GOSPODARSTVO f R G O V I N A ♦ F I N A N C A ♦ I INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO .... .. _— . ^ - - .......... , ... , ....... jETO X ŠT. 229_ SREDA, 27. JUNIJA 1956^__ _ TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 OLITIKA red gospodarstvom? Vrata Tržaškega vel sejma so po le-^ dni že zopet odprta na stežaj in va-'ijo obiskovalce iz Trsta, Srednje Ev-°I)e, Balkana in Bližnjega vzhoda. V Vemo podobo tržaškega gospodarja so uprte kritično oči Tržačanov tujcev. Naš velesejem primerjajo drugimi. Kakšna je njihova sodba? ‘li bi se dalo doseči kaj več? Hadi pa-iznamo upravi Tržaškega ve-^sejma, da je v danih gospodarskih političnih okoliščinah storila v.se, Sr je bilo mogoče, da bi obseg in u-^ed te najvažnejše gospodarske prire-'tve našega mesta čimbolj dvignila, ^akor smo zapisali, da je velesejem jpa podoba tržaškega gospodarstva, *ko ne smemo pri presojanju usprehov ^ neuspehov organizatorjev velesejma ^zabiti na politične okoliščine, ki u-jarjajo ozračje, v katerem se giblje 10,spodar,s:tyo in vsako delo gospodarje narave, tako tudi delo, ki je povedno z organizacijo velesejma; politič-d vzdušje pritiska toliko bolj na tehtno vsake pomembnejše gospodarske jcije v obmejnem gospodarskem sre-'išču. Posebno naglaševanje gospodarske 'tize, ki jo preživlja Trst že leta in ki ^ nujno odraža tudi na takšnih prire-jt-Vah kakor je medmiarodni vzorčni 'elesejem, bi biio odveč. Nrpstost med klavca, in delodajalci, iz katere se po-^ ;4iajo stavke vseh vrst (kakor v la-^ 'iedelnicah), množično odhajanje naj-'Njših delovnih sil v tu.ino, mpožič-** pritisk doseljencev iz Istre na de-^Vni trg, skrčenje dela v nekaterih Vatah (kakor v čistilnici Esso Stan-krd) in celo dokončna ustavitev dela ' drugih (Kraltmelal) so dovolj zgo-priče tržaške kronične krize. O-■ivljenje prometa v pristanišču vsaj kloma blaži nezaposlenost, čeprav se tem pogledu ne smemo vdajati po-■^bnim iluzijam, irer narašča promet kdi v vseh drugih lukah na Jadranu ob Severnem morju ter ni to nara-^&nje znamenje trajnega zbo ršanja Piožaja naše luke. Politično ozračje ni ugodno, vsaj tak-1|10 nj, kakor bi lahko bilo po spravi ^d sosedinimi državami, ko je bilo ^stranjeno z dnevnega reda tržaško 'Prašanje. Zakaj bi se prav pa Trža-Vm ne smeli občutiti v vsem živke- V blažilni učinki te poravnave na dr-kvnj ravni? Zakaj ne bi ta pospešila ^di trgovinsko izmenjavo ip gospodarno sodelovanje med Trstom ip Jugo-Javijo v tisti meri kakem- n. pr. med ^dovo in iLjubljapo, med! Milanom in ^grehom, med Rimom in Beogradom ler med Barijem in Splitom? Zakaj: so ■ 5rav v Trstu na delu politične rušil-f*6 moči, bi neprestano rovarijo proti ^kjanskemu zbližanju ip sodelovanju, ^ katerem hrepeni velika večina tr-Vkega prebivalstva, da bi s poživitvi-10 trgovinske izmenjave utrdila podla-za svoj obstanek? Ali je treba prav ■tljenje v Trstu s političnimi pi očesi poleg vsega še brez vsake stvarne podlage po več tednov držati v napekli ozračju iz leta 1945? Alj so prav (rstu potrebne stavbe priseljenih ribi-!tsv, ki dražijo sosedno državo in poročajo celo diploma ske incidente, a 116 n. pr. Chioggf? Zakaj se niti po lon-"onskem sporazumu prav nič ni spremenil ton nekaterih vplivnih listov, ki bajajo y Trs'.« in Vidmu? Goriški gospodarsbi krogi radi pritavajo, da je obmejni promet rešil na petine goriških trgovcev pred propast-b, medtem ko jugoslovanski kmetje ^gosto kupujejo na goriškem trgu tu-nepotrebne reči za drag denar. Tu-*t tržaškim trgovcem, ki sp že prej dodajali v Jugoslavijo zlasti maniiak-trne in tehnične izdelke, je obmejni kornet prinesel znatno olajšanje. Jugoslovanska diplomacija je z velikim ^Porom uspela, da je Trstu zagotovila Poseben sporazum z Italijo g ede trgovske izmenjave z jugoslovanskim obmejnim podiočjem, ki preavideva izmenjavo v vrednosti nad 4 milijarde V Na tržaškem velesejmu je Jugoslavija nastopila z močnejšo udeležbo ba-"b prejšnja leta in je s tem prav go-tvo mnogo pripomogla k njegovemu 'mpehu. Koristi močnejše gospodarske naslonitve na neposredno jugoslovansko za-kdje ;So torej očitne. Očitne so vsemu tržaškemu prebivalstvu in tudi rimski Vdi, ki si je s prevzemom uprave baškega ozmelja naprtila težko odpornost ne samo pred Tržačani, tem-'^č pred vsem svetom. Očitne so tudi ^klicnim netilcem mržnje med naro-m ob meji; a njim ni do resnične ljudje blaginje, -temveč do vzdrževanja Vjpe napetosti, v kateri naj bi se čim-pj vnela iskra obračunavanja in no- V osvajanj1. Pri tem sta dve reči dokaj čudni: Vbost vladajočih s.rank in oblasti, ki 'V to trpijo, jn pomanjkanje odločno-!ti med samimi Tržačani, da bi javno ptopili proti tem ljudem za obrambo Vašbih koristi. Tej pasivnosti se čudi-^ tudi poslovni krogi iz Benetk, Pa-V°ve, Milana ip Genove, ki bi v tak-tem primeru — tako pravijo sami — drugače nastopili. ^Voz ČEVLJEV IZ JUGOSLAVIJE . Izvoz čevljev iz Jugoslavije narašča k leta v leto. Tako je tovarna »Boro-VQ« (nekdanji »Bata«) leta 1953 izvo-72.000 parov usnjenih in gumijasti čevljev, leta 1955 pa okoli 396.000. Vtiska leto je kombinat Borovo na-Vpil prvič na tržiščih ZD-A, Poljske Sovjetslze zveze .medtem ko je gumijasta obuvala izvažal v Holandijo, Vlgijo, Irak in na Ciper. VTISI S POTOVANJA NA DUNAJ PEI1LEJ IH »ŽO MfUJSKn-SOM PODJETIJ Dunaj, junija 1950 .Za petrolejsko industrijo v okolici Zistersdorfa bi ljudska stranka hotela ustanoviti posebno mešano delniško družbo, pri kateri naj bi zvezna repu-bliba bila udeležena z 51% kapitala, a ostalih 49% maj bi deloma bilo pridržanih nižjeavstrijski deželi, deloma pa podpisnikom« ljudskih delnic«. Kot analogen -primer, ki je pa že dobil konkretno obliko, bodi omenjen sporazum, k-ga je ministisitvo za trgovino ipi obnovo pred kratkim sklenilo z neko družbo z omejeno zavezo iz Bregemza, ki hoče iskati in pridobivati petrolej v Vorarlbergu. Pri tej družbi je udeležena dežela Vorarlberg s 60 in privatni kapital s 40 odstotki glavnice. Družba se je zavezala nasproti ministrstvu, če bi raziskovanja bila uspešna, da izpreme-ni svoj pravni usti oj y obliko delniške družbe, pri kateri naj bi 30% glavnice bilo izdanih y obliki »ljudske delnice«, nadaljnjih 30% naj bi pa biio pridi Žanih deželi vorarlberški. V zve-zj z bodočo organizacijo gospodarstva zaradi izkoriščanja petrolejskih vrelcev je takoimenovani »dunajski memorandum« z dne 10. maja 1955, zaupna lisdna, s katero so se predstavniki avstrijske vlade tik p.ed podpišem »državne pogodbe« po ipo-razum-u med obema strankama dosedanje koalicije baje zavezali, da bodo nekatera petrolejska podjetja deloma prepustili inozemskemu kapitalu. Ta obveza n-aj bi se izpolnila še v tem letu. Izredno zapletena je problematika takoim-onovane »nemške lastnine«. To je pojem, ki pravno v aVntrijstsi zakonodaji še -sploh ni opreaeljen. Ne državna pogodba z dne 15. maja 1955 ne V zvezi z njo podpisani zapisniki ne povedo, kaj je »nemška lastnina«. V Potsdamu je deset let poprej za nemško lastnino bila podana definicija, ki pravi, da spadajo pod ta pojem »premoženjske vrednote vsakršne vrste, ki so bile last nemških fizičnih ali pravnih oseb, samega -nemškega Reicha ali katerekoli njegove ustanove«. Toda sami zavezniki -se te opredelitve niso držali. Kaj-ti zaplenili -so v Avstriji tudi premoženjske vrednote, ki niso nemška lastnina v smislu potsdamske deklaracije, n. pr. podjetja, ki so pri nemških denarnih zavocih mula kredite, a niso bila las-t nemšk.h oseb ali nemškega Reicha ali njegovih ustanov. Vsekakor so lastninski odnosi v mnogih primerih tako zapleteni ,da je zaies težko piavilno izluščiti pravo »nemško lastnino«, ki naj bi ustrezala omenjeni deklaraciji in s tem edini pravni opredelitvi, ki je dos.ej bila podana za pojem »nemška lastnina«. Velike težkeče so s podjetji, ki so bila do lanskega leta pod upravo sovjetskih zasedbenih oblasti. V celoti predstavljajo ta podjetja, ki jih je avstrijska republika . prevzela deloma v last, deloma y zaupno upravo, zelo pomembno aktivno premoženje. Njihov pomen je razviden že iz dejstva, da je med njimi razen gospodarskih eno , ki spadajo v sektorje denarnih in kreditnih ustanov agrarnega in gozdin-ega gospodarstva ali pod nepremičnine, ki služijo stavbnim in stanovanjskim namenom, nič manj kot okoli 850 industrijskih, obrtnih in trgovskih obratov, v katerih je zaposlenih okrog 45.500 o-seb in ki so leta 1954 imeli nad 5 milijard šilingov denarnega prometa. Toča njihov gospodarski položaj ni v vseli primerih rožnat. Nekaterim -teh podjetij se ni posrečilo, da bi se vključila v sodobno trgovino in našla pot na avstrijski ali mednarodni trg. Bilo je že več polomov i-n. sledili bodo gotovo še novi, kar se y nekaterih primerih ne da preprečiti. Nadaljnje investicije, čeprav -so nujno potrebne, so namreč ve- likokrat nemogoče, ker še ni rešeno vprašanje lastnine; to se pa ne da rešiti brez zadevnih pravnih osnov. Tako se odlagajo često potrebne modernizacije naprav in preusmeritev proizvajalnih programov, kar lahko pomeni veliko škodo, za katero avstrijska republika po prevzemu teh podjetij z dnem 13. avgusta 1955 pravno do neke meje odgovarja. O načinu ureditve tu opisanih težkoč se pa obe koalicijski stranki doslej nista mogli sporazumeti. Predmet -nesoglasja med obema glavnima stranicama novega parlamenta je tudi vprašanje, komu naj bo v bodoče poverjeno upravljanje podržavljenih in pod državno zaupno upravo stoječih podjetij. Ljudska stranica se zavzema za to, da je treba sedanjo upravno koncentracijo v rokah socialističnega ministra ing. Waldbrunnerj-a odpraviti ter vrhovno upravo podržavljenih podjetij prenesti ali na zvrzr.o vlado kot ce- Iz Švice prihaja v Italijo zlasti v povojnem času mnogo kapita.a. Ne gre samo za investicije švicarsk h kapitalistov v italijanska podjetja, temveč tudi za posojila, ki jih dajejo Švicarji italijanski indus.riji oziroma ita.ijan-sk.m us.anovam. Evropska premogovna in jeklarska skupnost bo še v tem me_e u plasirala v Švici za 50 milijonov švicarskih frankov svojih obveznic (švicarski fr. velja nekaj- nad 146 lir). Ta vest je zbudila pozornost zlasti v Italiji, ker računajo, da bo italijanska že ezarska industrija v veliki m-eri deležna tega posojila. V zadnjih oveh letih prejem« italijanska zasebna industrija mn-, go kapitala iz Švice. Ze delj časa poizvedujejo italijamke jeklarne ,ali bi ss dalo v Curihu najeti posojilo 20 milijonov dolarjev. Tovarna -pinalnih strojev Olivetti in dve drugi večji družbi sta tudi poizvedovali nedavno v Curihu, ali bi se tam dado najeti dolgoročna po ojila proti 45% obrestim. Ta podjetja bi najela posojila v zne-sku 46 milijonov frankov. To so razmeroma majhna posojila v primerjavi s posojilom 50 milijonov frankov, ki ga je najelo podjetje Ita ien Caltex leta 1955 in prav tako Pirelli za isti znesek. Tudi družba Momtecatiui je leta 1954 najela posojilo 50 milijonov švicarskih frankov. Uprava švicar.kih železnic je dovolila upravi italijanskih železnic posojilo 200 milijonov frankov za elektrifikacijo; jamstvo za posojilo je morala prevzeti italijanska država ter se poleg tega obvezati, ča bo ugodno rešila italijansko-švicarski spor o švicarskih industrijskih patentih, ki niso v Italiji dovolj zaščiteni ter jih italijanska podjetja izkoriščajo, ne da bi Švici plačala zadevno oa-škodir-ipo. Te obveze glede zaščite švi-carsk-h patentov Italija doslej še ni izpolniia. Italijanska podjetja ne najemajo vedno posojil v Švici neposredno. Včasih posredujejo tudi razne banke in podjetja holding kakor m. pr. Is-ituto Mobi-iiare Italiamo (IM3), ki je najelo na švicarskem trgu posojilo 50 milijonov frankov, a- poleg tega posojilo 50 milijonov frankov pri Mednarodni bank za poravnavo y Bazlu. IMI je v Curihu odprlo agencijo, ki posreduje med italijanskimi podjetji in švicarskim kapitalisti, ki so pripravljeni posoditi denar. Poleg velikih posojil, ki jih je podelila za obnovo Južne Italije Banka za mednarodno obnovo, pričakujejo, da- bo v kratkem Francija posodila 12 mili- loto ali pa na poseben odbor ministrov, v katerem naj bi bili zastopani predstavniki obeh koalicijskih strank. Sporna so tudi razna vprašanja davčne politike, zlasti v zvezi z že napovedanimi olajšavami pri dohodnini in davka na plače, ki so pa po -stališču ljudske stranke povezane z vprašanjem davčne obremenitve podržavljenih podjetij. Aktualna in vsaj deloma sporna so ludi vprašanja, ki zad vajo pospeševanje gradnje stanovanj, carinske tarife in še marsičesa. Za ureditev navedenih in zlasti vseh z izvedbo državne pogodbe povezanih vprašanj bo nova koalicijska vlada morala predložiti parlamentu čimprej vrsto osnutkov potrebnih zakonodajnih ukrepov. Ker pa bodo v njih morala priti do izraza načelna stališča, ki so pri obeh koatici skih strankah v marsičem tako ra lična, je razumljivo, -da pogajanja zaradi sporazuma o novi koaliciji niso lahka. Dr. O. jard v isti naim-en. Tudi po drugih kanalih -prihaja denar v -Italijo, zlasti iz Švice. Lansko leto je Italija uvozila za nad 54 milijonov funtov š erlingov tujega kapitala (okoli 92 milijard lir); od tega 28 milijonov funtov šter-lingov (o-koli 47 milijard lir) na račun pesojii. Pričakujejo, da bo najnove.ši zakon o tujih investicijah še pospešil do ok tujega kapilala- v Itali o E. »Washmgton Post and Times He-rald« ter »Saint Louis Post Dispatch« bosta prihodnje mesece priobčila posebne številke, posvečene Italiji z na-flovcm »Italy speaks to Amerika« (Italija govori Ameriki). Ta propaganda bo organizirana v okviru italijanskega programa »Dollar Drive«, da bi se italijanski proizvodi bolj uveljavili -na ampriiškem trgfa. Pri teh številkah bodo s prispevki sodelovale politične in gospodarske osebnosti. Prikazane bodo možnosti za plasiranje italijanskega blaga v Združenih ameriških državah. Akcijo podpira italijanski Zavod za zunanjo trgovino (ICE). V okviru pogajanja v Ženevi, ki so se jih udeležili člani GATT (splošnega mednarodnega carinskega sporazuma) in ki so .trajala 4 mesece, je bil sklenjen tudi sporazum med Italijo in Ameriškimi združenimi državami glede znižanja carin. Za podlago so vzeli izmenjavo iz leta 1954. Amerika je dovolila Italiji znižanje carin v skupni vrednosti 40,029.000 dolarjev; v zameno bo Italija dovolila znižanje carin na 76 ameriških artl fclcv v vrednosti 39,073.000 dolarjev na podlagi izmenjave v letu 1954. Carine se -bodo znižale vsako leto za 5 % začenši 30. junija, dokler ne dosežejo najvišje ravni 15 %. Američani so dovolili znižanje carin za uvoz italijanskega ovčjega sira, konserviranih paradižnikov, glasbil, vermuta- in vina. Obe državi bosta deležni vsake ugodnosti, ki bd jo -k-aitera izmed njiju priznala drugim državam. — ZDA so pristale na znižanje carin 2-1 državam v vrednosti 677 milijonov dolarjev, a njim je bilo priznano znižanje carin v vrednosti 400 milijonov dolarjev. AMERIŠKI KOMUNISTI O IZJAVAH HRUŠCEVA. Newyorški »Daily Komaj je novi sovjetski zunanji mi- nister Sepilov stopil na mesto Molotova, že je odletel v Egipt in ni čakal niti, da se zaključijo razgovori s predsednikom Titom, ki je v tistem času potoval po Sovjetski zvezi. Dimi rij Trofimovič Sepilov, ki mu je danes 51 let, je lansko leto spremljal še kot glavni urednik »Pravde« Bulganina in Hru-ščeva na P°ti v Beograd. Tudi Molotov, ki je zapustil zunanje ministrstvo tik pred prihodom predsednika Tita v Moskvo, in je bil poleg Stalina sopodpisnik kominformistične obsodbe Jugoslavije leta 1948, je začel svojo kari-jero kot urednik »Pravde«. Hkrati je bil Sepiilov predsednik zunanjepolitičnega odbora v Sovjetu narodov; znan pa je tudi kot komun's' ični ideolog. Na zadnjem kongresu komunistične stranke, na katerem je Hroščev obsodil Stalinovo politiko, je Sepilov nastopil z ideološkim govorom S tem je uteme'ji-1 svoje prepričanje, da so vojne škodljive in da socializem lahko zmaga tudi bre-z vojne. Izrazil je mnenje, do vojna- odlaga iz-b uh gospodarske krize v kapitalističnih državah; v teh državah ščuvajo ljudi na vojno i-n tako opravičujejo oboroževanje, ki zaposluje ljudi in s tem odlaga izbruh gospodarske krize. Sepilov se je izrekel za politiko sožitja med državami različnih gospodarskih sistemov. -Nekateri lis-li na Zahodu trdijo, da bo Sepilov prav tako zvesto izvrševal naročila Hruščeva, ka-kor je Molotov izvrševal Sta'inova. Prikazujejo ga kot bistrega in prožnega državnika, ki dobro pozna kolonialna vprašanja. On je bil tisti, ki je pred nekakšnim drugim letom skleni)! sporazum z Egipčani o dobavi orožja. V Kairu se je razgova-rjal tudi z gospodarskimi ministri. Govorili so o tesnejšem sodelovanju med Egiptom in Sovjetsko