Ixhâj» vsak dan rasse aedslj ta praznikov. híued daily except Sundays and Hollidays. lETO-YEAEXXm PROSVETA ■ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ÊÊM • Uredniški la upravnUkl prostori: 2057 S. Lawndale Ave. 1 Off les of Publication i >65? South Lawndala Ave. TaWgbona, Rockwsll 4804 Chicago, 111., torek, U. marca (March 11), 1930. Subscription «6.00 v. ŠTEV.—NUMBER 59 Skriti lassii v ozadju iprotisovjetske kampanje Klerikalna agitacija «kuka ojačl-ti prestiž katoliške cerkva v protesten tovakih In pravoslavnih krogih. Ruski kontrare-voiucionarji fabricirajo vesti o krutosti aovjetake vlade napram duhovščini Manchester, Anglija. — (F. P.) _ Vzroke za oživljanje pripovedk o krutem postopanju sovjetske vlade proti duhovščini in vernikom, slične onim, ki so jih nasprotniki sovjetov razširjali 1. 1918. jasno osvetljujejo vesti časniških poročevalcev iz Rima in Pariza Časopisu ''Manchester Guardian", ki je vodilni list angleških liberalcev. Rimski papež Pij XI. je obnovil protisovjetsko propagando s svojim pozivom na "ves krščanski svet'Vnaj demonstrira proti sovjetom dne 19. marca. Za vsem tem se skriva tajna papeževa želja za združitev vzhodne in zapadne veje katoliške cerkve, ki sta se ločili od "edine tveličavne cerkve" pred tiSoč k ti. S tem, ko ae je papež zavzel za verske svobodščine ru ske ortodoksne cerkve in nastopa v vlogi branitelja pred vsem svetom, skuša povspešiti zbil-žanje med religijama in tako povečati svoj preetiž. Pariški časopisi so se hitro odzvali na papežev apel iz vzroka, ki je znan njim samim. Angleško torijsko Časopisje je sledilo- vzgledu iz Francije z namenom, da spravi v zadrego la-boritsko vlado, ker je priznala sovjete. V Franciji je najbolj glasen v obsojanju sovjetske protiverake kompanje M. Coty oerfmtiskt ~ mggiwt" tn vplivnih časopisov "Figaro" in "Ami du Peuple". On ja aktiven že več let, kot piie "Guardian", v gibanju za milltarlstično akcijo proti sovjetski Rusiji. "Dobro je to," pravi poročevalec "Guardiana", "da francosko ljudstvo še nI pozabilo obtožb verske persekucije v Franciji, katere je Rim Širil po svetu pred desetletji. Francija je imela takrat priliko opazovati delo rimskega .papeža In katoliške duhovščine, ki ae je udeleževala p roti vladnih aktivnosti, v «vet je pa trosila vesti o preganjanju katoličanov." Nadalje piše "Guardian", da vesti o mučenju in eksekucijah pravoslavnih duhovnikov in židovskih rabincev fabricirajo or-todoksni duhovniki, ki žive v tujezemstvu, da tako najhujaka-jo angleško ljudstvo proti sovjetom. Vesti o eksekucijah in mučenju so tako prozorne, da jim ne more verjeti noben Člo-v*k. ki ima peščico zdrave pameti. Sovjetska vlada ae dobro zavela vloge, ki jo je igrala orto-doksna duhovščina v Rusiji pod curizmom. Podpirala je tla-<*n*tvo in sodelovala pri krivi-ki so bile izvršene nad ruskim narodom. Sedanja vlada 1-1 zaveda pogubnega vpliva du-h"vfcine, ki ga še vedno izvajs "»'I ljudstvom, zato ga hoče u-"'< iti, \<-ndar pa pri tem ne ovira «luhovttine pri njenih poslih, ako m» ne vtika v kontrarevolu-<»"narne aktivnosti. Ako vlada *"pira cerkve, je to le znamenje, u d« la po volji ljudstva. Celo * AnK'iji. piše "Guardian", je «I« /atvorjenlh mnogo oerkva, *** j«H je bilo preveč. Ta vplivni angleški liberalni ""«-tnik končuje svoj prsglsd o P^jtiaovjetski Qropagandi a sva-r'^rn. otreben potni list delavskemu govorniku. kl pride v Penneylvanljo iz druge države, ker Melkrnova In Grundyjeva kontrola uvaja v državo industrijski fevdalizem. Dekretirana brezposelnost za inozemske delavce Sprisgfield, IIL—Warreo VVright, republikanski kandidat sa državnega blagajnika, je posUvil v zvoj politični program zahtevo, da vlada države nikioiB odalovi Iz svojih področij vse nameščence in delavce, ki niso državljani. To je Wrigtov način1 reševanja brezposelnosti. Njegova parola je: ZzposHmo vse ameriške državljane in nedržavljani ae morajo umakniti hi služb! Brezposelnost inozemcev, katerih slamo vabili sem, nI naša zadeva! iPropaganda proti radikalcem Brookhart odkril taktiko Puli- maa kompanije. ki ss je po- aiuževaša rdečega atrašila proti zajjljfvaai delavcev Wssfcisgton. D. C. — (F. P.) — Senator Brookhart je v svojem govoru ostro napadel vae tiste, ki prihajajo na dan z izjavami o propagandi radikal-cev, kadar hočejo zakriti dejstva o naraščajoči brezposelnosti. Povedal je svoj doživljaj, ko je praiskoval slučaj obdol-žitve radikalne propagande, ki je bila dvignjena proti uniji železniških postreščkov. Kot načelnik senatne komisije, ki je preiskovala obdolžltva proti Perry Howardu, da je prodajal federalne službe, je prišel do znamenitega odkritja. Howard je znan zamorski politika! iz države Miasisaippi in je bil zelo čislan v krogih repub-lUcanoav v, Washingtonu. Med drugim Je bil Howard obtožen, da Je prejel od Pullman Co. vsoto $4,060, da je vodil bitko proti Sleeping Car PorUrs uniji, čije člani ao zamorci. Howard Je pričel v javnost pošiljati izjave, da je U delavska unija v rokah komunistov in da prejema denarno podporo iz Moakve in kot taka nI upravičena, da bi se njene zahteve upoštevale. Končno so prišli vsi deUjU nesramne gonje proti postrelčkom US dan in Howard je bil prisiljen položiti resignacljo kot pomožni generalni pravdnik zveznega justičnega departments. "To," je dodal Brookhart, "Je konkreten vzgled, kako kompa-nije in njeni najeteži razširjajo veati o komunistični propagandi, kadar hočejo ubiti gibanje delavcev za višje mezde in dostojne človeške razmere." SILNA EKSPLOZIJA NA IJAPON8KEM; 101 MRTVI Otroci podlegli v filmskem teatru Tokio, 10. marca. — Eksplozija nafte In požar, ki je sledil, sU danes uničila avditorij na Japonski naval nI posUJi CinkaJ. Sto-štiri osebe, večinoma Šolsklbtro-cl, so zgorele v poslopju. V dvorani je bilo 128 šolskih otrok, katerim so kazali posebni petrio-tlčni film. ko je razatrelba zazibala sUvbo. Sledila je silna panika. Plamen, kl aa je naglo razširil, je zsključil tragedijo. Slav. nost a šolskimi otroci ae Je vršil k 25-letnici Japonske zmage v vojni t Rusijo. Napad sa ki sappsilaf v New Yalta New York. — Skupino brez-poeeinlh delavcev, Id je prišla pred mestno hišo. da demonstrira. ja napadla policija. Količki so ipdall po glavah brezpoeel-nih, dokler ee niso razkropili na vae strani. Deest delavcev Je bilo Uko močno pretepenih, da ao morali Iskati sdravniške pomoči v bolnišnicah Pet voditeljev demonstracije je bilo aretiranih na obtožb" nespodobnega obnašanja. ____ Vozniki takaijev bo družbe aa ralll pon ud-poravnanje Pittsburgh, Pa. - - (F. P.) — Ponovni poizkus Pi rmalee družba in njenih poarc lovalcev, da zlomijo odporno i lo voznikov Uksijev, kl so zasti vkali ca avo-je pravice, ae je t meljito Izjalovil. Glaaovanje o nameravani poravnavi je pokazalo, da sUvkarjl ne bodo aprejell nobenega kompromisa, ako jim družba ne ugodi v glavni zahtevi, ki je priznanje lunlje. Sej* voznikov, n4 kateri se j« ruzpravljalo o ponudbi, se je vrli la v veliki dvoram Mooae tem-pla. To je bilo najbolj uspešno zborovanje sUvkarjev, odkar Je bil napovedan Atrajk. Transportna kompanija je obljubila zvišanje mezde, ako ae odrečejo zahtevi za priznanja unije. Pri glaaovanju Je bilo oddanih 1,158 glasov proti ponudbi; samo eden je glasoval za njeno sprejetje. Parmalee drutba je že naprej slutila neugodno akcijo, pa je začela z rekrutirsnjem novih sUvkokasov. Župan Kline je Izdal odredbo, da družba ne sme na mestnih ulicah operirati U-ksijev, katere vozijb sUvkokzzi, vendar upa, da bo i pomočjo sodišča dobila protekcijo od državne policija. Vse delavake unije v Pitta-burghu ao priakuč^e na pomoč voznikom. Pred par dnevi so jim priredile zal^vo v nekem velikem gledališču, na kaUrl so naatoplli razni govorniki in igralski umetniki. * V mestu Je vse bolj živo, odkar traja stav ka, kajti prebivalstvo se je postavilo odločno na stran sUvkarjev in odprto izziva Mello-nove interese v tem jeklarskom centru. Voznike podpirajo njihovem boju akoro vae organizacije, med njimi tudi cerkvene, in pošiljajo denarne priipev ke v blagajno sUvkarjev. Unija voznikov vzdržuje nuj no avtno prometno službo za bolnišnice in slične institucije. Vsi taki avti nosijo unljske napise, da se jih lahko izpozns. S tem je unija veliko pridobila na ugledu4 ker s svojo službo skrbi, da niao nedolžne osebe prizadete rsdl sUvke. 46 zarstpfksv prid Ukrejliufcq konträr. J® ¿Élïl Nffl rarevoludonar rt Moakva, 10. marca.