Tïïiïïi™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 36/ Leto 65 / Celje, 11. maj 2010 / Cena 1 EUR □ VELIKA NAGRADNA IGRA □ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Izrežite, izpolnite in pošljite kupon. Evropska vas sredi knežjega mesta Evropa kot prijazna, gostoljubna, polna zanimivosti in obilja. Takšno so mladi pokazali v petek na celjskem Glavnem trgu, ko so na stojnicah predstavili značilnosti držav članic EU. Mogoče bi bil lahko kateri od naslednjih projektov ugotavljanje evropske realnosti, kot se kaže zadnje čase ... lir- 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Nekega dne bo treba prižgati svečko ... Izjemno veliko ljudi vseh generacij je v nedeljo v Zdraviliškem parku v Topolšici proslavilo 65. obletnico nemške kapitulacije, hkrati pa tudi dan zmage in dan Evrope. V Topolšici je bila namreč 9. maja podpisana kapitulacija nemške armad-ne skupine E. Zbrani na slovesnosti so z navdušenjem pozdravili nekdanjega predsednika Milana Kučana in druge goste, šo-štanjski župan Darko Menih pa je poudaril, da bi bilo treba pomen Topolšice bolj izpostaviti. »Sporočamo, da ne dovolimo prevrednotiti zgodovine, da ne bomo dovolili, da bi zgodovino pisali tisti, ki so dvignili roko zo- per svoj narod in svojo domovino,« je pozival predsednik velenjske borčevske organizacije Bojan Kontič. »Zaradi konca druge svetovne vojne in kapitulacije velike vojske v jugovzhodni Evropi nas ceni vsa Evropa,« je ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič izpostavila pomen dogajanja v tem majhnem kraju. Seveda s podpisom kapitulacije 2. svetovne vojne še ni bilo konec - vsaj bojev še ne, posledice vojne pa, tako dr. Jelušičeva, se čutijo še dandanes. Nobena vojna ne prinaša zadoščenja in sreče, temveč veliko trpljenja in slabega. »Zato se moramo vselej in povsod boriti za mir,« je opozorila dr. Jelušičeva, ki je po- sebej izpostavila tri vrednote NOV, ki bi morale veljati še danes: samozavest, solidarnost za ohranitev dostojanstva, ki je izpolnjeno, ko imajo ljudje delo in niso odvisni od socialne podpore; ter kot tretje strpnost do različnih pojavov in ljudi, s katerimi živimo. »Nekega dne bo treba prižgati svečko vsem, ki so umrli za to, da smo danes svobodni. Mladim pa je treba sporočiti, da lahko živimo en z drugim in da znamo oprostiti,« je povedala dr. Jelušičeva, ki je še opozorila, da moramo biti zavezniki s sosednjimi državami, državami EU in Nato. Torej združeni v varni in mirni Evropi. US O dogajanju v Letušu je spregovoril Viktor Zorec. Med številnimi gosti je bil največ pozdravov deležen Milan Kučan. Proslavili dan zmage Praznik so počastili tudi v Letušu, kjer so se v gostilni Sulcer pri mostu začeli prvi pogovori o kapitulaciji nemške vojske s komandantom nemških enot za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Lohrom in Ivanom Dolni-čarjem. Proslavo sta pripravila Zveza borcev za vrednote NOV Žalec in braslovška krajevna enota, po pozdravnem nagovoru župana Marka Balanta pa je takratno dogajanje obudil Viktor Zo-rec. Srečanje so s kulturnim programom popestrili godbeniki Zarje iz Šoštanja, učenci podružnične OŠ Le-tuš in ljudski pevci Reber iz Vinske Gore. TT Omejitev vpisa v petih šolah Na Celjskem je v srednjih šolah za šolsko leto 2010/ 11 razpisanih približno toliko prostih mest kot lani, številčno pa je generacija letošnjih devetošolcev za približno 200 učencev šibkejša od lanske. A ker je bilo tudi letos za nekatere programe več zanimanja, za druge manj, se omejitvam vpisa ni bilo mogoče izogniti. Tako je zaradi 12 prijav preveč vpis omejen v program predšolske vzgoje v Gimnaziji Celje - Center ter v športni oddelek I. gimnazije v Celju, kjer so bile 4 prijave preveč. Za omejitev vpisa so se morali odločiti tudi pri treh programih Šolskega centra Celje, kjer je bilo v Srednji šoli za elektrotehniko in kemijo preveč 7 prijav za tehnika računalništva, v Srednji šoli za strojništvo in meha-troniko pa 4 prijave za tehnika mehatronike ter kar 28 za medijskega tehnika. Še več je bilo med letošnjimi deve-tošolci zanimanja za vse tri programe Srednje zdravstvene šole Celje. Tako so morali vpis omejiti v programih kozmetičnega tehnika, kjer je bilo 8 prijav preveč, za zdravstveno nego 23, za program bolničar-negovalec pa ostaja še 26 prijav preveč, kljub temu, da so v šoli zaprosili za dodatni oddelek, ki jim ga je šolski minister dr. Igor Lukšič tudi odobril. Kot je znano, se bodo novinci po rokovniku vpisovali v srednje šole v tednu pred 18. junijem, dan kasneje pa bodo znani rezultati 1. kroga izbirnega postopka v šolah, kjer so se morali odločiti za omejitev vpisa. IS Slovenska vojska praznuje TOREK SRBU Slovenska vojska (SV) praznuje v petek svoj dan. Letos bodo praznovali pod geslom Slovenska vojska je odprta za povezovanje s civilnim okoljem. Osrednja slovesnost bo v petek ob 13. uri v Športni dvorani Zlatorog v Celju. Slavnostni govornik bo predsednik države dr. Danilo Turk. Letošnji praznik bodo zaznamovali z različnimi dejavnostmi, predvsem pa pozornost namenili sami sebi, svojim sodelavcem in krepitvi medsebojnih odnosov. ČETRTEK PE1EK /w rv rv ÍFlgnmFvKflFHffl Praznovali bodo sproščeno, brez protokolarnih nalog, ob družabnih in športnih srečanjih sodelavk in sodelavcev ter njihovih družinskih članov. Sporočila, kot so »skupaj zmoremo, ker hočemo, SV je skupnost ponosnih pripadnic in pripadnikov, zaposlitev v njej je privilegij« ter »razvijamo vrednote domoljubja, enakih možnosti, tovarištva, poguma in vztrajnosti«, lahko obiskovalci spoznavajo na dnevih odprtih vrat vojašnic. Praznovanje bodo zaključili v četrtek, 27. maja, v Slovenski filharmoniji s koncertom Orkestra SV in slovenskim komornim zborom ter mladinskim zborom RTV Slovenija. MJ mniniir.iioiritediiilE^oni Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ( ZPNačrt,Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Ljubečna-VIGRAD I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorske ga načrta za območje Ljubečna-VIGRAD, ki ga je pod števil ko projekta 58/09 izdelal načrtovalec SGP NOVA d.o.o. 2. Območje OPPN za območje Ljubečna-VIGRAD so zemljiš ča s parc. št. 1395/18 in 1395/20, 1395/7, 1395/16 in 1395/17, 1395/4 in 1398/9, vse k.o. Trnovlje. Navede na zemljišča so v lasti firme Vigrad d.o.o., Hypo Leasing podjetja za financiranje d.o.o. Ljubljana, Krajnčan Jožice in Ivana, Ljubečna ter firme STC Nepremičnine, družbe za upravljanje z nepremičninami d.o.o. Celje. Na predmetnih zemljiščih je predvidena gradnja dveh novih poslovnih objek tov. II. Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno v času od 19. 5. do 21. 6. 2010: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko na črtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Krajevne skupnosti Ljubečna, Kocbekova 45, 3202 Ljubečna. III. Javna obravnava bo 9. junija 2010 z začetkom ob 15. uri v sejni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 31. 5. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Ljubečna-VIGRAD«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 4. maj 2010 Številka: 3505-16/2009 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot DOGODKI Nekateri vnuki izsiljujejo denar Vse več nasilja nad starejšimi, zato je prostovoljce treba izobraziti V Štorah je bilo srečanje in regijsko izobraževanje prostovoljcev iz projekta starejši za starejše, ki ga izvajajo v številnih slovenskih društvih upokojencev. Izobraževanje, ki se ga je udeležilo okoli dvesto prostovoljcev iz društev od Gornjega Grada do Rogaške Slatine, je bilo tokrat na temo nasilja nad starejšimi. Prostovoljka Ivanka To-fant iz Društva upokojencev Štore, ki je na Celjskem pokrajinska koordinatorka projekta Starejši za starejše za večjo kakovost življenja doma (kot je polno ime projekta), opaža s sodelavci vse več takšnega nasilja. Nasilje nad starejšimi, s katerim se srečujejo, je lahko tako fizično kot psihično, žrtvam lahko med prvimi pomagajo policija in centri za socialno delo. Prostovoljcem sta na temo nasilja nad starejšimi posredovali različne informacije Bojana Cvahte iz strokovne službe varuha človekovih pravic ter socialna delavka Gabrijela Čoklc iz celjskega centra za socialno de- lo. Pozdravila jih je tudi vodja projekta starejši starejšim v Zvezi društev upokojencev Slovenije Anka Osterman, ki je opozorila, da je vanj vključenih dva tisoč prostovoljcev. Med številnimi udeleženci izobraževanja smo se pogovarjali z nekaterimi prostovoljkami, ki so v domačih upokojenskih društvih večinoma tudi koordinatorke projekta starejši za starejše. Ponekod ga izvajajo vrsto let, drugod nekaj mesecev. Srečevanje z nasiljem nad sta- rej šimi je seveda le ena od njihovih številnih možnosti, kjer lahko ponudijo pomoč. BRANE JERANKO Cilji projekta starejši za starejše so preživljanje starosti v domačem okolju, povečanje obsega medsebojne pomoči starejših, boljši pretok podatkov med nevladnim in vladnim področjem, zagotovitev pomoči najbolj potrebnim ter večji vpliv civilne družbe pri odločanju o starejših. Marija Kamenšek, prostovoljka in koordinatorka v Šmarju pri Jelšah: »Za naše prostovoljce je potrebno čim več izobraževanja, saj rabijo veliko znanja za pristop k tistim, ki potrebujejo različno pomoč. Glede nasilja nad starejšimi opažamo, da narašča, zato je o njem treba spregovoriti glasneje. Nasilje se na primer izraža tudi tako, da svojci starejše ločujejo od drugih ljudi, da ne bi bili zadosti poučeni o svojih pravicah. Posamezni vnuki jih izsiljujejo za denar.« Verica Štante, prostovoljka iz Štor: »V projektu starejši za starejše delujem že štiri leta. Na izobraževanju sem slišala različne zgodbe, ki jih včasih opazim tudi na terenu. V medsebojnih pogovorih z drugimi prostovoljkami izmenjujemo izkušnje, kako pomagati ljudem v različnih stiskah. Menim, da lahko osamljenim polepšamo dan že z obiskom, saj samota ubija. Veliko je samih ali jih otroci redko obiščejo.« Stanislava Krajnc, prostovoljka in koordinatorka na Dobrni: »Če nekdo potrebuje pomoč, se z njim najprej pogovorim, v kakšni obliki jo potrebuje. Včasih se zgodi, da zadostuje pogovor, drugič, da mu kaj malega postoriš, saj marsikdo potrebuje prevoz do zdravnika ali v trgovino. Na našem območju imamo starejšega občana, ki je večji del življenja preživel na prostem, zato smo mu pred dvema letoma uredili sobico. Tam mu zdaj prostovoljci pomagamo z različno pomočjo.« Hermina Centrih z Lju- bečne, prostovoljka in koor-dinatorka: »Začeli smo oktobra, odprli marsikatera vrata in tudi pomagali. Starejši osebi smo priskočili na pomoč v najhujši zimi, da si je lahko sploh pošteno zakurila. Z vključevanjem prostovoljcev nisem imela težav, zbrale smo se hitro in začele ugotavljati, kakšne so potrebe starejših. Pomagale smo jim s pogovori in z obvestilom centru za socialno delo, eni od krajank smo priskočile na pomoč tudi z nego.« Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/ 97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) Mestna občina Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Bežigrad-Bukovžlak. I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Bežigrad-Bukovžlak., ki ga je pod številko projekta 57/ 09 izdelalo podjetje SGP NOVA, d.o.o. in se nanaša na prostorsko ureditev na zemljiščih s parcelnimi številkami 1323/1, 1323/2, 1325, 1329/1, vse k.o. Bukovžlak. II. Gradivo iz prve točke bo od 19. 5. 2010 do vključno 21.6. 2010 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celj skih knezov 9, Celje, - na sedežu KS Teharje, Teharje 56, Teharje. III. Javna obravnava bo 9. 6. 2010 z začetkom ob 14. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 21. 6. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »PUP Bežigrad«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 3. 5. 2010 Številka: 3505-6/ 2009 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Zmanjšajte stroške bančnega poslovanja! Ponudba za fizične osebe Ponudba za pravne osebe > Ugodni potrošniški krediti - obrestna mera 6 mesečni EURIBOR + 3,30 %, ročnost do 96 mesecev - ugodna obrestna mero z ročnostjo do 120 mesecev - ugoden pomladni kredit s fiksno obrestno mero >Paket dobrodošlice - brezplačno vodenje računa (prvo leto) - 10 položnic brez plačila provizije - brezplačno pristopnino na elektronsko banko eLON - dodatek 0,10 odstotne točke k obrestni meri pri sklenitvi enega novega depozita - in ostale ugodnosti Novim komitentom ob otvoritvi osebnega računa podarimo posebno darilo. > Poslovni paket dobrodošlice *Ponudba za že delujoče pravne osebe. - brezplačno vodenje poslovnega računa (1 leto) - brezplačna pristopnina za poslovno elektronsko banko eLON - 50 % nižji stroški prve odobritve limita ali kredita - dodatek 0,10 odstotne točke k obstoječi obrestni meri pri sklenitvi nenamenskega depozita najmanj 2.000 EUR nad 91 dni - brezplačne vrečke za polog gotovine v DNT (kjer je v PE DNT) > Ostale storitve za pravne osebe - najcenejši plačilni promet - poslovna kartica Activa MasterCard - depoziti z najboljšo obrestno mero - kreditiranje - izdaja garancij in odkup terjatev Postanite naš komitent in privarčujte 130 EUR ali več. Poslovna enota Celje, Krekov trg 7, Celje, T: 03 425 51 70, E: info@lon.si www.lon.si HRANILNICA LON "ótmČHÍŠfao hm- Cj'uiefUv Oseben hlučú*. Za podroben pregled Gradisa nj denarja?! Bi bilo bolje, če bi gradbišča dokončalo hče- rinsko podjetje? - Določene dokumentacije ni Očitno je stečajni upravitelj Gradisa Janez Golob le naletel na težave, ki smo jih glede na zgodbe iz ozadja pričakovali. Težave mu povzročajo tako nekdanja direktorica Lidija Žagar kot kooperanti in investitorji. Vsi se medsebojno obtožujejo in krivdo valijo drug na drugega, ugotavlja stečajni upravitelj Janez Golob. Denarja, da bi sam prišel resnici do dna, pa nima. Do dokončne primopredaje poslov med stečajnim upraviteljem Janezom Golobom in nekdanjo direktorico Lidijo Žagar ni prišlo. Del zahtevane dokumentacije je posredovala po pošti, preostanka dokumentacije upravitelj še do danes ni prejel. Je pa pregledal gradbišča, ki naj bi bila po podatkih Žagarjeve »v teku«. Tu je šele naletel na mine. Na gradbišču na Jesenicah precej opreme manjka. Z nekaterih gradbišč podizvajalci odnašajo opremo, ki so jo medtem vgradili v objekte. Tak primer je tudi obnova vojašnice v Sežani. Kot dodaja Golob, je bilo to gradbišče že pred stečajem nezavarovano, saj so ga delavci zapustili že sredi marca. Na Nekdanja direktorica Gradisa stečajnemu upravitelju ni predala celotne dokumentacije. Obenem ni poskrbela za primerno varovanje gradbišč, zato je (vsaj) na enem izmed njih izginilo veliko materiala. novinarski konferenci, kjer je Žagarjeva napovedala stečaj, pa je še posebej omenila, da bi prav ta projekt ter drugo fazo gradnje vrtca v Sevnici veljalo zaključiti, saj se tako ne bi zmanjšala stečajna masa. Ponudila je celo možnost, da bi projekt končali z Gradis gradnjami, kjer do nadaljnjega ostaja direktorica: »Stečajnemu bi svetovala, da te pogodbe, ki so podpisane in se izvajajo, poskušajo ohraniti in dokončati,« je takrat poudarila Ža-garjeva. »V primeru prekinitve pogodb bodo namreč investitorji bančne garancije unovčili ter tako zmanjšali stečajno maso. Možno je, da to izvede hčerinsko podjetje Gra-dis gradnje. S tem se vsaj ne bi zmanjšala stečajna masa. So pa Gradis gradnje tako ali tako del stečajne mase.