zvezo ter o novi tigoviinski pogodbi. Uradno poročilo, ki je bilo izdano po zaključku raz-go-voiov, pravi, da je bil dosežen1 popoln sporazum v vseh vprašanj h mednarodnega pomena. Predsednik vlade Naser je sprejel Sepilovo povabilo naj obišče Moskvo. Iz Kaira je Sepilov odletel v Damask, prestolnico Sirije in Bejrut. ZS SR si prizadeva, da bi pridobila na svojo -stran arabske narode. V Kairu se je sestal -tudi z maroškim prestolonaslednikom. Preteklo pede-ljo je bila v Moskvi velika letalska parada, na kateri so nastopila pajnovejša -sovjetska vojna letala. Prvič po vonji so paradi prisostvovali tudi naj višji ameriški in angleški letalski časlniki. Ti so izjavili, da je sovjetsko letalstvo na višku. Worker«, ki velja za glasilo nekdanjih ameriških komunistov, je mnenja, da -bi bilo bolje, da bi glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev dal objaviti svojo kritiko Stalinovih napak v sovjetskih listih. Tako ne bi moglo ameriško zunanje ministrstvo izkoristiti te -zadeve s -tem, da je samo poprej objavilo Hruščev govor. List poleg tega zameri Hruščevu, da ni kritiziral preganjanja Židov. Od kod današnja blaginja na Holandskem ? Pariz, junija 1956 Imel sem srečo, da sem obiskal Ho-, ia-ndsko v maju, ko je pokrajinsko maj-lepša ob neverjetno bogatih barvah razsežnih nasadov tulipanov in hija-cint. To je ena izmed velikih turističnih privlačnosti te male dižave, toda obenem eden najstarejših viiov njenega gospodaistva in bogastva. Tulipani in narcise se ne goje zaradi enomesečne sezone najrazličnejših barvnih odtenkov, ki se prelivajo do obzorja, temveč zaradi prodaje njihovih čebulic, ki so eden značilnih agrarnih izvoznih proizvodov države. In tudi čudoviti vrt »Keuke-nhof« (med Leydenom in Haarlemom), v katerem cvete v aprilu in maju vsakega leta 50.000 tulipanov v 700 variantah ni drugo kot krasno organizirana in privlačna trgovska razstava tega. lepega in za Holandsko tako značilnega cvetja. Čeprav kolikor toliko poznam ali vsaj opazujem razmere v zapadni Evropi z -njenim visokim življenjskim standardom, me je višina -standarda na Holandskem le presenetila. Ob njem dobi človek obenem nemudoma vtis, da ta standard ni posledica naglo, špekulativno pridobljenega bogastva, temveč stoletja trajajočega neumornega in trdega dela vsega -prebivalstva in seveda tudi izkoriščanja izredpo ugodne geografske lege in dolgotrajne posesti bogatih kolonij. Ta slika standarda je močno podčrtana z veliko solidnostjo in nizkimi cenami, ki zlasti v primeri s cenami y Parizu vprav osupnejo. Pri vsem tem pa se človek vendarle sprašuje za vzroki ugodnih življenjskih pogojev, saj je znano, da je država v vojni sicer zelo trpela, da je po njej izgubila svojo -najbogatejšo kolonijo Indonezijo, da je morala n-ezasl.šane vsote investirata v obnovo, v gradnjo jezov, v -novo industrijo itd, — torej dovolj razlogov za vsaj prehodni padec ali vsaj zastanek v dviganju življenjske ravni prebivalstva. ENAJST MILIJCN^V LJUDI NA 33.000 Kv. KILOMETRIH Tega prebivalstva i a ni malo. Ob vsem znanju geografije se človek vendarle začudi na vsakem koraku otipljivi prenaseljenosti: -na komaj 33.000 kv. kilometrih ozemlja prebiva 11 milijonov prebivalcev, ali 321 ljudi na kv, kilometer, v najbolj gosto naseljenem ju-gozapadu pa celo BIL oseb! Holandska je najbolj gosto naseljena država na svetu. Na vprašanje, od1 kod kljub vsemu temu očitna blaginja v državi, Holandci niso v zadregi z odgovorom. Z neprikritim ponosom (in upravičenim) se sklicujejo predvsem na svojo pr d-nost; povedo, da so strukturno gospodarstvo izpred voj-ne preorientirali v industrijo seveda, da so tako v poljedelstvu kot industriji dosegli najmodernejše proizvodne metode in najvišjo, sedanji tehniki ustrezno debv-no storilnost. Svoječasna znanstvena ugotovitev, da le po-večapa storilnost dela povečuje bogastvo, je postala vsakdanja, v vseh delovnih množicah ukoreninjena resnica, ki je iz znastvenih študij zašla že v turistične publikacije. V eni izmed' njih sem našel naslednji sta- vek: »Življenjski standard holandskega prebivalstva, ki neprestano raste, se bo mogel ohraniti le ob traj o ra toči pro-izvodnji-K. Pri vsej po-toraj nski različnosti sta si Švica in Holand- ka v nekem pogledu zelo sorodni: v obeh državah je bilo treba pomanjkanje surc-vin in zem je nadomestiti z 'intenzivnostjo in kar oaj-večjo proizvodnostjo delovne sile. Osnovna poteza v značaju Holandca je nedvomno njegova pridnost in trdoživost; oboje je pridobljeno v stoletni borbi z vodo, -kateri mora iztrgati dobesedno- sleherni kvadratni meter zemlje, -da jo obdeluje in dobi -prostor za bivanje. Zato -sem kar trikrat v enem tednu -slišal ponovitev baje Napoleonovega izrekla, da je zemljo ustvaril Bog razen Holandske, ki so jo ustvarili Holandci. Njihov pravi življenjski element pa je morje, na katerem so prebivalci Holandske že od nekdaj doma in ki je pravi vir njihovega nacionalnega bogastva: s 3,3 milijonami ton pomorskega ladjevja zavzema Holandska šesto mesto na -s-vetu (podčrtano pomorskega zato, ker ima obenem še neverjetno veliko tonažo notranjega ladjevja — preko 4 milijone 300.000 toni). Ker spada sem tudi -močna ribiška flota, nas ne sme začuditi podatek, da je izvoz slanikov dosegel leta 1953 nič manj kot 56.000 ton! Holandci s ponosom kažejo rezultate -svoje — zlasti povojne — prizadevnosti in njenih vsekakor -na vsakem koraku očitnih rezultatov. Prirastek prebivalstva (-poleg naravnega prirastka se morajo računati še povratniki iz iz- gubljenih kolonij) je m'gel in more najti svojo zaposlitev le v industriji in prometu, zemlje je premalo. Številni podatki, ki jih srečujemo tudi v turističnih priročnikih, -so zanimiva slika lega procesa, ne pa tod-ko njegova razlaga. NAGLA INDUSTRIALIZACIJA IN RAZVITO POLJEDELSTVO Vsekakor je impozantno, da je od leta 1948 do komc-a 1953 država povečala izvoz industrijskih proizvodov za nič manj kot 280%; da je njihova pro-i-z-vodnja jekla presegla (brez surovin, razen premoga) 700.000 ton letno; da je rafinerija v -Rotterdamu predvojno kapaciteto predelave 1 mij. ton- -surove nafte povečala na 10 milijonov (pri čemer je treba vedeti, da je bila rafinerija med vojno v precejšnji meri uničena); pomembno je, da Holandska- danes -na lastnem ozelju pridobiva letno nad 1 milijon ton .nafte; da je tudi izredno- razvito poljedtels vo -z -n-ajvi-šjim-i hektarskimi donosi na- svetu osnovna baza za razvito živilsko industrijo itd. VELIK PROMET V PRISTANiSCIH To so slučajno pograbljeni podatki, katerim je treba dodati izredne kapacitete njihovih pristanišč Rotterdama in Amsterdama, ki so do skrajnosit la racionalno izkoriščene in ki donašajo seveda v plačilno- bilanco -države velikanske dohodke. Rotterdam ima skoraj 60 km operativne obale (več kot trikrat toliko kot Trst!) in je danes tretje pristanišče na svetu, v katerem je leta 1953 pristalo nad 15.000 ladij! Ozadje zadnje argentinske vstaje Londonski »Economist« prinaša krajše poročilo o vzrokih najnovejšega poskusa vstaje v Argentini/ Zgrešena je domneva, da- je šlo -pri terfi vojaškem, uporu predvsem za obnovo Peronove vladavine. Med uporniki je gotovo bilo tudi -mnogo Peronovih -pristašev. Tod-a »Movimiento militar de recuperacion nacional« (vojaško gibanje za narodno obnovo), ki je organiziralo vstajo, ni peronistična organizacija. Jedro vstaje je bilo med vojaškimi -e-dinicami. Gre za obračunavanje med posameznimi skupinami v vojski. Na eni strani so oficirji, ki so se povzpeli visoko v č-asu Peronove vladavine, na drugi skupina mlajših oficirjev, ki se označujejo za »geril-ce«. To trenje je dovedlo do večjih sprememb na položaju vojske. Radikalna skupina je dosegla odstranitev generala Alberta Lagosa z mesta glavnega poveljnika; toda z njegovim naslednikom gen. Zerdom ta skupina ni zadovoljna ter je zahtevala nadaljnje čiščenje oficirjev, ki so simpatizirali s Peronom. Zaradi teh čistk s;e je število generalov v aktivni službi zmanjšalo na eno četrtino osebja, ki ga predvideva ustroj vojske; hkrati se je število polkovnikov znižalo od 168 na 37 -in število podpolkovnikov od 320 na 98. Nič ni v politiki južnoameriških držav boilj nevarno kakoz nezaposlen polkovnik, ali pa general, 'ki se boji, da bo ostal brez službe. Vstaja je bila očitno s.-abo pripravljena, čeprav je bil predsednik vlade Aramburu odsoten, to se pravi, da je bil na -potovanju po notranjosti države. Vstajo je zadušil podpredsednik admiral Rojas, ki je gotovo najmočnejša osebnost za kulisami. Prosto po-bija-nje poloviljiepiih upornliiških voditeljev je izzvalo ogorčenje po vsej državi; kajti v Argentini sploh ni smrtne kazni. Vsekakor je vlada s tem pokazala, da se hoče ohraniti na oblasti. Danes še ni gotovo, -ali bo izpolnila predsednikovo obljubo, da bo razpisala volitve prihodnje leto in da bo izročila oblast svobodno izvoljeni vladi. Čeprav zadnja vstaja ni resno ogrozila sedanje -vladavine, 'osvetljuje bistveno vprašanje: ali se bo zruše-nje peronizma končalo z uvedbo demokracije, ali pa bo pripravilo pot novemu diktatorju. Kdo ho postavil na trg boljši bencin? Zdaj -so tudi ,na Angleškem postavili v promet »lOC-oktanski« bencin. Z reklamo za lOO-oktansbi bencin so prvič začeli v Ameriki letošnjega februarja. Družba Sun Gil Ccmp-any je na svetu piva postavila v Floridi črpalke (napajalnke), -ki to priče e prodajati avtomobilistom tako čist bencin. Takoj za njo se je pojavila družba Esso Standard Qil Compamy in svojemu bencinu dala označbo »Goideni Esso Extra«, ki naj bi bil torej kar zlata vreden. Ta bencin ima nad 100 oktarov ter ga- v New Jer,£eyu prodajajo -približno po 32 stotink dolarja za galon (1 galop, je 4,54 litra). Druga amer ška družba So-eony Vaeuum Comipany hoče imeti še vedno dve vrsti bencina, ki sta približno enako vredni. Zato je sklenila zv -ša-ti število oktanov -pri obeh vrstah. Družba -Ess-o -Standard računa, da bodo okoli leta 1956 vsaj polovica vozačev zahtevala na-jfinejši bencin. Nekatere družbe vztrajajo pri treh vrstah bencina, ker so prepričane, da bo še vedno dovolj takšnih lastnikov avtomobilov, ki ne bodo hoteli kupovati dražjega bencina. run Katerokoli gospodarsko področje pogledamo, povsod je videti ogromen količinski in kakovostni razmah, ta pa je terjal neiz.-a-ču-rilj.vo visoke investicijske kapitale, ki jih je moralo gospo-daa-stvo od nekod črpati, pe da bi pri lem obremenilo i-n občutno zmanjšale življenjske ravni -svojega -prebivalstva Od kod torej? IZREDNO IZOBRAŽENI LJUDJE Preden si iskuša-mo odgovoriti na to vprašanje, za katerega pa nisem mogel dobiti p.Ločnih podatkov, je treba pojasniti faktor človeka, ki je to ogromno ustvarjalno delo opravil. Tu se nam kaže zanimivo pojasnilo v podatkih o s-trokov-ni izobrazbi hal-ančskgea prebivalstva (podatki so za leto 1953). Na 1,323.000 šolo-obvezn.h otrok štejejo isreidnj-e šele splošnega izobraževalnega tipa (gimnazije, liceji) 92.000 dijakov, visoke šole pa- 28.000 študentov, zato pa štejejo industrijske in tehnične šole nič manj kot 274.000 učencev in poljedelske srednje šole 52 000 obiskovalcev. Težišče vsega vzgojnega dela je torej na široko izobraženem a-grarpem in tehničnem kadru, s katerim potem ni težko doseči -morda pajvišjih delovnih -rezultatov rt-a svetu. Ce k temu prištejemo- še izredno razpredeno in izvrstno organizirano mrežo raziskovalnih institutov, potem- ni čudno, da ta mala država vztrajno spremlja razvoj tehnike jn y -tem razvoju sama sodeluje. OD KOD TOLIKO KAPITALA? Vse to so seveda ogromne rezerve, s katerimi se ustvarja nacionalno bogastvo, toda pri tem se moramo vendarle ponovno vrniti na prejšnje vprašanje: od kod ogromna investicijska sredstva za ta velikainski -preskok v holandskem gospodarstvu? (Nadaljevanje na 2. strani) Tudi študenti so se spoprijeli Zadnje obračunavanje med argentinskimi oficirji je nekoliko zatemnilo drugi spor, ki tli v argentinskem javnem mnenju, to je trenje med katoliškimi in liberalnimi študenti. Katoliško orientirani študenti se nagibajo k nacionalizmu, liberalni pa k socializmu in delom:a tudi h komunizmu. Liberalni študenti' so organizirani v Argentinski študentski zvezi FUA (Fede-racion Universitaria Argentina). Ti so zasedli več univerz in srednjih šol ter zahtevali odstop prosvetnega ministra DelFOro Mainisa, ki je bil pristaš generala Lonardija, prvega predsednika argentinske vlade po Peronovem odhodu. Maimis je ostal na svojem mestu tudi poitem, ko so radikalnejši elementi vrgli Lonardija. De-l-l’Oro Mainis je iskal kompromisne re-ši-tve v -kiulturnih vprašanjih, čeprav je v svojem prepričanju katoličan. Odpravili so obveznost verouka v javnih šolah, hkrati je vlada sprejela zakon o svobodnih univerzah, po katerem lahko obstojijo lahko tudi nedržavne katoliške univerze. Ko so liberalni študenti zasedli univerze in srednje šole, so katoliško orientirani študenti -prešli v protiofenzivo, da bi jih prepodili. Vnele so se prave bitke med dijaki. Končno je minister DeirOro Mainis podal ostavko, ko so skupine študentov hotele vdreti v vladno -palačo v Buenos Airesu. Listnico -ministra za šolstvo je prevzel jurist dr. Carlos A. Adrogue, ki pripada k skupini -liberalcev. Duhovi se s tem seveda še niso pomirili. Splošno prevladuje mnenje — tako poroča »Deutsche Ze-itung« iz Buenos Airesa — da, se Argentinci še dolgo ne. bodo umirili. m nase INI serije O priznanju visokošolskega študija Predstavniki Italije in Avstrije so nedavno napravili nov korak na poti k izvršitvi mednarodnega sporazuma, ki ga je septembra 1946 v Parizu sklenil avstrijski zunanji minister dr. Gruber s predsednikom italijanske vlade De Gasperijem, da svojim rojakom na Južnem Tirolskem zagotovi narodni obstanek. Dne 5. maja 1956 so namreč podpisali italijansko-av-strijski sporazum o priznanju študija, ki so jih južnotirolski študenti dokončali v Avstriji. Po tem sporazumu priznava Italija vse akademske (visokošolske) študije v Avstriji, tudi pravne; glede priznanja feh so pri podobnih pogajanjih navadno največje težave. Nemcem iz Južnega Tirala, ki so končali študije na. avstrijskih univerzah in drugih visokih šolah, priznava torej ltalija vse pravice, ne da bi jim bilo potreba nostrificirati študije v Italiji, to se pravi napraviti dopolnilne izpite, ki jih zahtevajo italijanske univerze. V načelu je Italija te pravice priznala nemškim študentom že s pariškim sporazumom (1946), toda z izvršitviijo te svoje obveze je odlagala že 9 let, čeprav bi se moralo izvrševanje začeti že po enem letu po podpisu sporazuma v Parizu. Da se je Italija končno le vdala pripisujejo zahodnonemški listi vedno večjemu zanimanju Nemcev v Avstriji in Nemčiji za usodo južnotirolskih rojakov. Pišejo, da je Italija v tem pogledu zelo občutljiva. Pred tremi leti se je Italija odločno branila priznati kakršen koli akademski naslov, ki so ga južnotirolski Nemci dosegli v Avstriji. Nemški listi postavljajo zdaj zahtevo, naj Italija prizna iste pravice tudi južnolirolskim študentom, ki bi študirali v Nemčiji. Ob tej priložnosti se Slovencem na Tržaškem, Goriškem in Beneški Sloveniji vsiljuje vprašanje: Zakaj ne bi Italija priznala akademskega študija slovenskim študentom iz Italije, ki dokončajo študij v Jugoslaviji? V Jugoslaviji ptucHira, precej) slopenskih akademikov z italijanskim državljanstvom, ki bi po dokončanih študijah radi delovali v svojem rojstnem kraju, to je v Italiji. Nostrifikacija je težavna zadeva, zabijeva nov študij, mnogo časa in tudi denarja! Zato je nujno potrebno, da se to vprašanje reši v bodočem kulturnem sporazumu med obema državama, če ga že niso rešiti z londonskim sporazumom. Ker italijanska vlada dosledno odbija zahtevo Slovencev po lastni univerzi — odbija tudi stolice za posamezne vede in znanosti v slovenskem jeziku — potem bi bilo logično, da omogoči študiranje Slovencem na jugoslovanskih univerzah s tem, da ta študij prizna. * * • TUJE -MNENJE O NIKOLI TESLI Veliki ameriški učenjak na področju elektrotehnike prof, B. A. Behrend, ki se je -proslavil s knjigo »The tn-duction Motor« in je temeljito proučili izum Nikole Tesle, je o tem jugoslovanskem iznajditelju zapisal: »Ako bi iz našega in-d-ustrijskeiga sveta izločili rezultate Teslovih -del, bi se kolesa in-dustrij-e ustavila-, uis- avili bi se električni vlaki in- kolesa, naša mesta bi bila v temi, naše tovarne mrtve in nezaposlene«. PRILIKOM VASEG D GLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN ENBLESKIH STOFOVA ■PRST - ULICA SMI MCOLO’ BR0J 22 - TELE™ 31-138 - TRST PRODAJA HA l/El. S KR I MALO RRMiŠiVAI.HIII EH G LESKIH ŠTOFOEA ZA MLŠRA I ŽEHSKA URI JELA CZ HAJHIŽE C1JEHE. Pomen novih deviznih odločh Medna^iiMtrgoviM ’ Ametiška pomoč Jugoslaviji Kakor smo kratko že poročali, je bil 6. junija uveljavljen novi devizni zakon, ki je ne povsem, a v znatni meri sprostil trgovino s tujimi valutami in vrednostnimi papirji. Dosedanja djvizna zakonodaja je bila v Italiji močno zapletena in se je bilo v nji težko spoznati; v veljavi je bilo nešteto predpisov, ki so uravnavali snov, čcSto tudi v nasprotju drug z drugim. Tej zmedi so sedaj napravili konec in izrecno razveljavili nič manj ko 44 zakonov in odlokov z zakonsko veljavnostjo ter 67 ministrskih odiokov splošne deviznopravne narave. Če bi novi devizni zakon (pravzaprav parlament) ne imel druge zasluge, bi bila že ta dovolj velika, da je devizno zakonodajo poenostavil in jo s tem prioiižal tudi širšim poslovnim krogom. Poleg deviznega zakona je bilo doslej oojavijenih tudi sedem ministrskih odlokov, ki podrobneje urejujejo razna vprašanja, ki izvirajo iz novega zakona; tako vprašanje terjatev in dolgov nasproti tujini; deležev, delnic in oovezme tujih družb; odstopa in nakupa tujih vrednostnih papirjev in drugih posiov z njimi; podrobnosti o ustanovitvi proste trgovine s tujimi valutami in o najemanju posojil v tujini. Tudi devizni -urad (Gambita!) je že izdal nekaj okrožnic s tem v zvezi. V čem je pomen novih določb? Predvsem je pomembuio, da je uveden v italijansko devizno zakonodajo pojem »deviznega tuzemoa« (zakon rabi izraz »res id en te agli effetti delle norme valutarie«), ki ga že poznajo v mnogih drugih državah, med drugimi tudi v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, in ki se ne krije s pravim državljanstvom; se pravi, da je zakon sedaj točno določil, kdo je podvržen italijanskim deviznim predpisom. To so seveda v prvi vrsti vsi italijanski državljani s stalnim bivališčem v Italiji in pravne osebe, ki imajo sedež v Italiji. Prav tako so devizni tuzemed tudi fizične osebe s tujim državljanstvom ali brez državljanstva, če imajo stalno bivališče na ozemlju republike. Končno sodijo med devizne tuzemce tudi italijanski državi j and s stalnim bivališčem v tujini in tuje pravne osebe, vendar z omejitvijo na dohodke, ki jih imajo- v Italiji. Ta omejitev velja tudi za tuje državljane, ki gtalno tukaj prebivajo. Vse druge fizične in NAPE i OST JE POPUSIILA Skupno poročilo, ki je bho objavljeno ob zaključku ohnfca predsednika Tita v Sovje skj zvezi, je bolj zgovorno, kakor so navadno poroči.a o razgovorih drugih d.žavnikcv. Med- razgovori so ugo.ovili, da je napetost v svetu popustila. Skoda, da ni v organizaciji Združenih narodov Ki.ajska. Med hladno vojno se je med narodi tako zakoreninilo sovraštvo, da ni zdaj mogoče doseči sporazuma y celoti. Za zdaj se je treba zodovo ji.i s t.m ,kar je dosegljivo. Razmere so že dovotj ziele, da bi lahko prešli k dejanskemu razo-roževanju jnajprej naj bi skrčili število vojakov pod orožjem. Uporabo atomskega orožja je treba prepovedati. Doseči bo treba sporazum o eviopstoi skupni (kolektivni) varnosti, o gospodarskem sodelovanju in pospeševanju kulturnih stikov. Vzhodna in Zahodna Nemčija naj se sam. prio.,.eta poga.ati glede združi.ve. Poseben zapi nik je bil podp.s-an o sodelovanju med Sovjetsko komunistično stranko in Zvezo komumiotoz Jugoslavije. V njem je rečeno, da je sporazum, ki je bit sklenjen med obiskom Buigamina in Hru-ščeva v Beogradu, postavil zdravo podlago za takšno sodelovanje. NENAVADNI GOSTI NA BRIONIH. Meseca julija se sestanejo na otokih Brionih pri Pulju predsedniki Jugoslavije, Indi e in Egipta — Tito, Nehru in Naser. Gre za sestanek državnikov, ki so proti delitvi svete na bloke in za sodelovanje med vsemi narodi. AVSTRIJSKI LIST ZAHTEVA LJUD SKO GLASOV. NJE V JUŽNEM TI-ROLU. Rešitev pasarskega vprašanja, ki sta jo našla Mollet in Adenauer, je v avstrijskem tisku zbudila živahne komentarje. Avstrjjct pr merjajo usodo Posarja z usodo Južnega Tirola. Dr, Adenauer je uspel, da proti gospodarskim 'koncesijam, na katere je pr s al v prid Frarcije, doseže združitev Posarja z Nemčijo. V resnici pride do le združitve na praznik Novega leta 1957. Nekateri avstrijski ijsti očitajo vladi, da je bila preveč popusti iva nasproti Italiji glede Južnega Tirolskega. Zadnje občinske volitve na Južnem Tirolskem so pokazale, da hočejo Južni Ti-rol.i, da se jim omogoči izreči se o svoji usodi z ljudskim glasovanjem. V tem smislu piše celo dunajski katoliški list »Der Volksbote«. pravne osebe so devizni inozemci. V splošnem vzdržuje tudi novi zakon načelo, da jse smejo ustvarjati obveznosti med deviznimi tuzemci in fnozemoi, kolikor ne gre za kupoprodajne pogodbe z namenom izvoza ali uvoza blaga, samo z ministrskim dovoljenjem, ki je lahko splošno ali pa individualno, že sam zakon pa dovoljuje neke olajšave. Tako n. pr. so morali imetniki terjatev, iki so jih imeli do inozemcev, kakor tudi delnic in obveznic tujih družb odstopiti te terjatve in vrednostne papirje deviznemu uradu; od sedaj naprej jih morajo samo prijaviti Italijanski banki ali drugi pooblaščeni banki in v danem primeru tudi deponirati; odstopiti so pa dolžni samo tujo valuto, ki jo in kadar jo izkupijo. Ob upoštevanju naraščajočega ritma trgovinske izmenjave z drugimi državami, stalnega večanja turističnega prometa in potreb, ki jih je le-ta prinaša, ter drugih okolnosti, je novi devizni zakon deloma samo prilagodil pravno stanje deviznega poslovanja že obstoječemu dejanskemu stanju. To velja zlasti za t. i. »paralelne posle« s tujimj bankovci, ki jih dosedanji predpisi niso dovoljevali, a so jih oblasti trpele bodisi zato, ker jih praktično sploh ni bilo mogoče zatreti, ali pa zato, ker se je izkazalo, da bi bilo tako zatiranje v škodo razpoložljivosti tujih valut na domačem trgu in s tem tudi celotnemu italijanskemu gospodarstvu. Tako je bilo do sedaj prepovedano sprejemati plačila v tuji valuti, čeprav od tujcev, ki bi z njo plačali kupljeno blago ali uslugo. Posledica tega je bila bodisi, da je tujec nakup opustil, ali Pa, da je upravičenec tujo valuto vseeno sprejel in da se je s tako valuto razvila črna borza. Omejitev je sedaj odpravljena ter bodo smeli trgovci, obrtniki, hotelirji, prevozniki itd. sprejemati od tujih turistov od meno za prodano blago in za storjeno uslugo tudi v tuji valuti, vendar bodo morali prejeto valuto ponuditi banki v odkup. Tudi darila v tuji valuti so sedaj izrecno dovoljena. Vlada se pa nadeja, da se bo z legalizacijo takega poslovanja znatno povečala razpoložljivost tujih valut pri denarnih zavodih. S skladom, ki si ga bodo banke ustvarile iz tako odstopljene tuje valute, dalje iz valut in deviz, ki jih bodo vnovčil tuji turisti neposredno pri njih, ter končno iz valut in deviz, ki jih bodo prejeli devizni tuzemci na podlagi posebnega ministrskega dovoljenja in >pri njih vnovčili, bodo smele povsem prosto trgovati. Iz tega sklada bodo namreč smele prodajati tujo valuto deviznim tuzemcem za potovanja v tujino do najvišjega zneska 300.000 oziroma 500.000 lir na leto, domačim interesentom za investicije v tujini, kakor n. pr. za nakup deležev, delnic, obligacij tujih družb, tujim investitorjem za povračilo investirane glavnice ali za plačilo obresti in drugih koristi, kakor tudi deviznim tuzemcem za plačilo inozemskih dolgov. Trgovina s tujimi valutami torej ni bila popolnoma sproščena, temveč je omejena na sklade, ki si jih bodo banke ustvarile na zgoraj omenjeni način. Poudariti je treba zlasti, da z novim zakonom niso bili razveljavljeni lanskoletni julijski predpisi o trgovini in odstopu tujih valut državi, ki ostanejo torej, kolikor ne nasprotujejo novemu zakonu, še vedno v veljavi. Vprašanje izvoza valut iz Italije je takole urejeno: Vsakdo sme izvoziti 30.000 lir v italijanskih bankovcih, kakor doslej; vendar veljajo za obmejno prebivalstvo (pri nas n. pr. za osebe, ki potujejo z obmejno prapust-nico) posebni predpisi. Višino tuje valute, id jo smejo izvoziti devizni tuzemci poleg 30.000 lir v italijanskih bankovcih, bo določalo ministrstvo za zunanjo trgovino. Devizni inozemec pa sme izvoziti toliko tuje valute, kolikor je je sam uvozil. Uvoz lir, ki je bil že do sedaj neomejen, ostane neomejen tudi še v naprej. Za plačilni promet s tujino je posebno važen odlok o terjatvah in dolgovih napram tujini, po katerem se morajo terjatve izterjati in dolgovi plačati v roku 180 dni od dne, ko je blago prekoračilo carinsko črto oziroma od dne storjene usluge, razen če ministrstvo ne določi izrecno kaj drugega. Ta odlok odreja tudi podrobno in v skladu s plačilnimi sporazumi, ki jih ima Italija s posameznimi državami, v kakšnj valuti in na katerem računu se morajo izvršiti plačila. Trgovinska izmenjava pa se bo tudi poslej odvijala čez carinarnico ali z licenco po dosedanjih predpisih. Razume se, da bo neupoštevanje deviznih predpisov še nadalje podvrženo kazenskim in drugim sankcijam po zakonih, ki so v veljavi. dr. d. s. Težaški Lesni teg Kontingent avstrijskega surovega in gradbenega lesa v okviru trgovinskega sporazuma med Italijo in. Avstrijo, ki zapade konec tega meseca, so podaljšali za dobo od 1. julija 1956 do 30. junija 1957. Pp količini blaga je kontingent ostal nespremenjen ter obsega: 15.000 kub. metrov jamskega lesa; idem koi-cev, 100.000 kub. metrov premerjenega gradbenega lesa. Po posebnem avstrijskem zakonu p surovinah je izvoz tele-grafičnih kolov liberaliziran, kar velja iUdi za gradbeni les. Ker izvoz desk ni količinsko omenjen, ni določen y trgovskem sporazumu kontingent za to vrsto blaga. Avstrijski izvozniki lahko vložijo prošnje za dodelitev licenc do 30. junija. Z izdajanjem licence bodo pričeli šele y drugi polovici julija. V trgovskih krogih so potrdili vest, da so Jugoslovani izdelali pov cenik za svoje blago. Cen aoparjepe bukovine vrste I/H naj bi bila nižja za okoli 2.000 iir pri kub. metru in bi znašala, ko gre za večje kupčije, okoli 47.000 lir kub. meter, franko meja ali Fob. jugoslovanska pristanišča. Obdelani les naj bi stal okoli 44.000-45.000 lir za kub. meter; za kupčije čez 1000 kub. metrov bo priznana nagrada 2%. Izvedenci so mnenja, da jugoslovanski proizvajalci razpolagajo z velikimi količinami hra-stovine. Velika je posebno ponudba hrastoviine slabše vrste. Ceno vrsti III so znižali za 2000 lir na 38.000 lir kub. meter. Kljub temu je cena po mnenju kupcev previsoka. Cena surovi bukovini se je naspro -no zvišala za povprečno 2000 lir pri kubičnem metru. Tako naj bi stala vrsta I/II okoli 42.000 lir; trgovska vrsta o-koli 34.000 in vrsta III okoli 24.000 lir za kub. meter franko meja ali jugoslovanska pristanišča. ITALIJANSKI TRGOVCI O MEŠANEM LESNEM KOMITEJU Na občnem zboru Združenja italijanskih lesnih trgovcev v Milanu je predsednik Saija izjavil, da pom:.ni ustanovitev italijansko-jugoslovanskega komiteja na zadnjih pogajanjih y Beogradu italijansko zmago. Tako bo s sodelovanjem sposobnih ljudi na obeh straneh mogoče najti pot za živahnejšo izmenjavo v korist obeh držav. NIZEK JUGOSLOVANSKI KONTINGENT Vest, da je rimska vlada odobrila sejemski kontingent v višini 158 milijonov lir, je razočarala jugoslovanske razstavljalce; saj so oni zaprosili za kontingent 375 milijonov lir. Seveda pomeni to udarec tudi samemu sejmu, ker se s takšnim ravnanjem jemlje raz-stavljalcem volja, da bi si drugič naprtili stroške, s katerimi je združeno razstavljanje. Kontingent dovoljuje u-voz samo vina v steklenicah (ne v sodih), emajlirane posede, p.eprog, folklornih izdelkov, raznih živil, zdravilnih zelišč itd.; usnjeni galanterijski izdelki so izločeni iz kon ingenta. PORO C LA O RAZSTAVAH NA STROKOVNIH ŠOLAH v Rojanu, Nabrežini, Sv. Križu in y Dolini smo zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti za prihodnjo številko. Razstava na rojan iki obrtni šolj ostane odprta še v petek, 29. junija. ODŠKODNINA ITALIJANSKIM DRŽAVLJANOM ZA IMET. E V JUGOSLAVIJI. Da bi se rešilo vprašanje dokončnega izplačila odškodnine italijanskim državljanom, po večini .beguncem, za premoženje, ki so ga zapustili v Jugoslaviji, je bil prediožen rimski poslanski zbornici zakonski predlog. Gre za izplačilo še ostalih 30 milijard lir, ker je vlada 15 milijard lir že izplačala kot predujem. Odškodnino bodo izplačevali po masledn em ključu: za prvih 10 milijonov lir 100% za drugih 10 milijonov 80%, za tretih 10 milijonov 60%, za četnih 10 milijonov 40%, na preostanek pa 30%. ZVIŠANJE PLAČ PA TUDI KOL-KOVIN. V ada je sprejela zahtevo sodnih nameščencev po zvišanju plač. V ta namen bo potrošite' 3 milijarde lir. Polovico tega denarja je zagobvljenega v državnem proračunu, dxu o polovico pa bodo pridobili z zvišanjem kolkov-nih pristojbin za sodne listine. PROTI PREMESTITVI NAMEŠČENCEV POKOJNiNoKEGA ZAVODA. — Med nameščenci pokojninskega zavoda v Trstu INPS se je začelo gibanje proti tiameravajni premesti vi uradnikov iz Trsta. Odlok o premestitvi je bil izdan — tako poročajo nekateri listi — ne da bi bil o tem obveščen generalni vladni komisar v Trstu. V času obiska predsednika Tita Sovjetski zvezi so nekateri ameriški poslanci in senatorji skušali ustvariti mnenje proti temu, da bi Združene ameriške države še nadalje gospodarsko podpirale Jugoslavijo'. Beograjski vodilni 'ist »Borba« je poudaril, da se jugoslovanska politika nasproti zahodnim državam ne bo menjala. V istem smislu je pisan članek podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v znani ameriški reviji »Fo reign Affairs« Ameriški parlament je Eisenhowerja pooblastil da sam odloči o tem. Londonski finančni list »Financial Times« je poročal dne 20. junija iz Beograda, 'da so Združene ameriške države dale svoj pristanek jugoslovanski vladi, da iz protivrednostnega Sklada, ki se je nabral iz ameriške gospodarske pomoči Jugoslaviji v zadnjih 9 mesecih, uporabi 95 milijonov 300.000 dolarjev. Gre za protivrednost v dinarjih, ki se nabira v posebnem jugoslovanskem računu. Dolarsko pomoč so Jugoslovani uporabili za nakup žita, bombaža, volne, premoga, koksa in drugih industrijskih surovin, kakor tudi za nabavo zdravil in gnojil. V zadnjem času so Američani dali svoj pristanek za uporabo 11 milijonov 100.000 dolarjev, oziroma protivrednosti v dinarjih. Ta denar bodo Jugoslovani uporabili za graditev 15 klavnic in hladilnic. Velik del opreme za konserviranje mesa -in za hladilne naprave so dobavili Angleži v okviru programa angleške gospodarske pomoči Jugoslaviji. Angleška pomoč Jugoslaviji je prenehala lansko leto, toda ta oprema je bila naročena še s sredstvi iz gospodarske pomoči ter bo dobavljena Jugoslaviji to in prihodnje leto. Protivrednost ameriške pomoči bo uporabljena za dograditev devetih klavnic in hladilnic, ki so že v gradnji, in šestih, iki jih bodo pričeli graditi. Načrti za te naprave in mesto, kjer bodo stale, so bili izbrani po dolgem skrbnem proučevanju; prj tem delu so sodelovali tudi ameriški in angleški strokovnjaki. Hladilnice in klavnice bo^o pospešite pripravljanje mesnih Izdelkov in njihov izvoz. Ta bo zboljšal jugoslovansko trgovinsko bilanco. Prejšnje sklade so Jugoslovnani porabili za gradnjo stanovanj, mostov in hotelov, cest in industrijskih podjetij. UČNI USPEHI NA TRGOVSKI AKADEMIJI V TRSTU. Vpisanih je bilo 178 dijakov (73 moških jn 105 ženskih); izdelalo je 25 dijakov in 65 dijakinj, popravni izpit bo delalo 32 dijakov in /29 dijakinj, ponavljalo pa 6 dijakov in 5 dijakinj; neocenjena ena dijakinja. K maturi so pripustili 10 dijakov in 5 dijakinj. TRŽAŠKI HOTELI ZASEDENI. Velesejem prinaša mestu gospodarske koristi, ki jih ne opazimo takoj. Tako so med sejmom tržaški hoteli popolnoma zasedeni. Včasih so gosti srečni, ako jim odkažejo sobico y podstrešju. Sobe oddajajo tudi zasebniki. LETOVIŠČARJI V TRŽ ' SKI OKOLICI. Čeprav je vreme deževno, je letos najelo stanovanja y tržaški okolici več Tržačanov kakor lansko leto. Nekateri si razlagajo to tako, da je v obtoku več denarja; drugi pa so nasprotnega mnenja in menijo, da je os alo več T ža-čanov v okolici mesta, ker bi radi pri-štedili in počejo na počitnice v oddaljene kraje. PODRAŽITEV OPENSKEGA TRAMVAJA. Uprava Družbe malih železnic, ki vzdržuje vzpenjačo iz Trsta na Opčine, je podražila vožnjo od 60 na 70 lir ob delavnikih in od 70 na 80 ob nedeljah. Istrski begunci plačajo zdaj 50 lir prej 45. Odpravili so nočno doplačilo, ki je znašalo za mesečne naročnike 60 lir, za ostale je stal listek 100 lir. V bistvu pomenijo te spremembe podražitev življenjskih stroškov. TEŽAVE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU. Vse štiri stranke (krščansko - demokratska, liberalna, republikanska in socialna demokratska), ki so doslej vladale v tržaškem občinskem svetu, imajo v novem svetu samo 27 svetovalcev. Ker je vseh svetovalcev 60, nimajo potrebne večine. Zdaj se še socialni demokrati upirajo sodelovanju s krščansko demokracijo na dosedanji osnovi. Težave so toliko yečte, ker je vodstvo krščanske demokratske stranke v Rimu prepovedalo svoji stranki povezavo pa levo (s socialisti in komunisti); na drugi strani >pa so neofašisti in monarhisti. NOVI POKR. SVETOVALEC Marij Grbec je predočil generalnemu vladnemu komisarju dir. Palamari, mučen položaj, kmetov y Domju, katerim je SEDEŽ. TRST - ULICA P A B I O PILZI ST. iO/I. - TBLEPON ST. Ti.oJ SPOFARSKEGA ZDRI l/ENldj ‘Impol, Slovenska Bistrica - 80. Vino-export, Umag. Poslovni koledar Dq 5. julija morajo proizvajalci in grosisti sodavic, umetnih in naravnih mineralnih vod, leda in sveže ribe plačati davek ma poslovni promet za prodajo tega blaga izvršene prodajalcem na drobno v mesecu juniju 1956. Do 10. julija morajo trgovci, poprav-Ijalnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radio-električe aparate in material predložiti koncesioniranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisi11' ka prejemkov in izdaj teh aparatov V mesecu juniju 1956. Do 10. julija morajo delodajalci preč' ložiti Zavodu za soc. skibstvp izp0 njene obrazce za mesec junij 1956 111 nakazati zavodu znesek dolgovan111 '^-'prispevkov za soc. zavarovanje-* • * PODPRIMO SVOJ GOSPODARS^1 LIST! Slovensko gospodarsko združc nje poziva vse svoje č.ane, da podpf®" jo list »Gospodarstvo« ter š rijo JRoS njegovih paročnikov. _______________________________—--- 7z de&elz tulipanov in Ui^aoint Ob Tržaškem velesejmu V petek 22. junija je imel svojo sejo Upravni odbor združenja ter razpravljal zlasti o letošnjem tržaškem velesejmu ter o slikih, ki bi jih moralo združenje navezati s tu.imi poslovnimi ljudmi, zlasti iz daljnega in bližnjega tržaškega zaledja. Tako je upravni odbor sklenil, da se bo razgovarjal o trgovskih odnošajih z Jugoslavijo z njenimi predstavniki, ki se bodo udeležili uradnega sestanka Italijansko-jugoslovanske zbornice 28. t. m. Predvideva se namreč prihod glavnega tajnika Zvezne zunanjetrgovinske zbornice ing- I. Barbaliča, predsednika Jugoslovansko - italijanske zbornice v Beogradu Knezeviča. ki je obenem ravnatelj tovarne Rade Končar v Zagrebu, tajnika iste zbornice Zcričiea, glavnega tajnika Trgovinske zbornice Slovenije inž. Vehovarja, ki je tudi predsednik komisije za obmejni krajevni trgovinski sporazum pri trgovinski zbornici ter člana iste komisije L. Lesjaka, ravnatelja Delamaris iz Izole. Poleg teh je napovedan prihod še raznih operaterjev proti kopcu tržaškega velesejma, ko se bodo zaključevale razne kupčije in trgovinski posli. NA LETOŠNJEM TRŽAŠKEM VELESEJMU RAZSTAVLJAJO SLEDEČA JUGOSLOVANSKA PODJETJA: 1. Makedonski folklor, Skopje - f2. Ponišavlje, Pirot - 3. Maraska, Zadar -4. Maraska, Zadar - 5. Slovenske Gorice, Ptuj - 6. Jugovimi, Kaštel Suču-rac - 7. Bilka, Skopje - 8. Elektrokovi-na, Maribor - 9. Industrija stekla, Pančevo - 10. Rudičajavec, Banja Luka -11. Vinalko, Split - 12. Instrumentarija, Zagreb - 13. Ghetekius, Zagreb - 14. Koksara B. Kidrič, iLubanac - 15. Gra-fos, Zagreb - 16. Sever, Subotica - 17. Biljana, Zagreb - 18. Pliva, Zagreb -19. Alkaloid, Skopje - 20. Jugolek, Beograd - 21. Magnohrom, Kralijevo - 22. Jugomontaža, Zagreb - 23. Cinkarna, Celje - 24. Tovarna emajlirane posode, Celje - 25. Industrija Elektroporcelana, Aramidjelovac - 26. Ris, Zagreb - 27. Navip, Beograd - 28. »20« Novembar, Subotica - 29. Tobačna tovarna, Ljubljana - 30. »29« Novembar, Beograd -31. Centrokolcmijal, Novi Sad - 32. Chromos, Zagreb - 33. ‘Rukotvorine, Zagreb - 34. Rukotvorine, Zagreb - 35. Tang, Nova Gradiška - 36. Državna Založba Slovenije, Ljubljana - 37. Fabri-ka reznog alata, Cačak - 38. Fabrika stekla, Paračin - 39. Industrija Alata, Trebinje - 40. Bosnaplod, Sarajevo -41. Dom, Ljubljana - 42. Dom, Ljubljana (Keramika-Kamnik) - 43. Merkur. Bačka Palanka - 44. Galenika, Zemun -45. Obod, Cetinje - 46. Delamaris, Izola - 47. Istra-vino, Rijeka - 48. Jovan Mikic, Subotica - 49. Tehno Im,pex, Ljubljana (Tos, Ljubljana) - 50. Jugolek, Beograd - 51. Sutjeska. Beograd -52. Saturnus, Ljubljana - 53. Toko, Domžale - 54. Vino-Koper, Koper - 55. Jugo-Alat, Novi Sad - 56. Color, Medvode -57. Jugosport, Beograd - 58. Elektroda, Zagreb - 59. Jugokamomila, Beograd -60. Vino produkt. Zagreb - 61. Jugori-ba, Zagreb - 62. Bosna-Coop., Sarajevo - 63. Sljeme, Zagreb - 64. Slovenija ži-vinopromet, Ljubljana - 65. Jugomine-ral, Zagreb - 66. Tobus, Ljubljana -67. Lek, Ljubljana - 68. Slovenija-Vino, Ljubljana - 69. Venčač, Arapdjelovac -70. Rade Končar, Zagreb - 71. Vardar Import-Ersport. Skopje - 72. Železarna, Store - 73. Steklarna Hrastnik, Hrastnik - 74. Rudniki svinca in topilnica, Mežica - 75. Prvomajska, Zagreb - 76. Železarna, Jesenice - 77. Duga, Beograd - 78. Nov Kabel, Novi Sad - 79. uprava industrijskega pristanišča »začasno« zasedla zemljišče. Na zemljišču, ki so ga proglasili za začasno za ede-nega za dobo dveh let, že gradijo cesto, ki bo vodila v novo naselje »Bor-go San Sergio«. Komisar je dal prav kmetom, da ne popuislijo, češ da je odkupna cena že tako nizka (par sto lir za vsak kv. meter). Za zaščito kmetov bi moral nastopiti sam komisar, pa tudi delavci iz drugih strok bi morali podpreti kmete! UPRAVA DRŽAVNIH MONOPOLOV je pcriavila na trg dve novi vrsti cigaret ameriške proizvodnje: »Marlbo o Long Size Fliter Tip« in »Winston Filter Regular Size«. TOČA JE (RAZSAJALA NA VIPAVSKEM. V zadnjem času je toča večkrat obiskala Vipavsko. Uničila je skoraj ves pridelek v Kamnjah, Skriljah, Dobravljah in na Cesti. Se huje je klestila v Batujah ip y Bukovici pri Novi Gorici in tudi v Vrtovinu. Na italijanski strani y Brdih je napravila le malo škode. PRIHODNJA ŠTEVILKA »GOSPODARSTVA IZIDE V PETEK, 6. JULIJA (Nadaljevanje s 1. stran,) Predvsem moramo ugotoviti, da je bila dežela med drugo svetovno vojno sicer v precejšnji meri opustošepa, ni pa izgubila svojega osnovnega bogastva. To bogastvo je obstajalo v tujini investiranih kapitalih; v njihovi floti, ki je bila sicer v vojni prizadeta, toda kar jo je ostalo, je izkoristila neposredno visoko konjunkturo takoj po vojni in iz nje ustvarjata potrebno a-kumuiacijo; y velikanskih dohodkih, ki jih prinašata pristanišča kot Rotterdam in Amsterdam; zelo pomembno je tudi dejstvo, da se je Indonezija sicer politično osamosvojila, ni pa izgubi.a Holandska tamkajšnjih svojih investicij. Ogromni potencial velikanskih kapitelov, ugodna geografska lega, velikanska pristanišča in premetala sredstva, zlasti ladjevje, vse to je omogočilo strmi dvig in razmah industrije pe samo ob neokrnjenem, temveč stalno se dvigajočem življenjskim standardom. TRUST ROVAL DUTCH — EKONOMSKA VELESILA Učinkovit dokaz mam dajeta na primer petrolejska in e.ekuo.ehn čna industrija. Znano je, da je v svetovnem petrolejskem trustu Royal-Dutch-Scheli 6J% kapitala y holandskih rokah. Ta koncern 'predstavlja pravo ekonomsko velesilo v svetu, saj je pridobil v letu 1955 nič manj kot 98.30 milijona tor surovega petroleja, medtem ko se pripisuje Sovjetski zvezi z vzhodnoevropskimi državami proizvodnja 80 milijonov ton. Im medtem ko ima vsa Holandska pomorske tonaže 3.3 milijona ton (leta 1953), ima Rpyal-Dutch-Sche 1 ] sama 7.7 milijona .ton ladjevja (6.6 v letu 1953)! Ge torej; pogledamo impozantne naprave rafinerij v Rotterdamu, če proizvodnja surove nafte v deželi naglo raste, potem za vse te investicije ni bilo treba niti s centom obremeniti prebivalstva, vse to je z lahkoto prenesel iz svojih akumuliranih kapitalov koncem Royal-Dutsch-Schell, ki že v izdatni meri vrhu tega razvija še kemično industrijo y deželi. PRI PHILIPSU 41.000 DELAVCEV Nič bistveno drugače ni z elekti ©tehnično industrijo, v kateri je pomemben koncem Philips, ki zaposluje na Holandskem 41.000 delavcev in uslužbencev, na celem svetu pa malone 100 tisoč v tovarnah in podjetjih, ki so raztresena od ZDA pa do Japonske. Tu- di za razmah te industrije so bili 10' rej kapiitali tu. Tako je obnova in gospodarska pr£' usmeritev države zahteva a sicer rnin0' go dela in 'truda, trezno gospodarsK0 politiko in jasno orien.iaci.o, toda u' speh je zagotovilo v moraa odiočil111 meri dejstvo, da je država razp°laša^ od vsega začetka z velikanskim naci0-nalnim kapitalom, ki je omogočil v kratkih letih ustvariti to ,s čimer se Holandska danes ponaša. To je oben^111 razlaga za dejstvo ,da se je Holandsk® prva odpovedala nadaljevanju Mar' shallove pomoči. To je vse drugačei1 položaj kot v gospodarsko zaostalih dr' zavah, v katerih velike industrijske i®' vesticije, elektrifikacije in proffl®1 zahtevajo težke žrtve od vsega prebi' valstva. Ta primerjava seveda ne zmanjšuj2 vrednosti prizadevanj, ki so jih H0; landri tako uspešno zaključ.li, terme2 skuša dati le pojasnilo, zakaj je obn11' va in razmah gospodarstva y nekat6' rih razvitih državah sora^meroma lab' ka, če ga primerjamo z velikanski?9! kolektivnimi in individualnimi naporl in žrtvami, bi jih terja program k10" dernizacije v gospodarsko zaostalih dr žavah. Ce hočem posamezne vtise strniti v eno samo sliko, ki ostane človeku b15 kratkem bivanju na Holandskem, P°' tem ostane v zavesti vtis izredno ure' jene države, katere prebivalstvo je F1'6" žeto s patriotično zavestjo, katere vse bina pa je pridnost ip delo. Brez te' ga bi ne bilo niti sedanje slike, ki i° daje država, pa tudi ne sredstev, s ka' terimi je država lahko realizirala ve' likanski program v letih od konca drU' ge svetovne vojne do danes. S. P- »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi petek. — UREDNISTV11 in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel' 38-933 - CENA: posamezna številka lir ^ za Jugoslavijo din 15. — NAROČNIN^-letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za ■ll1! goslavijo letna 380 din, polletna 200 d‘n' naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulk* * 3-1 teb. rač. pri Komunalni banki št. d® KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 llr’ za inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« JAZMR STMISLM U V O Z-I Z V O Z vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST trst Urad in skladišče: Scalo lej>'nami — Tel. štev. 44-552 A. BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalije 1RST - UL. 1 ORREBIANGA 2IIII TELEFON 31-315 O. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANŽE d. z o. z. IMPORT TRST - TRIESTE EXPORT TELEF.: 37-940, 38-35? TELEGE.: GIGIERRE VIA BELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185 i lužna Amerika dežela neizčrpnega bogastva O PRISELJENCIH Priseljevanje — vir življenja za Južno Ameriko. Kakega številnega evropskega (izven španskega) priseljevanja v andske države — z izjemo Venecuele — do sedaj še ni bilo. Iz ondot-nih in pravkar opisanih socialnih razmer, se jasno sklepa, da v deželi, kjer gospodari nekaj magnatov nad tisoči sužnjev, ni prostora za Evropejca, pa naj si bo kmetovalec ali delavec. V poštev bi ikvečje-mu prišlo nekaj strokovnjakov, manjša industrijska podjetja ali tudi tiste mogočne kapitalistične združbe (trusts), ki so edine zmožne iz nič ustvarjati nova industrijska središča o oddaljenih, neobljudenih področjih. Ko govorimo torej o priseljencih, mislimo na Argentino, na južno Brazilijo, na Urugvaj in na Čile. Edino v teh državah smemo reči, da je občuten vpliv evropskega izseljenca v javnem življenju. Zaradi vdora ameriških dolarjev v novejšem času, se je tudi Ve-necuela uvrstila med dežele, primerne za evropsko emigracijo. Priseljevanje v Veneeuelo se stalno stopnjuje, toda vsestranska kolonizacija dežele se je komaj začela. Kar se danes godi v Venecueli, se. utegne jutri zgoditi tudi v Peruju, Boliviji in Ekvadorju. Prvi evropski izseljenci so dospeli v južno Brazilijo leta 1817. To je bilo okoli 2000 švicarskih kmetov, katerim je brazilski cesar Dom Joao ponudil primerna zemljišča. Sledile so, še vedno pod pokroviteljstvom brazilskega dvora, nove nemške skupine, ki so se naselile v južnih, Evropejcem primernih predelih. Nemci so si ustvarili strnjene naselbine, kjer so živeli — -in še živijo avtohtono »po nemško«. Isto so delali Poljaki, katerih je prišlo nekaj deset tisočev okoli leta 1870'. Kolonizacija na podlagi strnjenih narodnih skupin se je v Braziliji dobro obnesla, še danes tvorijo nemške, poljske in švedske na-selibine v Santa Catarina, Paranž, in Rio Grande, steber gospodarskega razvoja v južnem Braziiu. Za emigrante je bil ta sistem še posebno ugoden; razlogi so jasni. Ni pa bil všeč domačinom. Brazilska javnost se je začela razburjati zaradi prevelike konservativnosti nemških priseljencev, oziroma zaradi njihove odpornosti pred asimilacijo. Nekaj nepremišljenih besed in dejanj, ki so izražale centrifugalna stremljenja, je to razburjenost še bolj poostrilo. Poslej Brazilija ni več podpirala »kolektivne« kolonizacije na narodnostni podlagi, ampak samo posamezne, privatne naselnike na podlagi vpoklica. Tedaj se je začela doba velikega naseljevanja italijanskega proletariata, posebno v državo Sao Paulo. Ta je prav tedaj doživljala svojo visoko »kavino konjunkturo« (1830). V 50 letih se je naselilo okoli dva milijona Italijanov. Italijani v Južni Ameriki sicer niso tako cenjeni element kot Nemci, vendar so zalo dobrodošli prav zaradi tega, ker so dovzetni za takojšnjo prilagoditev in asimilacijo. Razen Italijanov je odšlo v Brazilijo pol drugi milijon drugih Evropejcev, med njiimi tudi veliko Jugoslovanov, števila poslednjih nj mogoče dognati, ker se v starih statistikah omenjajo le kot av-stro-ogrski državljani. Slovencev (posebno Primorcev) je okoli 15.000 vseh Jugoslovanov pa gotovo čez 50.000. Z žalostjo moramo ugotoviti, da se je, v nasprotju s Severno Ameriko in Argentino, naša kri, povečini že zgubila v brazilskem narodnem morju, ko sta že prej utihnili naša beseda in pesem. * * * SLOVENCI V ARGENTINI čeprav je Argentina odprla vrata tujim priseljencem sorazmerno pozno (1850), je kmalu prekosila po številu emigrantov vse dežele sveta z edino izjemo Združenih držav. Argentinsko ime je postalo sinonim za Južno- Ameriko. »Grem v Južno Amerika« je veljalo toliko kot »grem v Argentino.« Glavna zasluga za to pametno argentinsko politiko gre duhovniku Juanu Alberdiju (1810-1884), velikemu argentinskemu pisatelju, mislecu in državniku, ki je kmalu po proglasitvi argentinske neodvisnosti pod geslom »Gobernar es paiblar!« (vladati se pravi deželo obljuditi) prepričeval javnost in vlado, naj privabijo čimveč tuje delovne sile, ako želijo, da bi se dežela povzpela in resnično napredovala. In kako utemeljen je bil Alberdijev klic! V tistem času je na ogromni površini Argentine, ki odtehta vso Evropo brez Rusije ali enajst Jugoslavij, živelo komaj 1,800.000 prebivalcev ! Ko je Alberdijev nauk dosledno in temeljito pripravil okolje za sprejem tujcev, je val priseljencev naraščal od leta do leta. Po služ- benih statistikah se je od leta 1857. do leta 1933. vselilo v Argentino šest in pol milijonov Evropejcev. Največji kontingent so prispevali Italijani, toda okoli 45 % (skoraj polovico) je bilo takoimenovanih »golondrinas« (lastovice), ki so se vsako leto, po lepih zaslužkih vračali v domovino'. Do leta 1922. so se samo Italijani in Španci priseljevali v Argentino v večjem številu. Do omenjenega leta je bilo 80 % vseh argentinskih emigrantov italijanskega in španskega porekla, številčno jim takoj sledijo »Avstrijci«, v ogromni večini naši Dalmatinci. Slovencev je v Argentini okoli 50,000; skoraj polovico je primorskih Slovencev, ki jih prišteva službena statistika k Italijanom, ker je bila puljska krajina poprej -pod Italijo. Vseh Jugoslovanov, vštev-ši njih sinove, je gotovo veliko čez 100.000. Samo v Velikem Buenos Airesu jih je čez 50,000. Naši ljudje, se v Argentini ne bavijo s poljedelstvom, čeprav so po večini 'kmečkega stanu. Približno -polovica jih je zaposlenih v stavbarstvu, večinoma kot zidarji in zidarski pomoč, niki. Novi monumentalni Buenos Aires je v tem pogledu delo jugoslovanskih rok. Ena četrtina jih je zaposlenih kot služinčad — ser-vicio domestico, — ki je v Argentina zelo v modi: hišni posli, vratarji, hišniki, strežniki, vrtnarji, kuharji, cerkovniki itd. ali sobarice, perice, služkinje. Iz vrst jugoslovanskih potomcev, posebno Dalmatincev, se jih je zelo veliko povzpelo do najvišjih mest, bodisi v državno—politični upravi, bodisi na kulturnem in gospodarskem področju. Ministri, poslanci, pisatelji, učenjaki, velepodjetniki, industrialci delajo čast svojim čistim jugoslovanskim priimkom. Za primer naj omenim Miguela Mihanovich-a, iki je ustanovil prvo in največjo argentinsko plovno družbo. Med Slovenci so znani podjetniki bratje Benčič in arhitekt Viktor Sulčič. Evropski izseljenci se niso močno naseljevali samo v Braziliji in Argentini, temveč tudj v Urugvaju in Čilu. V Čilu je posebno močna nemška (Valdivia) in dalmatinska kolonija. Dalmatinec Baburictt čilski Rockefeller, je bil znan ne samo kot najbogatejši človek ’ državi, ampak tudi kot socialno čuteč mož. Svoje farme je spremen11 v zgledno urejene vasi in udobna naselja. Tujih emigrantov si tudi žele Paragvaj, Bolivija, Peru in Ekva' dor, toda socialne razmere in življenjski pogoji v teh državah tf6" nutno še niso ugodni za priseljence. Edino Kolumbija zavzema v tem pogledu neko posebno glediščf' ker si emigrantov sploh ne želi. To se nam bo čudno zdelo, saj )e tudi Kolumbija kakor vse druge južno ameriške države, le slabo obli11! dena (14 preb. na km2). Toda opravičuje jo dejstvo, da je narav111 prirastek prebivalstva v tej deželi izredno visok. V nekaterih provincah, n. pr. Antioguia (antjokja), so družin6 z 12, 15 in še več otroki popolnoma normalen pojav. V mestecu Son sčn sem poznal razne družine, ki so imele 20 do 24 otrok! ZGODOVINSKI PREGLED španski duh odkrije, podjarmi in potlači — opustoši Ameriko- Ko je Krištof Kolumb leta 1492. odkril Ameriko, je Španija la na višku svoje življenjske sile. Domače meje so bile pretesne čudovito notranjo moč, ki je gonila pirenejski narod, da bf izpolni1 neko veliko poslanstvo, ki se je zanj čutil poklicanega na svetu (Špan ski mesijianizem). Sloviti kardinal in državnik Jimenez de Cisneros, pravo poose11 ijenje kastiljanskega duha, je bil usmeril politiko kraljice Izab«1.6 Kastiljske enemu in edinemu cilju: zedinitj Španijo na strogo versln cerkveni, rekel bi, ritualni podlagi. Versko—politični misticizem P/f sinja Staro in Novo Kastiljo. Leta 1479. sta združila Izabela KastUi ska in Ferdinand Aragonski svoji kraljestvi, da bi s skupnimi mo el h go po-darski obnovi ter pobratenju. Politič ,i nazori mas lahko loči o, je d jal, toda osnovne potrebe gospodarskega živi e-nja so nas vedno orale k združitvi. Nihče ne more zanikati, da je Tižaški velesejem {zviševal svojo bistveno nalogo gospodar.-,iktga zbližava ja med raznimi narodi ob Ja ran.u, ki preds av-Ija pljuča za vzajemno izme javo. Dodal je, da je bila v Trstu obnovljena polit čna stabilnost in da si vedno bolj utira pot tudi gospodarska ustal.etosi. Omenil jc, da vopl'jo .glavne izveze mod evropsko celino in čez morje preko Trsta in da nihče d ugi ne more vzeti Tiisitu vloge mostišča med Evropo in Sredozemljem. .Z zadoščenjem je ugotovil, da se za tržaško pristanišče bolj zanima srednjevzhodoi svet' in da se vedno bolj utrjujejo vezi s sosednim zaledjem. Omenil je prizadevanja državnikov, ki delajo na tem da bi sc odpravilo nezaupanje med narodi in da bi prišlo do sprave in miru. Sejmi pozivajo k sodelovanju najrazličnejše na- Predsednik Tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma ing. E. Sospisio, je dal ob otvoritvi 8. velesejma naslednjo izjavo predstavniku »Gospodarstva«: Tržaški velesejem se je osm č predstavil svojim mednarodnim razstavljal-cem, ki so obnovili in povečali svojo opremo, (er posvetili še večjo pozornost izbiri razstavljenih izdelkov. Z velikim zadovo jstvom smo lahko ugotovili, da so si predvs m tuje države prizadevale, da bi svoje paviljone uredile tako, da bi po svojem bist- rode iz bližnjih in daljnih kiajev. Dobrodošla bo vsaka nova država, ki se želi pridružiti dosedanjim udeležencem Tržaškega velesejma. Poudaril je še nalogo splošnega poslanstva, ki je bila dana Trstu v gospodarsko korist vseh na.odov, Nato je pozdravil prisotnega ministra za zunanjo trgovino ter se zahvalil avstrijski in jugoslovanski vladi, ki s svojo prvovrstno udeležbo na sejmu potrjujeta gospodarske koristi-med; ebojnih odnosov. Nadalje se je predsednik zahvalil vladi ZDA, ki prvič uradno nastopajo na velesejmu; prav tako predstavnikom Zahodne Nemčije, Madžarske, Romunije (ki je prvič nastopila z uradom za trgovinske informacije), Libanonu, Siriji in Jordaniji. Za njim je izpregovo ii tržrški župan ing. Bartoli, ki je pozval rimsko vlado, naj tako dolgo ne odlaša z u-krepi v prid tržaškega gospodarstva. Šleseda ministra za zunanjo trgovino •Minister za zu anjo trgovino dr. Mal-1 are-la je v svojem govoru omenil zahteve, ki jih postavlja Trst nasproti rimski vladi, kakor pOl-it čno predstavništvo (v parlamentu), deželno avtonomijo, carinske in davčne ugodnosti, zboljšanje pomorskih, železniških, zračnih in cestnih prometnih zvez ter odstop novih ladij, da bi si tržaško pristanišče lahko zagotovilo svoje stare pomorske zveze. Dejal je, da vlada- pozo; no proučuje te zah eve. Omenil je vlogo zunanje trgovine; ki po pešuje gospodarski prospeh med narodi ter sprostitve ,ki jih je Kalija dov-ol la v zunanji trgovini. V mednarodni izmenjavi je tudi Trstu določena važha vlo. a, kateri rimska vlada p a zn o sledi. Vloga Tržaškega velesejma jev tem pogledu zelo pomembn-a. Nato je predsedn k odprl velesejem. Minister si je v spremstvu predstavnikov drugih obkastev podrobno ogledal velesejem. Dr. Ma tare la je pozneje obiskal tudi Gorj-co. Popoldne je na vladnem komisarju sprejel predsednika Tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatta Fegiza. vu kakor tudi po svoji zunanjosti resnično ,ustrezali važnosti in vrednosti velikega mednarodnega velesejma. In med tujimi d; žavami moramo predvsem omenili JugoJavijo in Avstrijo, veierana našega velesejma. Odkritosrčno želimo, da bi ojačani udeležbi iteh di žav na ve e ejmu ustrezali povečani trgovinski stiki, ker smo prepričani ,da se je mogoče v obojestransko korist prav tako sporazumeti na poslovnem področju, kakor je bilo mogoče doseči sporazum na področju Montebeila (na -sejmišču). Pred stopniščem, ki vodi y ta paviljon-, je postavljen .-prerez Chiyslerjevega avtomobilskega motorja, na katerem lahko vidimo, kako1 z izotopi ugotavljajo, kolikšna je poraba mazila. V ameriškem oddelku je mala Jdpo-dvorajsa, v kateri prikazujejo f.lmz o pomenu atomske en-engije in. druge znanstvene filme. Poleg tega pa še predvajajo izbrano reproducirajmo gla bo. Razstavo dopolnjujejo slike in tabele o delovanju USI/S. V pritličju paviljona E («p.alače narodov«) sp priredile kolektivno razstavo svojih izdelkov Avstrijia Jugoslavija, Zapadna Nemčija in Madžarska. Avstrijski paviljon izpopolnjen a industrijskih izdel kov ni Avstrijska ko.ektivni« razstava je pod okriljem Zveznega zavoda za ekonomski razmah na Dunaju. Avstrija je povečala obseg svoje k llek ivrie razstave ;to ji je narekoval uspeh, ki ga je dosegla ma doseda j jih tržaških velesejmih. V uvodnih besedah kataloga, ki ga je Avstrija izdala ob tej priložaos i je navedeno, da .daje Avstrija velik pomen našemu velesermu p-edy_em za.o, ker lahko tu poveže- stike z gcspcdac-skimi predstavniki držav Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Trž šča teh dežel namreč v vedno vočj, množini absorbirajo avstrijske finalne pipizvode. Obenem pa izražajo avstrijski ra-zstavljal-ti upanje, da bo -napovedana obnovitev po r.o.-sikega prometa med,- T atom in Daljnim Vzhodom še bolj povrčala av-strijsb, blagovni promet skozi tržaško luko in se bo s tem tudi ra;širilo delovno .področje tržaškega ve.erčjfrta v korist njegovih razstav!jalcev. V okusno u ejenem lav-stiijskem razstavnem prostoru vidimo številne proizvode te države. Vsekakor so razstavljeni le tisti izdelki, ki zanimajo tržaško tržišče. Od elektrotehničnega m:.r teriala naj navedemo ins alacijsko o-premo, prekiii.jeval.ee elek.r.čnoga toka, elebtrične ogreviain-e naprave te izolatorje iz keramike in steaijla. Potem ,so razstavljene žgige in drugo o-rodje, ki ga rabimo v gozdni stvu, ža-rilne mrežice za petrolejske svetilke, raznovrstni .svinčniki' Bogato so zastopana podjetja, ki izd.eluje.o športno o-premo, namreč smuči, smučarske čevlje, kakor tudi obuvala za druge športne panoge, vrvi za hribolazce, lovske puške in iovske nože. Nadalje vidimo termometre, glavnike, zrcala, brivske Mine, znane lesene igrače »Matador«, daljnoglede za lovce. Vsepovsod se.p,a odbijajo svetlobni »žariti na bižuteriji najrazličnejših izvedb in modelov. Marsikateri obiskovalec velesejma se ustavlja ob .lepih roči ih .tkaninah in. preprogah, kakor tudi pred okusnimi pro- . izvodi .uineKe obiti 'z keramike in kovin. Zactcpana je nadalje papirna industrija. Številne fotografije velikega formata nas seznanijo s turističnimi kraji in naravnimi lepotami A' strije. Kdorkoli želi spoznati avstrijske gozdove, naj se ipd .poda-, med smreke, ki so jih postavili v paviljonu in tabo .povsem realno p ikazkli dele> gozd ega bogastva te države. Obiskovalcu ,se -sicer zdi nerazumljivo zakaj ne nastopa Avstrija .z izdelki svojih železarn in tovarn orodnih strojev, posode i d. Raz< taya teh izdelkov bi mnogo pripomogla k uspehu velesejma. Avstrijska lesna industrija nastopa s svojimi proizvodi v paviljonu F,- to je na Mednarodni lesni razsba-vi. Mnoga avstrijska podjetja -so prisrt-ra tudi na drugih odsekih .sejmišča. Ob tej priložnosti naj navedemo, da je avstrijski promet skozi tržaško luke v .prvih petih me.e ih tega leta dosr- Jugoslovanska razstava Med obiskovalci tržaškega velesejma vzbuja veliko pozornost jugoslovanska kolektivna razstava. Jugoslavija je tudi letos s -svojo prisotnostjo ma sejmišču poudarila, da je Tnst vežno središče za njeno zunanjo trgovino. Jugoslovanska razstava je po svojem obsegu mnogo bolj prostorna kakor lansko leto, obenem se pa od.ikuje po bogatem izbciru lazstavljenih ia tiklov. Njihova izbiia je zelo pestra in zajema najrazličnejše panoge; tako je prišel bolj do izraza tudi industrijski napredel:1 povojne Jugoslavije. Jugoslavija ni prikazala vseh svojih izvoznih proizvodov, temveč;., samo liste, kj pridejo v poštev zlasti za tržaško trgovinsko'" območje. Organizatorji jugoslovanske kolektivne razstave so namreč predstavili vse tis e blagovne skupine, za katere -se zanimajo trgovci iz Trsta, iz raznih italijanskih trgovskih središč, kakor tudi tuji gospodarski predstavniki, ki bodo v teh dneh obisbah velesejem. Jugoslovansko kolektivno razstavo je priredila Zvezna zunanjetiigovirska , zbornica iz Beograda. Predstavništvo zbornice vodi g. Guteša Bona, tajnik zborničnega oddelka za les ob sodelovanju g. Dušama Bulatoviča iz oddelka za mednarodne sejme. Z estetske in arhitektonsko funkcional e strani sta paviljon uredila arhitekta Cvetic in Planič. Prvi je izvedel razstavo v palači narodov, drugi pa razstavo lesa. Oba sta s svojimi izvirnimi zanrsiimi dvignila ravan jugoslovanskih oddelkov na tržaškem sejmišču. Proizvodi jugoslovanskih podjetij so razstavljeni na kolektivni razstavi v »Palači narodov«, kakor tudi v paviljonu Mednarodne lesne razstave. Na gastronomskem prostoru velesejma je še maloprodaja jugoslovanskih vin, piva, klobas, in. pršuta. Ze prve dni velesejma je bila velika gneča ob prodajnih pultih ilione lesene stavbe, v kateri postrežejo z dobro kapljico in odličnimi mesnimi izdelki. Vsekakor je to dokaz, da je občinstvu zelo pri jub'jeno blago, ki ga v maloprodaji nudijo podjetja Slovenija Vino, Vino. Koper in Ljub-Ijan-a-Ezport, Oglejmo si, baj. vse razstavljajo jugoslovanska podjetja na kolektivni razstavi, Vhod v jugodovenski paviljon krasijo lepe pokrajinske slike. 'Serijo jugoslovanskih izdelkov začenjajo številni športni artikli (žoge, boksarske rokavice, 'majice, obutev, diski in teniški loparji). Sledi bogat izbor usnjene .galanterije, bj jo razstavljajo kar tri tovarne. To so predvsem kovčki. gel 1,016.000 ton blaga, dočim. je v istem razdobju preteklega leta znašal, le 935 tisoč ton. Avstrija je bila udeležena na prometu skozi tržaško luko s 83%:. Slovensko gospodarsko združenje želi v imenu svojih članov dobrodošlico jugoslovanskim trgovin, k.m predstavnikom, trgovskim operaterjem ter drugim iposlovnim ljudem, ki bodo obiskali tržaški velesejem ter se jim slavi na razpolago za vse informacije, ki jih badio želeli. TRST, ul. F FILZl 8, Tel. 37-808 Slovenačko gospodarsko udruženje u ime svojih članova ,želi dobrodoš- 9 licu jugoslovenskim trgovinskim predstavnicima, trgovačkim operate-tima i drugim poslovnim ljud ma, koji če posjetiti trščan. ki velesa am te jim je na raspoloženje za sve informacija, koje žile. TRST, ul. F. FILZl 8, Tel. 37-808 L'Associazione siovena per Teconomia ptrge a »orne dei suo toči il ben-ve cisto ag i operator! oommerclali ed in genere agli .uomini d’aff::!ri, che conveiraiivo a Trie ste in occa-slone delia Fiera insernsziomale, le i si diclfa a pronia ia dara le infer- 1 mazioni vo ute ciome anche a p:o- i curare traautlori ed altio personale ocooirrente. TRIESTE, v, F. FILZl 8, Te!. 37-808 j ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VEL ESEJEM Nova tržišča prt ko Trs a VIII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 24. JUNIJA DO 8. JULIJA Včlanjen v Union tles Foires Internati«)nales Popust na železnicah! Informacije p.i up avi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromo, 18 in pri naših predstavnikih v Italiji In inozemstvu aktovke in torbice. Zelo močno je tudi zastopana jugoslovanska domača obrt, ki s svojimi krasnimi vezeninami, kakor tudi z usnje, imi lesenimi in kovinskim zdelki nenehno1 privlačil e poglede obiskovalcev velese,ma. Razstavljena je tudi znana slovanska »suha rotia« in poleg nje razne lesene igrače. Na domačo obrt pa o. ožarjajo tudi slovite jugoslovanske preproge. Mimo vzorcev finega usnja pridemo do mnogoterih izdelkov iz plastičnih mas, bi so. pr. izvod, znane tovarne »Jugovimi«. Steklarni iz Pančeva ih Paračina prikazujeta .razno r toe steklene izdelke od gladkih in grbastih šip do kozarcev, istek.lenic ter lepega brušenega stekla. Jugoslavija je znanj proizvodnik opi-jevih alkaloidov. »Alkaloid« iz Skopja je razstavil zavoje, v katerih razpošilja opij, tebain, kodein, morfijev hidroksid in še druge sorodne proizvode. Močno so zastopana podjetja, specializirana v zdravilnih zeliščih; saj je Jugoslavija znana po vsem svetu po svojih tovrstnih proizvodih. Obenem pa imamo tudi priliko, ^p^znati razmah jugoslovanske farmacevtske industrije. Več tvornic zdravil je prikazalo izvoza namenjene kemikalije, ki j h rabimo v zdravilstvu, pa tudi mnogotere specialitete. Sani.anne gumijaste proizvode pa razstavlja zagrebška tvornica »Ris«. Temu bogatemu izboru slede vzorci barv in lakov, potem izredno lepa slovenska narodna, kakor tudi umetna keramika, izdelek Kerarhične indust ije v Kamniku. Med mineralnimi bogastvi opazimo steklenice z asort imenti kremenovega in livarskega peska ter bentonita, nadalje nekatere vrste jugo lo-vanskega marmorja in oniksa. Več tovarn je razstavilo raznovrstno orodje, predvsem asortimente navoj-nih svedrov jn navojn h rezil, svedre in razne glodače za glodalne stroje. Optična industrija je razstavila male mikroskope, projekcijske aparate za diapozitive, leče za očala, kriva zrcala. Vse to je izdelek peke ljubljanske tovarne, ki je nadalje pokazala še raznovrstna laboratorijska stekla. Med kemijskimi .proizvodi naj omenimo še premogove destilate. Kovinski finalni izdelki so. še razne naprave za merjenje parnega pritiska, avtomobilski reflektorji, ohišja električnih pečic ip neonskih svetilk, raznovrstni pločevinasti izdelki. Celjska »Tovarna emajlirane posode« pa je razstavila fino emajlirano kuhinjsko opremo kopalne kadi in .posodo za transport Povečana površina: Okoli 1.150 razstavljata Ko je predsednik tržaškega velesejma dr." ing. E. Sospisio pretekli četrtek povabil na tiskovno konferenco predstavnike domačega in tujega tiska, so novinarji iz njegovega poročila poleg številnih zanimivih podatkov o delovanju velesejemske ustapove tudi zvedeli, da zaradi pretesnega prostora ni bilo mogoče ugoditi vsem podjetjem, ki so prijavila svojo udeležbo. To je vsekakor dokaz, da zanimanje za tržaški velesejem narašča, in to v Maliji kakor tudi v tujini. Kakor je ing. Sospisio pojasnil, se je razstavni prostor povečal za 5.000 kv. metrov v primerjavi s površino, ki je bila na razpolago lansko leto. Celotna površina letošnjega velesejma meri 30.000 kv. metrov. Na prostoru so pridobili predvsem zato, ker je tržaška občina dala velesejmu na razpolago 4.000 kv. metrov svojega zemljišča pred velesejemskim glavnim vhodom. Nadalje so pokrili s posebnim platnom, izdelkom neke dunajske tvrdke, zemljišče, med pavilijonom Združenih jadranskih ladjedelnic in paviljonom F, v katerem je mednarodna lesna razstava. Nadalje so zgradili prvo nadstropje »Palače narodov« in tako je v tem poslopju na razpolago dvakrat več prostora kakor lansko leto. Na letošnjem velesejmu sodeluje približno 1.150 razstavljalcev. če primerjamo to število z lanskoletnim, bomo opazili, da letos razstavlja svoje izdelke nekaj manj podjetij kakor lans,ko leto. Ker je pa dala uprava ve lesejma prednost velikim italijanskim in inozemskim industrijskim kompleksom, kakor tudi kolektivnim razstavam tujih držav, je razumljivo, da je zaradi .pomanjkanja prostora izpadel marsikateri manjši razstavljalec. Zastave 23 držav, ki plapolajo v vetru tega hladnega poletja, pričajo, da so na razstavišču zastopane države Evrope, Azije in Amerike. Poleg podjetij iz Italije so se udeležili velesejma še razstavljalo! iz naslednjih evropskih držav; Anglije, Avstrije, Belgije, čehoslovaške, Danske, Francije, Jugoslavije, Madžarske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Nizozemske, Portugala, Romunije, Španije in Švice. Bližnji Vzhod predstavljajo Jordanija, Sirija in Libanon, Daljni Vzhod pa Japonska. In končno si lahkp ogledamo izdelke treh ameriških držav, namreč Kanade, Kube in Združenih držav. Zanimivo in zelo značilno sliko df jejo tržaškemu velesejmu kolektivne razstave devetih _ držav. Med temi so iz tržaškega zale'dija Jugoslavija, Avstrija, Madžarska, Romunija in Zapadna Nemčija. Potem imamo kolektivne razstave držav arabskega sveta, namreč Jordanije. Libanona in Sirije. Poleg teh je še kolektivna razstava Združenih držav, ki so se letos prvikrat udeležile tržaškega velesejma, čeprav samo s prikazovanjem svoje arhitekture. Vse te države, ki so na velesejmu uradno zastopane, nam s svojo udeležbo potrjujejo velik pomen Trsta kot trgovinskega in pomorskega sre dišča. Zanimivo je, da je delež držav, ki so letos priredile kolektivne razstave, lansko leto v tržaškem železniškem prometu dosegel 90 %. Na velesejmu prisotne arabske države pa dajo približno 30 °,o celotnega luškega prometa. Tako se je nazorno pokazala tesna povezava med tržaškim mednarodnim velesejmom in prometom. Naše mesto je povezano z alpsko podonavskim predelom pa tudi z obalami vzhodnega Sredozemskega morja, Rdečega morja in Perzijskega zaliva.-' -MEDNARODNA - LESNA RAZSTAVA Nadalje naj omenimo, da je uprava velesejma, zavedajoč se velikega pomena trgovine s, lesom za tržaško gospodarsko bilanco, 'tudi letos organizirala mednarodno lesno razstavo, ki je sedaj že peta. Na njej sta uradno zastopani Jugoslavija; in Avstrija. V,.zyer. zl s to razstavo bo tudi prirejen »Med narodni lesnj dain«. Ob' tej priložnosti bodo strokovnjaki proučili mnogotera pereča vprašanja, ki so v zvezi z lesno trgovino. Uprava velesejma bo izdala : posebno knjižico o pomenu tržaškega lesnega tržišča; v njej bo prikazan tudi načrt za povečanje lesnega' pristanišča. ■■■■■■.: Države z Bližnjega vzhoda Tržaškemu velesejmu dajejo poseben izraz kolektivne razstave evropskih in izvenevropskih držav. Zato naj začnemo z opisovanjem' predvcem teh. V prvem nadstropju pa iljona D, takoj ob 'glavnem vhodu razstavljajo Jordanija, Libanon, Sirija in Združene države. Jordanija razstavlja svoja vina to druge pi ače, keramične izdelke, fosfat, marmorje in raznovrstne izdelke fine domače .obiti. Na proizvode Sirije o-pozarjajo fine tkanine, obtočila te dežele, predmeti iz tolčene in gravirane kovine ter še razna druga folklorna dela. Od vseh držav Bližnjega vzhoda, ki so se udeležile velesejma, pa je najmočneje zastopan Libanon. Razstavljen je bogat izbor libanonskih izdelkov, in to usnje, usnjena galanterija dežniki, gumijasta obutev, farmacevtski in kozmetični proizvodi, ‘'sponke, gumbi, minerali, izdelki prehranjevalne industrije, žganje »arak« in orientalske tkanine. ; J j „ . , Vse te tri države imajo svoje rinio -macijske pisarne,, kjer so gospodarstve-, nikom na razpoltugo njihovi predstavniki. V ilustracijo gospodarskega pomena teh držav naj npvedemo da odpluje vsak mesec ia tržaške luke proti pristan ščem razs avljajcč ga arabskega btoka 50-60 ladij. V tern številu niso za-popadene petrolejske 'ladje. V tem paviljonu je tudi kolektivna razstava Združenih držav, ki šo se letos prvič udeležile tržaškega velesejma. Razstavo je organiziral USIS, inženirja Bedoni in Colombo sta pa zelo okusno uredila razstavni prostor. Združene države so prikazale z velikimi fotografijami in stereoskepskimi slikami-' krasne stavbe ki so jih projektirali najžhamenitejši sodobni ameriški arhitekti. To so reprodukcije šol, tovarn, stanovanjskih hiš, zdravilišč, stavb na športnih igriščih to še mno. o drugih gradenj. LADJA NA ATOMSKI POGON Mirnodobsko uporabo atomske energije lahko spoznamo na model h, ki so opremljeni z besedilom. Prikazani je nadalje model ladje na atomski pogon. Predsednik Sospisio o pomenu jugoslovanske in avstrijske udeležbe mleka. Na velesejmu je zastopana tudi industrij a s vinčn j kov • Zdravnike in bolnišnice pa bodo predvsem zanimali medicinski aparati in razpovastni' zdravniški instrumenti. Težka kovinska industrija razstavlja polpioizvode in končne metalne proizvode iz železa, bakra, medenine, cinka, lahkih zlitin in svinca. Elektrotehnična industrija se je na tržaškem velesejmu ,predstav.fa z elektromotorji, .varilnimi elektrodami in tiasformatorji za varenje, z malim instalacijskim izolirnim materialom kakor tudi z velikimi porcelanskimi izolatorju. Nadalje je razstavljen bogat asortiment izolirpe žice za električne vode. Mimo opeke, cemen a in cementnih izdelkov pridemo do- razstavnih omaric, v katerih si slede proizvodi prehranjevalne industrije in pijač. Bogato so zastopana jugoslovanska vira, ip sicer iz vinorodnih krajev od Slovenije dn Istre preko Dalmacije vse do Srbije. Nadalje si lahko ogledamo lične steklenice likerjev in znamenite slivovke. Ne manjka niti zabojček p dstmih bosanskih sliv. Poleg raznovrstnih rib.rib konzerv ,so razstavljeni še š evilmi su-hotmesni izdelki, kakor razne mesne konzerve. Končno naj še omenimo, da je na sejmu zastopana tudi jugoslovanska knjiga. In med vsemi temi malimi iztie ki pa vzbujajo veliko pozo post obdelovalni stroji za kovine. Ti so v pogonu in tako se tudi strok vntoki lahko prepričajo' o preciznem delovanju jugo-slovanskih strojev za obde ovanje kovin. Tovarna »Ivo Lola Ribar« iz Železnika pri Beogradu je je predstavila s svojim pajnove š m uto n m strojeni na električni in hidravlični pogon s katerim lahko izdelujemo zobata kolesa do 1 m premera'. Ta stroj tehta mč manj kakor 10 ton! Ljubljanska Strojna tovarna »Litostroj« je razstavila zgornje ohišje statorja Peltonove turbine. Samo' ta del atato ja skupno s cevjo, opremljeno z iglo teh a 7 ton. Poleg tega dela ohišja dvosobne turbine je razstavil Litostroj še rotor Pel-tomove turbine, potem, reduktor, škrip-čevja, serijo zacunov na zagozdo in črpalko za Olje, »FV vomajska« iz Zagreba pa ima v pogonu stružnico, rez-kalnii stroj in skobelni stroj. Dobro je bilo, da si je Jugoslavija letos zagotovila na sejmu obširnejši razstavni prostor. V večjem prostoru so arhitekti laže1 razmestili izdelke in dosegli večjo preglednost ter ,se tako izognili prenat. pan isti, ki gledalca tlači. Z-HODNA NEMČIJA. MADŽARSKA IN ROMUNIJA Zahodna Nemčija ni razstavila svojih proizvodov, temveč je zastopana z ir,formacijskim uradom. Na našem velesejmu je zapadna, Nemčija drugikrat prisotna. Tudi Madžarska ima svoj informacijski urad, razstavila, pa je tudi steklenice znamenitega tokaja, likerje konzerve in kozarce iz brušenega kristalnega stekla. Naš pregled kolekt v ih razstav se konča pri Romuniji, katere zastava plapola prvikrat na tržaškem velesejmu. Tudi Rom,unija ima na sejmišču le informacijski urad, in sicer v stavbi ravnateljstva velesejma. Jugoslavija in Avstrija na lesni razstavi Ker je Trst važno tržišče za mednarodno trgovino z lesom, posveča uprava velesejma veliko pozornost razmahu lesne trgovine in prireja vsako leto Mednarodno lesno razstavo, ki je letos že peta. Na tej razstavi sta letos uradno zastopani' Jugoslavija jn Avstrija. Jugoslovansko lesno razstavo je organiziralo podjetje Export-drvo jz Zagreba. Poleg imenovanega podjetja sodelujejo še Slovenja es, S ,pad iz Sarajeva, Rudnik iz Beograda ter Primorje Export-Import iz Nove Gorice. Pred paviljonom je razmeščen les za kurjavo, celulozni les, lesno oglje ter hrastov, bukov, jesenov, jelov in borov žagani les. Nadalje so pa pred vhodom y ta paviljon postavili Jugoslovani še elemente zložljive h šlee. V paviljonu so razstavljeni najrazličnejši finalni jzdekli od katerih naj omenimo parkete, furnirje iz domačega in eksotičnega lesa, vezane in lesonit plošče, ter sode. Med finalnimi izdelki visoke obdelave1 pa vzbujajo pozornost stoli iz upognjenega lesa, vrtne garniture, športni artikli, igrače, potem je še prikazano pohištvo' in to od kuhinjske pa do luksuzne pisarne. Poleg navadnega pohištva vzbuja pri obiskovalcih veliko zanimanje miniaturno' poh štvo za otroke. Jugo.Javanski del lesne razstave učinkuje na gledalca ce otno po svoji ureditvi kakor tudi po razstavljenih izdelkih zelo ugodno in privlačno. Kolektivna razstava avs rljske lesne industrije je arhitektonsko, dobro urejena. Prikazuje nami zanimive najznačilnejše avstrijske proizvode iz te panoge, kakor furnir, vezane in panel-plošče, svojevrstna zložljiva vrata, par-kele, lesno volno, 'najrazličnejše vrste ;mešanih plošč iz lesene piljevine, potem čolničke za tkalne stroje, zaboje in sode. Razsatvo dopolnjujejo svojevrstni stoli iz upognjenega lesa. V istem paviljonu so prikazani tudi zložljivi fotelji in ležalni stoli, svetilke in lestenci, barve, lepila in še pohištvo, izdelek tržaške industrije. Končno je priredilo v paviljonu F svojo razstavo tudi ministrstvo za agrikulturo in gozdove. Italijanska industrija v paviljonu mehanike V paviljonu mehanike (paviljon A) so razstavljeni izdelki strojne industrije. T,u se seznanimo z najnovejšimi pridobitvami strojegradnje. Razstavljena je električna oprema industrijskih obratov, nadalje poljedelski jn gradbeni stroji. V. velikem številu so zastopani najrazličnejši stroji za obdelovanje kovin in lesa, velik izbor orodja, pogonski stroji, kotli, sušilne naprave na vroč zrak kakor tudi na infrardeče žarke, kompresorji, dvigalne naprave, specialna, jekla, opremo za hladilnice, hidravlični stroji, naprave za kemično čiščenje, instrumenti visoke preciznosti, potem strojne naprave livarn in za ekstrakcijo olj, kakor tudi tekstilni stroji. 'Nadalje so zunaj tega paviljona razstavljeni še mnogi drugi izdelki strojne industrije, med njimi tudi traktorji. Tovarna Dalmine je na prostem postavila visok stolp, zgrajen s cevmi. Ves paviljon so zasedle italijanske tovarne, ki nastopajo zlasti z lažjimi in finejšimi izdelki, ki so laže prenosljivi in zmanjšajo režijske stroške. Ti izdelki govorijo o naglem napredku italijanske industrije. Drugod po sejmu V svojem stalnem paviljonu razstavljajo Združene jadranske ladjedejnice (OBDA) modele svojih najznačilnejših proizvodov, v gtovnem ladij. Poleg ladij so tudi drugi izdelki te domače industrije, kakor turbodinamo, krmilne naprave, dvigala itd. Lasten paviljon imajo tudi družbe skupine FINMARE (Tržaški Lloyd, Ita-lia, Adriatica in Tirrenia). Te plovne družbe so razstavile modele svojih ladij ip veliko število slik, ki nas seznanijo' z udobnostmi potovanja pa prekomorskih ladjah. V paviljonu B razstavljajo podjetja, ki Izdelujejo opremo za gostinske obrate, industrija gospodinjskih električnih »para ov; tu je tudi strojna oprema za izdelovanje testenin in peciva. Sploh posvečajo razstavljale! veliko pozornost sodobnim pripomočkom za gospod n,-stvo1. V I. nadstropju Palače narodov razstavlja industrija gospodinjske' opreme: stroje za kavo, n,apr;, ve za kuhanje »ekspresne kave«, s roje za pridobivanje .sadnih sokov, fluorescenčne svetilke, šivalne stroje (zlasti tovarne »Singer«), parcelami pa tudi prvovrstne lovske puške. V II. nadstropju te stavbe so namestila svoje razs ave razna založniška podjetja. Največ pa je tu radijskih in televizijskih sprejemnikov, kakor tudi aparatov, ki jim je bistveni element fotocelica. Kdor je numizmatik oziroma filatelist, bo lahko odkril v gornjem nadstropju »Palače narodov« marsikaj zanimivega. Številni šivalni ip pletilni stroji, potem pisalni stroji in še razna pisarniška oprema so pa razstavljeni v pritličju paviljona D. V isti stavbi je priredil poučno razstavo Visoki komisariat za prehrano. Pestra obrtniška razstava Tudi letos je nameščena y paviljonu C obrtniška razstava. Na njej sodeluje približno 40 domačih obrtnikov in o-koli 60 obrtniških podjetij iz raznih krajev Italije. Tu .vidimo najiazličnejv Še proizvode, ki so nastali v delavnicah obrtnikov, jn to od pohištva pa do dekorativnih predmetov. Omembe vreden je tudi velik šolar, y katerem je prirejena razstava avtomobilov. Ta obsega najnovejše modele raznih inozemskih osebnih avtomobilov ini razno avtomobilsko opremo. Na velikem' občinskem zemljišču izven sejma je dala uprava 'državnih železnic pripraviti nov vagon 1. im, 2. razreda in motorni voz. Ta, železniška, vozila bodo postavl jena y p . omet na celotnem italijanskem železniškem, omrežju. Razstavljen je tudi hladilni tovorni vagon. Prostor pred sejmiščem je poplavljen s šotori vseh velikosti in raznih barv in z ležalnimi stoli. Pa tudi žerjave in strojno opremo za gradbena podjetja so razstavili na tem prostoru. IN« gornjem delu se j,m šča je veliko število stojn-ic; v katerih prodajajo vsemogoče predmete. 'Mlado in staro se zbira pred robotom, ki hodi in govori, žejni, in lačni se pa lahko za.ečejo kamor jih je volja. Brezalkohoriiih in alkoholnih pijač je velika izbiia. Kdor pa ni mesojedec ter se biani kranjske klobase in avstrijskih piščancev, bo lahko postrežen z domačin i testeninami, jiuho »U pa porcijo, rižota. Pred odhodom proti domu se pa dobro razpoloženj velesejemski obiskovalci kaj radi ustavijo pred prodajalci črne kave, da nevtralizirajo učinke dob.,ih gastronomskih specialitet .. . Ing. M. P. Oglejte si razstavo slovenskih knjig! Državna založba Slovenije je med povirni tremi največ,jima založbami v Jugoslaviji. Njem,a dejavnost je zelo široka in raznolika, saj izdaja poleg lepe,slovnih tudi znanstvene in vse šolske knjige. .Zalaga vse .viste tiskovin in učila, za naše šole. Od svojega obstoja do danes je za ožba izdala čez 1.200 knjig. Med' temi izdaj: mi' so najpomembnejša Zbrana dela slovenskih 'pesnikov in pisateljev; , v tej zbirki je izšlo Ž3‘ 49 knjig. S tem delom bo zbran, urejen in komentiran velite del naše kulturne dediščine. Po svoji popolnosti in s stematičnosti se la delo lahko kosa z založbami velikih evropskih narodov. Drug primer so Izbrana dela svetovnih Macikov, med' katerimi so zastop -n;a -dela veličin.' raiznih narodov. Luči za ev. tablice Signalne luči UVOZ IZVOZ Zalogo električnega pribora m aadomestnih delov ta avtomobile »WST — Dl. < <>IIO\HO. «0 Tel. **-»«« Tretji načrt, ki ga Državna založba Slovenije izvaja, je dokumentacija narodno osvobodilne borbe. V teku je izdajanje serije knjig - Dokumentov narodno osvobodilne borbe v Sloveniji. V pripravi je tudi Zbirka partizanske grafike (celotna v šest h zvezkih) ter Pisma ip dokumenti na smrt obsojenih v Sloveniji in Jugoslaviji. To so dela največjega obsega. Zanimiva je med drugimi tudi zbirka Kultura to zgodov na, v kateri bodo zajete kulturne, umetnostne jn literarne zgodovine raznih narodov ip dob ter prikazi posamezni,h zgorioviniskih in kulturnih obdobij. Poleg tega j,e založba izdala več slovarjev, ma stotine šolskih knjig, zbirko muzikali}, vrsto zn-ns ven h revij in različpih knjig s področja družbenih im p rirodnih znanosti. Vse to veliko delo pri emi založbi je samo eden izmed zunanjih izrazov, ver likega kulturnega priizadevainija manj-hnega narod«. Vendar vsega tega založba kljub svoji obširni dejavnosti in mnogim požrtvovalnim sodelavcem* brez' velike pomočSI države nei bi mor gla uresniči til. Državna založba! Slovenije je nastopili« na Tržaškem' velesejmu s svojim* najboljšimi izdajami še drugih slovenskih oziroma j ugasilovapskih založb. Pridite ‘n oglejte si naš paviltjon, kjer boste lahko dobili tudi prospekte In kataloge našjih izdaj in jih po žeilj.i izbrali! 261.000 ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV DELA ari živi y Franciji po popisu iz leta 1954. 622.000 DELAVCEV dela v 36.000 italijanskih tovarnah tkanim. 6 MILIJONOV SLEPCEV je na svetu. Ko je pater Gnocchi y svoji oporoki prepust ii roženici na svojih očeh dvema italijanskima slepima otrokoma, se je po listih začelo' živahno razpravljanje o 'presajevamju rožepice mrtvili na očesa živih slepcev. Kmalu s,e je pokazalo, dla zadeva ni nova. V Bom-mu, prestolnici Zah. Nemčije,'izvrši kirurg dr. Miiller 50-60 podobnih operacij na leto. Izjavil je, da je dovolj mrtvih, katerim lahko vzamejo ro,ženice. Zato ni potrebna cela propaganda. Tudi ljubljanski kirurg dr. Strgar se ba-vi s presajanjem roženice že več let. To opera, ijo je uspešno izvršil že na 15 slepcih, ter jim tako vinil vid. TELEFON ŠT. 74-155 Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme, pristno domačo slivovko, češnjevec in druga žganja. - Raznovrstne pulpe, predvsem priporočamo našo kvalitetno smokvino pulpo i. t. d. Tuulka SILA JOŽEF uvoz \zvoz. Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TA&HS-dduCi'** IMPORT - EXPORT Vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST — Ulica F. FiLei št. 23 - Telefon 37-004 TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/U - Telefon: ul. Cicerone 30314 - Scalo Cegnarni 96716 GOSTILNA FIIIULAA REP EN TA BOR Domača kuhinja in pristna vina — Gene ugodne ! Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor I ':N•.. '.•'•v? ''V... • : ' DH AN SG 510 K 50 CD D R Spoljna guma sa 2152 teleskopska pipka u obliku okruglih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuje prednosti lakog kretanja, kočenja i dugotrajnosti. A N Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mogučnost sigurne vožnje po visokem snegu, a da se ne mora pribeči starom sistemu upotrebe lanaca. S G 510 Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi pretstavljaju blato, pesak, neravan i rdjav teren. R 50 Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu. C D Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečom površinom i jako pojačanim bočnim stranama, koja če svuda odstraniti Vaše probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog istrošenja. Distributori u Jugoslaviji: AUTOSRBIJA Beograd, AUTOGUMA PROMET Zagreb, EXPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljana, ISTRA IMPORT EKPORT Rijeka, JADRAN DRVO;Rijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT Postojna, SPLOŠNO TRGOVSKO D. D Koper PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J. TRANS T R I E S T E UFFICIO VENDITE PER LA R. F. P. J. VIA OOJVOTA 3/1 - tel. 3S-S27 - 31-006 I željezitra S a ti $ e ti ti Želj. slanica: SISAK PREDGRADJE, ind. kolosjek Telefon broj 355 Teleprinter broj 02188 Brzojavni naslov; ŽELJEZARA SISAK Medjunarodni odzivni znak:Željezara Sisak Tek. račun pri N.B. podružnica Sisak br. 430-T-3 Sisak Proizvodi: Keša v ur cijevis Produciamo: I Sisak SIROVO BIJEL0 ŽELJEZO SIROVO SIVO ŽELJEZO CVLiBEPSI (Za cemcntnu industrijn) Kokilni M v Maš inski liv Kisik plinske, kotlovske, API (Casing, Line Pipe, Dripp Pipe, Tubings, pocinčane, bitumnizi-rane i zašticene u dimenzijama od 3/8” do 16”, te hladno vnčene u dimenzijama od 6 do 130 mm, celične boce za komiprimirane plinove. Cijevii za gradjevinske dkele. ghisa bianca, ghisa grigia, ghisa iper indu-strie cementi, getti in conohiglie, ghisa p er macchine, ossigeno. Tubi senza saldatura, a gas, per caldaie, API, zincati bituminizzati, armati, trafilati a freddo, bombole d’aiccdaio per gas compressi. Tubi per ponteggi. teli e žara GMKERALKO ZASTOPSTVO ADAMIČ JOSIP Trst - Trieste, Via Valtlirivo 18/1 Tel. 38-449, 31-996 ZASTOPA: „DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib. „FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATIVA“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. „RIB1Č“, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. TVRDKA USfANOVLJENA RTA 1866 Kerže TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECl NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, JEDILNICE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA, NERJAVEČEGA (IN0X) JEKLA ITD./ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STRDI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI / DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA / LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCl, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE TRST PIAZZA SAN GIOVANNI TEL. 35 019 9otob Jvo Prodaja in izVaža nado* GORICA - Trg E. VE AMICIS1 mestne dete in pritikline za avtomobile, motorje in Telefon 21-38 kolesa n IMPORT-EKPORT Jadran izvoz in uvoz vseh artiklov po goriškem in tržaškem sporazumu SEŽANA, telef. 4, 62, 66 TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV Domžale - Jugoslavija NAŠI IZDELKI : Letalski kovčki, listnice aktovke, denarnice, mape, torbice, poto* valne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelano iz prave svinjske kože. Telef.: DOMŽALE 19 . Telegr.: TOKO DOMŽALE JUGOSLAVIJA Zastopnik - „ V A h U X “ Trst, Ulica XXX ottobre 18 VOČE ZAGREB EXP0RTIAM0: Tutte le qualita di trutta e lugumi freschi e secchi e toro prodotti, specialmente hraghi secchi, marasche secche dalmate, succo di marasche, polpe di trutta, prugne secche, mandorle, noči, nocciole, miele delfape, grappa, (acquavite di prugne), trutta di bosco, svecciatura, semola ed aliro foraggio. IMPORTIAMO: Frutta del mezzogiorno, prodotti coloniali ed altri prodotti agricoli ed alimentari. A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ZENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE RIM TRE NOVEMBRii 9 — TELEFON 24=863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE BAZMILLA UMBERTO TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197 Zastopnik za Trsi Jdein, Gorico in F1GJ SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki. CINGANO - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI -Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAM BELLI na naito in sanitarni predmeti. UVOZ - IZVOZ J?IALTTOVI/ffE in IZ »KEKOV Trst, Ulica I. dellaCroced TEL. 94-570 Tlgr. COLINTER - TRIESTE TVRDKA IMPORT-EXPORT Trst -Trieste Ulica Perarolo štev. 35 Telef. 23-953 ij MliOimOR j IMPORT-EXPORT j -AC.«a3KaMMJl..., AfcliaLk.Cjejat. 'i PREDSTAVNIŠTVO Z8 i nadomestne dele Italijan' ( skih, nemških, angleški!1 ; in ameriških avtomobik>v l ter nadomestnih delov za ; DIESEL motorje: pumP8’ (injektorje ter traktorja TRIESIE-TRST, VIA ME 15 TEL. 3U-197/30-198 MARIBOR Heroja Jevtiča št. 11 Telef. 24 13, 25 12 Mariborska livarna i .......... ~~i ________Naši proizvodi:_ vlečena medenina — odlitki barvnih lunji u — gradbeno okovje — vodovod ne, parne, sanitarne in vinogradniške armature — kopalne peči — gibljive cevi — vazni odpreski in kovanci Cicli COTTUR MOTO - MOTOIiECJCJ-ERIS M. T. uvoz - izvoz P.ieditamutva ivetauM. i rtk O tfa C a ■ i-f t? U l? 9 CI PADOVA - Viale Arcella 6 — Tel. 2H-512 — 2U 428 POPOLNE OPREME ZA MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE OPEKARNE t'« _____________ 5 različnih vrst strojev za izdelovanje opeke na vakuumsko sesanje plinov "S CBEDESCHI (Jasa fondata nel 1908 L Mariborska Tekstilna Tovarna PREDILNICE - TKALNICE BARVARNE - TISKARNA APRETURE MARIBOR Proizvodnja: bombažna preja, sukanci za šivanje in vezenje, hla-čevine, Idoli, bombažne in umetno svilene podloge, ilanele, pupelin, zefir, kleten, tiskanine iz bombaža in stanične volne, tkanine v imitaciji chantunga in trupikalc - Vse naše tkanine iz stanične volne, kakor tudi ckantung in tropikale so apretirane proti mečkanju in opremljanje s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za trajnost apreture tudi po večkratnem pranju Izvaža: sukance za šivanje, klačevino, klele, svilene serže, popeline, zeiirje, kretone ter tiskanine za moško in žensko perilo Uvaža: barve, kemikalije, utenzilije itd. Kmetijska nabavna in prodajna zadruua Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! TITOVI ZAVODI LJUBLJANA Brzojavni naslov: Litostroj Ljubljana Telefonska centrala 21=B1U do 21-819 Prodajni oddelek: tel. št. 21=211 ^ Teleprinter Lastni industrijski tir F0DUŽEČE ZA IZVOZ DRVA I DRVNIH PROIZVODA ZAGREB, MARULICEV TRG BHOJ 18 Telegram: EXPORTDRVO — Zagreb Telet. 36-251, 37-323 - Foš . pretinac 197 Obavlja najpovoljnije putem svojih razgranatih veza TRADE MARK Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt Ljubljana - Mestni trg 24 - Telefon 21 407, 20 306 telegrafski naslov : Domesport NUDIMO: ročno kloklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. 6, Kardeljeva 4 Trg Revolucije S, Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na Bledu. Predstavništvo za Trst in Italijo ; ing. Č0R ANDREJ, via Beato Angelico 8, tel. 48-037 Za ročno kleklano čipko: JOSIP D I D I Č, Trst, via Carducci 10, tel. 24-931 Cenjenim odjemalcem 4e piipoiočamo za nakupi IZVOZ REZANE GREDE LIŠČARA, REZANE GRE-DE CETINARA, DUŽICA HRASTOVIH, CE-LULOZNOG DRVA, OGRIJEVNOG DRVA, UGLJA ŠUMSKOG I RETORTNOG, ŠPER-PLOČA I PANELPLOČA, FURNIRA, PARKETA, SANDUKA, RACAVA, STOLICA IZ SAVIJENOG DRVA, NAMJEŠTAJA RAZ-NOG, DRVNE GALANTERIJE, ALATA STO-LARSKOG I TEZGA, TANIN EKSTRAKT Esportazione legnami e prodotii del legno in tutto il mondo (Poletite miki i?J 800, 6-8 kg 670-700; žrebeta do 12 kg 330-350; konji 200-220; mezgi 140-150; osli 100-110; ovni 47-520; jagnjeta (bele kože) 825-875; jagnjeta (kože drugih barv) 550-600; koz! čki 26-31 tog 1450-1600, nad 31 kg 1650-1800; koze 820-870. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 350-360; Buenos Aires 350 do 360; Capo 380-390; Capo osoljene 285-295; Addis Abeba 280-345; kože iz angleške Somalije 400-680. ŽITAICE MILAN .Mehka pšenica 7150-7550. dobra 6900-7000; trda pšenica 8900-9500; krušna moka tipa »0« 9000-9150, tipa »1« 7650-8750, tipa »2« 7700-7800; moka za testenine »0« 9900-10.000, pšenični zdrob tipa »O« 11.800-12.000, t:pa »1« 11.200-11.500; pšenični otrobi 3850-3950; koruza fina 6700-6900, srednje vrste 5800 do 6000; pavadlna 5503-5600; inozemska koruza 5500-6400; koruzna moka extra 75(10-7700; navadna ko uzna moka 5800-6000; inozemska rž 5400-5500; inozemski ječmen 48000-5600; inozemski oves 5000 do 5200; proso 53CO-5800. 'Neoluščeni riž: Arborio 7000-7600; Vialone 7000-7600; Carnaroli 6800-7000; Vercelli Gigante 5900-6300; R. B. 7100-7600; Rizzotto 6200-6500; Maratelli 6100-6300; P. C 5900-6200; Rcncarolo 5600-59CO. — Oluščeni riž: Arborio 14 0C0-14.800; Vialope 13 500-13.300; Carnaroli 14.200-15.200; Gigante Vercelli j(2.200-12.700; R. B. 13.000-13 300; Rizzotto 11.800-12.200; Maratelli 11.800-12.100; P. 6 11.500 11.500-11.700; Roncarolo 11.300-11.600; Pierrot 10.300-10.700; riž krajevne vrste 10.200-10 500, slabše vrste 9950 do 10.050. ŽIVINA LODI. Cene za kg žive teže fco hlev: Klavna živina; voh I. 330-395 H. 290-325; krave I. 325 355, II. 220-260; biki I. 345-375, II. 315-335; jun: j in junice I. 315-385, II. 275-295; teleta I. 475-515, II. 405-465. Vprežna živina: voli 290-320.000 lir par; vprežni junci 1-2 let s aiosti 150-180.000 lir par; ju čki do 1 leta starosti 70-100.000 lir glava; molzne krave 70-90.000 lir glava; krave prvesnice 120 do 140.000 lir glava; junice 8-90.000 lir glava, telice za rejo 35-45.0C0 lir glava; mladi plemenski biki 155 (255.000 lir glava. Prašiči za kg žive teže: mladi prašički do 15 tog 500-520 lir kg; 15-25 kg 460-470; mlade svinje za re. o 460-550; suhi prašiči 40-50 kg 400-420 lir kg; 50 do 80 kg 340-360, 80-100 kg 340-350, 130 di 150 kg 330-335, 150-:80 kg 330-340, nad 180 kg 330-340. Konji za zakol I. 320-330 lir kg, II. 225-235; žrebeta 315-375; vprežni konii 110-150.000 lir glava; kobile 120-150.000; žrebeta nad 1 letom starozti 70-90.0CO; žrebeta do 1 leta starosti 30-50.000. Tržaški trg KAVA TRST. V zadnjem tednu se je podražila tudi indonezijska kava, ki je doslej imela nižje kvotacije od ostalih vrst. Pojav splcšpe podražitve kave si je težko razlagati, ker je svetovna proizvodnja kave večja od potrošnje. Na italijanskem trgu se je povečalo povpraševanje po kavi ker so zaloge pošle. Kvotacije kave na tržaškem tranzitnem trgu za 50 kg pripravljenega blaga so naslednje: Rio 365 šilingov; Rio 5 352; Victoria good to large bean 287; Viotoria 5 305 šil.; Minas 370-390 šil.; Santos extra prime 485-510; Ugan- Splošpo prevladuje stremljenje za znižanjem cen surovipam na mednarodnih trgih. Popušča tudi baker, medtem ko se cena činu še drži. Na nekaterih trgih je cena volni čvrstejša. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 22. junija popus ila od 208 1/8 na 207 1/2 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju; cepa koruzi je nazadovala od 150 5/8 na 149 1/8 stotinke dolarja za bušel proli izročitvi v juliju. Zasebna podjetja so iz Amerike prodala velike količine žita tujini. Državna Commodny Credit Corpora ion namerava skrčiti izvoz. Predvidevanja o letini so se izboljšala. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkor.u je ostala v New Yor-ku skoraj neizpremenjena. Nazadovala je od 3,35 n>a 3,34 stotinke dolarja za funt. Večje nihanje je pas.opilo pri kavi. Cena je zopet po.kočila, in sicer v New Yorku od 77,25 na 80,20 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. Na ceno so vplivala poročila iz Brazilije, kjer je slabo vreme — posebno v državi Sao Paolo — zelo pokvarilo nasade. Brazilski zavod za kavo napoveduje, da bo od sedanje letine 1956-57 mogoče izvozi i okoli 63.000 ton kave, to je precej manj kakor lansko leto. Kakao je v New Yorku papiedo-val od 24,61 pa 25,81 stotinke dolarjev za funt v tednu do 22. junija. VLAKNA Cena bombažu je v New Yorku ostala neizpremenjena prj 36,60 stotinke dolarja za funt; v poslih vlada splošno mrtvilo. Cc»mmodity Credit Corporation je prodala večje količine bombaža v tujino po mnogo nižji ceni, kakor je cepa na ameriškem trgu, ip sicer po 25 stotink za funt. Razlika v ceni gre na račun drža\ e. V Aleksa driji je karnato nazadoval od 111,15 na 109,95 da 260-265; Tanganika A in AA 570-580 šil.; Kostarika HGA 610 625; Ko siarika SHB 630-700; Kenya 580-620 šilingov. Kava že vkrcana ali pripravljena za vkrcanje ima iste kvotacije kakor kava pripravljena na tržaškem trgu. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so n a: lednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N.Y. 5 534; Rio N.Y. 3 632; Santos extra prime good to large bean 870; Victoria 5 good to large bean 510; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 60.59; Salvador naravna 68,50; Kostarika 87,50; arabska kava v šili. -gih za 50 kg cif: Gimma 430; Moka Ho-deidah 1 475; afriška kava, v š.begih za cwt eh: Uganda oprana in prečiščena 260; indonezijska kava, v holandskih floiintih za 100 kg cii: Bali Ro-busta 10-12% nečistoče 230. Povprečne cene ocaripjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za tog neto ponovno pretehtano blago; brazilska: Rio N.Y. 5 1400; Rio N.Y. 3 1435; Santos extra prime good to large bean 1710; Victoria 5 good to large bean 1350; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1620; Sap Salvador 1725; Kostarika 1900; arabska: Gimma 1560; Moka Hodeidah 1 1660; afriška: Uganda oprana in prečiščena 3265; indonezijska: Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 1220. POPER TRST. Sarawak beli 210 šil. za cvrt cif Trst proti vkrcanju v juniju, 207/6 šil. proti vkrcanju v juliju-svgustu in 205 šil. proti vfcrcaniu v septembru-oktobru; Saratvak special kvotira 167/7, proti vkrcanju v juniju, 165 proti vkrcanju v juliju-avgustu, 162/6 šil. piro i vkrcanju v septembru-oktobru; Mala-bar črni 240 šil. proti vkrcanju v juniju; 237/6 proti vkrcanju v juliju-avgustu in 235 proti vkrcanju v septembru-oktobru; Tellicherry 250 šil, proti vkrcanju v juniju, 247/6 proti vkrcanju v juliju-avgustu, 245 šil. piroti vkrcanju v septembru-oktobru; Mountok 199 šil. proti vkrcanju v juniju. UVOZ SEMENSKEGA OLJA PO ZNI ŽANI CARINI. Od 8. junija do 30. novembra 1956 se ne bo pobirala carina na uvoz semenskega olja (postavka 139), ki se uporablja za konseivi anje rib; za 50% bo zvišana caripa do 30. junija 1957 na uvoz oljnatih semen (postavka 110) za proizvedejo olja za prehrano. talarja za kamtar, ašmuni pa od 80,10 na 80. Ameriški micdling je v Liverpoolu nazadoval od' 26,10 na 25,85 proti izročitvi v juliju. Volna (suint) je v New Yorku nazadovala od 159 na 158,5 stotinke dolarja za funt. Prav tako je česana volna 64’s B v Londonu nazadovala od 122 1/2 na 121 1/2 penija za funt proti izročitvi v juliju. V Avstraliji stavkajo brivci ovc. To je povzročilo precejšen zastoj v kupčijah V Franciji (Roubaix) je cena napredovala od' 1145 na 1180 frankov za tog proti izročitvi v juniju. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuku popustila od 30,20 na 30,15 stotinke dolarja za funt preti izročitvi y juliju. V Londonu je cena kavčuku napredovala od 24 1/8 na 24 3/4 penija za funt pri kupcu in od 24 3/8 ma 25 1/4 pri prodajalcu. Mednarodna pkupina za proučevanje kavčuka ceni proizvodnjo naravnega gumija v preteklem letu na 1,335.000 ton (leta 1955 1,912.000 ton). Proizvodnja sintetičnega kavčuka naj bi znašala 1.250.000 ton (1,085.000). KOVINE Cena elektrolitičnega bakra popušča; in sicer je v iNew Yorku v tedinu do 22. junija pazadovala od 38,05 na 36,80 stotinke dolarja za funt. Cin je napredoval od 93,50 na 94,45. Rhodesian Se-lection Trust je ponujal pa londonskem trgu baker po 300 funtov šterlingov za tono, to je za 20 funtov ceneje, kakor je znašala prejšnja stalna cena. Cin Saint Louis neizpremenjen pri 13,50, aluminij pri 25, Antimon Laredo pri 33; lito železo neizpremenjepo pri 59,09 dolarjev za tono, prav tako Buffalo; staro železo neizpremenjeno pri 44 83 do arja za tono-; steklenica živega srebra v New Yortou neizpremenjena pri 263-265 dolarjev. Cepa barvastih kovin v Zah. Nemčiji 22. junija cip 914 DM za 100 tog, svinec 148,35 DM, cink 125,17 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 31/5 13. 6. 25. 6. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 2L)31/4 208 % 2087* Koruza (stot. dol. za bušel) - - - 14974 lo4:7s 1497* NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 43.- 40,- 40,— Cin (stot. dol. za funt) . . . 94.25 94.50 65.37 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 15.80 16.- 15.80 Cink (stot. dol. za funt) . . . 13.50 13.50 13.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 25.90 25.90 25.90 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 64.50 64.50 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 36 70 36.80 36.65 Živo srebro dol. za steklenico . . . 265.- 262,— 259,— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . . . 58.25 59.90 62 25 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . . . 3937* 307.7* 292 Cin (f. šter. za d. tono) . . . 722- 742 — 758 Cink (f. šter. za d. tono) . . . 9174 98 74 H4l/4 Svinec (f. iter. za d. tono) . . . 110 74 116 74 114-74 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 467.40 482.40 502.— VALUTE V MILANU 12. 6. 1956 22.6,1956 Min. Maks Dinar (100) 95 90 90 95 Funt šterling 6.400 6.400 — —.— Napoleon 4.625 4.700 4.600 4 700 Dolar 626.25 627,— 626.25 '627 Franc, frank (100) 160.25 159.50 159 — 160.25 Švicarski frank 146,- 146.7s 146,- 146.75 Funt št. papir 1.705 1.705 1.705 1.707 Avstrijski šiling 24 - 24.10 23 90 24 10 Zlato 715 715.15 715 716.- BANKOVCI V CURIHU 22. 6. 1956 ZDA (1 dol.) 4 28 Anglija (1 f.št.) 11.63 Francija (100 ir.) 1.07 Italija (100 lir) 0 67 Avstrija (100 š.) 16 47 Cehoslov. 11 Vs Nemč. (100 DM.) 101.65 Belgija (100 fr.) 8.37’J Holand. (100 fi.) Ul,— Švedska (100 kr.) 81.25 Izrael U f.št.) J.65 Španija (100 pez.) 9.69 Argent (100 pez.) 12,55 Egipt (1 Išt.) 10.40 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 15. 6. 1956 25.6 1956 Min. Maks. Južna železnica 1.390 1.326 1.290 1.326 Splošne zavarov. 19.950 19.900 19.900 20.000 Assicuratrice 4.370 4,3 70 —.— —.— Riun. Adr. Sle. 6.250 6,100 6.100 6.250 Jerolimič a.000 9.000 —.— —.— »Istra-Trst« 645 645 — — »Lošinj« 12,500 13.000 12.500 13.000 Martinolič 0,500 6.600 6.500 6.800 Premuda 21900 21.900 —.— —.— Tripkovič 15.450 15.450 —.— Openski tramvaj 2.385 2.385 — —.— Terni 250.— 248,- 240 250 ILVA 417,— 412 400 417 Zdr. jadr. ladjedel 298 — 300,- 298 300 Ampelea 1,450 1.450 —.— —.— Arrigoni 1.000 1 000 —,— {SCnik KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FIUZI ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 5 4-58 Kaj boš sejal za žitom? Junij, je mesec spravljanja cejšnjo količino vode, je nima- ustavimo nadaljnji razvoj ter pridelkov. V naših -krajih ža- mo radi v večjih količinah, zmanjšamo trpežnost čebule in nje mo sedaj, ždita* ppičensi z Primerna je kot čistilno, sred- eesna. Izpraznjene grede pre- davic, in sicer 5 parov bradavic modre barve in 6 parov rdeče barve. Spoznamo jih z lahkoto. Zatiravio jih z arzen skimi sredstvi (apneni ali svinčeni arzenat, in sicer Vj Ako domnevamo, da je Ijivec že zlezel v zemljo, jvj jemo krompirjevo cimo. jo ? boko zakopljemo in polij%j z bencolom ali nafto. Na O/! Ženih njivah sadimo br% ipir toliko let, doktor ne tremo škodljivca na mes* kjer se je pojavil. Ce bi to Ijeval vsako leto z ene na go parcelo. ječmenom, zadnji pride na vr- stavo in deluje ugodno na kra- lehamo, pognojimo in ponovno kg. na 100 litrov vode) ali z A# sto oves. Detelja se bo sedaj močno razvila in nam dala obilo tečne beljakovinaste krme. Zdaj je treba pomisliti, kaj naj posejemo ko žita zapuste njive. Pri nas -najpogosteje sejejo ajdo, repo pitnik. Nočem reči, da ta utrjena navada, nima svojega gospodrskega -pomena, vendar ne velja držati se vedno starega izkoriščanja zemlje, ker to ne ustreza večkrat današnjim razmeram. Današnje razmere omogočajo da na trgu dobiš kar potrebuješ za življenje, zato ni umestno, da se naš kmet vedno drži okorelih načel samozadostnega (avtar-hičnega) gospodarstva. Kot v industriji tako tudi v kmet j i-stvu je nujno potrebno korakati dalje in preiti iz gospodarstva, ki je samo sebi cilj, v gospodarstvo, ki proizvaja za trg. Danes moramo stremeti za tem da proizvedemo čim več tržnih viškov (proizvodov za -prodajo). Tudi strniščne posevke moramo vključiti v splošni kolobar, ki ustreza tem predpostavkam. ve, ki so nagnjene na mesnost. Ce takim kravam pokladamo seno in močna krmila ob dodat- jp^oiTc ku repe, jih bo ta tirala v mlečnost. V neposredni bližini mest, kjer je živinoreja manj razvi-ta, se bomo rajši odločili za zelenjadnice. Zelenjavo lahko vnovčimo bolj ugodno. Vsled raskosanostj površin je nemogoče gojiti pri nas take rast- posa-dimo solato. GOSENICE, KOLORADSKI IN PERONOSPORA Iz tržaškega Krasa smo prejeli naslednje poročilo, ki nam v glavnih obrisih kaže bodočo 1 % pripravkov D. D. T. UMETNO OPLOJEV-KRAV NA HOLANDSKEM 3 d Zaradi hudega mraza je jesenska trava (otava) precej pomrznila, zato je seno redkejše. Pogost dež je v -tem pogledu precej koristil in pospešil rast KOLORADSKI HROSC Temu škodljivcu moramo posvečati posebno pozornost, ker sicer nam lahko popolnoma -uniči ikrcdnipirjeve rastline in nas prikrajša za dober de! pridelka. Obranili se ga bomo tako, da -bomo pregledovali krompirjjve njive med 9 in 15 uro, ter obrali vse najdene go- line, ki se dalj časa zadržuje- trave Deteljo mori svojevrsten senice ali hrošče. Gnezdišča V Holandiji je okoli - ^ lijona goved, polovico od % števila je krav. Medtem ko : leta 1946 umetno oplodili 5 mo 20.000 krav, je to št e vi W letu 1984 naras-tlo na 856.^ V Holandiji deluje 145 pos* za umetno oplojevanje, ka* | upravljajo združenja živino^’ cev. Vsak član zdiruženja obveže, da bo vse svoje id3' dal umetno oploditi. jo na njivi, če se naš mali kmet hoče ohraniti mora izbrati čisto drugo pot izkoriščanja zemlje in vpeljati intenzivno obdelovanje zemlje. Ing. P. J. plevel; namesto da bi trajala zmečkamo. Poleg teh dveh na-do 7 let, jo ta umori že v ne- činov zatiranja poznamo še zakaj Irtih. Dobro bi bilo, ko bi tiranje s kemičnimi sredstvi, strokovnjaki proučili to zade- Ko škropimo z modro galico, vo in nam pomagali. da obvarujemo krompirjeve Kmet in vrtnar v juliju češenj je bilo letos precej, rastline pred plesnijo, bomo toda po nekaterih krajih ka- galici dodali 'A kg. apnenega kor v Saležu, Zgoniku, G-abrov- arzenata na vsakih ioo litrov cu in Samotoroi, so gosenice škropiva. Prašimo ali škropi-tudi na češnjah napravile ško- ,^() tuc[i s preparati E). D. T. STRNIŠČNI POSEVKI IN PLODNOST TAL Pri izbiri rastline za strniščni posevek moramo v prvi meri upoštevati ohranitev in povečanje plodnosti tal. Sejali bomo le tiste rastline, ki ne izčrpajo preveč zemlje, ker sicer bi prihodnji posevek ne imel dovolj hrane na razpolago. Ne bo škodovalo izbrati take rastline katerim lahko gnojimo z svežim gnojem. Ta gnoj bo v poletnem času pre-pereval in ohranil zemljo pri dobri moči. Strniščni posevek prehitro zapusti njivo, da bi izkoristil ta gnoj; zaradi tega gnojenje ugodno vpliva šele na rastlino, ki bo sledila strniščnemu posevku. Ajda je med strniščnimi rastlinami najslabša v tem pogledu. Ta rastlin'' močno izčrpa zemljo, -tako da tudi koruza slabo uspeva prihodnje leto. Kljub tej lastnosti, bomo še vedno rajši sejali ajdo, kot da bi pustili njivo prazno, in sicer ne zaradi tega, ker bi bili -prikrajšani za pridelek ajde, ampak zaradi škode, ki bi jo povzročila sončna pripeka. Po ajdi bo krompir slabo rodil, četudi mu Na njivi: žetev, prelepo opravilo v prelepem času. To naporno kmečko opravilo opevajo pesniki, pišejo o njem pisatelji. Kdaj žanjemo? Ko je slama rumena in ko zrna ne moremo raniti z nohtom, je pravi čas za žetev. Ne smemo čakati, da žito- prezori, če nočemo, da se nam zgubi precej zrnja.! žanjemo* ko sc( zrna vrh klasa popolnoma dozorela, v sredini klasa pa voščena. Kosi naj sledi takoj plug, ki bo plitvo obdelal strnišče. Na travnikih: Kosimo sicer že z zamudo. Košnja mora biti končana čimprej če nam le dopuščajo vremenske razmere. V poletnem času ne bomo gnojili travnikov s svežim gnojem, če opazimo predenico na de telji, moramo deteljo takoj pokositi in sežgati, še preden gre prederhca v seme. V vinogradu: Nadaljujemo s škropljenjem, in žveplanjem. Odstranj-ujemo poganjke z divjakov in zahstnike (hastar-dine) z žlahtnih trtnih sort. V sadovnjaku: Sadnim drevesom prilijemo -močno razredčeno gnojnico z dodatkom pepela 'in superfosfata. Ce je drevo prenapolnjeno s plodovi moramo odstraniti slabo razvite -plodove. Redčenje pospešuje razvo,- ostalih plodov. Odstranjujemo vodne poganjke. Zatiramo razne škodljivce ki ss pojavijo na sadnih drevesih. do, ker so obrale listje. Proti gosenicam so kmetje brez orožja. Treba bo vendar nekaj ukreniti. Bojimo se, da bodo s hrastov, gabrov, lesk in drugih dreves počasi prešle tudi na trte. Kmetijsko nadzorstvo v Trstu bi moralo dati pobudo, da se prične boj proti gosenicam, sicer bodo v nekaj letih uničile drevje, zlasti sadno. Breskve kažejo letos bolje kakor hruške. Hruške in marelice sta pokvarila mraz in vlaga v času, ko so cvele. Tudi češpelj ne bo mnogo. Mandeljnov je še precej. Krompir, žito, fižol, ječmen, koruza in grah se razvijajo dobro; vendar je koloradski hrošč močno napadel krompir. Letos imamo mnogo dežja, ki kraškj zemlji prija; vendar se zaradi prepogostega dežja seno težko suši. Poleg tega se je zaradi deževnega vremena pričela pojavljati peronospora. Grozdje počrni in odpade. Kmetje so zaradi tega zaskrbljeni, vendar upajo, da bodo bolezen ukrotili. (e. k.) Ti delujejo samo, če se dotaknejo škodij-ivčevega telesa. SILLA" COSSI ALFONZ TUVOIZ JLESA r ss- ni ob N i((veli GORICA Ulica Duca cTAosta TEL. 34-36 'eri 'krc k r le koti ki he nek tria <*, Jke Pot si c Na vrtu: Redčimo pregoste -gnojimo z svežim gnojem. Ta gnoj se razkraja šele v polet- setve- Nezne rastline uporabi- nem času in ko bomo krompirjem -posejali -pšenico, -bo le ta močno rastla in vsled obilice dušika. Glede na ohranitev in povečanje plodnosti so mnogo primernejše razna krmne rastline, ki nam tudi dajejo obilo zelene mase, katera naj služi za krmo domači živini ali za človeško prehrano. Krmne rastline so zelo prikladne kot strniščni posevek, ker poživijo bakteriološko delovanje v tleh in povečajo količino organske mase s koreninicami, ki ostanejo v zemlji. Posebno stročnice so v tem -pogledu zelo dobre. Poleg raznih detelj, katere sejemo same zase so zelo prikladne travno detelj ne mešanice. Te nam obogate njivo z dušikom in z organskimi deli njihovega telesa, ki raspa-dejo v humus. Zelenjadnice so tudi prikladne kot strnišči posevek, ker njim obilno gnojimo-. Poleg tega te rastline večkrat zalivamo in okopavamo. S tem ustvarimo idealne pogoje za preperevanje gnoja in obogatimo tla s humusom. V obeh primerih uspešno zatremo plevel. V prvem se pleveli zaduše v -gostem strniščnem posevku, v drugem primera pa uničimo plevele z večkratnim okopavanjem. Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE NIILIZIE 19 - TEL. 96 510 DOLOČITEV STRNIŠČNIH POSEVKOV PO PROIZVODNI SMERI POSESTVA Pretežno živinorejsko posestvo potrebuje pri nas, tečno beljakovinsko -in vitaminsko krmo, tako za krave molznice kot za doječe svinje ali za podmladek. Uvajanje pravilnega kolobarja in odgovarjajočih rastlin za strniščni posevek, bo nemalo pripomoglo k boljšemu gospodarskemu učinku na živinorejskem obratu. Nekateri kmetje še danes streme za tem, da pridelajo doma vse kar -potrebujejo za prehrano družine med letom. V današnjih razmerah ni to pravilno. Marsikdaj bi bilo mnogo boljše, če bi svojo -proizvodnjo bolj specializirali -in bi stremeli za tem, da proizvedejo čim-več za prodajo. Kjer predstavlja živinoreja glavno proizvodno panojgo,- mora ikmet dati tej največji poudarek in skrbeti, da se molznost krav -poveča. Kako povečati molznost krav, če nimamo poštene krme na razpolago. Na večjih posestvih, kjer imajo silose bodo najraje sejali pitnik katerega bodo pravočasno pokosili in ensilirali. Pomešan z deteljo nam da pitnik naravnost odlično ensilažo, ki je zelo tečna. Poleg -pitnika bomo lahko v tem času sejali razne grašice, posebno če kaže na deževno vreme, tako da se nam ni ba-t; da -bi seme ne vsklilo. Krmni ohrovt bo tudi ustrezal za naše potrebe. Ta nam bo nudil ' še dolgo časa odlično svežo krmo, ki bo dobrodošla posebno molznim kravam. Strniščna repa je prikladna kot vitaminski dodatek k osnovni krmi. Ker vsebuje pre- MEHANIČM DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov ..CIMATTI ‘ in „BETA" S temi motocikli se smeš voziti brez vozniškega dovoljenja in brez evidenčne tablice OPČINE, NARODNA 46 PUTMK Praška ul. br. TURIST1ČK0 PODEZEČE ZMiREB = JURUSEAVij/l 5 - Tel. 32257 8, 9 ()djtilieu|K za inostranslvn taleion : 32-726 Vrši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste voznih isprat/a za zemlju i innstranstvo - željczničhc, hrodske avionske - organizira izlele, |iutuvnnja i ekskurzije, vrši mjenjaehu zlnžbu, služim pusoša i viza te futoslužbu SPIjOSK A TRGOVSKA UVOZ IZVOZ (CAPODISTRIA) TELEFON 43 in IOO Mesnica in trgovina mesnih izdelke* SCflKHI, KRM UH 661 UMI GORICA — Oiazza Uilliiria (Travnik) žlev. U !u. ‘ije Tulclim 21 = 35 GOBAR (LYMANTRIA DISPAR) Gobarjeve gos/nice so se pojavile v velikem številu na našem Krasu, že v zadnji številki je bilo govora o nevarnosti ki preti ne samo sadnim rastlinam temveč tudi drugim drevesom. Ne smemo ostati brezbrižni pred tem opozorilom. Gosenica gobarja ni izbirčna, lahko rečemo, da napade vsako zeleno drevo m ga ne zapusti, dokler ga ne obere. Posebno nevarno je, če pustimo, da ss gobar IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 Telefon 22=212 Teleg. „Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičevi mesa in mesnih izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek Telefon štev. 3 mo v kuhinji. Sadimo kolerabo, brstnati kapus in kasno polegla z-t)e. Ponovno sadimo solato, razmnoži. Dorasle gosenice go-Pripogibanje listov pri čebuli, barja so 5-7 cm. dolge, so dla-da bi preje dozorela, ni ume- kave in rjave barve. Na hrb-stno. S tem prekinemo rast, tni strani imajo dve vrsti bra- IZVAŽAMO ]D> ]L M X I IN B K15 ribje konzerve v olivnem olju. Sardine, fileti, tuni, skuše, papa-line i. t. d. V svetovnih znamkah : Medaillon, Istra, Dalma, Adria, Arena, Moreska, Consue, Opatija i. t. d. Slane sardele in sardelna pasta. Morske gobe in korali. Zagreb - Jugoslavija = Trg Republike 8 IMPORf EXPORT nje Isoi tni 8o\ Vri sin: loj tih I str spl skr rii trj Val tu; lin kr- Dr vrt tn sp- 6a Po A R A U T 0“ TOMAŽIČ & POŽAR TRST UL. GALATTI 24 TELEFON: 37 274 POST BOX 245 BRZ.: ARAUTO Izdelke svetovno znane kvalitete: AUTOMOBILE • AVTOBUSE ' TROLEJBUSE - KAMIONE - AVTOCISTERNE IN DRUGA SPE' CIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVIONSKE MOTORJE - ELERTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE NUDI Ulili RAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO Ctlaj:Uwe. (>U plačilu I « SL JESiE» industria della čarne, Sesvete - Jugoslav^ Export-Import Zagreb, Iliča 291 P. P. 276 Telefoni 23*738 * 33*132 Telegrammi : Sljeme Zagf^ ES POR/A : bovini macellati colla pelle e car'11 cii rnanzo e vitello earm suine insaccati di tutte le qualita tutte le gualitd di čarni secche, salate e prosciutto tutte le qualitd di čarne in scatol0 special men te prosciutto salsicce di Vienna, goulash luncheo11 meat, chopptd pore. ecc. IAl PORTA: tutto il materiale per uso proprio