—Pred vrhovnim soKjpUkJm sodiščem je v teku obravnava proti 46 zarotnikom iz Ukrajine. Med obtoženci Je šfat duhovnov in osUli so profesorji In drugi InUligenti. Obtoženi so» da so v zadnjih de-set let vodili aarotniško gibanje za odcepitev Ukrajine od sovjetske Rusije in da so pripravljali oboroženo vaUJo za to spomlad. V zvezi z vsUjo so pripravljali tudi—kakor jim obtožnica očiU —aUnUU na Stalina, vojnega komisarja Vorošilova. predsed nlka centralnega izvršnega od bora v Ukrajini Petrovskijs In podpredsednika Skripitika. Dalje jim Obtožnica očiU, da so preje mali denar od belogardistov na Poljakom, v Berlinu in Parizu in da so bili v sveži z generalom Petluro, dokler ni bil U umorjen. Vae kale, da bodo obtoženci a pozna ni krivim in obsojeni v smrt. Pogodbena poroka v svr-ho otrok fiasko Santa Monica. Cal. — Dr. IjOuIh E. Mahoney Iz Santa Moslfce se je poročil a Ido Mae is Bostona na podlagi pogodbe med njima, da isora biti nevssU sposobna aa materinstvo, drugače je ne mara aa ženo. Zadnji teden je dr. Ma« honey vložil tožbo is ločitev navajajoč, da se njegova žeaa ne drži pogodbe, ker v dveh letih zakona ie nI porodila nobenega otroka Is vae kaže, da ga tudi ne bo. Os hoče Imeti otroke! Dve rudarski kon« venciji Železniška družbe odslovila delavce Clinton, U. — Northwestern železnica Je zaprla svojo delavnico v tem mestu Radj odredbe kompanija je sedsj tríelo delov, cev brez dela. ^ I/e wis Uss evejo konvencijo v Indianapolis!!, napredni rudar jI pa aborsjejo v Sprtsgfietdu Springfield. Ill—V pondeljak, 10. marca, je bil* tu otvorjena konvencija onih rudarskih unij United Mine Workers of Amor-ica, ki so rebellrale proti ekse-kutlvi v Indianapolisu, zlasti pa proti sUremu predsedniku Joh nu L. Lewlsu. Namen U konven-Ije je, da se rudarska unija reorganizira, aprejme novo ustavo, izvoli novo ekaekutlvo in začne novo življenje. Istega dne aa Ja aačela v In dianapolisu konvencija unij, ki še priznavajo Lewlsovo vodstvo. To Iborovänje ja akllcal Lewis sam. Kakor poroča Harry Madden, eksekutlvn! odbornik 12. dia-trikU UMW of A., ao rudarska unije v Illinoiau takole rasdeljene na obeh konvencijah: Iz Msdlaon okraja ja šlo 8* delegatov v Springfield in pat v Indianapolis; h Online <*n 28 delegatov v Springfield In 3 v Indianapolis; Iz Franklin okraja 21 delegatov v Springfield In 4 v Indianapolis. To dokazuje, da se Ja valika večina rudarskih krajevnih unij v Illinoiau ločila od sUre organizacije. NtHakajvln Hoover Jeva kosriaija priporoči provizorlčnega predsedsika Pori Au Prince, Haitl, 10. marca. — Hooverjsva preisko-valna komisija Je v soboto zaključila svojs dalo in prlporočils predsedniku Hooverju, da Je najbolje, če se imenuje provl-zorična vlada enega moža, kl naj vodi deželo po 15. maju, ko poteče predsedniški Urmln sedanjega hslUkega predsednike Borna. Provizorični predsednik bi osUl na krmilu, dokler na bo mogoče Izvesti mirnih In poštenih volitev na otoku. Priporočilo komisije Je poteze. kl stremi za Um. da bo volk sit in koza cela. KomlalJa sa Je prepričala, da halUko ljudstvo ne mara sedanjega predaadnlka Borna niti ne mara ameriške nadvlade. VodiUlJI vaeh strank, kl naaprotujejo prvemu In drugemu, pravijo, da so poŠUne volitve v današnjih razmerah nemogoče. KomlalJa torej priporoča srednjo pot: provIzorMSoegs dikUtorja, ki naj zadovolji A merlko in Haitičane. |Wasfctsgtos, D. C„ 10. marca —Danes poročajo, da je predsed-nlk Hoover sprejel pripofstilo svoje komisije na HaltIJu, kl Je zdaj na potu domov. Komisija priporoča, da ae Imenuje "nevtralen In nepolitičen" mož pro-vizoričnlm predsednikom repuh like Kelti, kl naj izvede volitve. Volil ve v Apesljl v j«esl Madrid. 10. marca,—itren guerjeva vlada Je odredIU štetje vollkcev v pripravah sa volitve. Najnovejša vest je, da občinske volitve ae vrše v juniju in pariamenUrse (irihodnjo Jesen. Republikanske stranke iščejo kompromis med sebej v a vrbo združitve, da nastopijo skupno. Ghandijvodi Indijce na W rebalnou božjo pot" "Sveti" mož začne kampanjo paaivne realstence pri eobilh naplavinah ob morju Bombaj, Indija. 10. marca.— Mahatma Gandhi, vodja Indijskih nacionajistov, je včeraj na-tnanil, da jfi aretacija in obsodba njegovega tovariša Vallab-ha i Pakela povspešlla "revolto civilne nepokorščine" proti Angliji in pohp^ k morju, ki bo signal za "rqvoito." se Izvrši ša danes ali jt|iri. PaUl Ja bil obsojen na tri meeeoe zapora pod pretvezo, ovl predsednik rs publike Kstrela Urena nasprotnik delavskih unij. Uradnika federacije opoiarJaU Greena na dejstvo, da Ja bil Urena delegat na kongresu Ameriške delavska federacija, kl ss vršil 1. 1021 v Mežico Cityju, kar dokazuje, da Je bil Urena vedno naklonjen de-luvskemu gibanju, "Zmagoslavni dogodek dvižnega gibanja, kl Ja povzročilo padsc reakcionarne vlade prej ftnjega predsednika Vaaqueaa," pravlU v Ulegramu, "Je obenem triumf dominikanskega delav stva, kateremu Je Urena Še vselej nudil svoje koperaoljo. Vazquez Ja bil nasilno odstranjen iz načelstva vlade poUm, ko Je prelojnll svojo obljubo, da se bo umaknil v privatno življenje, kadar poteče njegov Urmln. HvoJ Urmln Js potem raztegnil na dve leti In Je bil pripravljen kandidirati tretjič, ako bi se mu ne bil posUvll po robu Urena, ki Je organiziral proti Vaaquezu uspešno revolto in ga Uko prisilil na odatop. Urena so v boju podpirala delavake organizacije, ker so bile še slU tlranstvs, kl ga Je izvajsl Vasquez. Svcfcodne volltvs, pri kaUrih bo imelo ljudstvo priliko Isrečl se, kdo nsj bo na čalti vlade, se bodo vršile prihodnjo spomlad. Krasrljs jsknpava utopljesre Pariz, 10, marca—Ts dni ae vrši pokopgvanje okrog 500 mr-llčev, kl so JIb pobrali v nižinah ob reki G^onne, ko Je splahnila voda. kl Ja isdnjl teden popis vi-la 50 milj dolgo in 10 do 16 milj široko tiokrnllso. Vsa U pokrajina Je danes pokrita i toltlm blaU/m ftkoda Je ogromna. Na stotine druftin Je prizadetih. Mnogo d rutin Je popolnoma uničenih. Amariika okipaolja HaHija Pogodba med Ameriko In Haltl-jam nI bila nikdar ratificirana Washington, D. C."— (F. P.) — V Javni Izjavi i ozirom na zgodovino odnošajev Združenih drUv a Haitijim Haitiška pa-trlotična unija pravi, da ni bila pogodba, ki je bila sklenjena 1. 1017, nikdar ratificirana. Unija apelira na Hooverjevo preiskovalno komisijo, kl se sedaj mudi na Haltiju, naj pregleda faktične dokaze. Sujpstira ji, naj pod vzame akcijo za odpoklic ameriških pomorščakov, ker je bila pogodba med obema deželama aklenjena potom sleparske pretvezo. , "Ml obsojamo pogodbo is 1. 1017," Izjavlja Unija. "Protestiramo proti nji pred civiliziranim svetom, pred kongresom Združenih drŽav in pred preiskovalno komisijo. Apeliramo nu predaadnlka Hooverja, naj ukaže Bornaju, kl Ja še navajen sprejemati navodila, dajsročl ob koncu avojaga Urmlna akse-kutlvgo oblast provizorični vladi, da rasplša volitve, pri kaU* rlh se bo ljudstvo lahko Izreklo za vlado, kakršno šali. Vaem kritikom naša akeije, kl bodo prlčoll vpiti o revoluciji, pa svetujemo, naj bodo previdni, da • svojim hujskanjem ne povzročijo afere kot ja bila pri Aux Cayesu, kjar ao poaUla nedolžne osebe, moški, ženska In otroci, nepotrebna Žrtve morilske jnenlJrlflMflMI ; V >nmr - aJm^iiI kvsfaaaalaaftll VwHVwvi v«vapwuviiiuuii v koagrsN ■MNMMV Tajnik delavskega deportments se je lajaril proti asfrtu, ds bi vlada podpirala brezposelne delavce Washington, D. C. — (K. IV) — Jsmes J. Davil, delavski UJ* nlk pod Hardlngovo, Coolldgov« In Hooverjevo administracijo, Je naatopil proti lugaitljl, kl ju Je sprožil senitor Brookhart I« drŽave lowi, da bi vlada nudila dinarno odpomoč brezposelnim delavcem. Svoje lUlIšše Ja podprl s izjavo, da amarlški de-lavcl zahtevajo delo In ne denarne podpore. Nadalje Je Davil lugestlrsl predsedniku Hooverju, naj sa-hUva od kongresa, da apropri-Ira vsot/» $50,000,000 sa gridnJo lavnih poslopij in drugih konstrukcijskih del, kl JIH ima ad. mlnlstracija v programu. Nje« govo mnenje Je bilo, da bo lo dvignilo sUvblnsko Industrijo, ako ne tudi drugih. V višji zbornic! kongress so bila predložena pisma, kl so govoril* o velitil brezposelnosti v Industrijskih centrih. Henstor Couiens Je dejal, da je samo v okolici DetrolU okrog 126,000 brezposelnih delavcev In da stična situacija prevladuje tudi v drugih večjih smeriških mestih. Kongresnih Mc|**od is Detrol-U, član ArneriSke legije in hud nasprotnik 'rdečkarjev', Je pred par dnevi predložil resolucijo, v kateri zahUva, da kongres Izplača vsoto $50,000,000 na zavarovalne police veUranom svetovne vojne, ds ss ns U način omili beds, kl jo Je prinesla v deželo brezposelnost. l'le y d Jlieorg* napada laborite London, 10. marca.—Lloyd george, vodja liberalcev v zbornici, Je dsnea začel napad na MasDonaldov« delavsko vlado rsdl prdblema brezposelnosti. George sahUva, da vlada sprejme njegov program za omllje-nje brezposelnosti. PROSVETA TOREK, 11. MARCA. V PROSVETA TUB KNMGIITBNMENT GLASILO IN LASTNIKA HLUVKNSOt NAftODNB FOOPOR-~)MOVB Offtl Btti Smfimlnm: m Z4ntfet>* dri-»* d«v« Cki««s> I» Km*-MM m krito. UM* «W «IA« m «rt Mat «* edin«» i« Cta*w 9140 MM a*io M«, N» »• !*»• WUJ " ftufaarrfeOM rsUa« for U» UnlUrf S«*« («M»* •nd rmfc HJ4 p*r ,-t. i humétm *má Cimro «TA« 9* turril U cmmauim HM pm r—r. "1 Cm u*Lak/v po doeuvuru b« NhIm h nt, l« iM trtik ■ HUMI 1'KOHVKTA t«STA« Nwlk I*»«•odo več potrebne. Ljudje bodo v splošnem tako U<»braženl, da ne bodo več verjeli v stare zmote in pravljice. ■mnoe Frančiškani v Lemontu pravijo, da se ne šalijo, če rečejo, da j« "smrten greh" čitati Prosveto. Za koga pa Je ta "greh" predpisan? Samo sa "suckerje"! Duhovnom in urednikom katoliških listov je pa cerkev dovolila, da lahko Čila jo bretverake liste brez greha! In to da ni šala? Ah. pa še kakšna! To je "Joke" prve vrste. Kdor se ne smeje, je Man. In kdor je bolan, naj ss smeje, da bo zdrav. Is "male" naselbine Johnatown, Pa. — Redko se sliši kaj v javnosti is naše "male" naselbine. Vzrok temu je najbrže ta, ker nlhče.noče poročati o slabem, a o dobrem pa ne more. Nisem imel še nikoli smisla nastopati v vlogi kritika, ker to je lažje storiti kot pa kaj dobrega. Ker se pa čutim prizadetega, naj pojasnim nekoliko našo naprednost. Nekaj je bilo že poročanegn o napredku Slovenskega delavskega doma na Moxhamu. Tudi jaz priznam, da dom več ne odgovarja tistim namenom, za katere je bil postavljen. Pred par leti so trdili, da je temu največ,kriv prejšnji direktorij, kar je povzročilo, da je odstopil. Kako so bili potem nekateri veseli In sigurni, da bo v bodoče vse teklo kot po maslu. Rezultat se Je pokazal ravno obratno, ker je v več ozirih in ne samo na blagajni opaziti nazadovanje. Kritikom seveda ni bilo za uspeh, temveč za osebnosti. Ker sem takrat mialil, da Imajo dober namen, bi se jim bil skoraj tudi jaz pridružil. Eni pojmujejo napredek največ v. kvarta-nju in pljančevajun, oziroma da je prostor za te stvari. Jaz sem naravno nasprotnega mnenja. Dom je sedaj v bolj slabih fi-nančnih razmerah. Kot direktor sem mislil, da bo šlo na bolje fn sem bil vedno mu pripravljen pomagati, posebno pri nakupu raznih domovih potrebščin, katere kot trgovec lahko dobjm po ceni na debelo. To delo mi je lahko opraviti mimo grede. Kril pri nas je zavist, kar se je pokazalo tudi, ko sem bil to stvar prinesel pred sejo direk torja. Namesto, da bi o stvari razpravljali z objektivnega sta lišča, ako more koristi domu, sem pa slišal : "To tudi jaz lah ko storim "In" ne pustimo, da bi nas obrnilo nekaj novih direktorjev." Moje stališče, ako; pride dobra ideja za izboljšanje podjetja od katerekoli strani je, da bi jo morali upoštevati. Pri nas žal tega ni. Nekateri se tudi boje, ako bi imeli kaj več blagajni, da bi požrla SNPJ. Da je to velika zmota, bi moralo biti jasno vsakemu, ker jednota nam želi pomagati, ne pa se na naš račun okoristiti. Vsak b moral biti ponosen, da je njen član. Končno naj omenim, da dokler se bo gledalo za korist ene osebe, toliko časa tudi ne more biti večjega napredka pr domu. Na zadnji seji društva št. 82 SNPJ je bilo sklenjeno, povabi ti vae Člane na prihodnjo sejo, ker bo nekaj izrednega. Frank Zalar. Tako bi Nocialiat ne slnel govorit Colllnwood, Ohio.Ko je Kri stus prijel za bič ln pričel udri hati po Judih, ki so delali "gc scheft" v hiši gospodovi, so ta koj neki i njegovi nasprotniki in tudi mnogo onih, ki so mu sle dlll, ds bi kaj takega ne bil sme storiti, In ker ni bilo še lokal nega lista v Jeruzalemu, so ga enostavno križali. Francisco Fer rer, španski mislec, bi ne sme učiti Spancev in Jih skušati o-svoboditi izpod španske tiran ske vlade potom izobrazbe. Tu« tarti so rekli; Ne boš! In usmr till ao ga. Matteotti. italijansk Itosjanee. ni imel pravice raz kriokati Mu «solini ja. ker se ie lta drznil, je dobil "stilleto." Ce bi pi. bil (Mistal faAlst, bi se mu bilo dobro godilo. Ktigene IM »s bi ne bil sme nlkdli govoriti v Cantonu. O kar Je bil njegovi govor prot prisilni vojaški službi In prot kapitalizmu. Zato je bil vrten v Jjfo Ljudstvo pa je vpilo: O-betite ga! Ko sem se šel regla t r laat sa vojno, sem celo slfcša Stovt ocH Iz Collinwpoda, ki se je it rezil v volilni koči: "He i\m>*) ought to lie hung." vendar sedaj, ko je mrtev, nje-go\i nasprotniki kakor tudi mi sami občudujemo njegov pogum in njegovo predrznost. Ali vendar je bil v očeh patriotov le malkontent. Cleveland Plain Dealer ga je napadel in pisal, da je ignorant, ki ne ve postave, zato se jfe pregrešil. M obravnavi je poročevalec 'lain Dealerja pričal proti njemu. In ko je prišel ravno isti poročevalec čestitat, ker je videl Eugenu Debsu moža, ki se ni vstrašil povedati, kaj misli o onih, ki tlačijo svobodo govora. Deb« je govoril v prid zatiranim, ali zatirani ga niso razumeli. Zato so ga nagradili z zaporom, ki ga je spravil v prera-nl grob. S tem želim povedati, ako hočeš ljudem dobro, te nočejo poslušati. Povej jim in vodi jih v napačno smer in sledili ti bodo. Ko sem govoril na delniški se-I radi znižanja plač, so rekli, da bi socialist ne smel biti pro-i znižanju plač. Neki pisec je U udi večkrat govoril o garjevcih. Tam, kjer sam dela, delajo drugi 44 na ur teden, on pa 65 ur in drugi imajo višjo plačo od njega, n ljudje, ki so pripravljeni delati za primemo plačo za pod-etje, ki je zgrajeno od žuljev slovenskih delavcev, jih kakšen garjevec nazivlja garjevcem. Socialist bi ne smel razumevati ekonomije. Ne smel bi Atediti, če bi vodil v tej kapitalistični dobi podjetje, ampak pustiti, da razpade. No potem bi pa zopet tazali: Poglejte socialiste, hočejo vladati celi svet, pa še ne znajo voditi dobičkonosno enega narodnega doma! Tako bi rekli tisti, ki se zgražajo, če jim poveš, da je to in to delo stransko delo in se plača le toliko zanj, kolikor je vredno. Nobeno podjetje ne bo plačalo dve uri za dek>, ki ga lahko izvršiš v eni uri. Ce bi mihrauški župan, čeprav Je socialist, ne znal varčevati, bi že davno socialisti kapitulirali v Milwaukeeju. Nekateri sodrugi mi pravijo, kadar se ibojuješ, bojuj se za principe in načela, ne pa za posameznika. In to je kar sem lotel storiti; in tudi moj "blok.' Boriti se za ekonomijo prt pod jetju. Drugi so se borifl pa le za osebe in njih plače. Pa ven dar nisem po mnenju drugih I-mel prav. Bil sem predrzen, ker sem se upal nastopiti proti ae-«bičnežem. „ Ce imaš pogum nastopiti proti osebnostim, potem si nezaželjen. In Če bi bil v Ita llji, bi dobil "castor oil" ali pa "stilleto." Tako se zgodi iz- ne-zadovoljneži, pa naj si bo v Ju deji, Španiji, Italiji, Jugoslaviji, ali pa v Collinwoodu. Frank Barbič. Od Mpulderja Traunik, Mich,-—Vedno čitam o brezposelnosti. Tukaj je ne poznamo, ker je dela vedno dovolj. Nekateri slovenski farmarji imajo v najemu bližnjo šumo in tudi svoje delavce pozimi in poleti. Kako zaslužijo, mi ni tna-no, ker se ne razumem na tisto delo, namreč delajo drva (klaf-tre). Novic nI posebnih za poročanj^ Zimo do polovice febr. smo imeli precej hudo, potem pa prav lepo vreme. Kaj bo še, ne vem, ker lansko leto, ko sem prišel sem v maju, so bila tla še zmrzla. V A. S. št. 35 piše g. Trunk: Molok je pač Molek. Podgoričan nI Podgoričan. Frank 2agar nI Frank fcagar, Old Moutder ni Old Moulder, in Traunik ne bo Trsunik, In Terre Hsute ne bo Terre Haute, in nekdo iz Iowe ne bo Iz lowe itd., itd. itd. S tem hoče Trunk svoje oboževalce prepričati, da Molek vse sam piše in nihče drugi. Deveti blagor tistemu, kdor mu to veruje. Jaz od moje strani nimam kaj reči. kakor tole dodati: Da. Trunk ni Trunk. niti Krlstov namestnik. za katerega se prišteva, pač pa navadna oštarijska šle-va. ki niti ne ve. kaj govori, oziroma piše.—Frank Žagar. stvom naselilo veliko mrtvilo. Smelo trdim, d* so ta poraz z veUko zakrivili tudi rudarji s svojim nezanimanjem za organizacijo in tudi, ker je ljudstvo ■■ politično narek>. Od leta lfiafrj Bernardino, sem bil član raznih krajevnih organizacij, a niti o eni se ne morem pohvalno izraziti. Vsepovsod sem našel, da so bili delavci veliko bolj naklonjeni delodajalcem kot pa svojim lastnim interesom. Kar se tiče drugega distrikta, so bile seje krajevnih unij zelo slabo obiskane, vsepolno pa je bilo slišati kritiziranja uradnikov. Bolj pametno in potrebno bi bilo, da bi jih Mani boljše nadzorovali. To bi moralo obstajati pri sleherni organizaciji, ker v drugem slu-(itju je polom neizogiben. Prišli smo s konjička na oslička in sedaj smo oslički vsi skupaj. Oprijela se nas je fieka jojazen in topelost, kar je napačno. Povsod slišiš: -'Kaj pa jočemo? Ako kaj rečeš, boš pa kvitan in potem boš zopet hodil za delom in tarnal." Slične govorice slišiš po vseh naselbinah. Človek bi večkrat laglje prenašal zaušnice kot pa take govorice. Ravno sedaj je v teku boj za ohranitev UMWA, oziroma za reorganizacijo iste. Dolžnost vsega delavstva je, da položaj, v katerem se nahajamo, pazno zasleduje. Narediti moramo sklep, da se ponovno organiziramo, ker le, ako to storimo, smemo upati na izboljšanje položaja. V listih čitamo o slabih razmerah križem Združenih držav in ako hočemo priti do večjega in boljšega kosa kruha, bomo to dosegli le potom organizacije, politične, strokovne in gospodarske. V zadnjih par letih smo imeli dovolj prilike, da smo «e o tem prepričali. In ako hočemo, da UMWA oživi, moramo za tem tudi*stremeti in aktivno sodelovati. Iz okolica za rudarsko konvencijo, ki se vrši v Springfiel-du; je razvidno, da sta v novem gibanju aktivna tudi John Bro-phy in Alex Howat, ki sta oba poštena borca. Da je unija propadla, nI tega krivo njeno ime, pač pa voditelji in. pa člani kot sem ie p«ej omenil. Apeliram na tiste, ki so se dali preslepiti raznim revolucionarjem pod krinko komunizma, da spregle-dnte. Zavedati se je treba, da se mi ne nahajamo v sovjetski Rusiji, temveč v Ameriki. In Amerika je še daleč od sovjetske republike.: Tukaj je treba drugačne taktike in drugačnega dela, ako si hočemo izboljšati svoj položaj iij priti do zaželje-nega cilja. Ne mislim, da nam bodo brez boje pečena piščeta v usta letela. Zapomniti ai moramo, da brez boja in žrtev ni napredka. — Henrik Pečarič. veliko kupe peska in jih nase-jala ob progi. Proti severu je delala pa velike snetne žamete. Velik kontraat se človeku nudi, k<» pride iz te pustinje v San kjer ga pozdravi A. Garden: Tedenski odmevi WASHINGTONSKE PREISKAVE V glavnem mestu ameriškega imperija je toliko senatnih in kongresnih preiskav, da iJ ' gleda kot bi bila Amerika dežela tatov in r,J | parakih tolp. Senat in kongres pa kot bi bili nadčuvdja, oziroma uatanova, ki si prizadeva, da bi iz lopovskih Amerikancev napravila narod poštenjakov. Ne glede kakšno mnenje ima posameznik o naših kongresnikih in sena-torjih, dejstvo vseeno postoji, da je med njimi tudi peščica mož, ki skuša preprečiti potom raznih preiskav velikim korporacijam komJ pletno ugrabljenje naravnih zakladov in "lej gitimno" ropanje ljudstva na debelo.1 Med drugimi zanimivostmi sHatneJi "muckrakerstva" je odkritje odseka za m^d. državno trgovino o škandalozni -upravi zvezne! elektrarske komisije. Ta komisija je bila ul stanovljena pred desetimi leti, da nadzoruje zelena narava vsa odeta v cvetju. Ko sem šel zadnjič skozi, je bila v teku oranžna razstava dotičnega okraja. Pri mojem 37-letnem bivanju v Združenih državah sem sedaj dvanajsti* v Californiji. Kljub temu je to prvič, da sem obisterf slovenske farmarje v Fontani. Bil sem navzoč tudi na društveni aeji SNPJ, katera je bila dobro obiskana kljub temu, da je bil delovnik. Vršila se je v najlepšem redu, da sem se čudil. To naselbino sta bila tudi obiskala slikar Božidar Jakac in pevec Šubelj, dasiravno zadnji ni nastopil s svojo umetnostjo radi prekratkega «asa za aranii-l S^U^tet^taT '¿JM"po~bizS velike elektrarske korporacije in s tem pri ranje koncerta. Na Valentinov dan sem bil povabljen na družabno velelieo| K rojaku Zajcu. Ob tej priliki se je pri njemu zbrala do male-1 ga vsa slovenska naselbina in bilo je petja, zabave in veselja kot ga je težko najti kje drugje | v Ameriki. —- Matija Pogorele. Prvi dopis Cleveland, O. — Upam, da či -1 tatelji oproste tem vrsticam, ker je to moj prvi dopis. Bolj ko človek čita časopise, več ve. posebno še ako čita delavske liste kot je Prosveta. V nji je] najti mnogo podučnega čtiva. Posebno me zanima, kadar se oglasi kaka žena in priporoča kj^j koristnega. Seveda ima Prosveta tudi mnogo nasprotni- j kom, posebno še med tistimi, ki verujejo v posmrtna nebesa. V i Ameriški Domovini sem na primer čitala dopis rojakinje H. T., v katerem se huduje na Prosveto. Aelena, ki se prišteva k nad-izobraženim, je imela tudi "zelo i lep" govor na "surprise partjr". Povabim jo, da obišče tudi našo I društveno veselico, kadar jo priredimo in bo lahko nastopila j kot govornica. Navzoči bodo! tudi marjašarji in gotova sem. da se bo v njih družbi dobro po-L Bonnerja takoj odpusti, čutila. Ako bo hotela, bo lahkc|Mpod katerim nadzorstvom tud| nastopila v vlogi glavne, kuharice in si s tem pridobila prvenstvo s kuhanjem zajčjih tac. Vsekakor bi ji priporočala, naj se naroči na Prosveto in bo s pridnim Čitanjem lahko de po-stala v resnici izobraiena. V tem slučaju ji ni treba tega nesti na nos gospodu, ker potem bi ji še grehov ne odpustil! Žena mar jamarju. V brlogu Farrell. Pa.—Radi hude zime sem se zopet povrnil v brlog. Ko sem <šel dne 15. februarja > doma. sem pustil doma površnik, ker so nekateri napovedali prihod zgodnje pomladi. Priče> 11 so tudi sejati solato, a majka zima jih je pri tem prekanila Sedaj, prye dni marca zopet sne* ži kot za stavo. , Cital sem, da je Hoover priporočil kongresu sezldanje večjega števila novih ječ. Meni bi se videlo bolj pametno, ako bi bil vsaj nekaj milijonov dolar • jev priporočal za pomoč starim in onemoglim ljudem ter brez poselnim delavcem. Na ta način bi se «ločini še najhitrejše zmanjšali. •— Anton Zidanšek. Spomini na temne čase filozofiji Amerike popolnoma zadostovalo. U. stanovljena je bila kot vse druge regulacijsK« komisije, odseki, odbori in kaj še vse, na te-oriji, da se biznis obnaša pošteno, ako ga vlada nadzoruje. Da je ta teorija zmotljiva, je bilo že neštetokrat demonetrirano in sicer g praktičnimi dokazi. Sedanja preiskava je to teorijo pokazal? za kompletno zmoto. Ena izmed glavnih funkcij zvezne elektrarske komisije je oddajanje državnih vodnih sil privatnim družbam za dobo 50 let. Družbe zgradijo na teh koncesijah elektrarne in za-lagajo deželo z električno silo. Te vodne siie predstavljajo neizmerno bogastvo in so last ljudstva. Ker zakon, ki je bil sprejet leta 1920, vsebuje gotove stroge določbe, katerim bi se morale družbe,i ki prejmejo od države vodne slapove v svrho industrijskega izkoriščanja, podvreči, so magnatje elektrike enostavno dobili popolno kontrolo nad upravo komisije. Njen tajnik, katerega je nastavil notranji tajnik Work v sporazumu s Hooverjem, je obenem njen upravitelj in nekakšen vladar. Preiskava je pokazala, da je tajnik Bonner, ki je bil imenovan na priporočilo predsednika California Edison kompanije, z dušo in s telesom v službi velikih elektrarskih korporacij. Pri izvrševanju svojih poslov je šel odprto na ro-ko tem velikanom. Pri vprašanjih, kjer je šlo za težke milijone, je odločal v prid privatnim interesom, naj veš pri inflaciji kapitalizacije, od katere so odviene tudi cene, katere ljudstvo plačuje za elektriko. Senator Norris je na podlagi skoraj ne-verjetnih odkritij zahteval, da administracija Senator Couzens. se vodi preiskava, je rekel, da tako škandalom» uprave ni mogoče najti nikjer. Ako bi v department na odgovornih mestih ne bilo dveh zvestih ljudskih služabnikov-, Charles A. Russella in William V. Kinga, bi bili magnatje oropali ljudstvo za mnoge milijone dolarjev. Ali bo administracija odslovila Bonnerjal To bi bilo naivno pričakovati. Prvič, Hoovei kot prejšnji trgovski tajnik je imel tesne zve ze z National Electric Light aaociacijo, ki j< propagandna roka trusta elektrike. Bil j< častni predsednik njenega odbora za tujezem stvo. On je tudi imenoval sedanjim predsed Jordan ville, Ï*. Y. — Sedaj nikom republikanske stranke Hustona, ki sk j ubk^na, k onem febr Vsepovsod je kaj novega. Človeško življenje se nadaljuje z vsakdanjo pestrostjo, ki je združena z bojem za obstanek Pot življenja je vedno raznolika in človek, ki ima živeti, na pravi čestokrat več ovinkov ka kor pa ravne poti. In tudi njegova ravna pot je zanimiva. Kolikokrat je pokazala s svojo u-smerjenoztjo pot mlajšim še ne-usmerjenim, kolikokrat je izpre-menila tudi stare, življenja in bojev že vajene. Najbolj pa je začrtala svojo silo krivenčasta, ovinkasta pot človeškega življenja. Hude nesreče, smrti, nezgode, požari in podobno, vse to je vtisnilo v človeka ostre izraze, mu razbistrilo možgane . . . Vsepovsod je kaj novega. Tudi v Jugoslaviji, tudi v Sloveniji. Vsepolno dogodkov je okoli nas, ki nas uče, v dem je bila slaba naša preteklost, ki nas vodijo v to, da razmišljamo, premišljujemo in bolj trezno za našo bodočnost. Saj je življenje v bodočnosti in ne v preteklosti. Poglejmo naslednje poglavje! Samomori—znak slabih social-nlh razmer Samomori so večinoma znak slabih, neznosnih socialnih razmer. Človek si le v skrajnem slučaju vzame življenje. Ce je tudi hudo na svetu, vendar vsako živo bitje želi življenja, želi radosti. Narava ga je prisilila v to in mu dala to svojo molitev. — Kadar pa si Človek le želi smrti, kadar je njegova molitev po življenju ovenela, takrat mora biti res hudo. In škandal za človeštvo je, da pripelje človeka v tako mišljenje, da želi in prosi smrti, da, da si jo vzame sam. Škandal za človeštvo, ako si človek vzame življenje radi bede, radi družabnih razlik. Največ samomorov je vedno beležiti v hrvatskem iZagrebu, Dan na dan čujemo o njih in velikokrat se zgodi, da so trije in tudi po več. In Zagreb ni milijonsko velemesto. Prav majhen je naprav—ameriškim ali ostalim velemestom. In če vprašate ljudi in komisijo ali zdravnike ali pedagoge, zakaj da je šel nesrečnež v smrt, dobite večinoma odgovor: Brezposelnost, beda. Tako je s samomori v Zegre/bu. Podobno je s samomori v Ljubljani ali Beogradu, ali drugod po prostrani državi. Ista pesem, i»ti škandal človeštva in in njegovega brezumnega reda! In drugo poglavje! Ne za ideje, ne za eocializem, «m pa k za maškaro imajo čas in denar Saj nič ne rečem, saj je skoraj povsod tako, več ali manj. So ljudje, ki imajo smisel za vsakdanje ali nevsakdanjosti I čas in denar. Posebno še o pustu in takih praznikih, ki jih tudi njo, ker so družbe pravice vseh družabnikov na najpopolnejši stopnji, izbirati si še načine zabave in vseobčega veselja. Ej tudi to je mogoče in javni glaaniki so lahko ponosni, da vrše visoko vlogo v družbi. Take so novice od nas, iz starega kraja, Ce hočemo, so vesele, in to je ljudem všeč, če pa pogledamo za kulise, za ti^to tenko obleko, ki ima videz lepe svilene obleke, se razočaramo in morda tudi zamerimo. Vse nekaj drugega je Um, nekaj bolj-črnega in umazanega. A to uma-zanost je treba zamolčati, Če ne, je jok in križ v družbini morali in kulturi. Vedeti je treba sa mo, da smo v pustni dobi in to vsaj nas tolaži . . . Vlom v Ljubljani Ljubljana, 21. feb. 1930. V Ljubljani fle bil izvržen velik vlom v takozvano Fabianovo hišo na Krekovem trgu. Spretni vlomilec je izpraznil vse tri sobe Fabianovih delavcev v podstrešju. Izvršen je bil nekako med 9. in deseto uro dopoldne pri belem dnevu. Vlomilec je najprej hotel vlomiti v poselske sobe iz straniSča, pa se mu to ni posrečilo. Nato je raje vdrl v sobo, kjer spita dve natakarici. V sobi je lcpov vse premetal in prebrskal. Iz omare je vzel 550 dinarjev. Nato je odšel, ker ni več dobil, v sobo kuharice Rozke. Tudi tu je vse premetal. Ukradel je 900 dinarjev in zlato verižico. Toda tudi to mu je bilo premalo. Sel je še v sobo domačega delavca Franceta Trnovec, katerega je najtežje oškodoval. Prebrskal mu je vso obleko, vse žepe, kjer je našel 2506 dinarjev gotovine. Po tem dejanju je vlomilec izginil. Sodijo, da je vlomilec eden domačinov, ker v J® ibll° že štirikrat vlomljeno v kratkem času. Vlom so prijavili policiji, ki pridno zasleduje vlomilca. _ Veliki snežni zameti Ljubljana, 20. febr. 1980. Menda smo preveč pohvalili lepo vreme, ki sme ga imeli v januarju ter do srede februarja, da nas je z neba tako udarilo. Iz cele države poročajo, da so v vseh pokrajinah nastopili veliki snežni zameti. Iz Zagreba pišejo, da snežni zameti na Malovanu in Zrma-nji ovirajo železniški promet. Sneg leži na teh, dveh železniških postajah nad en meter visoko., Direkcija je že poslala na lice mesta svoje najnovejše železne pluge ter svoje uslužbence, da bodo očistili progo. Brzovlak Split-Zagreb je obtičal na sredi proge v viharju in zametu. Na noben način mu ni bilo mogoče nadaljevati vožnje, čeprav je imel še dve lokomotivi, ki sta bili v pomoč priklopljeni v Zadnjem delu. Vremenski vihar je bil močnejši. Sele po deseturni zamdi je prišel v Zagreb. V Gra-čacu je obstal V snegu osebni vlak iz Zagreba. Sele po velikih naporih se je posrečilo vlak iz- r« volucionarne cerkve in religi- «n°Utl dt ,llhko je niso mogle odpraviti. Takrat «Wjeval vožnjo. J«' pač treba vzeti čas, pustiti tudi delo, sploh vse, ukrasti celo denar, če je zaslužek prepičel, ampak za maškare, za pustne *< me, za to mora biti. Nihče, no pardon, oni, ki so jim še mar < loveAki principi, bodo že opro-"111 i. se ne briga za kričeče in f*Teče socialne probleme. Za to Ae čas menda. Četudi dospe iz I'.»-ograda kako "slepa" vest, jemlje pravico državljanov v kulturnem ali kakem tudi kerl-tativnem sodelovanju, malo pojavljanja, kadar je človek pijan. ;>a «e do takrat, ko se člo-v*k prekroka In iztreznl. že pozabi—Pustna dobs ps je zs te ljudi — zlata doba. Takrat se "lo «me na moč povedati tudi v 'avrvmti, da celo v javnih, moj '"»f. političnih časopisih in ta-ki imajo pod svojim vzglsv-J'm napisano celo, ds so nsrodu v lM'uk, listih se sme poUrnsti. ' * j* že premslo pustnegs Sun-/,r» I>a so vsi premrzli, da ne kakor je prav in lepo. 8e-w,da. morda je tu tudi druga Temperatura pada. Padla je na minus 5 stopinj Celslusa. Brije močna in silno ostra burja s hitrostjft 120 kilometrov na uro. Iz Sibenika v Dalmaciji eo do-šla poročila, da je tamkaj letos prvtf zapadel sneg. V vseh predelih severne Dalmacije je snežna tančica pokrila zemljo. Južni vetrovi, ki prihajajo od morja, pa bodo morda že v par dneh odpravili sneg, ki je v teh krajih redka prikazen. V primorski Dalmaciji se temperature ni dosti izpremenlla. Je še vedno nad ničlo. Nebo je več ali manj oblačno in vihamo. V Mostar in njegovo okolico je potisnila zima. ki je na*topila v vsej Hercegovini, volkove. V velikih čredah se približujejo kmetijskim naselbinam In ogrožajo prebivalstvo. Zlasti v vasi Dreznire je situacija najhujša. Volkovi se drže tako blizu živinskih staj, da je vsak čas pričakovati, da bodo paftrli vse. kar jim bo prišlo pod zob. Vsled ve- da je nastopila huda zima po lepih, skoraj spomladanskih dneh. V Kruševcu, Negotinu, Novem Sadu, Cačku in drugod je zapadel sneg Že precej visoko in je oviran zlasti železniški promet. V Sloveniji je najhujše prizadet kočevski okraj. Tu razsajajo siloviti snežni zameti. Južno od Mozlja, tja skozi ob obeh bregovih Kolpe do njenega izvira je zapadlo že skoraj meter snega. Snežni viharji pa še niso pojenjali. Se vedno sneži neprestano. Gorske vasi Trava, Draga, Suha in druge so popolnoma pogreznjene v sneg. Vaščani sploh ne morejo iz svojih hiš. Vsak promet je popolnoma ustavljen. Na delu je zopet zverjad, ki jo je sned napodil iz hribov v bližino človeških bivaliSč. Ponovno so ogroženi od volkov in divjih prašičev Stari log, Kleče, Poljane ter Stari in Novi breg. V Kočevju samem je okoli četrt metra snega. V Ljubljani se je že skoraj stopil, več pa ga je na Gorenjskem. ■SM IIMJI Dr. med. Alfred Kroehlieh: Vpliv duševnih dogodkov ni delovanje hlodcr Tivnoet, «orda ae hoče s tem i llkega snega je pomoč kmetom povedati uvetu, ds je lepo v de- zelo otežkočens in so pripuščeni danski, ds Je Imenitno In ds ssmi svojemu vsratvu. * 'Judje veaele, zshevsjo ns vse | V Beograd ao prispels te vse i'r>tefi in «u ir.isjo edino tež- držsvs, zlasti iz jugs, poročlls. DELAVSTVO SE KLJUB RE-AKCIJE GIBLJE Velika protestne skupščina lesnih delsvcev v Drvarju Iz vseh krajev Jugoslavije in od vsepovsod prihajajo razveseljiva poročila, da se delavski razred drami in da ne počiva. Kljub reakciji in kljub pritiskom bodisi od strani zakonov, bodisi od "socijalno-čutečih" gospodarskih krogov, delavci se zdruiujejo proti socijalni reakciji in zahtevajo, da se njihov položaj stabilizira na viSini Človeškega dostojanstva. O velikih skupščinah delavstva povodom akcije delodajalcev za revizijo socijalne zakonodaje in za ukinjenje socijalnega skrbstva ter zavarovanja — v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Ljubljani, Mariboru in drugod smo že poročali. Tem slede protestne skupščine tudi v drugih Industrijskih krajih. Tako se je pred par dnevi vrš.il velik shod v Drvarju, katerega je sklicala Splošna delavska zveza Jugoslavije. Udeležilo se ge je veliko število delavcev. Nad 1,600 delavcev je bilo prisotnih, ki so z razumevanjem sledili posameznim referentom. Proti slabemu stanju v lesni industriji so nastopili vsi. Uvideli pa so še mnogi, da so strokovne delavske organizacije zanje le rešitev iz tega mučnega in takorekoč brezpravnega položaja. Delavska skupščina v Drvarju je dokaz, da se delavstvo kljub vsemu — giblje. Odpusti tudi v steklarski industriji Ljubljana, 22. feb. 1980. Pred dnevi smo poročali o velikih odpustih rudarjev v premogovnikih Trtx>veljske premo-gokopne družbe radi zastoja v konzum u premoga ter radi zastoja v industriji. Njihovemu zgledu je sledila tudi uprava steklarne v Hrastniku, ki je odpustila te dni večje število steklar-akih delavcev, povečini družinskih očetov. Poleg tega pa so reducirali izjemnim, začasnim delavcem po deset dinarjev od tedenske plače. te itak so plače tako minimalne, pa še vedno zna uprava najti vzrok, da odtrgava še to, kar se prltlče in tako pošteno zasluži. Istočasno je uprsva sporočila, da bodo delavci, ki so zaposleni pri pečeh, morali praznovati nekaj dni v tednu. 8 tem se bo revščina, ki je radi vednih redukcij delovnega čass in plsč, še po-vočala. Stanje ubogih steklar skih delsvcev v hrsstniškem revirju postajs slabše in slsžtfe. A gospoda se zato ne zmeni! Srednjeevropski agrarni Mok? Ob priliki konference evropskih držav glede csrlnskegs pre-mirjs »o se vršili med posamez-niml predstavniki «rednje-evrop-skih držsv razgovori, ki se bodo nsdsljevsli ns splošnem kongresu, z namenom ustvariti močan agrarni srednjeevropski blok. Zs to idejo se je izrekle pokg Cehoslovsške. Madžarske. Romunije Poljske. Bolgarije In G r-je tudi Jugoslsvija. Ako pride do ure «ničen j s tegs bloka, bode-mn Imsli potem v Evropi blok industrijskih la blok agrarnih držav. Vpliv duševnih dogodkov na delovanje ne eamo želodca, nego tudi fttolone vseh organov je zelo velik, strah in užaljenje se odražata v zelo določnih neprijetnih občutjih v okolici srca, v območju trebušnih organov .pa je pred vsem želodec, ki je pri mnogih ljudeh, prav posebno pa že pri zelo občutljivih nervos-nih ljudeh pogosto zrcalo duše. Notranji pojavi, nenavadna občutja se rada odražajo na želod-cu, ki ga neveščak v nekem pogledu dela odgovornega za celokupno prebavo. Starejši zdravniki so govorili o "sili misli, katerim je podvržena kemija želodca". To velja samo za človeka in žival. Treba ja samo, da pokažeš psu mačko, po bo zaradi duševnega razburjenja pri pogledu na smrtnega sovražnika takoj prestalo izločevanje želodčnega soka. V frankfurtskem zoološkem vrtu sq nekoč morali ranjenega leva brez splošne narkoce operirati na šapi ter so ga v ta Plamen zvezali v kletki. Razjarjena in raztogotena zver, ki je naenkrat začutila, da je tbrez moči, jela bij u vati in se jeupotem več dni trdovratno branila vsake hrane. Seveda je pri človeku duševno doživetje Še mnogo bolj v vzročni zvezi s postankom raznih bolezenskih pojavov s strani želodca. Ce čuješ grozno novico, če ti zdravnik pove, da imaš to ali no bolezen, zadošča, da delovanje želodca tisti mah v znatni meri popusti ln se želodec na ta aH oni način vznemiri. Tek utegne deloma ali popolnoma izginiti, prav tako se dogodi, da prestane izločevanje želodčnega soka in gibanje ielodca In sicer ne samo pri onih ljudeh, ki ao zaradi svoje nervoae posebno občutljivi sa to, ampak tudi pri drugače dooeia zdravih ljudeh. E-den izmed najbolj izkušenih dunajskih speoijaliatov' za želodčne bolezni, ki je za vojne vodil veliko bolnico, piše, da je imel nenavadno mnogo drugače čisto zdravih krepkih mladih mož, pri katerih Je iz strahu pred voja-službo v splošni potrtosti prišlo do prenehanja izločevanja želodčnega soka. V neki drugi bolnici so opazovali kaznovanega vojaka, )ci je kasal štirinajst mesecev vse znake hudega želodčnega obolenja — ti znaki pa so takoj izginili, ko so ga poml-lostili in ga ni več težila misel na skorajšnji nastop kazni. Toda baš najodličnejšl sodobni zdravniki poudarjajo na ves glas, da je treba biti pri ugotavljanju čistih nervoznih želodčnih bolezni zelo oprezen, ker na primer isti rezultat (trajno ne-na*tajanje želodčnega soka) dostikrat ugotove tudi pri resničnih in hudih organskih želodčnih obolenjih. Nervozne, večinoma iz duševnega nerazpoloženja nastala bo-lezenska gibanja v želodcu se po-javijo v več oblikah: kot bljuvanje, vedlgovanje jedi, prežve-kovanje in kot krčevita skrčenja posameznih dslov želodca. Ko je znameniti francoski u-čenjak Bf»wn-Sequard, ki je prvi izvršil na sebi uspešne pom-Isjevalne poskuse z živalskimi moškimi spolnimi žlezami, ponovil poskuse Resumurja, izumitelja po njem imenovanega to-plomera, in Spailaiuanija za do-bivanje želodčnega soka. s tem da je večkrat zapored pogoltnil na nitki visečo majhno gobico, so ss mu ti polskusl izprvs brez vsskršnih neprilik posrsčill, po-zneje pa se mu je začelo čedalje bolj upirati: pri vsakem poskusu je gobico izbljuval. Od takrat je učenjak jel bljuvatl tudi pri uživanju navadne hrane. Pri Um primeru je pojav bljuvanja prišel v tako čvrst tir, da «e je tudi ob sami prisotnosti bljuva-nje povzročsjočega predmeta želodec upri uživanju trdne hrene. Da utegne «topiti živčni ape-rst, ki spsds k bljuvsnju, tudi pri nsstsnku bolezni v bolj od-daljenih organih v akcijo, dokazuje primer nekega starega pomoritfsks, ki js mnogo let bres neprilik prenašal tudi nsj-hujše viharje na morju. Od ne-kega trenutka dalje pa Je jel poetajsti čedalje občuUjivejAi za gibanje ladje, dokler se niso napoaled pojavila znamenj s popolnoma razvite merske boU»nl a hudim bljuvanjem. I*U kasneje se mor si i mornarja operirati zaradi žoičnega ksmns. Ko je okreval, je nagnjenje sa morsko bolezen dokončno popolnoms izginilo. Neki starejši gospod al je s ribo temeljito pokvaril želodec. Od takrat je moral bljuvatl, kadarkoli so predenj postavili tisto ribo, čeprav je vse druge ribe zlahka prenesel. Stvar se je tudi njemu adela čudna; aato je večkrat poskusil ne glede na slabo izkustva jesti tisto ribo — nemogoče, takoj je začel bljuvatl. Bljuvanje dostikrat ni nič drugega kakor izraz gnusa in se u-tegne pri zelo nervoznih ljudeh pokazati v sele pretirani obliki. Bljuvanje, ki nastane samo pe užitju posameznih jedi, na primer samo zelo mrzlih, ne pa po toplih, je navadno poaledlca nervoae, ne pa pravega obolenja na želodcu. Neki mesarski pomočnik, ki ae je vrnil is Svetovne vojne, je poslej vselej blju-val, kadar je klal; sčasom* celo po vsakem obedu, a samo takrat, kadar ja bil obed sestavljen is tšpinače in mesa. Ostale jedi je prenesel. Iakaaalo se je, da a# je pri njem bljuvanje prvič pojavilo na bojnem polju, ko je granata tik zraven njega hudo ranila tri njegove tovariše. Enemu vojaku je istrelek raemeaa-ril trebuh in poškodoval želodec, Is katerega se je vlila zelenkasta tekočina. Za bolnika je poslej dan klanja vaelej pomenil ponovitev strešnega doživetja: tega stanja zategadelj ni bilo moči ozdraviti z nlkakim zdravilom, negole samo z plivanjem na bolnikovo duševnost Bljuvanje je naatopllo cato, ker se je pod vplivom etrah ln odpor Obujajoče slike ls vojne sklepna mišica Želodca krčevato zaprla proti črevu, tako da se polni želodec nI mogel drugače izpraznit i kakor navigor. Pri ženah naatoji drl j časa trajajoče bljuvanje neredko v zvest s kakim spolnim doživet* jem, tako na primer pri novo poročeni Ženi aH pa v prvih tednih nosečnosti: stud nad izpre-membami in gnus pred možem, ki je kriv tega, igrata veliko vlogo. Tu pomaga izkušen adravnlk s vplivanjem na pslhlčnost. Pri ženah nastopi delj ¿asa nastalih zaradi nervoznostl, pomaga že navaden pouk ln poja-snitev. Pri nekem učencu, ki ga je vselej prijelo bljuvanje, kadar je moral v šolo, Če ga Je Čakal izpit v latinščini, se je sta-njs s tistim trenutkom popravilo, ko so mu povsdali, kako Je s atverjo. Pri nekaterih ljudeh pridejo jedi kmalu po zavtltju bres sla-bostl In bolsčln, čisto iilshks po požiralniku gor v usta, da nskar teri ljudje umejo to eelo hote napraviti. Pri dojenčnlh vračanje popitega mleka nikakor nI znak bolezni; kaj takega se u-tegne primeriti tudi pri sicer sdrevih odraslih ljudeh, če pre-hlsstno jedo sli če Jim js želodec že prepoln. Tako povrnjeno hrano, ki ss je deloma žs (spremenile v tekočino, človek navad-no izpljuni sli ps tudi še enkret pogoltne. Cela vrsta ljudi pa pogoltna povrnjeno želodčno vsebino šele potem, ko so jo nekej ča-ss na novo prežvekovali ln prežvečili. Prežvekovanje Je pri človeku izrazito nezdrav pojav, med tem ko je — kakor znano — pri nekaterih živalih dal prebave. Neki zdravnik lz oaemnaj-stega stoletja Je cato mislil, da zapeljuje k posnemanju pogost pogled ns prežvekujoče krave. Težnja za posneman lam vseks-ko igra neko vlogo. Tako ata na primer dva otroka začela prsl-vekovatl, ko sta dobila prežve-kujočo pestunjo; potem ko sta Jima Jo roditelja nadomestile z drugo, zdravo pestunjo, sta ts-koj zs vrgla grdo nsvsdo. Tudi Iz stods In Mjuvsloega draženja utegne nastati prežvekovenjs. Neki mož, ki Je na tem trpel, Je povedal, da prav dobro pomni, kako Je s štirimi leti obolel ns ožpfcah in gs Js mati prisilila, ds Je mor s I jesti mleko In mlečno kašo, kako so mu ts Jsdi povzročila alsboat In ga ailile k bljuvanju in mu neprestano pri-hsjsle nazaj v u«ta. Od takrat js imel fiksno idejo, ds mora Jsdi zmerom povrniti in jih ns novo prežvečiti. Nagnjenje ss prežvekovanje ss utegne tudi podedovati ; tsko Je znsna neka rodbina. V kateri že trija rodovi prdlvekujejo. Hemkaj «pada tudi požira nje zraka, bodisi fiodza vestno sli na- menoma; pri tem #ae s zrakom napolnjeni želodeo napihne in dokaj glasno spet i*pratni. Po» žlranje zraka ae vrši pri nekaterih ljudeh nesaanavno med j. djo ali pa s požiranjem sline; pri drugih tudi a praznim požiranjem. Zrak v želodcu ustvari občutek napetosti ali pritiska v okolici želodca. Meti tem ko na-vadno.le preobilica želodčnih plinov udari pri ustih na dan, izprazni požiralec zraka vftasi ves srak, ki je v njegovem želodcu; to je, utegne vzbuditi nov neprijeten občutek, ki ga odpravi šele s novim požiranjem zraka. Včasi pa pride pri požiralcih zraka mnušioa zraka, ki je v želodcu, v Črevo in sbudi občutek napetosti v trebuhu. Na požira-nju zraka trpe večinoma samo oni ljudjo, ki bolehajo na želodcu. ■ Potiranje zraka poanamo tudi pri živalih, n. pr. pri nekaterih ribah, ki dihajo a črevesjem. Pri konjih je požiranje sraka razvada, ki se Je Is dolgočasja navzttnejo zlasti one živali, ki prebijejo mnogo v hlevu. Jos-dni konji al znajo s požiranjem zraka pomagati proti« pritisku Jermenja na sedlu; preden jih jesdec osedla, si napihnejo želodec a «rakom, ki ga potem izmete. Tako se pritisk jermenja o-koli trebuha, ko jih jezdec aaja-še, zrahlja. Za zdravljenje požiranje srake v lahkih primerih aadošča, če sdravnlk bolniku pojasni enačaj te rasvade, v tsšjih primerih je treba psihično vplivati nanj; priporočljive so tudi dl-halne vešbe. Malo čuden pa je Is šivinoadravnlštva privzet nasvet, naj bi ljudje, ki trpe na požlranju sraka, nosili sslo tesne ovratnike, kl bi jih pri vsakem poskusu požiranja, pri Čemer skoči jabolko navigor, spomnili na njih razvado. Dr. Cook je proet Kansas City.—Dr. Frederic A. Cook Je 10. t. m. doslužil zaporno kasen v federalni jetnlš-nlcl v Leavenworth u radi zemljiških aleparij, pri katerih Je zlorabil/pošto. Dr. Cook je zaslovel po vsem svetu, ko je leta 1909 potegnil danskega kralja, da je odkril ae verni tečaj. TEDENSKI ODMEVI (NadaljevsaJs t I. itraai.) Tragično pri tem je tudi to, da so bili v službi tega trusta tudi gotovi voditelji American Farm Bureau federacije, predvsem Chester Grey, njen glavni lobiet v Washlngtonu, kl je s llustonom ln Coolidgem sodeloval, ds se ni nobena stara stranka izrekla za državno obratova-njo Muacle Shoalaa, ko se je sestavljalo "platforme" pri zadnjih predsedniških volitvah. Druge preiskavo o manipulaciji velikih jsvnonaprsvnih kor-poracij so doprinesle dovolj materiala, kl |>okasuje kompletno bankrotnost teroije o regulaciji privatnega biznisa. Ta si enostavno osvoji regulacijsko komisije, katere regulirajo, ne velikih korporacij, pač pa ljudstvo v Interesu prvih. Ekiina alternativa, ki je v skladu s ljudskimi interesi, js podržavljanje vseh industrij, predvsem pa Javnih naprav, ki so i>o večini v privatnih rokah. NewyorŠki komunisti Ispuššenl New York.—Pet komunlstič-nih voditsljsv—William Z. Poster, Robert Minor ln trije drugi—Jtl so bili v zaporu od zadnjega četrtka, ko so vodili demonstracije proti braiposslno-stl, je bilo v soboto Izpuščenih proti poroštvu $8500 vsak. Obto- * ženi so hujskanja k izgredom. Zenelto delo v državi New York Afrbany, N. Y. — Miller je te dni predložil v državni legisla-turl amendment k obstoječemu zakonu o ženskem delu v Industrijah. Miller je za to, da so delovni Čas ta ženske raztegne na 10 ur na dan ln pet dni dela v tednu. Sedanji zakon dovoljuje le 48 ur dela v tednu za delavke. Napredek zadruge Superlur, Wts. — Tukajžnja formarska kooperativna centrala Je v prejšnjem letu napravila $25,000 čistega profita, kl Je bil razdeljen med delničarje. Promet zadruge se je v zadnjih šestih mesecih povečal ta 15%. Kdor pa poseduje lenobo, zanemarja) oskrbo, Čuva pržiee— parazit»—uši, bolezni, nesnago, zaduhle kokožnjake brat zraka, vznemirja šivali, pozablja dolžnosti, (on pi za perotnlnsko rejo. Vsak prttetnik mora sam ssbe presoditi, ¿e mu Je mogoče izpolnjevati omenjene dolžnosti In žele potem ss pripraviti na to velevažno delo. Ako bi slučajno pričetnlk ne mogel upoštevati ln Izrabiti o-menjenoga, bi nikomur ne svetoval, da se loti tega posla. Sedaj se moramo še malo pogovoriti o važnosti in dobičkonosnosti perotnl ne. Življenje perotnl no je kratko, zato je treba vssko leto si nsdomestitl z nekaj nove jurotnlne, da ss na U način vedno menja In pospešuje z mladim zarodom. Zapomniti si moramo, da so kokoši dobičkonosne le par let, posrfmo če se JIH prlmora, prisili k nesen Ju. Vedno moramo tudi gojiti nekaj več perotnlne, mladine, kakor Jo mislimo rediti,, med katero Je skoraj vedno polovica ali več pe- telinov, ter moramo tudi računati na slabejšo perutnino, na prebiranje, ko ss prebere—sla-beJŠe— ln pošlje na trg, ki ni sposobna za dobičkonosno rejo, kar bomo pozneje natančneje pojasnili. Vzemimo na primsr, Če se kupi ali pa doma izleže 500 piščancev. Od teh Je 250 petelinov in toliko plftk—kokoši; vzemimo še od teh 50 ali več zs trg, ker so preslabo razviti za uspešno rejo, ostane nam še samo 200 ali manj in poleg toga moramo pa misliti še ns pogin, ksr ss nsvsdno zgodi še tsko veščemu rejcu. Rejci perutnine vedno računajo do 11% izgube. Torej na vse ome-njsno Js treba računati, čsprav imamo potem boljšo srečo. Jaz sem letošnje leto vzgojil 1400 plščsncev na nenl«farmt t modernimi nsredbaml Ho 2 meseca starosti 95%, Tako srečo Ima lahko vsaki rejee, ako se ravna po pravilih s vsemi najboljšimi pažnjami in dobrimi zato odgovornimi napravami In oskrbo. (Daljo prihodnji*.) pareeb. prta« Tefcetos la lljMM V )S PS**« aovoaia ftiUU Toàogavs, eveu*»k#ai «Maffia. ummtKm Takoj sem zagledal gori tri izvrstne debele veje nalik pravi lestvici In višje zopet nebroj prekrižanih, zame pripravnih vej, pa sem se tako hitro povzpel navzgor, da sem kmalu Izgubil tla izpred oči in niaem ničezar videl razen Ustja naokrog. Tu in Um sem srečal zapreke ¡n mestoms aem se celo moral na razdaljo ka-kih osem do deset čevljev oprijemati aamo plezalke a v «plošnem aem dobro napredoval ln kmalu aem imel občutek, da f^mi Challenger-jev mogočni glas nekje Jako globoko spoda -A drevo je bilo orjaško viaoko in nisem opazil, te sem Pogledal navzgor, ds bi postajalo Ustje bolj redko. Ko sem se hotel povzpeti zopet na novo vejo, sem zagledal, da visi z nje debel košat klobčič. Imel sem gs zs zajedalca na način naše omele ln se za njim ozrl, da vidim, kaj pride potem, a zagledal sem nekaj takega, da sem se skoro zvrnil od presenečenja in strahu z drevesa. V razdalji enega sli dveh čevljev je bulil vame neki obrsz. Neznano bitje, od katerega nem videl le glavo, je čepelo za omelo in pogledalo izza nje v istem trenutku, ko sem se tja ozrl To je bil človeški obraz — vsekakor je bil človeškemu bolj sličen kakor pri vseh opicah, katere so mi kdajkoli bile prišle pred oči. To je bil podolgast, belkast, z bradavicami po-nejsn obrsz s ploskim nosom ln nazven štrlečo brado, porastlo s ščetinastlml, gostimi dlakami. Izpod košatih in mogočnih obrvi so gledale srepe živinske oči, in ko so se z renčanjem odprle čeljusti, sem zagledal volčje, krlvlJasU, ostre zobe. V prvem trenutku se je zrcalilo v teh hudobnih očeffsamo sovraštvo in grožnja. A potem so bilskoms lzpremenlle Izraz ln kazale ssmo brezmejno grozo. Na to so zahre-ščale veje ln zver je Izginila med vejami v go-Mtem zelenju. Samo bežno sem še opazil kocl-nssto, kakor pri ščetinarJu rdečkasto telo, ki je že vse utonilo sredi razgibanega vejevja pa listja. . '' , "Kaj je?" je zakllcal Roxton od spodaj. "Ali nI kaj v redu?" "Ali ste gs videli?" sem odgovoril in se z rokami čvrsto oklenil veje, ker sem drhtel po celem životu. "Culi smo samo šumenje, kot da bi sc vam spodrsnlls nogs. Kaj je bilo?" Nepričakovani pojav pretečega opičjega človeka me je tako pretresel, da sem se le hotel spustiti navzdol ln tovarišem povedati o svojem doživljanju. Toda sem se že tako visoko povzpel po orjaškem deblu, da bi me bilo sram, povrniti se, ne da bi opravil naloženo nalogo. Zato sem si privoščil dsljšl počitek, da pridem zqpet do sspe in se opogumim, potem pa sem zlezel naprej. Kmalu potem se je zlomile pod mojo težo suha veja in nekoliko sekund sem visel zgolj na rokah, v splošnem pa ni bilo plezanje prehudo. Listje nad menoj je polagoma postajalo bolj redko in po vetriču, ki mi je zapihal v obraz, sem sklepal, da sem se povzpel nad vrhove ostslih dreves. Toda sklenil sem, da se ne ozrem po razgledu, preden ne bom dospel čim višje, in zsto sem ple-zsl vedno nsvzgor, dokler nisem prišel do zadnje veje, ki je nihala pod mojo težo. Tukaj sem se spustil v pripravno rogovllo, kjer sem sc lahko varno zibal pa pričel pasti oči po naj-lepšem razgledu v tej čudni deželi, ksmor nss je vrgls usods. Solnce se je bsš spuščalo na zapadu ln večer je bil tako izredno svetel ps jssen, ds sem prav dobro videl spodaj vso planoto. Od zgoraj gledsns je imels podolgssto obliko; bila je kskih trideset milj široka in dvajset milj dolgu. Bila je v splošnem podobna ploskemu lijaku, ksterega stene so se polagoma spuMkle proti sredini, kjer je ležalo dokaj razsežno jezero. Meriti je moralo do deset milj obsega In nt krasno zelenkasto svetlikalo v večerni luči, obrežij je bilo porastlo z gostim trsjem, vodno gladino pa so prokinjale tu pa Um rumene plitvine, ki so Žarele kakor zlato pod blagimi solnčnimi žarki. Ob robu teh peščenih otočičev je ležalo več temnih dolgih predmetov ki so bili preveliki, da bi jih smatral za aligatorje, pa predolgi, da bi bili indijanski čolniči. S pomočjo kukala sem ugotovil, da so bila to živa bitja, vendar pa se nisem mogel domisliti, kaj bi to bilo. V dolenjem koncu onega roba planote, kjer smo bili zasidrani, v daljavi petih ali šestih milj, od nas ločeno po gozdnatih obronkih ter vmes posejanih jasah, je ležalo jezero. Tik pod menoj sem zagledal iguandonsko poljano, še naprej pa je bilo videti med drevjem okroglo odprtino, ki ¿b fcazala pUrodnktilsko močvirje. Onstran jezera pa je izgledala planoU povsem drugače. Tam so se nadaljevale tudi v notranjosti dežele nsm od zunaj poznane bazaltnc pečine, dvigale so se kakor približno dvesto čevljev visoka stens in spodaj polagoma prehajale v gozdnati obronek. Razločil sem sredi tega rdečkastega skalovja skozi kukalo dokaj višje od U1 več mrkih hikenj, ki so pač morale biti vhodi v jame. Ob eni izmed Uh odprtin se je svetlikala neka beHcasU stvar, a nisem mogel razločiti, kaj bi bilo. Pričel sem potem risati načrt vse pokrajine in s tem nadaljeval, dokler nI zašlo solnce ln posUlo Uko temno, da nisem več bil v stanu zabeležiti podrobnosti. Nato sem se spustil k tovarišem, ki so me željno pričakovali ob vznožju orjaškega drevesa. To pot sem bil pač jaz Junaki Sam sem Izmislil načrt, ga tudi aam izpeljal in zdaj prinesel zemljevid, ki nam Je moral prištediti dober mesec dni potlkanja med nepoznanimi nevarnostmi. Vsak Izmed rtjih mi je svečano stisnil roko. A preden aem pričel razpravljati o podrobnostih zemljevida, sem jih še moral popisati srečanje z opičjim človekom vrh drevesa* "Ves čas je bil tukaj," aem rekel. "Odkod to veste?" je vprašal lord John. "Saj aem vedno imel občutek, da preži sUlno za nami neko hudobno bitje. Sem vam to tudi omenil, profooor Challenger." "Naš mladi prijatelj mi je vsekakor go-■voril nekaj o Um. Ugotoviti moram, da je zbog kelskega značaja med nami edini za sllč-ne občutke dovzeten Človek." "Vsa ugibanja o Uko zvanem vplivu na daljavo," je pričel Summerlee, ki zi je polnil plplco. "Preobširna so, da bi razpravljali o Um vprašanju," ga je odločno prekinil Challenger. "A povej U mi," je dodal s Uklm glasom, kakor govoril v nedeljo škof škofskim otrokom, "ali nl«U slučajno opazili, če nima to bitje ločenega palca, ki ga lahko obrača proti dlani T9 "Ne, nima g»." , "AH je Imelo rep?" "Ne." "AH se je posluževalo pri plezanju tudi nog?" "Mislim, da ne bi moglo tako naglo Izginiti med vejevjem, Če se ga ne bi oprijemalo tudi z nogami." "Ce se lahko zanesem na svoj spomin, ŽU-je Južna Amerika, — profesor 8ummerlee me lahko popravi, — kakih šestintrideset vrst opic, a človečnik tu nI poznan. Vendar nI dvoma, da biva v Uj deželi, a nI sličen kosmatim, gorili sorodnim vrsUm, ki se ne dobijo nikjer rasen v Afriki Ur vzhodnih deželah. (Pogledal sem ga ln malo, da mi ni ušla opazka o go-rllovem bratrancu, ki sem ga srečal v nekom sUnovanju v Kenalngtonu.) To pa je bradaU šival z bledo kožo, in sicer kaže zadnja posebnost, da živi nepresUno v senci dreves. Rešiti moramo zdaj vprašanje, komu stoji bližje: opici ali Človeku? V zadnjem slučaju bi lahko utegnil biti, kar se nsvsdno imenuje "pogrešani člen v razvojni verigi." Dolžnost nam narekuje, da se čimprej lotimo te naloge." (Dalj* prihodnjič.) S. ScovlUe: Novela iz kaaafckih goiiov Na neprodirne šume zapadnt Kanade je padel mrak. Netna modrina severnega sija je enakomerno pobarval« go«tl zlmnki gozd. Pod molčečimi vejami Je nenadoma vse oživelo: začelo *e je nočno življenje gozdnih pre-bivakov. Zveri druga za dru-go osUvlJajo svoja ležišča in se odpravljajo na lov, na boj in na ljubezenske pohode. in z okroglo črno glavo. Lovci J i pravijo divja mačka, daai nI mačjega plemena, kmetje Jo na-zlvajo "rlUlč", dasl nikoli ne lovi rib, IndiJsnci pa «o Ji dali line "morilka v temi" ln U naziv je popolnoma utemeljen. Kljub okrogli glavici in zelo krotkem videzu spada "ribič" v družino podlasic ter je gotovo najmočnejša ln najokretnejša roparlca severnih gozdov. " Prišedši ns zemljo, sledi takoj eni Izmed stečln, ki jih Je (Hikrlls v obližju svojega dupla. "Pekan" — tako nativajo zver ¡Indijanci —» živi samoUrsko Iz gošče «e nenadoma začuje- življenje, kakor večina podlasic, jo čudni gla«ovi. Za človeško Njegovo nevarno družinsko živ-uho done kskor ječanje otroka, iljenje traja vsaj nekoliko Je-gozdne prebivalce pa obllv« zo-J neiuklh dni. Kadar ga poekuša na ob teh Ujinstvenih zvokih, družica zahrbtno zadaviti, ve Sam največje živali: lo«. med- j samec, da so končani dnevi lju-i<1 m \<>lk m* ne strašijo t trupelce preko glave in ga ne- «negu. Lahko b u*e napadal se spravit v povilo, uverjen, U ki se pn vsakem koraku u-da se ne bo nihče doUknil plena, dira sneg pod njim. Ko pa je od kaUrega veje grozni duh mačka čut la da v eni zadnjih strahovitega morilca. Nato se nog nima nikake sile, se je vrg-odpravl po novi sledi. Od poto- la na hrbet, v položaj, kakršne-ka se Čuje monoton šum, kakor ga zavemo mačke v skrajni bi kdo s topo žago vlekel preko opaznosti. Vse štiri šape obr-polena. Pekan stopi bliže in u- ne proti napadalcu, ostro zobov-gleda Ježevca, ki gloje panj ln je pa je rezerva, ki naj zada išče črvov. Počasni možak vidi smrtni udarec onemu, kogar za-nasprotnika, ali sc ne zaveda grabijo ostri kremplji, nevarnosti. Njegove dolge in Črni ribič je začel naglo kro-ostre igle so z lahkoto že obrez- žiti okoli ležečega risa, ki pa se uspešile napade silnih roparjev, na hrbtu ležeč ni mogel obra-Volk, ris in celo panUr so za- čati z isto hitrostjo. Ko je bilo man poakuftali priti do mastne grlo risa z$ trenuUk nezavaro-pečegke: žalostno so poginili od vano, mu skoči pekan za vrat in njegovih strupenih igel. Ali mu zasadi svoje ostre zobe glo-ribič se no ustraši mojstra boko v grlo. Potok krvi briz-iglavca. Dva dni ni šel na lov gne iz vratu in okorni ribi risa zaradi viharja, občuUn glad ga posUjajo vse slabši in slabši, sili k napadu na okornega in ne- dokler se podrhtevajoče truplo umnega ježevca. Ti jo prenehal ne sUgne mrtvo v sneg. s svojim delom. Počenil je na "Ta risova koža bo prinesla tla, da si zavaruje neoboroženi več kakor petdeset dolarjev," trebuh ln nakostreŠi igle, da je pravi John, ko si je nekoliko o-v i deti dvakrat večji. Njegove pomogel od osuplosti, bodice so opremljene na skraj- "Pojdiva in vzemiva jo," pranih koncih z bradico, ki je stru- vi gtric pena in povaroča pri drugih ži- p^ prvih korakih j« ribič po-vali vnetja, oUkline in gnoje- BkoWlf ^kor bllsl*. Z eno šapo nje, — pekanu pa je U strup \m eni> z drug0 na gleda neškodljiv. To pot napadalec mirno in nedolžno prihajajoči-ne izgublja časa. Pribija se je-1 mu v ^ ževcu in se ne briga " njegove ,.Podobno da hoče imeti obe ršeče iglenza otepajoči wp. ||vftlJ W ,pravi strIc in stopi na- Ročno podloži prednjo nogo k Mladenič pa je trenuUk ivalcu pod život ln ga z urno1 retnjo prevrne na hrbet. Pre-en se nerodni možak zave svo-ega neugodnega položaja, mu ribič že raztrgal nezavarovani trebuh tsr mimo Žre nežno in mastno meso, ne glede na bodice. Mnogo igel se mu za-Ukne v kožo, mnogo jih požre obenem z mesom. Notranjost ribiča se je prilagodila tudi uj hrani. Brez škode se pomikajo gle po črevesju ln ga zapušča-o v snopičih kakor šivanke, da-si pri drugih živali povzročajo neizogibni pogin. Na Umnomodrem nebu že blede zvezde ln na vzhodu že slaboUn sij naznanja konec ovskega dne. S polnim gobcem hc pekan napoti proti svojemu duplu, spotoma pa si hoče odnesti v začetku lova zadavljeno kuno. V bližini drevesa, kjer je skril plen,'začne nenadoma delati velike skoke. Kune nI v rogušl. Ribičevo milo obličje zadobi sedaj prvič v Uku noči jezen izrsz. Plen leži pod drevesom ns snegu pod šspami velike Umnosive zveri s svetloru-ničnimi očmi, smešnim kratkim repom in ličnimi čopki na črnih ušesih. 2ival je meUr dolga ln UhU dvajset kilogramov. Spada med mačke ln Jo po velikosti prekaša le še puma. Zver s kuno je ris. Na jezno renčanje ribičevo se ris oare kvišku, prezirljivo zacvili s tankim glasom in se loti mrtve kune. Bilo Je naravnoet neverjetno, da bi se manjša žival lotila večja. Ribič Je le pol tako velik kakor ris, ki tudi po svoji zunanjosti Izgleda vse bo-JoviUje. OopkasU pokončns u šesa. zelene plamene slpajočt oči. naježena dlaka in močni u-pognjenl hrbet je bilo pravo nasprotje z okroglim, poštenim obrasom ribiča. . Tsko se je vsaj zdelo mlademu Johnu, ki je s svojim stricem Davidom šdet v zavetju «U-rt polomljene jelke. "Kaj sUvi- Golša hitro odpravljena «rnisima* kak t no sli kak* Soleo Ima t* «oUo. mi h obrtno, 4« poak utile nat« praakutoiM ANTl-GOlTRfc Mira vilo, PHBMO U V*« U«. Po prodpiau «lavtttga str», kovnjaka zdravnika i*, vratno adravilo dolgo rabi in najbçJj poaaanu. Zapomnit« ai. dm b«i •itnoati ali op«racije m raèlte va*« uoU«. ki h varok ratnih vaiih boleani. Čt-ravno vam druga wlraviia niao pomagala, piiiU nun p« nai» ANTI-GOITEE adrnvilo. Vm^u> varne anovi, it prijazno in lahko vaeto. Prodano a jamatvam. da vrnam« nar, da ponija hitreje in bolje kot dra*a ■dravila, ki nU jih kedaj prej« poakuaiii. CENA JS SAMO MM. N« peAiijajU denarja v naprej, tamva« Is. retite U osla« in m poéljite s 26 oanti ui poéiUatvene troAke. O.tal« M-00 plaiate ko predmete adravilo na va* dom. CHICAGO MEDICAL LABORATORY 1723 N, Kedzle Ave. Dept. 548. Ckicaco. UI. vaake TOREK, 11. MARCA. ' POJASNILO DRUSTVF NIM TAJNIKOM IN POfillJA TELJEM RAZNIH NAZNANIL Vam li nagajajo obisti? Preaenetijivp je kako hitro Niita-Tona PO-maga obiatnamu ali meh urnemu draianju in uatavi poteano prihajanja boieani In bolečin v hrbtu. Za tam vata nočno apanje ni vai moteno in abudite aa v jutro ojataal in oave-ftanl po nepretreanem mirnem apanju. Nuca-Tope prinaaa dobrodoik» pomoč, ker odstrani atrupeno povirodanj« draienja, vradl In o jata oblati, da lahko boljte opravljalo avoja dalo. Povrhu te*a Nusa-Tona je gradi-lec modi in adravja. atimulira vae organe in delovanje Ulesa, tako preiene neprebavnoet, pline In napetoati v ielodeu in «reyih, glavobol, omotico^ «gubo tete. moči in enakega ata-nja naatalega val«l slabega odvajanja ln bol-nih ob isti. Naga-Tone ae prodaja v vseh lekarnah. Ako vat lekarnar tega nima. recite mu. naj ieteea naroči aa vas od njegove* prekupčevalec. —(A4v.) ISCEM ROJAKA Kadar poAl)eU Hata Prosv». U kakorftnakoli naznanila is w hvala o smrti, tedaj vselej povej. U t pismu, ali ieHU Imeti pl* čan oglas ali kot navadno vest Ako ja priobčeno kot navadna rent, aa izpusti h naznanila osebne zahvale In imena ps» meznikov, ter se Uko naznanils priobči brezplačno. Kadar pa hočeU Imeti priobčeno celo vrsU raznih Imen te drugih stvari, Ji pn U oglas, za katerega se mora plačati, to volja za člane in za nečlana. Nada] je vel jn IsU Udi u rasne prireditve, veselice, shode, itd. Vselej jo treba povedati, ali hočeU Imeti plačan ogla« aU aamo navadno čssnlkarsko vest tudi v takem slučaju se u navadno vest, naredi stvar bolj na kratko ln se pove k važnejši del. Ce pa naročite, da na j bo plačan oglas, M priobči vso, kar sahUvaU. Ista tako volja za vsa druga naznanila, te SO koga Išče, ženitvene ponudbe, prodaje, itd. Zs vse take stvari ss mora vedno povedati, da na j bo U oglas, kolikokrat naj so Isti priobči in da bo. dete zanj plačaU. To pojasnile ds jem radi tega, ker je U sklep konvencije, da se potem ravnamo vsi, druitvs, Bani, naročniki in upravnlfttvo Usta. Prosim, da to upofttevaU In se po tem ravnate. — FIHp Godins, upravitelj. John Weiss,