« Kdo bo preveril posle? Po izjavah vodij gradbišč je nezaključenih še 63 projektov. Dokumentacijo za te projekte bi bilo treba preveriti, a za to ni sredstev, ugotavlja Golob. Treba bi bilo tudi spremljati unovčitve bančnih garancij s strani investitorjev in preverjati upravičenost unovčenja le-teh. Velike težave so še s kooperanti, ki nočejo predati tehnične dokumentacije. Tako so v nemogoči situaciji tudi in- vestitorji, ki ne dobijo tehnične dokumentacije. Sploh se dokumentacija s strani Gradisa ni izročala, ugotavlja Golob. Gradis, podizvajalci in investitorji se medsebojno obtožujejo in krivdo za nastalo situacijo valijo drug na drugega. Do dejstev bi upravitelj lahko prišel le z revizijo gradbišč, za kar pa, kot je v poročilu že večkrat poudaril, nima sredstev. Podobno kot ni denarja, da bi pregledal vse račune, pogodbe, cesije, verižne kompenzacije in transakcije, ki bi lahko predstavljale oškodovanje stečajne mase. In zakaj ni sredstev? Ker je skoraj celotno premoženje nekdaj velikega celjskega gradbinca zastavljeno. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA (Arhiv NT) Povsod se ne splača zaščititi V Cetisu gostili predstavnike Urada RS za intelektualno lastnino V Cetisu so v četrtek pripravili posebno srečanje gospodarstvenikov, na katerega so povabili predstavnike Urada RS za intelektualno lastnino. Zaščita dobrih patentov je, sploh v deželah, kjer je kopiranje hitro in poceni, zelo priporočljiva. Vedno pa se kljub vsemu ne splača. »Zdelo se mi je, da nam zna- inovacija podjetja, o kateri nja s tega področja dosti manjka. Ne samo nam, tudi kolegom,« je odločitev za takšno srečanje pojasnila generalna direktorica Cetisa mag. Simona Potočnik. »Hkrati smo s tem želeli tudi vse vzpodbuditi, naj svoje priložnosti poiščejo tudi izven meja ter svoje znanje ustrezno zaščitijo, saj je konkurenca na globalnem trgu zelo huda. Dodaten razlog za gostitev predstavnikov urada pa je zadnja sicer še ne smejo govorili (to je eden izmed pogojev, da lahko inovacijo kasneje sploh zaščitiš, op. p.). »Gre za patente, ki so evropskega značaja, več ne smem povedati, to znanje želimo prodati v Evropi. A ko se začneš pogovarjati o prodaji, moraš imeti stvar primerno zaščiteno.« Takšna zaščita jih bo stala 36 tisoč evrov. Vseh stvari pa se ne splača zaščititi, čeprav v Sloveniji zaščita stane le 110 evrov. »Na afriškem trgu je skorajda nemogoče zaščititi stvari, poleg tega pridobitev patenta traja dlje časa kot cel projekt,« je pojasnila Potočnikova. Predstavniki urada so dodali še, da je včasih bolje ostati pri dobro sestavljenih pogodbah o varovanju poslovnih skrivnosti, tako da te vsaj nihče ne izve, kot pa pri patentu, ki postane javen. Preceniti pa je treba tudi, ali se stvar dejansko splača. Če imate na primer 201 patent plavajočega mila, je ta lahko sicer zelo dober, a koliko boste imeli kupcev, je že drugo vprašanje. Po izkušnjah urada ljudje »Rezultati ne bodo blesteči« Med podjetji s Celjskega, ki javno še niso objavili poslovnih rezultatov za minulo leto, je tudi Cetis. Podjetje oziroma njegovo vodstvo je bilo v preteklih mesecih pogosta tarča obrekovanj. Od tega, da naj bi nekateri želeli zamenjati direktorico, do tega, da naj bi mag. Simona Potočnik na veliko zamenjevala določene ljudi v hiši. Glavnina govoric najbrž izhaja iz Cetisovih slabših poslovnih rezultatov. Kakšni bodo poslovni re- razkriti v številkah. »Niso ta-zultati, direktorica Cetisa Si- ko bleščeči kot bi si želeli, mona Potočnik še ne more ker se recesija tudi pri nas Nadzorni svet družbe Cetis se je sicer pred mesecem že seznanil z izkazom nerevidiranega poslovnega izida za leto 2009 in upravi družbe predlagal nekaj dopolnitev. Nadzorniki so se seznanili tudi s pisnim poročilom uprave o poslovanju družbe v prvih dveh mesecih leta. V zvezi s tem so zadolžili upravo, da pripravi predlog kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, namenjenih izboljšanju finančnega položaja družbe in jih predstavi na naslednji seji. Simona Potočnik ne skriva, da rezultati Cetisa niso bleščeči. Konkretne številke bodo znane še ta teden. zelo pozna,« priznava Potočnikova. »Imamo pa nekaj projektov, ki nas držijo nad Nemirno zaradi Balkana V zadnjem tednu je bilo dogajanje na kapitalskih in finančnih trgih precej turbulentno. Tečaji delnic so zdrsnili predvsem na račun krize okrog grške prezadolže-nosti. Tako so delniški indeksi po svetu v zadnjem tednu izgubili okrog 5 odstotkov. Poleg tega je na vrednosti izgubil tudi evro, saj je bilo treba zanj odšteti tudi že manj kot 1,26 dolarja, kar je 6-odstotni tedenski zdrs. Sicer je vrednost evra v primerjavi z dolarjem dosegla najnižjo vrednost v PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 3.5. IN 7.5.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 0.00 0,00 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 13,45 196,80 0,67 PILR Pivovarna Laško 24,49 73,50 0,82 JTKG Juteks 0,00 0,00 0,00 ETOG Etol 130,00 0.10 0,00 V Dnevniku so pred kratkim pisali o novi domnevni nepravilnosti Gradisove uprave. Obstaja utemeljen sum, da je bivše vodstvo Gradisa Celje pri nakupu ogromnega zemljišča na Gorenjskem oškodovalo družbo za precejšen znesek. Po posredovanju nekdanje direktorice, zdaj še vedno direktorice Gradis gradenj Lidije Žagar, je njen znanec kot posrednik kupil zemljišče na Gorenjskem za 4 milijone evrov in ga v naslednji fazi prodal Gradisu Celje za 6 milijonov evrov. Kupčijo je financiral KBM Leasing. zadnjih 14 mesecih. Pocenila se je tudi večina surovin. Vrednost nafte je na ameriški blagovni borzi Nymex na tedenski ravni upadla tudi za več kot 13 odstotkov in dosegla vrednost 74,5 dolarja za sod. V senci negativnega vzdušja na trgih pa so še vedno dobri poslovni rezultati podjetij, ki so jih vlagatelji v zadnjem tednu prezrli. Indeks Zadnji tečaj SBIT0P 930,93 na veliko »odkrivamo toplo vodo«, komercialno izkoriščenih patentov je zgolj 8 odstotkov. Kadar pa imate zares dobro stvar, je ustrezna zaščita edina prava vstopnica za »avtobus« na tuje trge. In še eno opozorilo: intelektualno lastnino lahko zaščitite sami, brez posrednikov, saj dokumentacija ni prezahtevna. Na trgu je namreč vse preveč »kvazi« zastopnikov in odvetnikov, ki jim je urad sicer v preteklosti podal dovoljenje, da to opravljajo, zdaj, ko so se »spridili«, pa jim ga ne more odvzeti. ROZMARI PETEK vodo. Gre za projekte, ki jim imamo v Afriki in Južni Ameriki. Zdaj se vidi, da je Slovenija definitivno premajhna. Obenem se zahtevajo še nižje cene, pa še količine se drobijo, tako nam ne preostane nič drugega kot globalni trg.« Podjetje se je v zadnjem letu in pol na račun dela v tujini številčno skrčilo. V letu in pol so se, predvsem na mehke načine, poslovili od 100 ljudi. »Letos imamo v načrtu nekaj manjših odpuščanj, takšnih, ki ne potrebujejo programa presežnih delavcev. Gre bolj za dokončno prestrukturiranje, ki smo si ga zastavili že pred dvema letoma.« Cilj je 270 delavcev, trenutno pa jih ima Cetis nekaj čez 300. RP, foto: GrupA %spr. -1,88 V rdečo so bili odeti tudi delniški tečaji na domači borzi. Vrednost osrednjega indeksa ljubljanske borze SBITOP je na tedenski ravni upadla za 5,4 odstotka. K padcu je precej prispeval 4,4-odstotni zdrs vrednosti delnic farmacevta Krka. Za nekaj več kot 5 odstotkov so se pocenile tudi delnice Gorenja, ki so trgovalni teden zaključile malce nad 13 evrov za delnico. Ta cena je za nekaj odstotkov nižja od predlagane cene v dokapitalizaciji. Sicer pa so v zadnjem tednu bile med slabšimi delnice Zavarovalnice Triglav, ki so v petih trgovalnih dneh izgubile dobrih 9 odstotkov. Izkoristite priložnost! ILIRIKA vam do konca maja omogoča enkratna vplačila v ILIRIKA vzajemne sklade brez vstopnih stroškov ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Podkrižnik in Fori v precepu sindikata V velenjski regijski organizaciji Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije naj bi, tako so sporočili minuli teden, v kratkem vložili kazensko ovadbo zoper podjetje Podkrižnik. Ob tem so izpostavili še neurejene razmere v podjetju Fori, kjer delavcem naj ne bi v celoti plačevali prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Skorajšnjo ovadbo zoper podjetje Podkrižnik zaradi oviranja sindikalnega dela je napovedal sekretar regijske organizacije Branko Amon. Po njegovih besedah si že skoraj tri leta prizadevajo vzpostaviti stik s podjetjem, kjer je bil formalno organiziran sindikat, a njegovo delovanje, kot so sindikalisti razbrali iz odzivov podjetja, ni bilo zaželeno. Z vodstvom podjetja so se sestali le enkrat, februarja lani, ko je bilo v podjetju okoli 70 zaposlenih, med katerimi je bilo 40 članov sindikata. Podjetje je sicer v lasti poslanca SDS Iztoka Podkrižnika, mesto generalnega direktorja pa je prevzela žena Petra. US NA KRATKO Bohor les na mrtvi točki V mestinjskem podjetju Bohor les ni nič novega. Vsaj glede ponovnega dela ali izplačila plač. Delavci so še vedno doma, uprava pa še ni vložila predloga za stečaj podjetja. Sindikalni zaupnik Forto Turk je medtem uspel stopiti v kontakt s stečajnim sodnikom. Kot pravi Turk, bo odvetnica pripravila vse potrebno, da bodo delavci sami vložili predlog za stečaj podjetja. Se pa zaveda, da bo ta pot daljša kot bi bila, če bi stečaj vložil lastnik in direktor Peter Pusser. Vegrad delno poplačal delavce Vegradovi delavci so v petek prejeli del plač, preostanek naj bi dobili včeraj. Delavci na gradbiščih naj bi prejeli približno 95 odstotkov marčevske plače, zaposleni v režiji pa med 70 in 80 odstotki. RP Na občinskem legalni, »po zavrteh« nelegalni mostovi Na drugo stran je nekako treba priti. Pot olajša deska. Le malo stran od občinske ceste se v visoki travi »skrivajo« mostovi, celo dovozne poti, brvi ali kar deske za prehod čez potok. Domačini se pač znajdejo po svoje ... Občina ne more posredovati, država pa ne vidi. Prebivalci Vranskega so se na nas obrnili že z drugim anonimnim pismom v zadnjem mesecu. Ugotavljajo, da so čez potok Merinščica poleg dveh uradno zgrajenih mostov v zadnjem času postavili še pet novih. Postavljeni naj bi bili nelegalno, podprti z lesenimi koli, zabitimi na sredino potoka, kar ovira pretok vode v potoku. Prepričani so, da je nelegalno postavljanje mostov in brvi dodatna grožnja za zagotavljanje poplavne varnosti občanov. Med njimi ostaja še živ spomin na zadnje neurje s poplavami, ko je voda v trgu Vranskega segala do kolen in poplavljala hiše in kletne prostore. Župan Franc Sušnik zavrača očitke, češ da so mostovi čez Merinščico nelegalni. »Tisti ki so v lasti obči- Franc Sušnik (foto: GrupA) ne, so bili zgrajeni pred letom 1967, ko je vladala dru- Podgrajščici pri p°djetJU In-gačna zakonodaja. Edini de. Most ima gradbeno in most, ki ga je zgradila Ob- uporabno tow" prav čina Vransko, je most na tako ima uporabno dovoljenje pred časom obnovljena brv čez Merinščico za dostop do otroškega igrišča.« A takšni nezakonito postavljeni mostovi in brvi, ponekod celo dovozne poti čez potok, obstajajo in zanje ve tudi župan, vendar sankcioniranje njihovih lastnikov ni v njegovi pristojnosti, saj so na zasebnih zemljiščih in je zanje pristojen vodni inšpektor. »Za to morajo biti odgovorne država in njene inšpekcijske službe,« pravi. Občinski redar nima pristojnosti za posredovanje, saj je odgovoren za ceste, kanalizacijo in promet, ne pa za vode,« pravi. »Kaj je na zasebni zemlji, ne vem niti me ne sme zanimati. Lahko pa občani takšne nezakonitosti prijavijo inšpekciji,« še dodaja. Nekateri ob tem županu očitajo dvojno moralo glede zagotavljanja poplavne varnosti, saj je prav on spletna trgovina www.rk-celje.si^ Prodajalna je odprta v času tekem članske ekipe RK CPL v dvorani Zlatorog. Izdelke lahko naročite tudi v spletni trgovini na uradni strani rokometnega kluba. tisti, ki že nekaj časa opozarja na nujno gradnjo suhega zadrževalnika na Me-rinščici, 2 milijona evrov vrednega državnega projekta, kot edinega, ki bo pripomogel k zagotavljanju varnosti pred poplavami ne le Vranšanov, temveč tudi ostalih. Anonimneži opozarjajo tudi na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, speljano ob cesti, ki je bila doslej vedno najbolj poplavljena. Bojijo se, da bo voda zalila cevi in jaške ter na površino »vrgla straniščno blato in druge odpadne vode.« Sušnik jih pomirja z dokumenti, ki izkazujejo, da ima občina za izgradnjo omrežja pridobljeno potrebno uporabno dovoljenje. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ( ZPNačrt,Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Lokrovec-Na Jasi I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorske ga načrta Lokrovec-Na Jasi, ki ga je pod številko projekta 62/2009 izdelal načrtovalec Urbanisti, d.o.o.. 2. Predmet Občinskega podrobnega prostorskega načrta Lo krovec-Na Jasi je zemljišče s parcelnimi številkami 872/19, 872/23 in 872/22, vse k.o. Ostrožno, ki v naravi predstav lja delno tenis igrišča in travnik sredi gozda v neposredni bližini mesta kot nadaljevanje stanovanjske soseske Prvo majska. Na predmetnem zemljišču je predvidena gradnja no vih stanovanjskih objektov in pripadajoče gospodarske infra strukture. II. Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno v času od 19. 5. do 21. 6. 2010: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrto vanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Krajevne skupnosti Ostrožno, Cesta na Os trožno 90, Celje. III. Javna obravnava bo 9. junija 2010 z začetkom ob 16. uri v sejni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 31. 5. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Lokrovec-Na Jasi«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 4. maj 2010 Številka: 3505-5/2009 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot V skrbi za bolnike s kroničnimi obolenji Prejemniki priznanj in zahval na torkovi slovesnosti ob mednarodnem dnevu medicinskih sester v Celju V Celju je bila v torek tradicionalna proslava ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester. Pripravilo jo je Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje. Kot je v svojem nagovoru poudarila predsednica društva Marjana Vengušt, tudi medicinske sestre in zdravstveni tehniki na Celjskem veliko svoje skrbi namenjajo zagotavljanju varnosti in uvajanju novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji. To je tudi letošnje sporočilo svetov- nega združenja medicinskih sester. Babice letos opozarjajo, da jih svet potrebuje bolj kot kadarkoli. Tudi pri nas. Marjana Vengušt je opozorila še na nekatera najpogostejša kronična obolenja, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja in kronična obstruktivna pljučna bolezen, in ocenila: »Imamo strokovno znanje, kompetence, spretnosti in veščine, da smo pri delovanju na tem področju našega dela uspešne. Naša obravnava pacientov s kroničnimi obolenji je celo- vita, kakovostna in kompetentna.« Na prireditvi, obogateni s kulturnim programom, so se zahvalili članom društva, ki so lani sklenili poklicno pot in podelili srebrne znake društva. Prejele so jih Nadica Her-baj in Simona Lah iz Splošne bolnišnice Celje ter Gordana Drimel iz Doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah. Častni članici društva sta postali Marija Marolt in Marijana Novak. MBP Foto: GrupA Otvoritev zbirnega centra uspela V Vojniku so v petek otvorili težko pričakovani zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v Poslov-no-obrtni coni Arclin. Na otvoritvi velike pridobitve za kraj in občane sta slavnostni trak prerezala župan občine Vojnik Beno Po- dergajs in direktor družbe za ravnanje z odpadki Simbio Marko Zidanšek. Nov zbirni center bo na začetku obratoval dva dni na teden, in sicer ob četrtkih popoldan in sobotah dopoldan. Okvirna cena projekta znaša 350 tisoč evrov. Posebna pridobi- tev centra je navoz do zabojnikov, saj bodo občani lahko odpadke odlagali navzdol. Gre za enega večjih zbirnih centrov v Sloveniji, kjer bodo zabojniki za osem različnih frakcij. MK Foto: GrupA Prenovljena OŠ Dobrna V četrtek bodo na Dobrni otvorili prenovljeno in dograjeno osnovno šolo, novozgrajeni kulturni dom in knjižnico. Ob 17. uri bo župan Martin Brecl z ministrom za šolstvo in šport dr. Igorjem Luk-šičem, ravnateljico OŠ Dobrna Darinko Stagoj in direktorjem Osrednje knjižnice Celje mag. Brankom Go-ropevškom slavnostno otvo- ril prenovljene in dograjene prostore osnovne šole ter novozgrajeni kulturni dom in knjižnico. Občina se je na enega najzahtevnejših projektov pripravljala pet let, ker je bilo potrebnih veliko dogovarjanj in usklajevanj, da so lahko pridobili finančni delež resornih ministrstev za različne vsebine, združene v ta projekt. Krajevna in šolska knjižnica, kulturni dom EU sončni dnevi na Vranskem Energetika Vransko bo v okviru Evropskih sončnih dnevov, ki potekajo med 12. in 15. majem, pripravila dva dogodka. V četrtek od 8. ure bodo na dnevu odprtih vrat pripravili vodene oglede sončne elektrar- ne moči 35,26 KWh. Prav tako si bodo obiskovalci lahko ogledali pilotno napravo za termično obdelavo odpadkov ter sistem daljinskega ogrevanja in kotlovnico na lesno biomaso Vransko. V petek bodo vranski osnovnošolci na temo the company far women (Ne)varno sonce je nagradna spletna igrica, primerna tako za mlade kot starejše. Vemo, da so predvsem otroci in mladi veliko na soncu, ne zavedajo pa se škode, ki jo sonce povzroči nezaščiteni koži. V svojem življenju prejmemo približno 80 odstotkov UV-sevanja že v otroštvu do 18. leta, otroci letno torej prejmejo 3-krat več sevanja kot odrasli. Na koži in očeh je kratkoročno škodo težko opaziti, ko pa se z leti pokažejo posledice, jih je nemogoče popraviti. Zato je pomembno, da otrokom dajemo dober zgled in da jih navajamo na zaščito kože in oči. Odigrajte igrico na spletu: www.avonblog.si,www.radiocelje.com ali www.novitednik.com in se potegujte za paket Avonovih negovalnih zaščitnih proizvodov za sončenje in za po sončenju. PROMOCIJSKO BESEDILO in društveni prostori bodo v prizidku osnovne šole. V šoli, ki je popolnoma prenovljena, so zamenjali tudi vso opremo, v kleti pa uredili novo kuhinjo in jedilnico. Skupna vrednost celotnega projekta je znašala nekaj več kot 4 milijone evrov. Poleg občine in ministrstva za šolstvo in šport je delež prispevalo tudi ministrstvo za kulturo. MOJCA KNEZ Sonce kot vir energije risali na cestno površino pred zgradbo ter barvali pobarvanke na temo sončne energije. Ogledali si bodo tudi kratek animirani film na temo varovanja okolja. MJ Na slavnostni otvoritvi zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov sta z zadovoljstvom trak prerezala Marko Zidanšek in Beno Podergajs. VELIKA NAGRADNA IGRA ■ in svoj hladiinik napolnite brezplačno! Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! < Izkoristite priložnost Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 ; „a Radiu Celje • Kako lahko sodelujete? ............ Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. _ KUPON za sodelovanje v igri Do polRega vozička brez mošRjička Ime in priimek: Naslov:_ tus radiocelje "n B 95.1 95.9 100.3 90.6 N Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ tus klub Podpis: Velikan se je ustavil v Štorah V petek in soboto ponoči so po cestah našega območja vozili izredni tovor, ki je namenjen v Nuklearno elektrarno Krško. Gre za ohišje statorja generatorja za jedrsko elektrarno. Tovor je bil dolg skoraj 70 metrov, širok šest metrov, težak pa kar 368 ton, kar je zahtevalo izredno previdnost na cestah. Naloženi tovor so vozili s hitrostjo 20 kilometrov na uro, iz Luke Koper pa so štartali že v ponedeljek. Tovor so vozili le ponoči, na Celjskem po glavnih in regionalnih cestah skozi Trojane, Vransko, Žalec, Celje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek do Prela-skega, nato pa skozi Bizelj-sko naprej proti Krškem. Ko so se v petek zvečer ustavili v Štorah, je »zloglasen« tovor prišlo pogledat kar nekaj »firbcev«. Foto: SHERPA Teden humanosti S svetovnim dnevom Rdečega križa se je v soboto, 8. maja, začel tudi tradicionalni teden Rdečega križa Slovenije - Teden humanosti. Letos ga spremlja slogan Hvala, ker nam pomagate lajšati stiske najšibkejših! S tem se vključuje tudi v evropsko leto boja proti revščini. To pa je tudi najbolj prepoznavna dejavnost Rdečega križa. »Revščina ima tudi v Sloveniji veliko obrazov, največkrat skritih in prikritih. Pomeni, da je revščina prepogosto brez bivališča, da nam primanjkuje denarja za prehrano, oblačila, obutev, šolanje otrok. Velikokrat to pomeni potisnjenost na rob družbe in socialno izključenost! Število tistih, ki so že izkusili kakršnokoli obliko revščine in se z njo soočajo, žal narašča,« ugotavljata generalni sekretar RKS mag. Janez Pezelj in sekretar OZ RK Celje Igor Poljanšek. To leto gospodarska kriza postavlja vse pred dodatne preizkušnje. Ne samo pri nas, ampak v celotni Evropi. Predstavniki slovenskega RK so prepričani, da bomo preizkušnjo dobro prestali. Tudi zato, ker so med nami ljudje, pripravljeni pomagati. To potrjuje sodelovanje v vseslovenski akciji Lepo je deliti. V njej je lani več kot 22 tisoč posameznikov pomagalo lajšati stisko najšib- kejših, to pa bo tudi v letošnjem letu osrednja aktivnost Rdečega križa Slovenije. Del denarja RKS zbere tudi s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic v Tednu RKS. Lani so s prodajo do-plačilnih znamk in nalepk zbrali 289.727 evrov. Največ, po 40 odstotkov tako zbranega denarja so namenili za pomoč učencem in dijakom ter za pomoč družinam. 15 odstotkov so porabili za izvajanje socialno humanitarnih programov ter aktivnosti na področju promocije dejavnosti nacionalnega društva (merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, prikazi drugih aktivnosti, srečanja, razstave) ter 5 odstotkov za kritje dejanskih stroškov OZ RK povezanih z izvedbo ukrepa dobave hrane EU najbolj ogroženih v skupnosti. MBP V tednu Rdečega križa Slovenije, torej od 8. do 15. maja, je na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenija v prodaji 2.750.000 doplačilnih znamk v vrednosti 0,13 evra, na vseh železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji pa 3 tisoč doplačilnih vozovnic v enaki vrednosti. Po ocenjevanju še pokušina vin Tudi na letošnjem ocenjevanju vin Društva savinjskih vinogradnikov, ki je bilo na Turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah pod vodstvom mag. Antona Vodovnika, so bila številna vina visoko ocenjena. Med 97 vzorci, kar je rekordno število v zadnjih letih, je zlato diplomo prejelo 31 vin. To je sicer nekoliko manj kot lani, vendar pa je 48 vzorcev dobitnikov srebrne diplome, kar je veliko več kot prejšnja leta. Največ ocenjenih vin je bilo belih zvrsti, kjer je prejel najvišjo oceno Dušan Mastnak in sicer 18,23. Med modrimi fran-kinjami, ki so bile druge po številu zastopanosti, si prvo mesto delita Jernej Podpečan in Rudi Divjak, s prejetima ocenama 18,23. Janko Praprotnik je prejel najvišjo oceno za zweigelt, Emil Medvešček za laški rizling, Jelka in Jože Manfreda za traminec in beli pinot, Mirko Krašovec za kerner in chardon-nay, Adolf Sevčnikar za renski rizling, Matjaž Hedžet za sau-vignon in Turistična kmetija Rotovnik za rumeni muškat. V okviru ocenjevanja vin je bilo tudi predavanje Iris Škerbot iz KGZS o novostih pri zaščitnih sredstvih za trto. Svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo diplom, kulturnim programom ter pokušnjo najbolje ocenjenih vin bo jutri, v sredo, ob 18. uri v preddverju Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. TT Teden RK na Konjiškem V okviru tedna Rdečega križa je konjiško območno združenje že v soboto postavilo v Mer-catorju postajo Rdečega križa z meritvami krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, včeraj pa so v prostorih OZ RK pripravili dan odprtih vrat z demonstracijo oživljanja. Danes, 11. maja, bodo med 8. in 10. uro merili krvni tlak in sladkor v Gasilskem domu Tepanje, jutri bodo preventivni pregledi dojk, v četrtek bo od 10. do 14. ure demonstracija oživljanja v prostorih RK, v petek med 8. in 10. uro pa bodo merili krvni tlak in sladkor v KS Loče. »V soboto bosta ekipi prve pomoči občin Slovenske Konjice in Zreče sodelovali na regijskem preverjanju ekip prve pomoči v Radečah,« napoveduje sekretarka OZ RK Slovenske Konjice Renata Gabrovec. Do konca maja bodo pripravili še en preventivni pregled dojk, seznanili učiteljske zbore v vseh šolah s temeljnimi postopki oživljanja, pripravili srečanja ostarelih v Zre-čah, Žičah in Draži vasi ter sprejeli tretješolce v podmladek RK v vseh dvanajstih šolah na območju. MBP Dan bolezni ven Danes, 11. maja, Združenje slovenskih dermatovene-rologov in Združenje za žilne bolezni po vsej Sloveniji organizirata dan bolezni ven. Izsledki slovenske raziskave so pokazali, da je bolezen ven prisotna pri polovici prebivalstva, s staranjem populacije pa se bo odstotek obolelih še zviševal. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je potrebno o tej bolezni kar največ vedeti, saj je z zgodnjim zdravljenjem mogoče preprečiti zaplete, veliko pa lahko naredimo tudi sami, da do bolezni sploh ne pride oziroma da omilimo njen potek. To je tudi namen predavanj, ki se bodo danes zvrstila v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Novi Gorici in Kopru. Predavanja se bodo začela istočasno po vsej Sloveniji, ob 16. uri, po predstavitvi pa bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja. V Celju bo predavanje v Mali dvorani Celjskega doma. Predavali bodo prim. asist. mag. Ivan Žuran, mag. Ana Benedičič Pilih in prim. asist. Jana Govc Eržen. Predavanja so namenjena vsem, ki bi radi več zvedeli o boleznih ven. Priporočajo ga zlasti ljudem, ki so že zaznali prve simptome bolezni. Na zgodnjo obliko bolezni opozarjajo občutek težkih in utrujenih nog, dnevni in nočni krči v mečih, oteklost in bolečina v nogah. Značilno je, da se simptomi kronične bolezni ven zmanjšajo pri počitku leže ali z dvignjenimi nogami, poslabšajo pa na vročini in ob dolgotrajnem stanju. MBP Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/ 97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) Mestna občina Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Dolgo polje I in CRC Golovec - del (OPPN) I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Dolgo polje I in CRC Golovec - del (OPPN), ki ga je pod številko projekta 428/ 2008 izdelalo podjetje RC Planiranje Celje, d.o.o. in se nanaša na prostorsko ureditev na zemljiščih s parcelnimi številkami 1327, 1332, del 1336/1, 1336/2, del 1336/5, del 1337/4, del 1337/8, del 1366/3, del 1366/4, vse k.o. Spodnja Hudinja. II. Gradivo iz prve točke bo od 19. 5. 2010 do vključno 21. 6. 2010 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu MČ Gaberje, Kidričeva 3, Celje III. Javna obravnava bo 10. 6. 2010 z začetkom ob 14. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 21. 6. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navede ključna beseda »sejem«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 3. 5. 2010 Številka: 3505 - 2 / 2009 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot 8 0TR05KI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Zemlji Pojemo Konec aprila smo v OŠ Vojnik, natančneje v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi, pripravili tradicionalni koncert vseh otroških in mladinskega pevskega zbora OŠ Vojnik s podružničnimi šolami. Tokrat smo koncert poimenovali Pojemo Zemlji, saj smo z njim obeležili tudi zaključek dejavnosti v prizadevanjih, da postanemo eko šola. Predstavili so se otroški pevski zbori podružničnih osnovnih šol Šmartno, Socka in Nova Cer- kev ter trije otroški pevski zbori centralne OŠ Vojnik, mešani mladinski pevski zbor OŠ Vojnik pa je pripravil zaključni letni koncert. Njihove mentorice in zborovodkinje so Emilija Kladnik Sorčan, Jelka Kralj, Sabina Penič, Klavdija Winder Pantner in Nataša Čerenak. Koncert, ki je bil tudi letos izjemno dobro obiskan, je zanimiv zlasti zato, ker se predstavijo vsi pevci OŠ Vojnik. Tako hkrati na odru stoji tudi več kot sto pevcev, saj ob zaključku koncerta skupaj zapojejo kot en zbor. BARBARA OJSTERŠEK BLIZNAC Bralna priznanja v OŠ Šempeter »Knjige so pomemben dejavnik v našem življenju, saj ga bogatijo na različne načine: prve nam prinašajo nova spoznanja, modrosti in učenosti, druge nas vodijo v različne svetove čarobnih bitij, tretje razvedrijo in nasmejejo, četrte pa ... Še in še bi lahko naštevala, moj spisek bi postajal vse daljši in morda se nikoli ne bi končal,« so bile besede učenke Neje Rajh, ki je nagovorila svoje sošolce na zaključni podelitvi Bralne značke v OŠ Šempeter. Bralno leto se v vseh osnovnih šolah začne 17. septembra in zaključi med 8. februarjem ter koncem šolskega leta. V OŠ Šempeter smo letošnje bralno leto zaključili 2. aprila, na svetovni dan pravljice. V sredo je sledila zaključna prireditev, na katero smo povabili pisateljico za otroke in mladino Tatjano Kokalj. Kulturno prireditev so popestrili petošolci, ki so odigrali kratko igrico naše gostje in nasmejali zbrano občinstvo. Nato je intervju s pisateljico izpeljala devetošolka Anja Oset, ki je ob koncu dejala, da je bila gostja nadvse prijetna in zanimiva sogovornica. Podoben občutek so imeli tudi vsi prisotni, saj so zbrano prisluhnili pisa-teljičinemu pripovedovanju. Povedala nam je, da je dolgo časa svoje zgodbe skrbno hranila v predalu mize in jih ni upala pokazati kakšni založbi. Njena dobra prijateljica Majda Koren jo je spodbujala, da je zgodbe odnesla v uredništvo Cicibana ter jih pokazala Božu Kosu, takratnemu uredniku. Presrečna je bila, ko so učenci v razredu prvi opazili, da so bile njene zgodbe objavljene v otroški reviji. Ravnateljica OŠ Šempeter mag. Petra Stepišnik je ob zaključku dejala: _bbPonosna sem, da imamo toliko pridnih bralcev, ki se zavedajo, da branje bogati naše življe- nje. Hkrati pa v nas prebuja mnogo skritih želja - mogoče koga navduši, da iz predala vzame šop popisanih listov in jih odnese založniški hiši. Morda pa začne stopati po poti naše gostje - Tatjane Kokalj.« BARBARA COTIČ Vedeževanje 090 42 24 NAJVEČJI ITALJANSKI CIRKUS PRI DVORANI GOLOVEC od 12. do 16. maja Predstave: sreda, četrtek in petek ob 18.30 sobota in nedelja ob 16.00 in 18.30 bogata dresura živali vrhunska akrobatika komične točke Živalski je vrt odprt vsak dan od 10. do 14. ure. Tudi v Žalcu pridni bralci Da žalski šolarji radi berejo, ni novost. Poleg tradicionalno velikega števila bralnih značkarjev, ki so zvesti knjigam vseh devet let osnovnega šolanja, to potrjuje tudi izredno dober odziv pri projektu »tiho branje«, ki ga je pred leti v I. OŠ vpeljala knjižničarka Mojca Zelen. Mladi bralci so se na zaključni prireditvi zbrali v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Letos je bralno značko osvojilo 374 učencev žalske šole, ki jih je po pozdravu ravnateljice Tatjane Žgank - Meža na nepozabno druženje povabil vsestranski umetnik Andrej Rozman - Roza. TT Prejemniki zlatih priznanj s predstavniki oddelčnih skupnosti, z ravnateljico Tatjano Žgank - Meža, mentorji in gostom Andrejem Rozmanom - Rozo - Št. 36 - 11. maj 2010 - Na celjskem Glavnem trgu se je v petek trlo obiskovalcev. Mlado in staro si je prišlo ogledat Evropsko vas in kot so priznali mimoidoči, so nekatere Otroci so se dobro znašli v kostumih države spoznali v povsem drugačni luči, kot so jih poznali prej. Evropska vas sredi knežjega mesta Na celjskem Glavnem trgu je v petek zaživela Evropa v malem. Učenci 24 osnovnih šol iz celjske regije, dijaki 6 srednjih šol, otroci iz Vrtca Zarja, Glasbena šola Celje in Celjski mladinski center so na stojnicah predstavili značilnosti držav članic Evropske unije, ki so jih raziskovali in spoznavali v tem šolskem letu. Evropsko vas so letos v Ce- množična doslej. Sicer je v lju pripravili petič, pri čemer vseh šestih letih skupaj v celj-je bila letošnja udeležba so- ski regiji v okviru Evropske delujočih v projektu najbolj vasi sodelovalo 23.445 učen- cev in dijakov, ki jih je usmerjalo 1.738 mentorjev. Vsako leto je bilo v projekt vključenih približno 27 osnovnih šol iz širše celjske regije, pridružili pa so se jim srednje šole in številni drugi. Projekt je dosegel okoli 72.860 ljudi - ustvarjalcev, mentorjev, zunanjih sodelav- Učenci iz I. OŠ Celje so se izvrstno vživeli v državo, ki so jo spoznavali med šolskim letom. Njihova stojnica je bila bogato obložena z izdelki, ki izvirajo iz Grčije. »Upamo, da se nobena država ne bo več znašla v takšnem položaju, kot se je Grčija,« so dejali učenci. cev, obiskovalcev in drugih, ki so kakorkoli sodelovali. Pri pripravi projekta so šole sodelovale z veleposlaništvi, starši, občani in svojimi partnerskimi šolami v tujini. Tudi letos je bil cilj projekta naučiti otroke ceniti svojo kulturo, spodbujati medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost in nenazadnje spoznavanje drugih narodov. Učenci so na stojnicah na izčrpen in izviren način v besedi, sliki, glasbi, oblačilih, kulinariki ... pred- stavili značilnosti in posebnosti 24 držav Evropske unije. Za mimoidoče so bile stojnice in predstavitve držav prava paša za oči, na katerih so se tudi marsikaj novega naučili. BA, foto: GrupA Bikoborec in mične plesalke iz Španije na celjskih ulicah? Ne, učenci IV. OŠ Celje. Največja gneča je bila pri tistih stojnicah, kjer so predstavljali kulinariko posameznih držav. Dežela vrtnic, samostanov in prijaznih ljudi - vse to je Bolgarija. V Evropski vasi so jo predstavljali učenci OŠ Marjana Nemca iz Radeč. 10 INTERVJU NOVI TEDNIK Da bi otroci manj »bolečinili« Jani Prgić, profesor slovenskega jezika in avtor priročnika Šolska in vrstniška mediacija, tudi o učencih in učiteljih »Trdim, da je učiteljski poklic najpomembnejši, najodgovornejši in najtežji poklic, kar jih je. Če ne verjamete, se vprašajte, kje so vaši otroci večino časa, ko ste v službi. Z učitelji imate nekoga, ki mu lahko zaupate, da bo skrbel za vaš največji zaklad. In to je za večino verjetno pomembnejše kot delnice v banki.« »Mediacija je proces, v katerem mediator (tretja - nevtralna stan), pomaga sprtima stranema pri iskanju skupne rešitve,« se glasi definicija. Sliši se preprosto, vendar pa zna biti v praksi proces mirnega reševanja konfliktov dokaj zapleten, sploh med otroki, kjer v spore prevečkrat vstopamo odrasli. Zato je mediacija tudi ena od metod, ki uči otroke prevzemanja odgovornosti za svoje težave in probleme. Ministrstvo za šolstvo in šport je v priporočilih za izdelavo vzgojnih načrtov po slovenskih šolah že pred leti predlagalo šolsko media-cijo kot enega izmed pristopov za delo z učenci. Vendarle doslej ni bilo na voljo nobenega javno dostopnega gradiva, v katerem bi šolski strokovni delavci našli odgovore na vsa vprašanja, povezana z uvajanjem in izvajanjem šolske ter vrstniške mediacije. V minulem tednu je Žalčan Jani Prgić, tudi diplomirani socialni delavec ter mediator za vse spore, specializiran za šolsko in vrstniško media-cijo, v mozirski in žalski knjižnici predstavil priročnik Šolska in vrstniška mediacija. Priročnik odraža Prgićeve bogate izkušnje tako z izvajanjem mediacije kot usposabljanjem šolskih in vrstniških mediatorjev, obenem pa avtorjev interdisciplinarni pristop k delu z mladimi. »Mediacija je v javnosti mogoče še premalo znana, veliko ljudi sploh ne ve, za kaj gre. Tak vtis se poraja tudi zato, ker ljudje premalo uporabljajo ta pristop, tako na sodišču in še kje drugje. Vendar, več ljudi kot bo šlo skozi ta postopek, bolj se bo širila. Po mojem prepričanju pa je treba različne metode, tudi mediacijo, v osnovi predajati otrokom, saj potem ostane več časa za poučevanje. Učenci bodo najboljši pro-motorji, starši pa lahko postanejo dobri podporniki, seveda, če je stvar dobro izpeljana,« je poudaril profesor slovenščine, ki poučuje v Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Priročnik je poljudno napisan, tako Prgić, s pojasnili, kaj je mediacija, hkrati pa z opozorilom, da je ne moremo kakovostno izvajati, »če ne gremo čez dober trening«. Bistvo treninga pa je? Da znajo mediatorji voditi pogovor med učenci, starši, učitelji, tudi lokalno skupnostjo na media-cijski način - torej da sami najdejo rešitev. Vrstniška mediacija pa je res namenjena samo delu z učenci, kjer glavno vlogo igrata preventiva in proaktivnost. Preventivno se zmanjša število konfliktov, učenci sami razrešujejo konflikte, predvsem pa se bistveno prej vključujejo radarji, da težave v šoli ne prerastejo okvirjev. Vendarle je potrebno vprašanje o nasilju in sporih v slovenskih šolah. Je tega veliko? Mogoče tudi skritega? Že en sam primer je preveč. Vendar prepogosto srečujemo preveč senzacionalističen pristop medijev do nasilja v posameznih šolah. Na podlagi tega ne gre soditi, da je veliko nasilja ali da bi bil celo potreben občutek ogroženosti. Za zmanjšanje nasilja se izvajajo različni projekti. Na splošno bi rekel, da je manj ekstremnih primerov. Zagotovo pa je veliko prikritega nasilja, ker se niti otroci niti odrasli ne znajo pogovarjati. Zraven so še otroci, ki pasivno rešujejo težave, torej jih sploh ne rešujejo in tako ne zadovoljujejo svojih potreb. Potem človek ni zadovoljen, srečen, s težavo gre v šolo, otrok »bolečini«, ga boli glava in ne vem kaj vse. Zato mislim, da je na tihi, pritajeni ravni medoseb-nega nasilja veliko. Ker je nasilje tudi to, če dva učenca zaradi konflikta, ki ga ne znata razrešiti, prekineta dobro prijateljstvo. Vsak po svoje trpi, in to je tiho nasilje, ki ga podcenjujemo in ne opazimo. Po navadi nasilje opazimo takrat, ko nekdo nalašč vrže drugemu kamen v glavo. Ampak če ga opazimo šele v tem primeru, smo pred tem veliko spregledali. Če nekoliko bolj v praksi predstaviva mediacijo v šoli ... Dobra šolska in vrstniška media-cija se zaveda vseh dodatnih prednosti, ki jih prinaša - torej da se učenci učijo konkretnih življenjskih in komunikacijskih veščin, kako se pogovarjati, razreševati konflikte, bolje obvladovati vedenje in čustva ... Gre za polno orodij, ki bi jih tudi sam potreboval v burnih najstniških letih. Ko gledam najstnike, ki hodijo »neopremljeni« po svetu, mi je hudo. Najbolje, pravzaprav fantazija je, če dobijo te življenjske veščine dovolj zgodaj. Mediacija je predvsem vzgojni pristop, kjer se učenci učijo sodelovanja in spoznajo, da če »gre mojemu sošolcu dobro, bo tudi meni bolje«. Naša družba še vedno temelji na tekmovanju. Torej, da najdemo v šoli pet otrok, ki so najboljši na vseh tekmovanjih. Vsi ostali pa so ... kje? V svetovalni službi? To je zame izključujoča pedagogika. Tudi pri mediaciji je verjetno veliko odvisno od tiste tretje osebe. Za vse velja, da če opravimo dober trening s konkretnimi orodji, je popotnica naložena celo življenje. Sam, recimo, ogromno vlagam v interdisciplinarni pristop. Ampak nikoli nimam občutka, da bi mi čas v razredu, na taboru ali izletu tekel v prazno. Rad vlečem primerjavo z drugimi poklici, kjer prav tako velja, da brez določenih spretnosti ne moremo uživati v svojem delu. Kot novinar, ki ne bi znal pisati. In potem svojega dela ne morem imeti rad - kot otrok, ki ne mara matematike, ko pa jo razume, z veseljem naredi še sto vaj. Enako je v mediaciji: ko enkrat pridobiš veščino, in to v telesu in srcu, je veselje delati z mladostniki. Čeprav tudi to, da je včasih naporno, vsi vemo. Lahko sklepamo, da je končni cilj mediacije njena ukinitev? Želel bi, da bi šla v stečaj, ampak žal svet ni nikoli brez konfliktov. Tudi cilj mediacije ni samo manj konfliktov, temveč da bi jih otroci znali sami razrešiti. Po drugi strani lahko učenci, ki imajo te življenjske veščine, v šoli počnejo še kaj drugega. Pomagajo mlajšim, izvajajo delavnice ..., možnosti je veliko. Odločitev za mediacijo je v rokah posameznih šol. Imate podatke, koliko se jih je odločilo za to metodo? V grobem rečeno je mediacija tako kratek čas prisotna v Sloveniji, da preprosto ni zbranih podatkov o vseh šolah. Drugače je v svetu, kjer je na temo mediacije že ogromno različnih raziskav in vse kažejo na pozitivne rezultate. Mislim, da je prostora za evalva-cijo posameznih šol še veliko, vendar je pomembno, da šola pred vključitvijo ve, kaj želi doseči. Osebno zagovarjam, da se šole raje postopno vključujejo in stvar dobro vpeljujejo. Vemo, da ministrstvo spodbuja mediacijo, na terenu pa je marsikaj prepuščenega naključju. Torej, v vzgojnem načrtu so zapisane priporočljive metode. Ministrstvo ne usposablja kadra, ampak zagovarja prosti trg. Ključni Predstavitve priročnika so zasnovane kot uvod v mednarodni simpozij Šolska in vrstniška mediacija, ki bo 9. septembra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Na njem bodo podali teoretične in praktične napotke za kvalitetno uvajanje programa konstruktivnega obvladovanja konfliktov, media-cije in komunikacijskih treningov za učence in učitelje tako v osnovni kot srednji šoli. členi, ki so bolj kot kdajkoli pomembni za uspešnost šole, so ravnatelji. Veliko je odvisno od njihove presoje, seveda pa je, kot vedno in povsod, potreben denar. Tako so šole res prepuščene same sebi, kaj in kako bodo vpeljale. No, temu se reče avtonomija šole, ki pa je dobra. Bolj ko se bodo učitelji opolnomočili, več avtonomije si bodo vzeli, predvsem pa povedali, koliko kakovostnih stvari delajo z učenci. Sam sem prepričan, da bistveno več kot kdorkoli drug. Tega se premalo sliši. Na predstavitvi ste omenili, da je v mediatorskem delu tudi nekoliko egoizma. Egoizma v smislu, da vsak zadovoljuje svoje potrebe. V delu z mladostniki ga pojmujem v smeri, da pomagam sebi, če se imam z njimi čim bolje. V bistvu imamo vsi od tega ogromno in potem se je tudi lažje razdajati. Če pa v osnovi začnem razdajanje brez tega, da bi poskrbel zase, potem je delo breme. Ampak mediacija ni božanje in pogovarjanje, temveč je konkreten pogovor, v katerem tudi otrok, če govorimo o šolski mediaciji, po svoje gara. Preko tega dela se izkustveno nauči marsičesa, kar mu sicer v življenju pogosto manjka. Kaj je bil vzrok za tovrstno nadgradnjo učiteljstva? Vzvod je bil moj cilj, ki sem si ga postavil pri 21 letih. Najprej sem se odločil za študij slovenščine, ker se mi je zdelo, da ta predmet ponuja največ manevrskega prostora za socialno delo z mladostniki. To je bil moj cilj - interdisciplinarno povezovanje znanj in dela z mladostniki. S tem se tudi ukvarjam in tudi po magistrskem študiju socialne pedagogike čedalje bolj zagovarjam izkustveno učenje. Nobeno svetovanje, gradivo ali treningi ne dajo toliko kot prostovoljno delo in delo z mladimi na terenu. Metode za delo z mladimi mi prinašajo svobodo in lastno osebnostno rast. Če rečem, da sem mladinski delavec in strokovnjak za delo z mladimi, moram to upravičiti. Če pa bi rekel, da sem hlapec, žrtev države ter da sem se znašel v generaciji razvajenih in nev-zogjenih mladostnikov, bi se obnašal v skladu s tem. Ampak v razredu ne pomaga, če meniš, da imaš nevzgojenega mladostnika. Če pa si strokovnjak za delo z mladimi, iščeš najboljšo pot za kakovostno delo z njimi. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Raziskave kažejo, da se učenci še zmeraj spoprijemajo s konflikti tako, da se jih izogibajo, ali pa s silo in z grožnjami. Jani Prgić poleg redne zaposlitve v šolstvu sodeluje tudi pri Centru za pomoč mladim, svetovalno, terapevtsko in izobraževalno delo pa izvaja v sklopu Svetovalno-izobraže-valnega centra MI. Takole je to šlo. Eni so krepko delali, drugi pa gledali! »Ta eni« še znajo po starem Gališki dnevi so se začeli z Jurijevo konjenico. Po prvomajskih praznikih so se v Galiciji začeli tradicionalni, 16. Gališki dnevi. Gre za skupek kulturnih, športnih in družabnih prireditev, v mesecu in pol se jih bo zvrstilo kar 24. Sooblikujejo jih vsa društva v kraju, teh je v dokaj mali krajevni skupnosti kar deset. In če se v večjih mestih in vaseh organizatorji marsikdaj pritožujejo nad preslabim obiskom prireditev, Galičani na to težavo še niso naleteli. Določene stvari so v sklopu Galiških dnevov stalnica. Na primer razstava ročnih del upokojenk, pohod po obronkih KS Galicija, kresna noč na Gori (Kunigundi), srečanje »štirjakov« ... Nekatere pa so »sveže«, kot je na primer bila njihova uvodna etnološka prireditev, kjer so gališki fantje (nekateri že pri osemdesetih) »na roke« podrli, spravili in obdelali les, ki bo kmalu nosil ostrešje gasilskega doma v Zavrhu. »Ja, v starih časih smo to še tako delali. Več fantov se nas je zbralo in smo šli v gozd in s sekirami in žago podrl najbolj ravne smreke. To še ni blo vse. Potem smo morali s konji povleči les ven. Pa da ne boste mislili, da so konji vse naredili - zelo smo jim morali tud >konji< na dveh nogah pomagati. Potem ko smo morali pooblati les, so pa tudi ostali zraven stopili. Tako so se delal >šperovci<. Tako kot zdaj vidite,« so pripovedovali stari mojstri - Jaklov Franc, Kauč-jekov Zoran, Dolšekov Joža, Lopačov Tina, Cviklov in Po-čenov Joža, Krjonšekov Falent in Štarklov Slavko. Dva popoldneva so se s »furmanoma«, Muzlovim I vijem in Žibreto-vim Otom, dodobra namučili, da so delo izpeljali tako, kot se ga je včasih. O bolečinah, kljub temu, da bo eden od »ta pridnih« kmalu praznoval svojo 80-letnico, niso tarnali. »Smo pa zelo žejni. Tisto pa tisto. Grabnškov Anči, prinesi!« Krajevna skupnost Galicija šteje 1.925 duš, skoraj vsaka na nek način sodeluje pri izvedbi tradicionalnih Galiških dnevov. Če že to ne, pa zagotovo dneve sooblikuje kot obiskovalec. Prireditve si z veseljem ogledajo tudi okoličani. Letno zabeležijo od 3.500 do 5.000 obiskovalcev. Določeni najdejo še toliko volje, da opravijo predpriprave. »Že ob koncu prireditev kujemo načrte za prihodnje leto,« ponosno pove predsednik KS Galicija Jože Krulec. »Vse priprave vodi poseben odbor, ki se prvič sestane že pred novim letom. Še posebej sta pri tem od vsega začetka aktivna Peter Vipavc in Ivo Lindič. Dnevi so pred leti že skoraj izumrli, a se je vendarle še našlo toliko volje in moči, da je šlo naprej.« ROZMARI PETEK Foto: GrupA V okviru Galiških dnevov bodo še posebej zanimivi mladinsko gasilsko tekmovanje, srečanje »štirjakov«, razstava ročnih del in letos še odprtje sirarne, apartmajev in wellnessa na kmetiji Podpečan (Grabnšek). Kje se ga boste lotili? Mojstri so se ta dan dodobra namučili. A kot smo izvedeli, so se kasneje tudi dodobra poveselili. Še dolgo v noč ... Ta barva je tudi povsem domača. V Železnem pri Galiciji so namreč včasih kopali rudo. Zaradi izrazite rdeče barve so domačini rekli, da kopljejo barvo. Pa še res se obnese tudi kot barva. Takole se »vreže« sredina »šperovca.« - Št. 36 - 11. maj 2010 »Tole« je bilo edino plačilo delavcem. »Bilo je su| To je bila prva, jedrnata in odločna oce ga Sankakuja in selektorja Marjana Fat »Lani je bil klub v tem obdobju v povsem drugačnem položaju!« V 7. krogu lige za prvaka so rokometaši Celja Pivovarne Laško izgubili v Trebnjem z 29:27. Zelo se jim je poznala odsotnost snovalca vseh napadalnih akcij Uroša Zormana, ki ni imel pravice nastopa. V 2. polčasu so zaostajali celo za šest golov. Tri kroge pred koncem imajo 46 točk, Koprčani in Velenjčani pa po 43. Oboji bodo še gostovali v Zlatorogu, vmes pa se bodo Celjani odpravili v Ormož. Direktor celjskega kluba Roman Pungartnik je brez zadržkov pristal na pogovor in prevzel nehvaležno nalogo po porazu, čeprav večina ljubiteljev rokometa ve, da ni sestavljal moštva pred sezono. Do katerih zaključkih ste se dokopali po obračunu v Trebnjem? Zmage in porazi so sestavni del športa, Celje še vedno vodi na lestvici z občutno prednostjo, tako da preplaha še ni. Smo pa prvima zasledovalcema ponudili možnost in upanje, da osvojita naslov državnega prvaka. Obenem se zavedamo, da je bil naš klub v istem obdobju lanskega leta v povsem drugačnem položaju kot je danes. S tega vidika moramo biti zadovoljni. Manjkal je organizator igre Uroš Zorman. Upravičeno se je razburjal po derbiju v Rdeči dvorani, vendar bi se z manj ognjevitimi protesti lahko izognil kazni prepovedi igranja ene tekme. Imate predvidene ukrepe za neodgovorno ravnanje? Zorman je bil kaznovan že med tekmo in po njej. Nekaj klubov se poslužuje dodatnih ukrepov, pri nas to ni v navadi. Ima pa naše moštvo svoj interni pravilnik, ki je strog in predvideva primerno kazen za tovrstne prekrške. Pritožba kluba na materialno kršenje pravil med tekmo v Velenju je bila zavrnjena. Vam je bilo pojasnilo, ki ste ga prejeli, jasno? Še vedno menimo, da je bil zadetek Edija Kokšarova pravilno priznan. Potem pa je reagiral delegat. Tu se mi zastavlja vprašanje, kakšna je sploh vloga delegata na tekmi. Ali opravlja delo redarja? V pravilniku ZROPS-a so jasno na- Roman Pungartnik pisane njegove naloge, mislim pa, da jih ne opravlja prav nihče. Ukvarjajo se z vsem drugim, le s tistim ne, s čimer bi se morali. Glede kakovosti sojenja smo krivi na nek način klubi sami, saj smo pred sezono pristali na predlog. Sodniki, ki zdaj sodijo, za vse skupaj niso krivi, saj bolje pač ne znajo opravljati svojega dela. Pereča zadeva pa je prijava sodnikov zaradi groženj v Rdeči dvorani. Te se dogajajo na vsaki tekmi, kriteriji morajo biti povsod isti in ne da je kaznovan zgolj naš igralec, zaradi česar so lahko ogroženi naslov državnega prvaka, nastop v ligi prvakov in pridobivanje sponzorjev. Gorenje bo jutri gostovalo v vroči dvorani Kodelje-vo, vendar nas zanima predvsem derbi v Zlatorogu s Koprom. Je kaj novih nevšečnosti v vašem taboru? Ne, je pa jasno, da so po porazu glave malce drugače naravnane kot po zmagi. Časa za žalovanje ni. Obračamo se proti novi težki preizkušnji, v kateri se nam ponuja zaključna žoga. V primeru zmage bi imeli naslov praktično že v rokah, teoretično sicer še ne. Strnili smo vrste, dali glave skupaj in se odločili, da odpremo vrata Zlatoroga. Vstop na derbi bo prost. Vabimo ljubitelje rokometa, ljubitelje dobre in trde igre, da pokažejo pripadnost klubu. Potrebujemo navijače, da vrnemo pokal v svoje vitrine. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Na veliki nagradi Tunizije sta v svojih kategorijah zmagala Lucija Polav-der (nad 78 kilogramov) in Roki Drakšič (do 66 kg). Borca iz Griž sta pokorila svetovno konkurenco in odlično začela z bero točk v kvalifikacijah za olimpijske igre čez dve leti v Londonu. Njuna klubska kolegica Urška Žolnir je bila tretja. V kategoriji do 63 kg je v pol-finalu izgubila z Nizozemko Elisabeth Willeboordse, prej pa je ugnala domačinko As-mo Bjaoui in Mongolko Munkzajo Cedevsuren. V tej kategoriji je nastopila tudi Vlora Beđeti, ki pa je ostala brez uvrstitve, tako kot tudi Tina Trstenjak v kategoriji do 57 kg, medtem ko je Ana Velenšek osvojila 5. mesto v kategoriji do 78 kg (vse San-kaku). »Urškinega tretjega mesta sem vesel enako kot zmag Luce in Rokija. Njena vrnitev v svetovni vrh po zahtevni operaciji me še posebej radosti,« je priznal Marjan Fabjan po Urškinem velikem »comebac-ku«. »Imela sem ugoden žreb v prvih dveh krogih, potem pa sta sledili zahtevnejši bor- Najboljši evropski trener v letu 2009 Urška Žolnir, ki se je ekspresno vrnil bi, najtežja v finalu proti domačinki, ki je imela glasno podporo,« je bila spet - tako kot po pravilu vsi iz Sanka-kuja - skromna Lucija Polav-der po zmagi nad Južnoko-rejko Lee in Tunizijko Chik-hrouhou. Le 14 dni po nesrečnem porazu na EP je Roki Drakšič dočakal možnost za revanšo proti Miklošu Ung- »Selitev v tretjo ligo je realnost ...« Tako trdi trener šentjurskih nogometašev Oskar Drobne Ivan Firer (v sredini) je nenehno povzročal težave obrambi Šentjurja. V 2. slovenski nogometni ligi je pred zadnjima dvema krogoma skorajda že vse jasno tako o selitvi v višji kot v nižji rang. Primorje je na pragu prvoligaške druščine, Šentjur izpadu v tretjeligaško. V lokalnem derbiju so Šentjurčani gostili Dravinjo, vendar od želenega presenečenja in morebitnega kančka upanja po obstanku ni bilo nič. Konjiča-ni so prepričljivo slavili, s 5:1. Gostje so že v uvodu tekme pri- tisnili in le vprašanje je bilo, kdaj bo padel prvi zadetek. Že v 18. sekundi je namreč Alenc zatresel prečko. Po vodstvu Dra-vinje z 2:0, ko je dvakrat domačo obrambo brez težav uka-nil nekdanji igralec malega nogometa pri Dobovcu Ivan Firer, je nekaj upanja domačim vlil Marijo Močič. Z izjemnim prodorom je osmešil gostujoče igralce in rutinirano ukanil nemočnega vratarja Kastelica. Toda »raztrgana« obramba Šent- jurja ni dopustila preobrata. Gostje so jo venomer brez težav preigrali in na koncu upravičeno visoko slavili. Ob Firer-ju je dva zadetka dosegel še Ar-nel Mahmutovič, enega je dodal Semir Agič. V oči pa je zbodel sramoten odnos delilcev pravice. V ospredju sta bila glavni sodnik Boris Tošeski in prvi pomočnik Ivan Stančin, ki sta z žaljivkami in sramotnim sojenjem domačemu trenerju Oskarju Drobnetu dala vedeti, da je tokrat vse pod njuno kontrolo. Na to razumljivo ni imel komentarja: »Ne, ne, na to ni besed!« Katastrofalno sojenje, ki zagotovo tako kot ponavadi ne bo imelo posledic, je bilo odločilno pri drugem zadetku gostov, ko se je Firer krepko znašel v prepovedanem položaju. Piko na i zmešnjavi je tako postavil še drugi pomočnik Dejan Švarc iz Ivančne Gorice, ki ni dvignil zastavice ... Gostujoči trener Marjan Marjanovič je svoje moštvo odlično postavil in brez težav nadzoroval potek srečanja: »Tekma je bila v prvih 20 minutah enakovredna, potem pa se je lahko videla razlika med ekipama v samem pristopu in igri, kajti Šentjur je v nekakšnem krču. Moje moštvo dejansko ima igro, ki pa nam prinese zmago ali poraz. To je filozofija nogometa. Igra se zaradi igre. Če že imamo v drugi ligi slab status od NZS in če ne bomo sami naredili nič, da to spremenimo, ne vem, kdo bo. Ostajata še dva kroga, ki ju je treba pošteno odigrati.« Oskarja Drobneta je razočarala obramba: »Smešno je, da so bili njihovi napadalci najboljši na igrišču, kajti nismo dobili niti enega dvoboja, tudi prekrška nismo naredili. V derbiju, kjer si kot domačin moraš želeti zmagati in pokazati agresivnost, smo prejeli en rumeni karton in še ta je bil zaradi ugovarjanja. V prvem polčasu smo se še nekako trudili in upirali, v nadaljevanju pa je sledila prava katastrofa. Njihovi napadalci so lahko brez težav sprejemali žoge in delali, kar so želeli. Rezultat tega je pet zadetkov v naši mreži. Realnost je pač takšna, da za kaj več nimamo kvalitete in da se selimo v tretjo ligo.« Vratar Dravinje Matjaž Ka-stelic je prvič stal nasproti nekdanjemu moštvu: »Tekma je bila težka predvsem zaradi tega, ker so Šentjurčani potrebovali tri točke. Prejeli so tudi dobro igralsko podporo iz Celja, vendar smo se mi držali napotkov trenerja in uspelo nam je mirno odpeljati poln izkupiček v Slovenske Konjice. Obrambna linija je bila zopet zelo dobra in usklajena, kar za vratarja pomeni, da lahko deluje dobro. Naš cilj, obstanek v ligi, je zagotovljen, v zadnjih krogih pa želimo pridobiti še kakšno mesto na lestvici.« Dravinja, ki se je povzpela na 5. mesto, lahko v zadnjih dveh krogih (Livar, Šenčur) napreduje še za mesto ali dve. Šentjurčane obstanka rešita le jutrišnja in nedeljska zmaga proti Muri in Beli krajini, ob pogoju, da Krško v dveh tekmah iztrži le točko, Livar pa največ tri. MITJA KNEZ Foto: GrupA Če bo celjsko območje z izpadom Šentjurja izgubilo enega drugoligaša, ima Simer Šampion lepe možnosti, da ga nadomesti. Celjani so namreč na lestvici 3. SNL - vzhod vodstvo povišali na 7 točk, v zadnjih štirih krogih pa se bodo s prvim zasledovalcem Šmartnim pomerili na Olimpu. Na gostovanju pri Mons Claudiusu je enega izmed štirih golov dal Mišo Bodiroža. (DŠ) Oskar Drobne: »O sojenju nima smisla izgubljati besed.« Marjan Marjanovič: »Moje moštvo dejansko ima igro.« perici Angelova zgodovinska trojka na trenerja celjske-)jana Na zadnji tekmi v domači dvorani v drugem delu 1. slovenske lige so košarkarji Šentjurja z 72:71 premagali Zasavje. Zlatorog je izgubil s Slovanom. Šentjurčani so v napeti tekmi, kjer sta se pomerila neposredna tekmeca v lovu za 4. mesto, saj bi se z morebitno zmago Zasavci vključili v boj za pol-finale, vodili le na začetku po uvodnem košu Luke Laporni-ka. Nato je sledila premoč gostov, ki so nadzorovali potek igre skoraj vseh 40 minut. Šent-jurčani so bili pod pritiskom, čeprav so menili, da bodo lahko šli v vse tekme do konca neobremenjeni. »Tekma se je odvijala po mojih pričakovanjih. Zasavje je odlična in dobro vodena ekipa, njihovi igralci ni- so bili pod pritiskom in predvidevali smo, da nam bodo povzročali težave. Nam igra sploh ni uspevala, nismo znali povezati niti v napadu in obrambi. Nekajkrat smo se približali na dve, tri točke zaostanka, nato pa naredili neumnost, kar so gostje takoj kaznovali z uspešnim metom,« je priznal trener Damjan Novakovič. Dvorana Hruševec je bila ponovno nabito polna in je po Novako-vičevem mnenju tudi zaslužna za zmago: »Brez velike borbenosti proti koncu in brez navijanja naših zvestih navijačev nam ne bi uspelo.« Šentjur je dva kroga pred koncem drugega dela lige na pragu zgodovinskega uspeha, uvrstitvi med najboljše štiri ekipe: »Praktično smo že v polfinalu, čeprav obstaja teorija, da bi Parklji, ki so nam bili ves čas neposredni tekmec, lahko premagali Krko in nato še Slovana, vendar bi mi morali izgubiti obe tekmi, tako proti Olimpiji kot Zlatorogu. Realno pa pričakujem, da bodo Parklji izgubili vsaj proti Krki, ker Novomeščani lovijo 1. mesto.« Trenutno četrtouvrščena ekipa se pripravlja na jutrišnjo tekmo z Olimpijo. Gostitelji so sicer favoriti, a Šentjurčani bodo šli na gostovanje neobremenjeni z rezultatom. »Olimpija ima svoje težave, mi pa svoje kvalitete, zato bomo seveda igrali na zmago. Težko bo presenetiti, vendar dokler tekma ne bo končana, se ne bomo predali. Dali bomo vse od sebe, domačini pa se bodo želeli maščeva- Marjan Fabjan in njegova varovanka a v svetovni vrh. variju. Na Dunaju mu je Madžar izpahnil ramo, tokrat sta se spopadla v finalu. »Bil sem zelo motiviran, boj pa napet. Vseskozi je bil tekmec v vodstvu, ampak po sreči in naključju sem ga deset sekund pred koncem borbe >iponiral< in zadovoljstvo je popolno,« je povedal Drakšič. Naslednji tekmi svetovnega pokala bosta v Braziliji, 22. in 23. maja v Riu de Ja-neiru, teden kasneje pa v Belo Horizonteju. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Hruševec je pokal po šivih . ti za poraz v naši dvorani,« meni Novakovič. Tekmo z Zasavjem je v zadnjih sekundah odločil Marcus Angelo Crens-haw, ki je z devetih metrov zadel met za tri točke, z 18 je bil najboljši domači strelec. Zlatorog je po 1. polčasu na Kodeljevem zaostajal za 10 točk, po 3. četrtini pa povedel za pet in 'u' I L. I ■i, V 'o' i a' Takole se je dvignil Marcus Angelo Crenshaw in s precejšnje razdalje zadel izjemno pomembno trojko, bržkone zgodovinsko za šentjursko košarko. točk. Vodstvo so igralci Aleša Pipana držali vse do zadnjih treh minut, ko je sledil krajši strelski mrk in Ljubljančani so to izkoristili in zmagali s 84:77. Jutri bodo Laščani poskušali zmagati v Trbovljah, da bi se izognili zadnjemu mestu na lestvici. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA PANORAMA NOGOMET 2. SL, 25. krog: Šentjur -Dravinja 1:5 (1:2); Močič (42); Firer (12, 33, Agič 52), Mahmutovič (81, 84). Vrstni red: Primorje 51, Triglav 46, Aluminij 40, Bela krajina 36, Dravinja 35, Mura 33, Šenčur 32, Krško 25, Livar 23, Šentjur 21. 3. SL - vzhod, 22. krog: Mons Claudius - Simer Šampion 0:4 (0:1); Omanovič (29), Jovanovič (48, 88), Bo-diroža (58), Stojnci - Šmartno 4:2 (2:1); Mujanovič (8, 68), Kovinar - Čarda 1:0 (0:0); Trajkovski (82), Paloma - Zreče 5:2 (1:2); Lipičnik (10), Ti-rovič (20). Vrstni red: Simer Šampion 50, Šmartno 43, Dravograd 42, Čarda 39, Odranci, Stojnci 34, Malečnik 33, Zreče 31, Veržej 29, Tromej-nik, Kovinar 26, Pesnica 20, Paloma 18, Mons Claudius 8. Štajerska liga, 22. krog: Vransko - Pohorje 2:4 (1:1); Karničnik (37), Krivec (63), Šmarje - Gerečja vas 1:2 (1:0); Žnidar (16), Šoštanj - Koroške gradnje 3:0 (2:0); Smajlo-vič (11, 22), Mežnar (56), Ormož - Rogaška 2:1 (1:0); Jovanovič (75). Vrstni red: Bistrica 49, Ormož 41, Peca, Podvinci 36, Šmarje, Rogaška 35, Pohorje 32, Šoštanj, Gerečja vas 31, Koroške gradnje 30, Poljčane 28, Partizan 18, Bukovci 16, Vransko 8. MALI NOGOMET 1. SL, za popolnitev, 5. krog: Tomi Press Bronx - Nazarje 9:3 (1:1); Šemenc (20, 37), Kolar (30). Vrstni red: Ptuj 12, Tomi Press Bronx 10, Sevnica 7, Nazarje 0. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 7. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 29:27 (13:10); St. Skube 8, Sušin 5; Vugrinec, Pajovič, Gajič 5, Marguč 4, Kokšarov 3, Razgor 2, Toskić 1, Gorenje - Ormož 37:23 (20:12); Rni-ć, Golčar 8, Bezjak 5, Žvižej 4, Šimič 3, Natek, Rutar 2, Harmandić, Ferkulj, Čupić, Nosan, Cehte 1; R. Žuran 9, Sok, Bezjak 4. Vrstni red: Celje 46-8, Cimos, Gorenje 4311, Trimo 27-27, Slovan 2628, Ormož 19-35. 1. SL (ž), za prvaka, 9. krog: Celeia Žalec - Krka 28:27 (16:15); Potočnjak 7, Čere-njak 6, Turnšek, Pirc 5, Sutaj 4, Tratnjak 1; Skutnik 10, Rojc, Derčar 4. Vrstni red: Krim Mercator 61, Olimpija 55, Zagorje 47, Celeia Žalec 38, Ptuj 26, Krka 24. 1. B SL, 22. krog: Celje Pivovarna Laško B - Sevnica 29:28. Vrstni red: Krka 42, Šmartno 32, Ajdovščina 26, Celje B, Grosuplje 24, Sevnica 22, Kočevje 19, Grosuplje 18, Železniki 16, Izola, Radeče 15, Gorišnica 11. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 12. krog: Šentjur - Zasavje 72:71; Če-bular 18, Crenshaw 15, Ručigaj 10, Simović 9, Jovano-vič 8, Lapornik, Ferme 6; Mu-čič 20, Šoškič 12, Geoplin Slovan - Zlatorog 84:77; Kle-po, Dragič 20; Bubnič 22, Čmer 16, Rizvič 10, Goljo- vič 8, Nikolič Smrdelj 7, Zu-panc 6, Strnad 5, Pelko 2, Dimec 1. Vrstni red: Union Olimpija, Krka 22, Helios 21, Šentjur 18, Parklji 17, Zasavje 16, Geoplin Slovan, Zlatorog 14. 1. SL (ž), 2. tekma finala končnice: Kranjska Gora -Merkur Celje 66:58; Oblak 20, Komplet 17; Šarenac 18, Barič 15, Tavić 10, Kerin 6, Grgin Fonseca 4, Klavžar, Tur-činović 2, Verbole 1. (KM) SPORTNI KOLEDAR Torek, 11. 5. NOGOMET 1. SL, 35. krog, Ljubljana: Interblock - Rudar, CM Celje - Olimpija (17). KOŠARKA 1. SL (ž), 3. tekma finala končnice, Celje: Merkur -Kranjska Gora (19). Sreda, 12. 5. NOGOMET 2. SL, 26. krog, Murska Sobota: Mura - Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja - Livar (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper (20), Ljubljana: Slovan - Gorenje (18.30). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 13. krog, Ljubljana: Union Olimpija -Šentjur (19), Trbovlje: Zasavje - Zlatorog (20). 14 KULTURA NOVI TEDNIK Poklon evropskemu filmu Ob letošnjem dnevu Evrope so organizatorji med 10. in 15. majem v devetih slovenskih mestih pripravili Filmski teden Evrope. Podarja ga predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta za Slovenijo ter z mrežo informacijskih točk Europe Direct, Media De-skom Slovenija, Kinodvo-rom, mrežo evropskih kulturnih organizacij - EUNIC Slovenija in s Cankarjevim domom. V brezplačen ogled bodo ponudili 14 evropskih filmskih uspešnic, sofinanci- ranih iz programa Evropske komisije. V Celju si bo evropske uspešnice mogoče ogledati v Mestnem kinu Metropol. V četrtek se bo ob 12. uri odvrtela z oskarjem za najboljši tuje-jezični film nagrajena drama Ponarejevalci. Dan zatem bo ob 19. uri na sporedu prejemnica nagrade LUX 2009, aktualna politična drama o sodobnih imigrantih z naslovom Dobrodošli. Celjski del sporeda, ki je nastal v sodelovanju mladinskega centra in kina Metropol, bo zaokrožil še film An-der, in sicer v soboto, 15. maja, ob 20. uri. BS Nastopov poln maj za APZ Celje Akademski pevski zbor Celje, ki ga vodi Sonja Čen-dak Pavlič, zaključuje 29. sezono petja s kar tremi majskimi nastopi. Tradicionalni letni koncert pripravljajo ta petek ob 19.30 v Narodnem domu v Celju. Občinstvu bodo v prvem delu predstavili klasični zborovski program, v drugem pa narodne pesmi slovenskih pokrajin. Teden dni kasneje bodo pevke in pevci APZ Celje pri- pravili koncert še na gradu Podsreda, 31. maja pa bodo sodelovali na slavnostnem koncertu ob 60. letnici orkestra Akord. Zborovodkinja Sonja Čendak Pavlič pravi, da je za zborom uspešna sezona, saj so jeseni v Slovenj Gradcu na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin osvojili zlato priznanje ter posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe napisane v 19. stoletju. NG Street fokus Dijaška sekcija Kluba študentov občine Celje pripravlja jutri, v sredo, fotografsko tekmovanje, ki so ga poimenovali Street fokus. S tekmovanjem želijo dijake spodbuditi h kreativnemu fotografskemu ustvarjanju. K sodelovanju vabijo dijake vseh celjskih srednjih šol, ki si bodo lahko ob stojnici na Trgu celjskih knezov izposodili fotoaparat za enkratno uporabo. Naloga udeležencev bo v fotografski objektiv ujeti utrip mesta, ki naj, po želji organizatorjev, predstavlja tudi kritičen pogled družbe urbanega okolja. Ob koncu opravljene naloge bo strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali mentorji poletne fotografske delavnice Celje fokus, izbrala tri najboljše fotografije. Te bodo julija razstavljene v Galeriji Pelikanovega stolpa na celjskem Starem gradu. BS GLASBENA ŠOLA CELJE vabi k vpisu oz. opravljanju sprejemnih preizkusov za vpis v osnovno stopnjo glasbene šole za šolsko leto 2010/2011 - v četrtek, 20. 5., od 10. do 11. ure in od 15. do 17. ure - v petek, 21. 5., od 10. do 11. ure in od 15. do 17. ure Predhodna rezervacija termina na telefonski številki 03/ 492 57 30 Vpisujemo v naslednje programe: - Predšolska glasbena vzgoja: 5 let stari učenci - Glasbena pripravnica: 6 let stari učenci - Glasba (instrumentalni pouk): V 1. razred instrumentalnega pouka bomo vpisovali 7 let stare učence, pri čemer imajo prednost učenci, ki so pri nas že obiskovali glasbeno pripravnico. Za instrumente, kot so harmonika, violončelo, kontrabas, trobila, orgle, petje in drugo bomo sprejemali tudi starejše učence. - Ljudski instrumenti: diatonična harmonika, citre, tamburica - Nadstandardni programi: Elektronske klaviature (synthesizer) Bas kitara Novi nadstandardni program JAZZ: saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala. Pogoj za vpis je opravljena nižja stopnja osnovne glasbene šole. Opravili bomo tudi preliminaren vpis v oddelke PLESNE PRIPRAVNICE oz. oddelke KLASIČNEGA BALETA, lepo vabljeni vsi kandidati. Novi učenci dislociranih oddelkov v občinah Štore in Vojnik pridejo k vpisu v Glasbeno šolo Celje. Dodatne informacije: www.glasbena-sola-celje.si, glasbena.sola.celje@siol.net Muzikalnost, izvedba in energija »Vse to je zboru Antona Schwaba prineslo prvo mesto v Belgiji,« pravi zboro-vodkinja Alenka Goršič Ernst Tekmovanje mladinskih pevskih zborov v belgijskem Neerpeltu je največje in najpomembnejše tekmovanje teh zborov v Evropi. Letošnje se je za nov celjski zbor Antona Schwaba, ki ga vodi Alenka Goršič Ernst, izteklo sanjsko. Celjske pevke in pevci so osvojili prvo mesto s pohvalo (cum lau-de) v kategoriji mešanih mladinskih zborov. To je sijajen uspeh za zbor, ki obstaja šele slabo leto dni. Alenka Goršič Ernst pravi, da so po besedah strogih ži-rantov prepričali najprej z izbiro programa. »Potem so sledile pohvale za zvok, največji plus pa je bil pri interpretaciji vseh skladb. Odločila je muzikalnost, tehnična izvedba in dobra pevska energija.« Ste ponosni na »svoje« pevce? Zelo. Težko je namreč delati, saj so pevci in pevke študenti in gimnazijci, a skopo odmerjen prosti čas vseeno namenjajo petju. Za vaje si vzamemo vikende in praznike. Dobra volja za delo se je zdaj obrestovala. Mislim namreč, da je v Neerpeltu najtežje tekmovanje mladinskih pevskih zborov v Evropi, na katerem sodelujejo tudi zbori iz Azije. Nagrada potrjuje, da ste v kratkem času zbor pripeljali na izjemno raven. Tembolj, ker v slabem letu dni niste časa posvetili le tekmovalnemu programu. Uvod je bil nastop v projektu Handl & Haydn. Sledil je še koncert angleške vokalne glasbe. Koliko je to vplivalo na delo? To je bila moja želja, ki se je zdaj uresničila. Da namreč ustanovimo polprofe-sionalni zbor, ne v finančnem smislu, ampak v smislu dela, in da pripravimo čim več programa. To zahteva veliko časa, zbranost na vajah, pevsko znanje in nenazadnje tudi garanje. Od septembra do decembra smo delali le na izvedbi dveh ora-torijev v projektu H&H, kar je bilo za te mlade glasove tehnično izredno zahtevno. A ker je ta koncert zelo uspel, je dalo to novega zagona. Sestavili smo povsem nov program za koncert The land of hope and glory in pripravili, po moje, zelo uspešen koncert. Do aprila in tekmovanja v Belgiji nam je ostalo silno malo časa. Tem- Alenka Goršič Ernst bolj, ker smo šele februarja dobili obvezno skladbo za to tekmovanje. Ta je bila zelo zahtevna tudi zato, ker je bila brez vseh oznak, vsak dirigent si je moral sam narediti svojo sliko o njej. Lahko omenim, da je bil v žiriji tudi avtor te skladbe, ki nas je pohvalil, da je bila naša izvedba najbolj podobna tisti, kakršno si je predstavljal. Takšno iz- vedbo si je želel slišati in želi, da bi jo zanj tudi posneli. Ker smo si zastavili tako obsežno delo že v prvi sezoni, nisem verjela, da bomo uspeli, vendar s temi mladimi pevci se tudi to da. Menim, da imamo lahko v Celju tudi kakšen polprofesionalni zbor, v smislu dela seveda. Sezona je zdaj končana in kronana z uspehi. Najbrž že snujete novo. Po takšnem uspehu so se nam že na poti domov porajale misli, kaj in kako naprej. Za zdaj vem, da bomo zasnovali za mesto lep božični koncert, nato pa bi radi na še zahtevnejša zborovska tekmovanja v kategoriji odraslih zborov. V Švici ali Franciji ... bomo videli, kaj bo bolj privlačno in kaj bo časovno bolj ustrezalo. Iščete nove pevce? Sicer nas je že 62, a vsak dober glas in dobra volja ter jasno pevsko znanje so vedno dobrodošli. Sprejmemo vsakega, ki ima voljo, željo in znanje. Avdicije za nove pevce bodo konec meseca. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Oktet 9 je na koncertu navdušil občinstvo, v oddaji Slovenija ima talent pa obstal v polfinalu. Oktet 9 prepričal občinstvo V Narodnem domu v Celju je v četrtek občinstvo navdušila zasedba Oktet 9 z gostjami, šestimi študentkami glasbe v klapi Teran-ke iz hrvaškega Pulja. Predstavili so povsem nov spored, ki je segel od slovenskih napitnic, pesmi borbe in dela in dalmatinskih v prvem delu, do a cappella priredb popevk in rokenrola. Na koncertu, ki ga je pripravil celjski rotaract klub, so podarili tudi donacijo tisoč evrov Urški Cestnik. Oktet 9 je v nedeljo na re-sničnostnem šovu Slovenija ima talent v svojo nadarjenost skušal prepričati tudi vso Slovenijo, a se kljub dobri izvedbi šegave skladbe ni prebil v finale. Eden od pevcev Jan Šilec pravi, da v oktetu, ki bo imel poslej deset članov, zato niso nič razočarani. »Še naprej bomo vztrajali pri začrtani poti a cappel- la petja, brez vseh inštrumentov. Začelo se je s preprostimi ljudskimi pesmimi in šti-riglasjem, zdaj posegamo po vse zahtevnejših skladbah, ki jih tudi sami prirejamo. Predstavili smo, naprimer, skladbo Beyonce Halo, ki je de-vetglasna in še naprej bomo iskali zahtevnejše, težje zadeve, saj si to po petih letih delovanja že lahko privoščimo. Kar zadeva pa nastop v oddaji Slovenija ima talent, mislim, da preboj v polfina-le niti ni bil težak, ustavilo pa se je za finale. Škoda, kajti za finale smo pripravljali nekaj prav posebnega, pravi šov. Toda Sloveniji smo pokazali, da znamo peti in morda bomo iz teh nastopov kasneje še vseeno kaj iztržili. V smislu nastopanja, seveda. Zdaj nas čaka snemanje, upam, da bomo vsaj pet, šest pesmi uspeli posneti do poletja.« BS, foto: GrupA Noše v risbah mladih Razstavi Etno oblačila in folklora mojega ljudstva iz Celja tudi v svet V Galeriji likovnih del mladih Celje in v Celjskem domu je od petka na ogled razstava nagrajenih likovnih del 15. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva. Hkrati razstavljajo likovna dela afganistanskih otrok na isto temo, ki so nastala na likovni delavnici v He-ratu. Ne zgolj kulturni, odprtje razstave, ki je v mesto ob številnih avtorjih in njihovih mentorjih privabilo tudi veleposlanike in predstavnike kar devetih veleposlaništev in nekaterih slovenskih ministrstev, je bilo tudi pomemben protokolaren dogodek. Odprtja razstave so se udeležili tudi nagrajenci iz Slovenije, Srbije, Latvije, Afganistana, Irana, Slovaške, Hrvaške, Turčije, Poljske in Madžarske, razstavo pa je odprla Benka Pulko. Župan Bojan Šrot, ki je bil ob otvoritvi slavnostni govornik, je povedal, da sta razstavi za mesto velik dogodek. »Ne le v umetniškem smislu, vsakoletno odprtje te razstave je poseben dogodek. Najprej ponudi res lep vpogled v likovno delovanje mladih iz praktično celotnega sveta, po drugi strani gre za lep protokolaren dogodek. Vsako leto pride kateri od mladih umetnikov v Celje na podelitev nagrad najboljšim. Letošnja razstava pa je še posebej obogatena z razstavo likovnih del afganistanskih otrok, beguncev, ki živijo v Iranu kot tistih, ki živijo v Afganistanu. Ta razstava začenja svojo pot v Celju, nato pa bo potovala po vsem svetu.« Jubilejni, 15. razpis revije Likovni svet je bil, kot kaže, zadnji, ki ga je izpeljal lastnik revije in velik promotor likovne ustvarjalnosti mladih Mihailo Lišanin. Razpis namreč prevzema Zavod Celeia Celje. Tudi to je po-komentiral župan Šrot. »Delo je odlično zastavljeno, ideja je bila že od samega začetka dobra. Lišanin je dokazal, da se da dobro idejo z veliko energije, vztrajnosti in delavnosti realizirati tudi z relativno malo denarja. To delo želimo nadaljevati in več narediti še tam, kjer vse ni bilo opravljeno, pri inventarizaciji več tisoč del otrok s celega sveta. Zagotovo pa se bo v prihodnje vse skupaj še nadgradilo s kakšno idejo in Mest- Med posebnimi pari Otvoritve razstave se je udeležila tudi nagrajenka, deklica Ferzana Aakhondi iz Afganistana. na občina Celje bo ta projekt podpirala,« je povedal Šrot. Tudi Mihailo Lišanin verjame, da bo zavod Cele-ia razpis vodil v skladu s smernicami, ki jih je postavil v minulih 15 letih. Tudi sam bo pri spodbujanju likovne dejavnosti mladih še vztrajal, a na drugačen način in na drugi ravni. Razvijal bo namreč sodelovanje s partnerji, ki ga je vzpo- stavil v minulih letih in tudi z organizacijo razstav iz minulih let po vsem svetu to sodelovanje še krepil. »Prevzemam svetovalne naloge. Imam že povabilo za sodelovanje in pomoč pri mednarodnih razpisih Združenih arabskih emira-tov, že dolga leta sodelujem z Gaziantrepom v Turčiji, z Minskom v Belorusiji, s Slovaško ..., a najprej moram realizirati predlog, da bi razstava afganistanskih otrok, ki je premiero doživela v Celju, šla v svet. Smernice so že - Bruselj, Peking, Moskva, Washington, Teheran, Kabul ... Upam, da bodo tisti, ki prevzemajo razpis revije Likovni svet, znali peljati delo naprej.« BRST, foto: SHERPA Za ansamblom ljubiteljskega gledališča Zarja Trnovlje - Celje je že tretja premiera v tej sezoni. Zanjo so izbrali komedijo Prav poseben par. Ekološka sporočila zasebne zbirke V galeriji sodobne umetnosti na ogled dela podjetja Okolje Consulting Na momente trpka, a vseskozi izrazito smešna komedija pripoveduje zgodbo o dveh ločencih, ki skušata živeti pod isto streho, v svetu, v katerem mrgoli prav poseb- sebojno nerazumevanje pripelje do slepe ulice. Igro je režirala in glasbeno opremila Cvetka Jovan Jekl, igrajo pa Aleksander Jekl, Marko Cir-man, Niko Korenjak, Kreši- nih parov, ki jih njihovo med- mir Vrebac, Srečko Centrih, Živko Beškovnik, Urška Majcen in Danica Lipičnik. Po petkovi premieri so igro z uspehom ponovili v nedeljo, že v petek pa jih čaka še en nastop, ki si ga bo ogledal tudi selektor letošnjega regijskega srečanja odraslih gledaliških skupin. BS, foto: GrupA Umetniška zbirka podjetja Okolje Consulting je ena od maloštevilnih zasebnih zbirk sodobne umetnosti v Sloveniji. Šteje več kot 180 umetniških del. Od včeraj zvečer je prvič javno na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Zaradi mednarodnega značaja in subjektivnega principa zbiranja predstavlja zbirka zanimiv prerez dogajanja v sodobni umetnosti od sredine 90. let do danes. »Podjetje se je za javno predstavitev zbirke odločilo ob 20-let- nici ustanovitve, skoraj toliko časa pa traja tudi njihovo kupovanje umetnin. Ob tem se nam zdi pomembno, da gre za zbirko sodobne umetnosti, kar je redkost v Sloveniji. Ker je podjetje mednarodno usmerjeno in deluje globalno, so prišli v stik s partnerskimi podjetji in videli, da so ta prepoznala zbirateljstvo in mecenstvo v sodobni likovni umetnosti kot nadgradnjo svojega delovanja in tudi imidža,« pravi kustosinja razstave Ne-venka Šivavec. Začetki nastajanja zbirke so bili nekoliko naivni. Začeli so Kustosinja razstave zbirke podjetja Okolje Consulting je Nevenka Šivavec. kupovati, kar jim je bilo všeč. Sčasoma so z umetniki in s kuratorji vzpostavili tesnejše odnose in začeli kupovati umetniška dela tudi na temu namenjenih največjih evropskih sejmih. »Tako zbirka, kakršna je danes, predstavlja tudi zanimiv pregled dogajanj v evropski sodobni vizualni umetnosti,« pravi Šivavčeva. Ob klasičnih slikah in platnih vsebuje zlasti veliko fotografij z jasnimi ekološkimi sporočili. »Ker je v zbirki več kot 180 del, med njimi so tudi celotni slikarski opusi, sem morala pri tej postavitvi razstave izbirati med deli in odločila sem se, da pokažem predvsem mešan in mednarodni značaj zbirke. Res pa je, da se zbirka vse bolj usmerja v fotografije in sodoben video in počasi dobiva svoj profil.« Pomen nastajanja te zbirke pa ni zgolj v njenem obstoju, nastajanju in širjenju. »Gre za posrečen model sodelovanja področij umetnosti in ekonomije, ki pri nas še ni razvit, za podjetje pa to res pomeni nek imidž na tem izjemno konkurenčnem trgu. Podoba mecena v kulturi pomaga na mednarodnem trgu, da izstopiš iz povprečja. Tudi zgled podjetja Okolje Consulting in ta razstava naj bosta spodbuda še komu,« pravi Šivavčeva. Razstava bo na ogled do 23. maja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Urška Majcen, Danica Lipičnik, Niko Korenjak in Živko Beškovnik v enem od prizorov Nenavadnega para NE ZAMUDITE ... pomladnega koncerta Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju, ki bo v Celjskem domu v četrtek ob 19.30. Petje ima na I. gimnaziji v Celju dolgoletno tradicijo, ki sega v čas pred drugo svetovno vojno. Do danes so zbor vodili mnogi uspešni dirigenti: Egon Ku-nej, Ciril Vertačnik, Edi Gor-šič, Adriana Požun - Pavlo-vič ter Alenka Goršič Ernst. Od septembra 2009 vodi zbor Tomaž Marčič. Za tokratni večer napovedujejo izvedbo Gallusovih in slovenskih ljudskih pesmi. Koncert bodo popestrili člani gimnazijskega okteta Ka-juh ter člani francoskega krožka, ki so letos nastopili na 12. frankofonskem dnevu. Vstopnine ni. ... letnega koncerta Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center z gosti, ki bo v četrtek ob 19. uri v Narodnem domu Celje. Zbor deluje na šoli že več kot tri desetletja. Od leta 1971 so ga vodili mag. Vid Marcen, mag. Dragica Žvar in Metka Jagodič Po-gačar, leta 1995 pa je umetniško vodstvo prevzela Barbara Arlič Kerstein. Zbor, v katerem letošnje šolsko leto ljubiteljsko prepeva več kot 40 deklet, Arlič Kerstei-nova vodi že 15. sezono za- pored. V tem času so pevke dosegle številne uspehe tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Pred dnevi so pevke osvojile srebro na tekmovanju v Zagorju in 2. nagrado v belgijskem Neerpeltu. Za letni koncert so dirigentka in pevke pripravile zanimiv program klasičnih in popularnih napevov iz bogate zakladnice svetovne in slovenske vokalne glasbe, ki bo povezan s poezijo in prijaznimi mislimi. Na odru se bodo dekletom pridružili tudi mladi glasbeniki in reci-tatorji Gimnazije Celje -Center, Fantovska vokalna zasedba GCC in inštrumen-talna zasedba The Šlager's. Vstopnine ni. 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK Spoštljivost do živali Med potepanjem po Portugalski sem se prejšnji teden ustavila v Lizboni in si ogledala tamkajšnji živalski vrt, ki je v primerjavi z našim ogromen. Na ogled so številne živali - tropske ptice, veliko različnih vrst opic in polopic, zebre, sloni, nosorogi, povodni konj, pingvini, koala, mravljinčar, ži-rafe, plazilci ... Največ časa sem se zadržala pri divjih mačkah; risu, leopardu, jaguarju, levu, predvsem pa pri tigru. Ta očarljiva »mucka« meri v višino kar 1,20 m in je največja med velikimi mačkami. In ko ji gle- daš v oči na razdalji manj kot metra, vmes pa je le ograja, se te polasti veliko spoštovanje in občudovanje. Zares veličastna žival. A moje največje občudovanje so poželi morski sesalci; morski levi in delfini. Ogledala sem si namreč predstavo, v kateri so te živali pokazale, česa vse se lahko naučijo. In res so visoko inteligentne, predvsem delfini, ki so na trenerjev ukaz izvajali res neverjetne trike. Celo oglašali so se na ukaz, tako kot zalaja kuža, če mu ukažeš »daj glas«. Poleg njihove inteligence in neverjetne učljivosti me je prevzela tudi njihova ele- ganca, lepota, milina in rekla sem si, da bom nekoč z njimi zaplavala. Ogled živalskega vrta ali obisk zavetišča je zame vedno lepo doživetje. Takrat se še bolj zavedam, da je spoštlji-vost edini pravi odnos do živih bitjih. NINA ŠTARKEL Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel@gmail.com ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si Koliko let bi mi prisodili? Eno, tri, izgledam starejši kot sem v resnici. deset? Vas moram Star sem namreč 10 razočarati, saj mesecev. Živjo! Moje ime je Pina in v zavetišču sem že od svojega rojstva, to je od konca novembra. Zdaj štejem že 6 mesecev in že res nestrpno čakam, da me posvoji dober človek. Malo me bolijo noge, saj sem ravno prišla z dolgega sprehoda. Za 3-mesečnega otroka je sprehod še naporna stvar, zato nas morajo ljudje večkrat nositi v naročju. Sestrica moja, tebe nosijo po rokah, mene pa objemajo. Ko bi se nama tako godilo tudi v novem domu. Umrl zaradi zdravniške napake? Šest let po primeru na sodišču vendarle o domnevni krivdi za smrt 36-letnika iz Slovenskih Konjic Včeraj se je v Celju nadaljevalo sojenje 64-letnemu mariborskemu specialistu radiologu Samu Slokanu in 42-letnemu celjskemu specialistu nevrologu Marku Grasseliju. Očitajo jima povzročitev smrti iz malomarnosti. Pred šestimi leti sta zdravila 36-letnega Fra-nja Pintariča iz Slovenskih Konjic, ki je nato v celjski bolnišnici umrl zaradi povečanega pritiska možganov na lobanjsko dno. Slo-kan je obtožen, ker naj ne bi pravočasno opazil tako imenovane kolonalne ciste na sliki glave, zatem ko je opravil pregled v svoji zasebni ambulanti. Grasseli pa je moral sesti na zatožno klop zato, ker med Pin-taričevim bivanjem v bolnišnici kot dežurni zdravnik menda ni odredil potrebnih preiskav. Oba obtožbe zavračata. Slokan je v svojem zagovoru marca letos dejal, da sprememb na sliki ni opazil. Grasseli naj bi se srečal s Pin-taričem 21. decembra 2004, dan po tistem, ko so ga sprejeli na nevrološki oddelek. Ker naj bi Pintarič omenjal hud glavobol, mu je za lajšanje bolečin dal vitamin B, ki je povezan s placebo učinkom. Pacient je noč pred tem že tožil zaradi hudih glavobolov in dopoldne že dobil dve protibolečinski tableti. Samo Slokan in Marko Grasseli Ob 16.30 pa je sestra v dokumentacijo zapisala, da je »bolnik odšel na wc, nazaj pa ni mogel, je zmeden, ne ve, kje je ...«. Tožilka Jasna Lesko-šek je zato trem vidnejšim celjskim nevrologom, ki so včeraj nastopili kot priče, postavila ključno vprašanje: ali bi - glede na pacientovo diagnozo (interkranialna hiper-tenzija) in glede na podatke iz dotakratne zdravniške dokumentacije - dežurni zdrav- Je požar podtaknjen? Policisti še preiskujejo nedeljski požar v zapuščeni hiši na Teharski cesti v Celju. Zgodaj zjutraj je namreč požar zajel ostrešje, škode pa je za okoli tri tisoč evrov. Dosedanja preiskava je pokazala, da bi požar lahko bil podtaknjen. Ogenj je gasilo osem celjskih poklicnih gasilcev. Klic o požaru so celjski poklicni gasilci dobili nekaj minut pred 6. uro zjutraj. »Požar se je s podstrešja širil v pritličje ter na strešno konstrukcijo. V pritličju je skladišče z maloprodajnimi izdelki (keramika, steklo ...). V zelo kratkem času smo požar obvladali ter preprečili nadaljnje širjenje proti skladišču. Uspeli smo rešiti električni viličar ter nekaj palet materiala,« razlagajo celjski poklicni gasilci. Foto: PGE Celje so lahko za Grasselija dokaj obremenjujoči. Najdlje so pred senatom zasliševali Marka Zupana, ki je moral odgovarjati predvsem na vprašanja, kako je denimo v praksi, ko se pri pacientu na oddelku pojavijo zapleti z obveščanjem zdravnika in kje je shranjena dokumentacija, vezana na posameznega pacienta. Glede na to, da je imel s Pintaričem stik že leta 2002, je bilo kar nekaj vprašanj povezanih tudi s tistim obdobjem. Vendar takrat ni bilo vidnih zapletov, kljub temu pa je Zupan predlagal ponoven temeljit pregled. Boštjan Zupan pa je o tem primeru govoril tudi na patološki konferenci v Ljubljani nekaj mesecev po pacientovi smrt. Med pričanjem je tudi dejal, da ko je posnetek glave takrat opazovalo več strokovnjakov usmerjeno, se je cista, ki naj bi jo Slokan spregledal, na eni sliki dejansko videla. Škorja pa je Pintariča leta 2004 sprejel v nervološki ambulanti in presodil, da je pacient za sprejem. Tu se je njegova obravnava Pintariča končala, dan kasneje mu je predpisal dve protibolečinski tableti, a zgolj zato, ker so ga sestre ustavile v mimohodu po bolniškem oddelku in dejale, da se eden izmed bolnikov ne počuti dobro. Od takrat z njim ni imel več stikov. Po včerajšnjem zaslišanju še nekaterih prič, med drugim Pintaričevega osebnega zdravnika, bodo na naslednji obravnavi na vrsti verjetno še izvedenci. Zanimivo pa je, da sodne obravnave primerov, ki so povezani z domnevnimi zdravniškimi napakami, med drugim odkrivajo marsikaj z bolnišničnih hodnikov. Tako se je včeraj denimo slišalo, da so na podpise soglasja o prekomerni obremenitvi nekaterih zdravnikov sami zdravniki (predvsem tisti, ki so tudi v javnosti priznani kot uspešni) gledali negativno. Zdravnikom naj bi vodstvo bolnišnice tudi svetovalo manj pregledov s CT aparatom, ki naj bi se ob tem tudi »vseskozi kvaril«. Glede na to, da obravnavo vodi sodnik Marko Brišnik, ki je znan po tem, da se njegova sojenja nikoli ne vlečejo kot jara kača, v tem primeru (kot je to že navada pri ostalih primerih, če je govora o domnevnih zdravniških napakah) ni pričakovati, da bo primer zastaral . SŠol Foto: SHERPA nik moral tisto popoldne odrediti ponoven CT glave. Predstojnik nevrološkega oddelka celjske bolnišnice in specialist nevrologije Marko Zupan ter še dva specialista nevrologije, Boštjan Zupan in Jožef Škorja, so namreč odgovorili enako. Tako nenadno stanje bolnika je sumljivo. »To kaže na to, da se nekaj dogaja in bi odreagi-ral,« je bil podoben odgovor vseh treh. Ravno ti odgovori Bo primer Beriša usoden za slovensko policijo? Naslednjič obsodilna ali oprostilna sodba v primeru smrti Naserja Beriše, v katerega je streljal celjski policist Kljub temu, da celjski policist Matej Bobera prejšnji sredo ni prišel na celjsko sodišče, se je sodna obravnava zoper njega nadaljevala. Obtožnica mu očita umor Na-serja Beriše pred enajstimi leti v Celju. Vanj je streljal, ko je Beriša bežal po Cinkarniški poti. Za njim naj bi bila razpisana tiralica. Bobera je trenutno na misiji v Gruziji, a je dal soglasje za sojenje v nenavzočnosti. Postopek so sprožili svojci pokojnega, saj je tožilstvo pred leti odstopilo od pregona policista. Dejalo je, da je šlo pri policistovem dejanju za zmoto. Gre za že tretje sojenje, po nekaterih podatkih naj bi senat o obsodilni ali oprostilni sodbi odločal že v kratkem. Odločitev v tem primeru bo pomenila udarec za policijo ali svojce pokojnega. Beriševi verjamejo v ob- aprila, so si kraj streljanja Za objekt na Teharski cesti je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo kaj podobnega zgodilo. Kdo je povzročil škodo? Konec minulega tedna je zaenkrat še neznana oseba v kotlovnici objekta lesno predelovalne industrije v Šentjurju zaprla ventil povratnega voda sekundarnega temperaturnega sistema. S tem je povzročila ohlajanje vode v bazenih, posledica pa je bilo uničenje lesa. Škode je kar za 35 tisoč evrov. Okoliščine preiskujejo tudi policisti. SŠol sodilno sodbo, za to si močno prizadeva tudi njihov pooblaščenec Gorazd Fišer, ki želi dokazati, da Bobera ni streljal »v zmoti«. To ves čas trdi na podlagi tega, da se je med streljanjem postavil v prežeč položaj, torej se je zavedal, kaj počne. Neuradno je slišati, da med policisti vre. »Zadeva bo padla v vodo in naš kolega bo oproščen, če ne, je bolje, da damo vsi značke nazaj,« je le eden od njihovih komentarjev, zapisan na spletni strani, kjer sodelujejo večinoma le možje v uniformah. To je lahko prelomen primer za slovensko policijo, saj je pričakovati množičen negativen odziv policistov, če Bo-bero obsodijo, zato so člani tega senata pred še kako občutljivo odločitvijo. Pretehtati morajo vse podatke, ki so jih nanizali izvedenci in priče v tem postopku. Aprila so zaslišali psihiatrinjo Zdenko Čebašek Travnik, ki je izdelala izvedensko mnenje o obtožencu. Dejala je, da je bil Bobera v času streljanja v bistveno zmanjšani prištevnosti, zaradi strahu za svoje življenje pa je ravnal impulzivno. Na 11. obletnico dogodka, ki je bila 23. na Cinkarniški poti v Celju ogledali tudi člani senata. Ti so sklenili, da bodo zaslišali še približno deset prič, vendar jih je v sredo na sodišče prišlo le šest. Strah S prvo pričo se je sodni senat, še preden jo je sploh zaslišal, ukvarjal skoraj pol ure. Gre za moškega, ki naj bi mu Beriša v 90. letih grozil in sledil. Je pa, čeprav sprva naj ne bi vedel, zakaj so ga poklicali na sodišče, dejal, da se počuti ogroženo pred Be-riševimi svojci. Senat je sprva želel Beriševe celo umakniti iz dvorane, vendar se je odločil nasprotno, saj bi s tem kršil zakon. »Nisem še videl, da bi iz sodnih dvoran zaradi strahu nekoga umaknili oškodovance,« je komentiral Fišer. Priča se je jezila tudi zaradi fotografiranja in novinarjev, ki smo sedeli v dvorani, a ji je sodnik razložil, da so obravnave pač javne in da se bo moški moral s tem sprijazniti. Pet prič je zatem trdilo, da je imelo z Berišo negativne izkušnje. Moški, ki je pred senat stopil tretji, je celo dejal, da mu je Beriša primazal klofuto. So pa nekateri negodovali, ker jih spet kličejo na sodišče v zvezi s to zadevo, moški, ki je od njega zahteval denar, ki naj bi ga Beriša dolgoval njegovi ženi, je dejal, da se je Beriša posmehoval policistom, da se jih ni bal, da se je izogibal obravnavam na sodišču, če so bili v postopku z njim, zato se mu sojenje tudi ni končalo. »S tem enostavno ne želim imeti več opravka,« je bil jezen. Pred senat je stopil tudi Ra-miz Beriša, ki je dan ali dva po bratovi smrti na kraju dogodka našel tulec, ki je tam ostal od streljanja. Izročil ga je takratnemu odvetniku Milanu Krstiču, ki je tulec - namesto, da bi ga predal policiji ali sodišču - nekaj let hranil kar pri sebi v predalu. Kr-stič bi moral biti ta teden tudi zaslišan, a na sodišče ni mogel priti, ker je službeno zadržan in ker naj bi mu »sesuli« avtomobil. Na vprašanje, zakaj tulca ni predal policiji, je Ramiz Beriša odgovoril, da pač policiji, »ki mi je ubila brata, tega ne bi mogel izročiti«. V sredo so pregledali še nekaj dokazov in videoposnetek s kraja dogodka, naslednja obravnava, po kateri naj bi se - če ne bo kakšnih pretresov - sojenje tudi končalo, naj bi bila še ta mesec. Je takrat glede na dosedanje izkušnje mogoče pričakovati najvišjo stopnjo varovanja v dvorani, na sodnih Q hodnikih in pred sodiščem? ^ SIMONA ŠOLINIČ Jg ® STE POŠKODOVANI? m £ o u <Ů <û |™naiiLii ")/oáo 18 17 C PE CFEJF. ljubljanska c. 7 [ I PC Vrtnica} O GOTOVMfKI KREDITI! Mlaj na način naših dedkov in babic V Konjerejskem društvu Vrh nad Laškim je bilo v tednu pred 1. majem zelo pestro. Začelo se je v torek, ko so člani društva s skupnimi močmi podrli jelko, ki so jo dobili v dar od sočlana Ivana Ko-vačiča. Da dogajanje ne bi bilo preveč običajno, so se odločili, da bodo mlaj iz Žigo- na v Tevče prepeljali s konjsko vprego s kar štirimi konji. In tako je transport krenil na pot. Glede na to, da je bila celotna kompozicija dolga blizu 30 metrov, je bilo potrebne v ovinkih precej spretnosti in iznajdljivosti, da je srečno prispela na cilj. Karavano je ves čas spremljal ubrani zvok frajtonarice, ki je vaš- čane, če jih morda do takrat še ni predramil iz ležernega prazničnega dne topot konjskih kopit, vsekakor spravil na noge. Ti so spremljevalcem in konjem med potjo radodarno ponudili hrano in pijačo. Ko so pripeljali mlaj na parcelo, je bilo treba z njega olupiti skorjo in že je bil pripravljen na postavitev. Zadnji dan v aprilu je sledila postavitev mlaja. Pri tem je pomagalo okoli 20 vrlih mož, ki so s skupnimi močmi »na horuk« postavili mlaj. Kot zaključek celotnega dogajanja v tednu se je zvečer na društveni parceli zakuril tudi kres, ob katerem so člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim dolgo v noč prepevali, plesali in predebati-rali markikatero temo, seveda povezano s konji. STANKA HRASTNIK Po ravni cesti je šlo z lahkoto, druga pesem pa so bili ovinki, ki jih med Žigonom in Tevčami ne manjka. Celjankam osem medalj Med petkom, 23., in nedeljo, 25. aprilom, je bilo na Ptuju 14. državno prvenstvo v twirlingu. Gre za šport, ki vsebuje estetsko oblikovane in koreografsko postavljene aciklične strukture gibanja. Sestavljajo ga plesni, akrobatski in gim-nastični elementi v povezavi z rekvizitom, twirling palico, in z glasbeno spremljavo. Celje je uspešno predstavljalo 11 tekmovalk: Vanesa Drev, Ingrid Mirnik, Tamara Kotur, Tina Červan, Nina Brunčič, Živa Srše, Ana Kolšek - Orlač, Aneja Artnik, Iva Sti-plošek, Sandra Knez in Neža Červan. Skupaj so dosegle osem medalj, pet bronastih, dve srebrni in eno zlato. Kljub temu, da je Twirling klub Celje eden najmanjših v Sloveniji, so dekleta skupno zasedla 6. mesto. Zahvale gredo trenerki Mojci Somrak. TČ Polnjenje rogov za preparat gnoj iz roga v Rogaški Slatini Društvo Ajda Štajerska vabi Društvo Ajda Štajerska, ki deluje že tretjo leto, si kot eno izmed glavnih nalog svojega delovanja zastavlja skrb za zdravo okolje. To uresničuje z biološko-dina-mično metodo gospodarjenja, ki upošteva zakonitosti ritmov in energij Zemlje ter vesolja. Tako pridelana hrana je po svoji naravi biološka (bio) hrana, le da vsebuje še več energij vesolja. V trgovinah je taka hrana prodajana pod blagovno znamko Demeter. To je znak, ki pomeni, da je hrana pridelana brez kemije od sejanja do pridelka. Vsi vemo, da je naše zdravje odvisno tudi od zdrave hrane in bivanja v zdravem okolju. Vse to pa omogoča biološ-ko-dinamična metoda gospodarjenja. Pri pridelavi take hrane se ne uporablja umetnih gnojil niti kemičnih sredstev za škropljenje rastlin. Uporablja se kompost, ki se oplemeniti s kompostnimi preparati iz zdravilnih zelišč, za oživljanje zemlje pa gnoj iz roga, ki se dobi iz kravjaka po posebni metodi koncentracije sil vesolja in Zemlje. Koristi tudi kremen iz roga za boljše zdravje rastlin. Tudi za njega velja, da je osnova kremenov prah, ki zaradi koncentracije sil iz vesolja omogoča rastlinam zdravo rast. Uporabljajo se tudi čaji iz zdravilnih rastlin. Na ta način se zemlja oživi. Rastlinam se omogoči zdravo rast. Takšna pridelava hrane omogoča postopno oživljanje zemlje, ne onesnažuje se zrak niti podtalnica. Ta način pridelave se koristi v poljedelstvu, sadjarstvu, čebelarstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu. Skratka v vseh panogah kmetijstva. Utemeljitelj te metode je dr. Rudolf Steiner. V svetu se uporablja že od leta 1924. Razširjena je po vseh celinah. Odkar se vedno bolj vidijo posledice konvencionalnega kmetovanja, je tudi pri nas v Sloveniji vedno več pristašev biološko-dinamičnega gospodarjenja. Na celjskem območju in tudi širše deluje naše društvo Ajda Štajerska, katerega članstvo se hitro povečuje. Zaželeno je, da bi se v društvo včlanili vsi, ki imajo vrt ali kmetijo, saj bo tako več zdravja med ljudmi in v naravi. Društvo organizira več predavanj in tečaj za začetnike. Vsi člani prejmejo tudi koledar - brošuro s podrobnimi navodili za posamezna dela ter kompostne preparate, gnoj iz roga in kremen iz roga. V jeseni pa skupaj pripravimo premaz za sadno drevje. Vsi, ki bi želeli dobiti več informacij ali bi se želeli včlaniti, lahko pokličejo predsednika društva Stanka Krašovca na telefon 03/705 30 75. TONE MEDVED Foto: STANKO KRAŠOVEC Pevke se ne dajo Pevska kultura ima v Grižah bogato tradicijo, saj so krajani že v prejšnjem stoletju vsako večje druženje obogatili s pesmijo, medtem ko pesmi Ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže zvenijo že 60 let. Odkar so se leta 1950 prvič zbrale, da bi organizirano zapele, se ženske niso dale. Vedno se je našlo dvajset do trideset žena, ki so s trdno voljo vztrajale v prepevanju. Zbor so vodili Justina Holobar, Drago Predan, Avgust Ce-rar, