnce, magati zaostalim narodom lrsbni- da se v okviru dana-r°a Uh pogojev uporabijo členi . mirovne pogodbe priloge ni j f Uf z Italijo, zato da se kolikor •i ^»soče popolneje zajamči izkort* g/flt1 in je svobodne luke v skladu s ne ^'trebami mednarodne trgovine.» delni' kljub temu, da je položaj v ìe n* Uiki, luki zelo pereč in kljbb rum, eja je vsako zavlačevanje 'etik* litve tega vprašanja v veliko —■ .* °*lo tržaškemu gospodarstvu, /ti"1/® bila omenjena konferenca etik0, lica n a šele pred nedavnim in dettt’' b0 pričela čez dober teden. lfej nanjo je bilo treba čakati moli č kot eno leto. Dasiravno stojI-1 torej tik pred konferenco, uuk " "dar še ne vemo kakšen bo umttf tri program ln kakšen značaj alai1’1 imela. rod"0 i’red nekaj časa je predsednik lde Segni, dal nekaj izjav v e 1,1 ezl s tem vprašanjem. Iz njih ne 'l' da sklepati, da je vlada toliko n0,11 t0',. 'rilce, da je bolje pripravila dol#! ren zanj0 in ,(ja je tako omo-opel0 'lila olajšanje pri delu tudi 'i, i"1 igim zainteresiranim državam. tr ;v kolikor je znano so se v tem ivaf" Ivcu vršila, neka pogajanja le Avstrijo. Toda rezultati ten ‘tajanj niso kdove koliko nav-l$evalni. Ob zaključku pogajanj dii dosežen nek sporazum, več o tem ni znano. Zainteresirani «ii so se omejili na to, da so >razum poveličevali in da so ga Ustavili kot konkretno osnovo konferenco o ureditvi vpra- oditf' ,o pol"• >»' atti* p »r un0' ,.'i- h kf lin* --------------------------- . tri°!X'J* tržaške luke, v kolikor se nanaša, na Avstrijo. Sele kasneje je bilo obja-snejno, v resnici ni šlo za dejanski bi o' «razum, temveč za obljubo spojina, za splošno usmeritev, ki ugodna za olajševalne zahte-ki jih postavlja Avstrija. Vstrlja kot je znano je zahte-otif'"' znižanje tarif na železnicah oV1 Promet, ki je namenien v Trst. Toda zdi. se, da doslej Se ni prišlo do nobene točno določene koncesije in to tudi zato, ker mai bi tudi Italija s svoje strani1 zahtevala znižanje železniških tarif na avstrijskih progah in sicer za blago, ki prihaja z Madžarske in Češkoslovaške in ki je namenjeno v Trst. Razen teh vesti ni nobenega sledu o kakšnem del,u, ki naj bi ga opravila italijanska vlada v ,em času, «ko se je pripravljala na mednarodno k onjerenco o ureditvi tržaške luke». Zato se lahko sklepa, da je bilo v vsem !em času bore malo ali nič o-pravljenega. O konferenci pa je dovolj jasno govoril pred nedavnim podtajnik v zunanjem ministrstvu Folcili. Ta je povedal, da Italija, potem ko je uresničila preliminarne ukrepe za ustanovite” in delovanje proste luke (Dekret vladnega generalnega komisariJara iz januarja 1955) ima namen s konferenco omogočiti široko in izčrpno izmenjavo msll in informacij o interesih in željah glavnih interesentov v duhu realizacije ukrepov, ki bodo najkoristnejši za pojačanje luške službe m za razvoj prometa. Iz drugega srečanja "dobre volje", je tedaj lodai podtajnik Folchi, bodo lahno vznikli pogoji, ki bodo zajamčili vedno večjo vitalnost tržaškega emportja.» Te izjave so vse prej kot pa zagotovilne kljub temu pa ni nobenega znaka, da je vlada kasneje spremenila mnenje o namenih in ciljih mednarodne konference. Nasprotno, po pisanju neke revije, ki se ukvarja s tem vprašanjem,, 1 zgleda celo, da bodo iz dnevnega reda omenjene konference črtali celo tiste točke, ki se nanašajo na vprašanja znižanja železniških tarif za avstrij s ko blago in da bo tema konference omejena samo na splošno diskusijo o poslovanju tržaške luke s posebnim ozirom na države, ki se nahajajo v zaledju Trsta. V resnici je to vse premolo! To bi pomenilo odvzeti konferenci vsako konkretnost in se odpovedati koristim, ki jih Trst čakuje od omenjene konference. Dati konferenci tak značaj pomeni, omejiti njen namen, pomeni tudi priti v navzkrižje z londonskim sporazumom, ki na dovolj jasen način določa, da mora mieti konferenca posvetovalni značaj, toda mora pa izdelati vse potrebne ukrepe za uresničitev členov 1 20 priloge Vlil mirovne pogodbe z Italijo, v okviru obstoječega položaja, z namenom, da se zagotovi tržaški prosti luki najširša možnost delovanja na področju mednarodne trgovine. Gre torej za uveljavitev členov, ki jih vsebuje priloga Vlil mirovne pogodbe z Italijo, čigar vsebina je točno določena. Ud uresničenja teh členov bi imelo naše mesto velike koristi. Nikakor pa se konferenca ne bi smela omejiti na splošno razpravljanje v vidiku še drugega sestanka. Se enkrat prihaja do izraza, kako oportuna im še več, kako potrebno je bila pobuda Komunistične partije, katero je tržaški občinski svet v -celoti sprejel in ki zahteva, naj se omenjene mednarodne. konference o ureditvi tržaške luke udeleži tudi zastop stvo Trsta, katero bi moralo I-meti možnost, da postavi svoje predloge in tako nudi konferenci konkretno pomoč. Ako tržaško odposlanstvo ne bo v stanu, da soodloča na konferenci, potem je njeno sklicanje skoraj odveč. F. Z. Nad 3000 let stara kitajska pisava s 40.000 znaki bo zamenjana z moderno abecedo. To delo je zaupano jezikoslovcu Van Cueju. ki vodi večjo skupino strokovnjakov. Zaradi preštevilnih znakov kitajske pisave je še danes v tej prostrani deželi več sto milijonov ljudi nepismenih. To ni nič čudno, saj je za branje časopisov potrebnih kar 2600 znakov. Prvi, ki se je začel ukvarjati z reformo kitajske pisave je bil dr. James Jen, ki je bil poslan v prvi svetovni vojni s 5000 'kitajskimi vojaki na zahodno-evropsko bojišče, a je izgubil ves čas s pisanjem kilometrsko dolgih papirjev, ker je moral pisati pisma svojcem za nepismene vojake. Najbolj dosledni so bili kitajski komunisti, ki so že med revolucijo uvedli «latin hua» t. j. latinizirano kitajsko pisavo. Službeni organ KP Kitajske, osnovan leta 1941 v Je-nanu, je izhajal v latinici. Od reforme pisave si obetajo na Kitajskem velike koristi. Sele po reformi bo mogoča tudi množična tehnična izobrazba. Kaj je danes mogoče reči o nastanku naše Zemlje ? r (Nadaljevan je ' in konec) Izredno mnogoterost fizičnih pogojev, pod katerimi je snov različnih zvezd pojasnuje razlika v starosti teh zvezd. To da katero zvezdo je treba ime ti za najbolj mlado in katero za najbolj staro? Na to vprašanje je mogoče z gotovostjo odgovoriti šele prav v zadnjih letih ,odkar smo začeli razumevati tiste procese, ki se vršijo na zvezdah in vzdržujejo njihovo žarčenje. To pa je poslalo mogoče šele potem, ko nam je fizika odkrila skrivnosti, ki se dogajajo v notranjosti atomov. Teorija jedrnih reakcij, ki se vršjo v snovi zvezde, nam daje splošno sliko razvoja zvezde. Akademik Fesenkov je pokazal, da se da v to splošno sliko povsem naravno spraviti tvoritev planetnega sistema pri zvezdi. Tako se v kozmogo- niji odkrivajo povsem nove možnosti za pojasnitev nastanka Zemlje in drugih planetov, če jih presojamo kot produkt normalnega razvoja Sonca, a ne kot rezultat katastrofičnih pojavov v obliki trčenja z drugo zvezdo. Po teoriji, ki jo je razvil Fesenkov. obstoji življenje zvezde iz razmeroma dolgoletnih period, v katerih poteku se iz-žarkovanje zvezde vzdržuje z jedrno reakcijo določenega tipa in iz vmesnih, razmeroma naglih prehodov k jedrni reakciji drugega tipa. V teku takšnega vmesnega stanja zvezda zavoljo naglega ohlajanja znatno zmanjša svoje izmere, to pa pomeni ,da hitrost vrtenja njenega soodgovarjajoče poraste. Toda pri velikem povečanju hitrosti vrtenja postane stanje zvezde nestanovitno, to je takšno, da se ne more PET LET PO ZGODOVINSKEM SKLEPU VAŠČANOV Nov Ljudski dom v bodo v nedeljo svečano 17 • v Knzu otvorili Pri gradnji je sodelovala vsa vas - Preko 17.000 ur prostovoljnega dela - Solidarnost komunistov vsega Tržaškega ozemlja in prosvetnih društev, včlanjenih v SHLP 7. novembra bo točno pet let od kar sc je Križu vršil — za kriško vas, • lahko rečemo — zgodovinski sestanek, katerega se je udeležil tudi generalni sekretar KP TO tov. Vidah, in na katerem je bilo sklenjeno, da sc zgradi nov, sodobno ureje-nen Ljudski dom. Na sestanku je bil seslavljen poseben apel, katerega je množica navzočih sprejela z velikim navdušenjem. Vsebina apela se je kot blisk razširila po vsej vasi. Mladi in stari, moški in ženske so ga odobravali in z navdušenjem sprejeli. Iz dna srca je prihajala beseda « Vse za naš dom». Na prvem sestanku je bilo nabrano 15.920 lir za gradnjo novega Ljudskega doma. S to vso- OL1MPIJSKE IGRE V MELBOURNU BOMO VIDELI PO TELEVIZIJI ZA NASE KMETE Koledar za mesec november Na polju V tem mesecu je skrajni ■as, da spravimo zadnje je-Inske pridelke. Pri spravljanju krmske pese, korenja. jSja in repe moramo paziti. ne bi ti pridelki začeli Suiti zaradi nepravilnega 'opičenja ali zaradi kakšne Sfuge pomanjkljivosti p n Javljanju. Predvsem morati«) paziti, da je klet suha. ^ačna in zavarovana $red Vrazom. .Kmetje na kraški planoti bi forali posvetiti večjo pažnjo tejltvi pese, prav posebno pa N'enja in repe, ki dobro u-l6eva na vsej planoti. Kmetje ‘Peska in Drage prejmejo '6be denarce za korenje in •topo, ki ju prodajajo na iraškem trgu. Večina ozimnega žita je že ^sejana in je tudi že pogna-iV Kdor misli še sejati o-j) Smo žito, naj to stori čim-*fej. Le ono ozimno žito, ki že pred zimo dobro uko-["nini in obraste, uspeva do-5ro in da pozneje dober prišlek. Ker je zmrzlina najboljši °fač, moramo že pred zim-’kitn časom preorati njive, ti tem omogočimo zmrzlini, da °t>ravi koristno poslanstvu 1)8 njivah. Nezorand ne sme KUP9 °stati čez zimo niti ped otne Oblije! Kdor ima hlevski Btioj, s katerim namerava Slojih za pomladanske setve, 11 "tj ga razvozi že sedaj in 6°dorje. im „1 te*1’; ;-r; i« ,n0^ p# df' à n eP' ara lilij8 eie11' f V r> e ju, in ;jnU .1 v*1 1*4 edai V hlevu Breja, živina ne sme biti na 'epihu. Paziti moramo, da « , dobro nasteljamo. Prav ta 1 moramo paziti na to, da - budimo izdatno krmo, zla i( U v zadnjem obdobju brejo-■f' j;1- Pokladati ji moramo sa dobro seno. ,. Ako hočemo dobiti od pra. obilo Špeha, ga moramo Abeti pitati ko je star eno en-; ,6to. Le popolnoma dorasla hnic bvina nudi, ako jo pitamo, b>lo toišče. v. Cas je, da pripravimo to- grede. Popravimo pokva- rjene okvire in nadomestimo razbite šipe z novimi. Topie grede razkužimo lahko z raztopino modre galice. V tem času lahko sejemo špinačo, peteršilj, korenje in motovilec. V kleti So le je treba doliti. Paziti moramo, da je vino skoro do vrha. Sode nato zamašimo z lesenimi kipelnimi vehami. Aiko se vino, ki smo ga pustili 48 ur v kozarcu zategne mu moramo dodati približno 10 gr. metabisulfita. lAko hočemo doseči, da vino izgubi morebiten neprijeten duh, ki ga dobi po metalbisulfitu, je dobro, da damo metabisulfit malo predno pretočimo vino. Pri pretakanju dobro prezračimo vino. V kleti, kjer je shranjeno vino, se ne sme kisati repa ali pa zelje, kjer se vino rado navzame neprijetnega duha. V vinogradu Kot od trt odpada poru mencio listje, se trte pripravljajo k Rimskemu počitku, reda j ima vinogradnik dovolj deta. Popravili je treba zi-uuve, urenti jarke, m terase so zlasti primerna dela za to dobo. Sedaj je doba za pripravljanje novih vingradov. Sedaj tudi sadimo mlade necepljene trte. Ta dela, ki zahtevajo mnogo časa in napora, opravimo sedaj, ko na po-iju ali travnikih ni večjega dela. Na travniku Travnike, ki so preraščeni z mahom, moramo branati in odstraniti mah z njih. Brana-nje travnikov, naj se opravlja s posebnimi travniškimi branami na verige, ki lepo delujejo na vsaki površini, četudi ni popolnoma gladka. Travniki nam bodo dali veliko količino dobrega sena, ako jih bomo pognojili s su-perfosfatom ali pa še bolje z Thomasovo žlindro in s kalijevo soljo. Televizija je do sedaj razširjena v 58 državah .sveta. Največ televizijskih sprejemnikov ima Amerika, sledijo: Velika Britanija, Kanada in Sovjetska zveza, katera bo samo letos izdelala 700.000 sprejemnikov. Francija ima sedaj okrog 250.000 sprejemnikov, 1-talija pa okrog 130.000. Glede dolžine programa je Francija na prvem mestu, saj predvaja programe po 40 ur na leden. ■Spočetka je bilo mogoče sprejemati televizijske oddaje le na kratke razdalje. Ta nedo-statek so sedaj odpravili s postavitvijo relejnih postaj. Tako je televizija prestopila meje posameznih držav in dežel. Tako n. pr. Severno-Ameriške po. staje oddajajo svoje programe tudi v Južno Ameriko in celo v Evropo. V teku so priprave za postavitev redne neposredne te'evizijske zveze med ameriško in evropsko celino. V teku je tudi preučevanje možnosti, da bi prihodnje leto neposredno predvajali olimpijske igre, ki bodo v Avstraliji/ V vzhodni Evropi je v teku gradnja velikega televizijskega omrežja, ki bo vezalo Moskvo, Varšavo, Berlin, Prago, Budimpešto, Bukarešto in tio-fijo. Iz dežel ljudske demokracije je glede televizijske službe na prvem mestu Češkoslovaška. Poleg praške postaje je skoraj dograjena postaja v Moravski Ostravi, prihodnje leto pa bodo zgradili postajo tudi v Bratislavi. V Sovjetski zvezi imajo televizijske postaje razen Moskve še Leningrad, Kijev, Gorki, Harkov, Odesa, Sverdlovsk in Tomsk. OSTANKI STAREGA TANAISA Arheološka skupina Sovjetske akademije znanosti je odkrila na področju Rostova, blizu izliva reke Don ostanke starodavnega' Tanaisa, ustanovljenega pred 22 stoletji. To mesto omenjajo v svojih delih grški in latinski pisatelji starega veka. Arheologi so ugotovili ostanke obrambnih zidov in nekaj poslopij. V tretjem stoletju pred našim štetjem je bil Tanais važno trgovsko in strateško središče blizu Azov-skega morja. MEDNARODNI KNJIŽNI SEJEM V prvi polovici tekočega meseca je bil v Frankturtu ob Maini mednarodni knjižni sejem, katerega se je udeležila tudi Jugoslavija. Na sejmu je bilo razstavljenih 48 tisoč knjig. Od teh je bilo 12 tisoč novih. to so torej začeli z delom pred petimi leli. Tov Vidali, je kot sekretar KP že tedaj obljubil Križanom vso moralno in tudi gmotno pomoč vseh komuni-tov Trsta in Ozemlja. Ustanovila sc je posebna zadruga, ki se je lakoj začela zanimali za primeren prostor, na katerem naj bi se zidalo novo poslopje. Ovire in težave so se takoj pojavile, loda naši Križani sc jih niso ustrašili. Nobena zapreka jih ni odvrnila od sklepa, da si postavijo svoj skupni Ljudski dom. Avgusta 1952 je bil v prisotnosti skoraj vseh vaščanov ter številnih okoličanov in meščanov, postavljen temeljni kamen novega doma. Ob tej priliki so predstavniki prosvetnih društev iz okoliških vasi in iz mesta, ki so vključena v Slovcnsko-hrvatsko ljudsko prosveto, prinesli solidarnostne izraze in materialno pomoč. Prostovoljno delo se je torej začelo. Vsako nedeljo je na desetine, včasih tudi preko 100 Križanov požrtvovalno delalo. Ljudski dom je počasti rasteh Eno leto kasneje je velika stavba, ki je 13 m dolga, 12 m široka m 8 m visoka, bila dograjena v toliko, da je dobila streho. Načrl zanjo je brezplačno izdelal domačin Cvetko Stefančič. Pod vodstvom požrtvoval- nega Tence Borisa so vztrajni klesarji izdelali preko 200 kubičnih metrov rezanega kamna, 160 kock za strehe, ki držijo teraso, preko 100 stopnic iz domačega k raškega kamna. Vsega skupaj je bilo opravljenih preko 17.000 prostovoljnih delovnih ur. Tudi ženske so bile v tem času, ko so moški bili zaposleni pri klesarstvu ali zidanju poslopja, zelo aktivne. Nabirale so denar za nakup potrebnega gradbenega materiala. Lahko trdimo, da so se tej plemeniti akciji odzvali vsi Križani, razen kakšnega poedinca. Kriške žene so trkale na vrata tudi po drugih vaseh in nabrale lepe vsote denarja. Vsega skupaj je bilo nabranih več milijonov lir. Sedaj je v teku akcija za nakup primernih stolic za dvorano. Križani namreč žele, da lii bil dom tudi od znotraj zelo udobno urejen. Prostovoljnega dela za gradnjo doma so se udeležili tudi številni prebivalci sosednih vasi in tudi iz mesta. Posebno v zadnjem času so prihajali v večjih skupinah na delo. Tudi nekateri požrtvovalni nabrežinski kamnoseški podjetniki so prispevali s tem ,da so darovali kamenje. Geometer Rafael Škrk, doma iz Nabrežine, je prostovoljno vodil delo in se zanimal ze nekaj časa je v ieku precej ostra polemin.« zaradi” nameravane preureditve znane tržaške zgradbe «Terge-steoii. Občinska uprava jo namerava popolnoma spremeniti. Temu na nasprotuje široka tržaška javnost, ki zahteva, naj se ne spreminja lica zgodovinske zgradbe. Leta 1848 je v «Tergesieuii imelo svoj sedež tudi tržaško « Slavjansko društvo». z d rešitev vseh ovir, ki so prihajale od raznih strani med gradnjo. Danes je Ljudski dom končan in vsa vas se pripravlja na dan otvoritve, ki ho v nedeljo 6. novembra popoldne. Ni dvoma, da ho za Križane to največji dan v zgodovini njihove vasi, saj bo prvič, odkar obstoja Križ, vas imela svoj ponosni Ljudski dom, dograjen s sodelovanjem vseh vaščanov in s podporo naprednega ljudstva Tržaškega ozemlja. Daleč naokoli je znana kriška vas Znana je po svojih vztrajnih in delovnih ljudeh, po svojih pogumnih ribičih, po ve i kem številu borcev narodno osvobodilne vojne, saj je padlo 55 vaščanov, 260 pa je bilo interniranih. Pet let ,torej ,po prvem sestanku za gradnjo Ljudskega doma, se danes v kriški vasi ot-varja Ljudski dom, ki bo služil vzgoji in razvedrilu, služil utrjevanju bratstva in enotnosti med ljudstvom. S čemer so žrtve in ìapori vseh Križanov bogato poplačane. Obsojenec-pisatelj vložil nov priziv Carl Chessman, avtor znane knjige «'Smrtna celica 2455», ki je bi!, kot je znano, že 1948. leta obsojen na smrt je vložil priziv na Vrhovno sodišče ZL>A. Zahtevo po reviziji je Chesynan utemeljil trdeč, da so zapisnik o sodni razpravi falzilicirali. Sodni zapisnikar je namreč umrl še predno je izročil stenografski zapisnik sodišču. Zato sta državni tožilec ih zapisnikarjev naslednik za pisnik penare lila. Kot je znano je Vrhodno sodišče ZDA doslej že sedemkrat zavrnilo prošnjo za revizijo procesa, Chessman je v smrtni celici, v kateri živi že vrsto let, napisal dve knjigi. Zlasti prva knjiga, ki nosi naslov «Smrtna celica 2465» je dosegla velik uspeti. Pred nadavnim so po njej posneli tudi film, za kar je obsojeni avtor dobil velike vsote denarja. dolgo ohraniti. Kaj se potem zgodi z zvezdo? Od začetka bo zvezda sorazmerno s povečanjem hitrosti vrtenja postala vedno bolj in bolj ploščata in bo dobila obliko. Ko je Roche matematično razvijal Laplaceovo hipotezo, je pokazal, da se pri nadaljnjem naraščanju hitrosti vrte-tenja vzdolž ekvatorja zvezde stvori oster rob, iz katerega se začne izmetavati snov zvezde. Za delce na tem robu je sredobežna sila enaka sili privlačevanja. S tem pa postanejo ti delci «brez teže» in zato raztrgajo zvezo z zvezdo. In ta izvržena snov sestavi po Rocheo-vem mnenju nekak kolobar, ki se potem spremeni v planet. Tako predpostavlja Laplaceo-va teorija. V resnici pa se bodo delci, kakor smo že povedali, polagoma raztresli po prostoru in ne bodo mogli izoblikovati kolobarja. Toda zdaj vemo, da se bo stvar vršila tako le tedaj, če ima zvezda v središču jako veliko gostoto. Ce pa centralna zgostitev ni zelo velika, tedaj bo zvezda pri soodgovarja-jOčem povečanju hitrosti vrtenja, dobila obliko podobno hruški Preiskave znanstvenika Lja-yunova so dokazale, da je oblika hruške pri masi, ki se vrti, nestanovitna Zvezda more t-meti takšno obliko le za najkrajši čas in takoj zatem se od nje odcepi del mase Ko je zvezda nekoč zvrgla s sebe to preobilico vrtilne količine, ki .e ustvarjala nestanovitnost, se začne vrtteti počasneje. Zdaj bo že v stanovitnem stanju, vsaj tako dolgo, dokler nadaljnje krčenje, povzročeno od nadaljnjega ohlajanja, ne pove ča njene vrtilne hitrosti do kritične meje. Tako se bodo v razdobjih, ki delijo eno periodo od druge, v katerih se temperatura zvezde vzdržuje z jedrnimi reakcijami na stanovitni višini, od zvezde odcepile mase, iz katerih se v nadaljnjem tvorijo planeti Proučevanje Rimske ceste, to je tistega velikanskega zbora zvezd v čigar sestavo spada tudi Sonce, je dalo zadnja leta mnogo novih in' nepričakovanih izsledkov. Izkazalo se je, da na stotine tisoč milijonov zvezd, ki tvorijo Rimsko cesto, kroži okoli njenega središča podobno, kakor krožijo planeti okoli Sonca. Naše Sonce je soudeleženo pri tem kroženju in izvrši en obrat okoli središča Rimske ceste približno v 200 milijonih letih. To sreaišče Rimske ceste je v smeri Lokostrelca, zakriva pa nam ga velikanska kopica temne materije. Zdaj pa predstavimo, da je Sonce na svoji poti po osrednjih predelih Rimske ceste presekalo oblak temne materije in si s svojo pnvlačnostnjo prisvojilo del te materije. Ulovljeni delci bodo krožili okoli Sonca približno v isti ravnini. Večji delci si bodo polagoma pripojili manjše, dokler se ta proces ne konča s tvorbo planeta. V sedanjosti torej znanost nadaljuje s pazljivim proučevanjem več različnih načinov, po katerih so se utegnili izoblikovati planeti, kajti če nekatere posebnosti v zgradbi našega planetnega sistema bolje pojasnjuje eno hipotezo, pa sledijo druge posebnosti naravneje iz druge podmene. Vse to pa dokazuje samo nenavadno zapletenost’ naloge, ki stoji pred znanstveniki, in koliko truda bo še treba, preden bo dokončno rešeno vprašanje o nastanku naše Zemlje. Rešitev tega vprašanja je v prvi vrsti odvisna od razširitve znanja o Vesoljstvu, ki nas obdaja. Ljudski dom ponos Križanov 9. avgusta 1952 je bil v prisotnosti skoraj vseh Križanov in številnih okoličanov postavljen temeljni kamen ’ za Ljudski dom v Križu. Predstavniki prosvetnih društev, včlanjenih v SHLP so prinesli solidarnost in materialno podporo društev. Prve dni julija 1954: Pokritje novega Ljudskega Homa. Do tedaj je bilo opravljenih že 9945 ur prostovoljnega dela. Vaščanom so pomagali tudi številni okoličani. Tako je izgledal Ljudski dom meseca ma itd. (člen 5. Posebnega statuta/. S tem problemom je povezano iudi pomanjkanje priznanje pravice enakopravnosti pri vstopu v javne in upravne urade in sorazmerne«! zastopstva pri upravnih funkcijah. Zato zahtevajo trtaiki komunisti uveljavitev Posebnega statuta s primernimi zakonodajnimi ukrepi in s tem, med drugim, ukinitev fašističnih zakonov, praktično Izvedbo določb glede e-nakosti v rabi jezika in pristopa v Javne urade in upravne funkcije (zaposlitev slovenskega osebji) 'ter izdajo zakonskih odredb ki naj zajamčijo stalno ureditev slovenske Sole in odgovarja loče-ga kadra. Smatramo, da so to nuj-o potrebni pogoji za ustvaritev ozračja mirnega sožitja in sodelovanja med obema etničnima skupinama in sosednima narodch ma in zato obsojamo, kot Škodljivo obema narodoma, protislovensko nacionalistična vampa- DELO e CRDA suspendiranih Prejšnji teden zopet 65 suspendiranih delavcev - Podaljšanje sporazuma -15 dni pred zapadlostjo se sestaneta obe stranki Z novimi naročili, ki so jih dobile pred kratkim ladjedelnice C Kil) A je prišlo zopet, v ospredje vprašanje suspendiranih delavcev. Od celotnega števila delavcev, ki so bili suspedirani pred več meseci, jih je izven proizvodnje še vedno 210 Tem se je sedaj pridružilo še novih 09, ki jih je ravnateljstvo suspendiralo prejšnji teden brez vsakega opravičljivega razloga. Tako imamo danes v CRDA približno 300 suspendiranih. Prejšnji teden je bila na U- radu za delo j^odaljšana vendo, ki jo vodi določeni krajevni ljavnost sporazuma o suspen tisk ter vsako tendenco smatrat-recipročnost kot pravico za represalijo za v se kac se naredi in ne naredi v drugi coni. 4. Problemi kulture. Kar sem zgoraj navedla, je ugodno tudi za razvoj kulturnih izmenjav med dvema bliinjima narodoma. In mi si želimo, da bi bile slednje vedno Sirie. Iz tega vidika smatramo za koristna pospeševanje gostovanj jugoslovanskih umetniških skupin v ItaHJi in Trstu ter italijanskih umetniških skupin (kot zadnja turneja «Piccolo teatro» iz Milanaj v Jugoslaviji in coni B. To krepi obenem vezi odgovarj jočth etničnih manjšin s kulturo in umetnostjo njihovega naroda. Smatramo za dolžnost vlad. da to pospešujejo ter da se Odstrani vsaka birokratska ovira in vsaka diskriminacija, v okviru politike prijateljstva in sodelovanja in da se dajo na razpolago vzgojnim, kulturnim in socialnim organizacijam etničnih manjšin potrebna poslopja tn podpore s primer- no uporabo Javnih sredstev. 5. Polttiine prograimatične usmeritve tn volilna razvrstitev. TrtaSki komunisti se borijo za čim SlrSo enotnost vseh Slovencev, ki Je potrebna v obrambt njihovih narbdnlh pravic, kulture in jezika. Istočasno se zavedamo, da mora priti največja podpora za te borbe s strani italijanske demokracije tn Se posebno od tistih političnih In sindikalnih organizacij, ki verujejo v socialistični internacionalizem in dane t predstavljajo, ne samo večino delavskega razreda, marveč tisti del italijanskega naroda, ki Je politično najbolj aktiven, posebno italijanski komunisti In socialisti ter velika CGIL. Kar se tiče naSega mnenja o bodoči volilni razvrstitvi in naSega stališča, bi imela kaj malo povedati. Aiata Partija bo kmalu razpravljala o tem problemu. Vem samo, da gremo na upravne volitve, tako na italijanskem kol slovenskem področju, v bolnih pogojih kot prt zadnjih volitvah. Sedaj imamo več prijateljev in nevtralcev in manj sovražnkov, več možnosti zavezništev za pobijanje Šibkejšega in manj kompaktnega nasprotnika. Zaradi tega gledamo na bodoče volitve tako v Trstu kot o Miljah in na podeielju z optimističnim realizmom. Zajezitev Volge (Nadaljevanje s 1. strani) poglavitna smer .naproti kateri se nagibajo napori in načrti sovjetskih graditeljev.» Povrh tega pa se ne zanemarjajo perspektive, ki jih na električnem področju nudi a-tomska energija. In prav na tem področju je SZ na prvem mestu v svetu, kateremu se ne misli odpovedati. V Moskvi'govore, da je sedaj v teku gradnja dveh novih atomskih električnih central, katerih zmogljivost bo petdesettisoč, odnosno stotisoč kilovatov. zijah do 30. novembra t. h Sindikalni organizaciji pa sta dosegli, prvič odkar je bil podpisan sporazum^ da bo 15 dni pred zapadlostjo sklican sestanek, na katerem bodo preučili poiožaj suspendiranih in še posebno tistih, ki bi ne prišli še v poštev za ponovno vklju čitev v proizvodnjo. Stališče ravnateljstva CRDA glede suspediranih je docela nerazumljivo. Čeprav ima v rokah naročila za gradnjo 13 supercistern. se še vedno noče odločiti, da bi sprejelo na delo vse suspendirane. Izgovor, da za nekatere stroke, kot n. pr. mizarje m dela, dokler niso gradnje v polnem razmahu, ne more orzali. Tudi za te delavce bi se, z nekoliko dobre volje, lahko našla rešitev. In prav o tem bodo 15. t. m. razpravljali na Uradu za delu. V tem tednu je ravnateljstvo ladjedelnic odbilo vseh pet točk, ki jih je postavila Delavska zveza-GGiL glede delovanja tovarniških odborov. Sindikalna organizacija zahteva, da se namesto dveh, oprostijo dela štiri člani tovarniškega odbora, ki bodo lahko na ta način uspešneje vršili svoje sindikalne delo; da se stavi na razpolago navedenemu odboru 200 prostih ur na mesec, ki jih bo slednji odka-zal poedinim članom; nadalje dovoljenje za tedenske sestanke odbora med delovnim urnikom; plačilo izrednih ur članom odbora, ki so oproščeni dela, v razmerju z izrednimi urami, ki se vršijo v njihovih oddelkih. Postavljena je tudi zahteva za večjo prostost čla- nom odbora, da lahko sprejemajo delavce in se pogovorijo o njihovih problemih in končno naj stavi ravnateljstvo na razpolago odboru strojepiska za par ur dnevno. V Zgonika preminul tov. Albin Grilanc Nihče ni mislil, da bo smrt tako hitro ugrabila komaj 52 letnega tovariša Albina Grilanca iz Zgonika. Za kar je tudi Albin sodeloval in si vroče želel, na žalost ni dočakal. Bil je zaveden delavec, ki se vedno boril proti izkoriščanju delavskega razreda in za lepšo bodočnost. Tudi za časa NOB, ko je naš narod krvavet in bil teptan od nacifašizma, ni ostal križem rok. Tudi naš tovariš, ki smo ga prerano izgubili, je šel v partizane, kjer je ostal do konca vojne. Kljub mrzlemu jesenskemu dnevu, ga je v soboto spremila na zadnji poti množica vaščanov in okoličanov. D imači pevski zbor, pod vodstvom tov. Hermana Miliča, mu je v slovo zapel ganljive zaiostinke Vse demokratične organizacije, v katerih je naš nepozabljeni tovaUš ■" deloval, iztekajo globoko sožalje prizadetim svojcem in vsem sorodnikom. Tovariš Izrazom sožalja se iz vsega srca pridružuje tudi uredniški kolektiv našega listu. Za -Delo* Pevski zbor Satež-Zgonik-M:‘li Repen daruje za tiskovni sklad «Dela» 2000 lir namesto cvetja na grob preminulega tovariša Albina Grilanca iz Zgo. nika. Ob tej prilik daruje o-menjeni zbor 2000 lir tudi za Dijaško matico. Mo la pilopala prepovedaao pelje Tudi letos se je naše ljud stvo na dan 1. novembra oddol "ilo spomin padlih. Na pokopališčih so okrasili grobove s cvetjem in venci, v nekaterih vaseh so ob spomenikih m na vaških pokopališčih peli ž aioli‘‘ike domači pevski zbori, kar je nedvomno še povzdignilo žalne komemoracije. Poleg vencev in cvetja raznih organizacij in društev, je tudi letos položil vence na grobove padlih generalni konzul FIJIJ v Trstu. Povsod so potekale komemoracije v redu, razen v Barkov-Ijah, kjer je v zadnjem trenutku posegla vmes policija. Ko je namreč barkovljanski pevski zbor, kot vsako leto zapel prvo pesem «Žrtvam», je pristopil k pevovodji neki po-licist, povabil ga v stran in mu sporočil, da je petje prepovedano, kjer je tieba imeti tudi za to dovoljenje od policije. Nenadna prekinitev petja, je navzoče naprej presenetila, toda ko so zvedeli za prepoved, jih je ta nečuveni nastop upravičeno ogorčil. Vsako leto se barkovljanski zbor na ta dan oddolži na jjo-kopališču spominu padlih. To je že tradicija, ki bi jo morala oblast upoštevati in spoštovati. Na žalost pa se dogaja ravno obratno. Sedaj je treba prositi dovoljenje celo za petje na grobovih, kar prejšnjim oblastem še na um ni padlo. VELIKA UDELEŽBA NA KOMEMORACIJI V RIŽARNI Čuvajmo skrbno enotnost in bratstvo med Slovenci in Italijani Govora tovariša Igorja Dekleve in Poccecaja «Posto], kdor mimo greš; ta kraj [je svet, izpran krvi je mučeniSke sled, toda domisli strašnega se dne, in mrtva skala rdeč požene cvet.» S terni Zupančičevimi verzi je pričel svoj govor na proslavi ob spomeniku mučenikov Rižarne dne 1. novembra, tov. Igor Dekleva, bivši partizan in borec proti nacilaši-zmu. «Ko se zbiramo na tem mestu, — je rekel tov. Dekleva —, pa ni naš namen, da si samo osvežimo spomin na veličino žrtev Rižarne, nego tudi, da obnovimo njihove ideale miru, svobode in bratstva. Bratstvo in enotnost protifašističnih sil so bile pogoj, ne le za osvoboditev, nego tudi za vse pridobitve NOB, kot so bile; ustava in vzpostavitev ljudske oblasti v Jugoslaviji, ustanovitev novih sistemov ljudskih demokracij ter republiška ustava v Italiji. Ko danes proslavljamo žrtve protifašistične borbe ne bi bili dosledni, če ne bi- obnovili predvsem ideje enotnosti in bratstva med vsemi narodi in vsemi protifašističnimi silami, ker prav ta je bila prvi pogoj uspeha. Ta naša pro- OBČINSKA SEJA V DOLINI Odobrena prodaja zemljišč srenje V četrtek prejšnjega tedna se je sestal v Dolini občinski svet, ki je izčrpal nekatere točke dnevnega reda. Tako je bilo rešeno vprašanje prodaje nekaterih zemljišč srenje v Dolini in Ricmanjih, izvoljena je bila volilna komisija in pregledovalci računov za leto 1955. Razen tega so svetovalci soglasno odobrili še nekaj sklepov ožjega odbora. V volilno komisijo so bili izvoljeni: Drago Slavec, Josip Foraus, Miloš Marc, Josip Pangerc; za namestnike pa so bili izvoljeni: Josip Ota, Rudi Kosmač, Rudolf Petaros, Emil Kumar. Zupan tov. Lovriha je podal nato izčrpno poročilo o zadevi prodaje zemljišč, ki so last srenje v Dolini in Ricmanjih. Zemljišča vpraša ustanova za industrijsko pristanišče, ki jih rabi .za gradnjo novih tovarn in cest. Prvotno je sta- v- SftMi dona Ut v svetu j ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Atalanta - Napoli 1-2, Bologna - Lazio 0-2, Lanerossi • Fiorentina 1-1, Milan - Spal 2-0, Novara - Padova 3-0, Pro Patria - Genova 1-0, Roma -Juventus LI, Sampdoria - In-Ler 3-2, Torino - Triestina 5-0. Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Fiorentina 11 točk, Inter 11, Milan, Torino, Napoli Spal po 9 točk, Roma, 8, Sampdoria 8, Novara T, Lanerossi 7, Lazio ti, Bologna, Atalanta, Genova, Juventus, Padova po 5 točk, Pro Patria 4, Triestina 3. V nedeljo bodo naslednje tekme: Fiorentina - Torino, Genoa - Milan, Inter - Lazio, Juventus - Atalanta, Lanerossi - Novara, Napoli - Bologna, Roma - Padova, Spai - Sampdo-ria, Triestina - Pro Patria. KAMPANJA NABIRANJA PRISPEVKOV ZA NAŠ TISK Milje in Skedenj vzgled prizadevnosti V letošnji kampanji nabiranja prispevkov za demokratičen tisk, so se Milje še posebno izkazale. Kljub temu, da so že pred nekaj tedni presegle cilij, so tovariši še vedno na delu za nabiranje prispevkov in prav v zadnjem tednu so poslali še 7.680 lir. S tem zneskom so dosegle Milje letos visoko vsoto 291.831 lir in presegle cilj za nad 41.000 lir. Uspešna akcija, ki so jo letos izvedli miljski tovariši naj bi služila kot vzgled in vzpodbuda tistim sekcijam, ki so na lestvici na zadnjih mestih, ker niso še dosegle postavljenega cilja. Tudi Skedenj daje letos dober vzgled ostalim sekcijam Skedenjska sekcija je dosegla do sedaj 108%. Tudi v tej sekciji, kot v Miljah niso še pobrali vseh nabiralnih blokov in denarja, ker so nekateri tovariši Se na delu za nabiranje prispevkov. Prepričani smo, da bodo akcijo čimprej zaključili in tako še presegli dosedanji zavidljiv odstotek. V zadnjem tednu so bili dostavljeni naslednji zneski: Celica Bersa - sekcija Tomažič 9.000, Milje: celica Buttoraz 1.450, cel. Aquila 3.300, Cam-pore 80, dva trgovca s Sv. Barbare 1.500, cel. Sv. Barbare 350, zadruga iz Milj 1.000. Sekcija Skedenj: cel. Plesnik 1.540, cel. Mezgec 1.200, celica Flego 1.460. Sekcija Curici: Fragiacomo 500, Zaccai 400, Zuliani 600. Furio 500, Vidogini 350, Su-biani 350, B. G. 500, Cergoli 350, Cesari 1.000, Coretti 350, Germani 1.225, Primieri 300, Rudes 450, Battilana 500, N. N. 46. Sekcija Tomažič: cel. Jovanovič 700, Cel. Lutmann 1.150. Celica v Tovarni strojev 2.450. Konkonel 3.160 lir. DROBNE ŠPORTNE VESTI MILANO — V soboto je D-’A« gata v boksarskem dvoboju s Francozom Valignatom osvojil evropsko prvenstvo kategorije bantam. Zmagal je v 2’ pete runde, jker je sodnik diskvalificiral Francoza zaradi nekorektnega boksanja. Na isti prireditvi je Tržačan Duilio Loi premagal po točkah nemškega prvaka kategorje welter Handkeja. CORTINA D’AMPEZZO — Za prihodnje olimpijske igre, ki bodo 1956 v Gortini, se je do sedaj prijavilo 37 držav. Med temi so sovjetska zveza, Madžarska, Bolgarija, C SR, LR Kitajska, Poljska, liomunija. DUNAJ — V nedeljo je avstrijska nogometna reprezentanca porazila jugoslovansko z rezultatom 2-1 (1-1). Jugoslovanska enajsterica je nastopila v naslednji postavi: Beara, Belin, Zekovič, Boskov, Crnkovič, Krstič II, Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič (Bobek), Zebec, Avstrijci so igrali v naslednji postavi: Schmied, Halla, Swoboda, Ocwirk, Stolz, Kotter, Grohs, Wagner, Ha-nappi, Koerner 11, Schleger (Husek), Tekmo je sodil Li-verani. V Zagrebu sta jugoslovanska in avstrijska B-reprezen-tanci odigrali neodločeno 1-1. Z neodločenim rezultatom 0-0 se je končala tudi tekma med mladima moštvoma v Zagrebu Z zmago, ki so jo dosegli Avstrijci v nedeljo na Dunaju, so se v lestvici za j?okal dr. Josepha Goeroeja povzpeli na drugo mesto. Po nedeljskem srečanju zgleda lestvica takole: Madžarska 7 točk, Avstrija 5. Jugoslavija 3, Češkoslovaška 2, Švica 1, Italija 0. HELSINKI — V ponedeljek je umrl v nekem sanatorju znani finski smučarski skakalec Tanno Luiro, ki je bil star komaj 23 let. Pred štirimi leti je s 139 m dosegel svetovni rekord v smučarskem skoku na dolžino. Njegov rekord je še vedno nedotaknjen. vila ponudbe za nakup, nato pa je izjavila, da jih bo, v kolikor ne bi pristali lastniki na prodajo, razlastila. V nadaljnjem razvoju pogajanj je ustanova ponudila za 81.443 kv m vsoto 18 in pol milijonov lir. V teku pogajanj so lastniki vendar dosegli nekoliko višjo ceno kar se tiče najlepše parcele, ki je last ricmanjske srenje. Za to parcelo so namreč dosegli 600 lir za kv m, za o-stale pa ponuja ustanova od 200 do 325 lir za kv m. Kot je povedal tov. Lovriha se člani srenje obeh vasi strinjajo s prodajo. Izkupiček bi uporabili predvsem za gradnjo moderne oljarne, nakup dveh traktorjev in očiščenje nekaterih pašnikov Na županov predlog je občinski svet pooblastil ožji odbor, da vodi vsa pogajanja za ceno in sklene zadevno pogodbo. Pred zaključkom seje so bili izvoljeni za pregledovalce občinskih računov za tekoče leto: Josip Ota, Miloš Marc in Josip Foraus. Izlet v Firence Zveza demokratičnih gena organizira za 12. in 13. novem, bra izlet v Firence z avtopul-manom. Izlet je organiziran ob priliki srečanja raznašalk «Noi Donne», ki bo omenjena dneva v Firencah. Odhod iz Trsta 12. t. m. ob 22. uri. Odhod iz Firenc 13. t. m. ob 20. uri. Cena vožnje 2600 lir. Vpisovanja se sprejemajo do 7. novembra na sedežu v ul. Paduina 4, vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. November - “ Mesec prijateljstva z ZSSR" ZAHVALA — Tov,ca Antonija Skerjanc-Scheri se iskreno zahvaluje vsem, ki so ji stali ob strani in z njo sočustvovali ob bridki izgubi moža Antona. V počastitev njegovega spomina daruje 500 lir za «Delo» in 500 lir za «Lavoratore». Mesec november je že, kot tradicija posvečen proslavljanju obletnice Velike oktobrske revolucije in manifestacijam prijateljstva s Sovjetsko zvezo, popularizaciji njenih velikanskih uspehov na socialnem, kulturnem, gospodarskem in političnem področju. V teku tega meseca bo tudi Združenje «Trst-ZSSR» organi, ziralo vrsto konferenc in proslav, ki se bodo vršile v osrednjem in krajevnem merilu v slovenščini in italijanščini. Obenem se bodo na teh proslavah razpravljala vprašanja, ki so na dnevnem redu za vsedržavni kongres Združenja «Italija-ZSSR». Kongresa, ki bo od 25. do 27. novembra v Rimu se bo udeležila tudi delegacija iz Trsta. Poslanec Orazio Barbieri, tajnik Združenja «Italija-ZSSR» bo imel 20. novembra v Trstu konferenco o ciljih bodočega kongresa, o-brazložil bo nadalje možnosti izboljšanja kulturnih odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo. Komunisti morajo posvetili vso skrb in pažnjo da bodo i-mele proslave in konference najboljši uspeh To je velike važnosti za socialistično propagando, ker 6e bodo potom teh konferenc lahko upoznaii široki sloji prebivalstva z uresničitvami, ki so jih dosegli v Sovjetski zvezi. V okviru «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo» bodo v tem tednu in prihodnji na našem področju naslednje proslave: Jutri, v soboto 5. t. m. ob 20. uri pa krajevnem sedežu pri SV. ANI, kjer bosta govorila tov. Zorka Legiša-Mervic in tov. Davide Pescatori. Proslava je namenjena tudi za prebivalce Kolonkovca in Skednja. Jutri, 5. t. m, bo slična proslava tudi pri SV BARBARI (v Ljudskem domu). Govorila bo-sto tov. Ado Slavec in prof. Paolo Sema. Na proslavi sode luje krajevna godba. V nedeljo 6. t. m. ob 18, uri bo proslava v Ljudskem domu v C AMFORAH, kjer bo govoril tov. Ruggero Spadaro. Za ponedeljek ob 18. uri napovedana velika proslava Oktobrske revolucije v MILJAH. Začetek kampanje obnavljanja izkaznic ZKM Objavljamo nekatere izmed najvažnejših sklepov, ki sta jih 'sprejela CK TVjM na zadnjem zasedanju in mladinski aktiv v zvezi s kampanjo obnavljanja izkaznic za 1956. Upoštevajoč, da je ZKM s svojimi pobudami v političnih, sindikalnih in gospodarskih borbah pridobila še večji u-gled in navezala stike še z drugimi mladinci in mladinkami, je bilo sklenjeno, da se nadaljuje po tej poti. ZKM si postavlja nalogo široko mobilizacije tržaške mladine za obrambo svoje pravice do dela, študija in boljšega življenja. Omenjeni ugodni pogoji dajejo mladim komunistom najboljše možnosti, da gredo na delo za obnavljanje izkaznic za 1956 z navdušenjem in prepričanjem, da bodo gotovo dosegli cilje, ki si jih postavlja- jo. Komunistična mladina si je zadala nalogo, da bo do 27. decembra obnovila 100% izkaznice,, organizirala praznike ob priliki razdeljevanja novih izkaznic, kar bo izvedla do 29. januarja 1956. Postavlja si nadalje nalogo da pridobi za ZKM še znatno število mladih sil. Za večjo vzpodbudo, da bodo poedine naloge izpolnjene v določenem roku, razpisuje ZKM tekmovanje med mestnimi, okoliškimi in podeželskimi sekcijami in vsemi tovariši. Vsekakor pa je po našem mnenju, ža uresničitev in dosego ciljev neobhodno potrebno, da se v sekcijah krepijo in razvijajo politične, kulturne in športne jpobude, ki bodo v se večjem številu pritegnile mladino določenega okraja ali vasi, Govornika bosta tov. M. Ber-netičeva in tov. Arturo Calabria. Nastopila bo tudi domača godba. Po govorih bo predvajan zanimiv film. V sredo, 9. t. m. ob 20. uri bo proslava v krožku TOMAŽIČ (ul. Tiziano Vecellio): Govoril bo prof. Paolo Sema, Isti dan bo proslava v MEDJI VASI, kjer bo govoril tov. A-leksej Gerlanc. Po govoru bo predvajana zanimiv film. V sredo bo proslava tudi v TREBČAH, kjer govori tov. Franc Gombač. Za četrtek je v programu konferenca o pisatelju Maksimu Gorki-ju, ki bo ob 20. uri v dvorani KRALJICA v Domu pristaniških delavcev. O velikem ruskem stvaritelju bo govoril tov. Justo- Košuta. Sledil bo kulturni spored. Za prihodnji teden in sicer v petek je v programu še proslava v krožku PONGANE, v ul. Cancellieri ,kjer govori tov. Claudio T-onel. slava je torej obenem manifestacija solidarnosti s kolonialnimi narodi Afrike in Azije, ki se danes pod podobnimi pogoji, kakor mi nekoč, bore proti zatiralcem, Ta zavest, da smo ‘ ena sama velika enotna fronta, v kateri imamu lako mogočne zaveznike, kot je Sov-jet.iKa zveza in Kitajska, nas navdaja z zaupanjem v boljšo bodočnost. Slovencem iz Trsta in okolice daje NOB tudi nauk: uču-vati skrbno enotnost med slovenskimi in italijanskimi demokratičnimi množicami, ker prav sedaj ko s,e je vrnila v Trsti (ponovno italijanska u-prava, ne smemo storili ničesar, kar bi pomenilo razbijanje enotne antifašistične fronte, ki je obramba demokratičnih pravic. Jasno, da gredo v teh težkih pogojih misli nas Slovencev k našim bratskim jugoslovanskim narodom: njihova borba je naša borba. Njihova pomoč v borbi za spoštovanje določb Londonskega memoranduma in naših narodnih pravic nam je v teh težkih časih neobhodno potrebna. Zaključil je s poudarkom za uresničitev široke fronte Slovencev, ki še bo skupno z italijanskimi antifašističnimi množicami boril i za obrambo demokratičnih pravic in vseh pridobitev NOB. V italijanščini je žrtev Rižarne proslavil j tov. Vittorio Poccecai bivši partizanski komandant in borec za pravice delovnega ljudstva. Tovariš Poccecai je prikazal današnje razmere ko se ob všakem koraku partizani zapostavljajo in celo zapirajo. Podal je pregled položaja in borb povojnih let, ko je svetovpa reakcija skušala povzročiti novo svetovno vojno. Politiko vojne psihoze je Trst močno občutil, kot je tudi občutil posledice desetletne vojne okupacije, ko so ljudstvu nasprotni krogi skušali s svojo politiko ločiti Slovence od Italijanov, ko se je zatiralo pripadnike NOB in poveličevalo fašizem. Po prihodu italijanske uprave se je gospodarsko stanje poslabšalo omejujejo se demokratične svoboščine, zanika se pravica do dela, zatirajo se narodne pravice Slovencev. V zaključku je pozval k združitvi demokratičnih sil za izboljšanje gospodarskega položaja, obnovo Trsta, obrambo pravic državljanov in pridobitev na-rodno-osvobodilne borbe, za ohranitev miru v svetu in pri nas. Na proslavo je prišla velika množica ljudi, kljub neugodnemu vremenu. Prisostvovali so voditelji KP Delavske zveze-CGIL, ženske in mladinske or- Prej.nji četrtek se je pripetila v MJramarskem drevoredu smrtna prometna nesreča. Avto policije je povozil 45-let-no Francesco Pili por. Mart Ines, ki je hotela preko ceste. Šofer je sicer takoj ostro zavrl in zavil na levo, vendar ni mogel preprečiti nesreče. Ko je prišel zdravnik RK, je bila nesrečna ženska že mrtva. Podrobnejša preiskava policije je ugotovila, da gre v resnici za samomor. *** Policija je prejšnji teden aretirala 21-letnega Alberta Mego iz Androne S. Chino in ga prijavila sodišču zaradi prevare. Podjetni mladenič si je umislil svojevrsten način, da se je skoro dva meseca vozil brezplačno na tramvajih. Sprevodnikom se je vsaki krat legitimiral z neko namišljeno izkaznico, ki je bila po barvi precej podobna legitimaciji agentov civilne policije. Prevaro je opazil neki agent policije, ki se je slučajno vozil v tramvaju, ko se je hotel Mega legitimirati sprevodniku. **• Na 8 mesecev zapora je bil prejšnji teden obsojen zaradi tatvine la-mibrete 19-letni Ern Mio Štirn iz ul. Sara Davis. Omenjeni se je že večkrat spozabil nad tujo lastnino. *** Prejšnji petek se je pripetila na cesti v bližini' Nabrežine smrtna nesreča. Vojaški tovornik je do smrti povozil 41-letnega Oraziana BI ascolta iz Latisane, ki je delal na predelu, kjer širijo trto iško cesto. Do nesreče je prišlo v. trenutku, ko je delavec prišel izza cestnega valjarja m hotel prečkati cesto. V tem je privozil tovornik, ki ga delavec ni opazil, da bi se lahko pravočasno ustavil. Tudi šofer ni mogel več preprečiti nesreče. Bla-seotto je umrl v bolnici nekaj ur po sprejemu. *** Srčni kapi je v soboto podlegel 66-letni Nicolo Savi Iz Roccia. Pri znancih ga je nenadoma obšla slabost. Poklicali so takoj rešilni avto RK, ki ga odpeljal v bolnico. Toda Sevi je izdihnil že med potjo v bolnico. NAŠLI SO TRUPLO PADALCA *** V nedeljo zjutraj so, po treh pa je bil znak tržaškega padalskega kluba. Okrog pasu je toii tudi še pripet rešilni pas, ki pa je bil raztrgan. Pač pa ni bilo niti sledu o padalu in pasovih, ki bi jih moral imeti prive ane okoli prs. Malo verjetno zgleda, da si je ubogi M'iceu utegnil sam odpeti pasove. Truplo so prepeljali v Trst, kjer je bil v torek zjutraj svečan pogreb, na stroške tržaške občine. Pogreba se je udeležila velikanska množica ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Preiskava, ki jo vodi kvestura še ni končana. Sedaj se postavlja pred preiskovalne organe še drugo vprašanje in sicer glede Izginotja padala, pasov in pokvarjenega rešilnega pasu. Vsa javnost pričakuje, da bodo točni vzroki hude nesreče čimprej ob-jasnjeni in morebitni krivci poklicani na odgovor. *** Vinjeni šofer je v torek povozil s svojim avtom 46-letne-ga Ivana Vrabca iz Bolj unča 241. Pri. padcu je odnesel Vrabec resne poškodbe tako, da so si zdravniki v bolnic pridržali prognozo. Nesreča se je pripetila v bližini Dornja. «** Mraz je letos že zahteval svojo 'prvo žrtev. Agenti komisariata javne varnosti so našli v torek zjutraj pred neko hišo v Dolini že skoro do kraja prezeblega moškega, ki so ga identificirali za 51-letnega Elijo Žerjala, brez, sfalnega bivališča. Z rešilnim avtom RK so ga takoj odpeljali v bolnico, kjer pa Je revež umri nekaj ur pozneje na posledicah zmrznjenja. V dneh od 27. do 31. oktobra se je v tržaški občini rodilo 42 otrok, od teh 1 mrtvorojen, u-mirlo je 50 oseb, porok je bilo 25. gamzaeije, SHLP in «Unità Popolare». Svečanost je Divorila in zaključila mati padlega za svobodo, Ester Cossutta ki je v svojih ganljivih besedah poudarila važnost manifestacije. Na spomenik so bili položeni venci in cvetje množičnih organizacij. KP ter po-edincev. Tako postopajo z državljani Skupina čuvarjev v CRDA, ki jih je ramateljstvo odpustilo pred tremi oziroma petimi meseci, nam je poslala v objavo pismo v katerem se pritožuje ,nad nerazumljivim ravnanjem vladnih oblasti in organov javne varnosti. Čuvaji so bili odpuščeni v teku 48 ur z motivacijo, da nimajo obnovljenega dekreta za zapriseženega čuvaja s strani kvesture. Ze več mesecev urgirajo, da bi jih sprejel vladni komisar, kar pa jim kljub prošnjam še ni uspelo. Brez vsakega razumevanja za. njihove družinske potrebe, jih pošiljajo od urada do urada, nihče pa ne ve povedati pravega razloga takega postopanja. V' nekaterih uradih jim pravijo naj se vrnejo čez par dni, drugje zopet naj pridejo čez par tednov. Tako se danes postopa z državljani, ki so dvajset let pošteno delali. Sedaj pa, ko iščejo svoje pravice in potrebujejo zaščite, ne najdejo pri oblasteh ne zanimanja in ne razumevanja. Ljudska prosveta «NIKITA», RUSKI JUNAK» V NOVEM LJUDSKEM DOMU V KRIŽU Prva predstava v novozgrajenem Ljudskem domu v Križu bo Kovalovske mladinska igra v petih slikah «Nikita, ruski junak» prihodnjo nedeljo 13. novembra. Ta igra, ki jo uprizarja kriška mladina, je bila z uspehom podana že v drugih okoliških krajih, a ne še v Križu, kjer bo zdaj uprizorjena prvič ter še bolj bogato opremljena in 'pomnožena z noVim ruskim baletom in sodelovanjem kriškega pevskega zbora. Začetek predstave od 16. uri. Cisti dobiček uprizoritve je namenjen izpopolnitvi opreme odra novega Ljudskega doma. V naslednjih nedeljah se bodo vrstile še druge kulturne prireditve, katerih spored bomo javili prihodnjič. Prireditev Glasbene matice Glasbena matica v Trstu priredi v soboto 5. novembra ob 20,30 v dvorani stadiona «1. maj», javno produkcijo gojencev Glasbene šole s sodelovanjem gojencev Srednje glasbene šole in šole «Center» iz Ljubljane. Nastopijo gojenci oddelka za solopetje, klavir, violino, čelo, flavto, oboo in klarinet ter šolski orkester. Prijatelji mladine vljudno vabljeni, Za teden ---dni — Petek, 4. - Karel Sobota, 5. - Elizabeta . Nedelja, 6. - Lenard (Lejo), (z® nji krajec) Ponedeljek, 7. - Praznik Oktobrske revolucije rorek, 8. - Bogomir Sreda, 9. - Teodor (Božidar) Četrtek, 10. - Andrej AvelinsKi Petek, 11. - Martin (Davorin) st: PC up D( ro za P( »NO1 ZGODOVINSKI DNEVI 7. 1917 zmaga velike social'51 čne revolucije v Rusiji. (V tobrska revolucija). f 7. 1944 je padel komandat V Korpusa NOV generallajtna» Franc Rozman-Stane. 8. 1917 na Leninov predlog izl' kongres sovjetov odloke o *' ru, razdelitvi veleposestn'5*» zemlje med delovne km* postavitvi delavsko - krneč* vlade. 11. 1821 se je rodil nuski pisatel Fedor M, Dostojevski, umrl J leta 1881, 11. 1887 so bili obešeni či-Kaf* mučeniki. L 1 \ RADIO ODDAJE zs čij mi Amer vidaci TRST A SOBOTA: 12.55 Jugoslovan511 la še motivi - 14.45 Ritmični orkesiL. . tivvingmg Brothers - Iti.15 KaV»' niški koncert orkestra Carla Pallhli. chiorija - 15.30 Pogovor z ženo M.JU Kvartet Lisinski. aneve NEDELJA: 9. Kmetijska oddaj! U Mo 12. Oddaja za najmlajše - NJJ vet Lenčikova: PRAVLJICA O .... BRI VILI IN DEKLICI B#' rat ZE ROK - 13.30 0.1 asu a po želja», »v je' ■ _ * " H v 1J 7" v VIC 17. Slovenski zbori - 18. Čajk1; skl: Koncert št. 1 za klavir f 5 vd orkester - 20.30 Verdi: FA" zahoi STAFF, opera v 3 dejanjih. Nemč PONEDELJEK: 18.50 Emil A»? ti. K< unč: Ljubljanski akvareli - i’;; Donni, Mamica pripoveduje - 20.50 G°, , vac: Simiomčno -kolo - 21.30 Pe| llci't 1 skl duet in harmonika - 22. ita ne italijanske književnosti in un>e , nosu - 22.15 Dvorak: Sinifodd ha 1 št. 5. »cije TOREK: 13.30 Glasba po že U*1 D'R ’ 18.40 Koncert tenorista PaV„ lilto i Pokornyja - 19.15 Radijska B.! lv„m verza - 21. Radijski oder - L": ‘Nem de Maupassant: MUSOTTE - iir «Tšel v 3 dejanjh. Zaho SREDA: 12.55 Jugoslovan5* je za motivi - 18.30 Z začarane poMJ L ,™ - 19. Zdravniški vedež - 20.30 ',u Je -n evincivi vcucz - du.jv - kalni tercet Metuljček - tbet Dvorakove slovenske plese izV" Se pianistični duo Vrabec-OernSar 22. Iz slovenske književnosti „ e>>- I umetnosti 22.15 Boro-din: Sim"' Ilo g, ni ja št. 2. a ČETRTEK: 18. Čajkovski: un1' Mu bodje jezero - 19.15 Radijska verza - 20.30 Arnič: Pesem Kj ' nln - 21. Dramatizirana zboC čju j VVagner-Beličič: LOHENGfM' »njen PETEK: 13.30 Glasba po želja* krit i v 18.30 Z začarane police - 19.15 »J, lj w la in vzgoja - 21. Tržaški kult"'h ■ «n ni razgledi - 2-1.30 vokalni kV",1 min tet - 22. II svetovne književn05. ' skui in umetnosti - 22.15 Caj-kovs", ^ m unici 111/3i i - zig;. , Simfonija št. 4, izvaja Sloveti51' filharmonija. Gledališče Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje Stovenskoi narodno gledal'1^ 'Nem za T O. priredi v nedeljo, L taZKi vembra ob 17. url- v dvorani Ssopi-*8ie z je zaht ttčijei: 'šča toolot K i o o vernora oo iv. uri v avorau* ,3 lf stadionu «1. maj» igro Edoar > da de Filippo «F il ume n a t zat rano>>- fown' ^da { lilo? biem OPČINE ilog Petek, 4. nov.: «Rdeči ITM« L (H bolide rosso). Barvni i" r Universal. ! ha i Sobota, 5 nov.: «Rose Mark' i Dr Film ctinemaskop MGM. užoL Nedelja, 6. nov.: se ponovi- ,, ne Ponedeljek, 7. nov.; se pofl°v„. ^nik Torek, 8. nov.: «Nemirno *]„ »trios Xke «v Četrtek, ÌÒT’nbv.T «Jack'si**8*'fte tr F-ilm Union. 0(hn=. Petek, 11. nov.: «Strastna Pe5$, le0°St (La canzone appassionata' S te Film Enic. 1 da PROSEK ,, S « Petek, 4 nov. ob 17: «-Po?.aSt 1 sp< črne lagune» (H mostro Vsaj vi cix, u. uuv.; 1 jen je» (Vita MGM. Sreda, 9, nov.: se ponovi. «!,£! Sel »SSK sa» (La fiammata). Film Miner»' 'ja, j, VLa wammala;, r um -------u, i Nedelja, 6. nov. ob 17 se pon"’, tč, Zl Sreda, 9. nov. ob 19.30: «ČSm&f, zemlja» ('Destinazione teff Film" Nniversa-l. «», om Petek, 11. nov. ob 17: «Atolo 11 je (Stanilo in Olio). ^v. NABREŽINA Petek, 4. nov. ob 20: «ObUPj, iskanje» (Disperata ricerca'’ Film MGM. . Sobota, 5. nov. ob 20: «Kralj!;, Far Westa» (La Regina del f i .West). JBarvni film RKO. y|, Nedelja, 6. nov. ob 20 se po no Sreda, 9. nov. ob 20: «Milijo»' rji» (I mlliono-ri) Film univ6 sai. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagl> Založništvo «DELA» |J Tiska tip. RIVA. Torrebianca Upokojencem 1NPS izplačajo razliko tednih, končno našli truplo padalca prof. Miceua, ki je izginil v znanih okoliščinah v morju. Truplo je našla posadka -ribiške ladje «Oscar» kake 4 milje od obale pri Gradežu. Truplo nesrečnega -padalca so prepeljali v tamkajšnjo mrtvašnico, kjer so ga pozneje identificiral! sorodniki in znan-cl. Sicer pa je bila denti-fikacija lahka. Ko so -potegnili truplo iz vode, je bilo Se oblečeno v trenerke, na rokavu Ustanova INPS bo začela iz plačevati decembra meseca u pokojencem razliko pokojnine ki so jo slednji končno dose gli z dolgo borbo, ob vsestran ski podpori Zveze upokojencev CGIL. Zainteresirani so vsi upokojeni delavci in vdove upokojencev, ki so bili upokojeni med I. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952. Razlika znaša približno 700 lir na mesec. Zainteresirani se lahko obrnejo za vsakršno pojasnilo na Zvezo upokojencev CGIL, ki ima svoj sedež v ul. Zonta 2. Hmelllsha zadruga v TRSTU ul. Foscolo, 1 - telet. »4-38# ul. Merendante, 4 - telef. 38-81» ul. Flavia, 33 MI L J K - ul. Mazzini, 4 ima v zalogi pse za kmetijstvo po najugodnejših cenah Obiščite nas in se boste prepričali ! arr ih! p *tani 0 je *ahi , Vs: 'hi j 'ižirE !*• z; >ln, na br< , Her Da s\ b % ^flni ! ir jo 5«ša lska hla vi,: 10 lovi ki" sp: r-2; jf c tr> N tisi Se Ki t to k", ll ,s6a iV>,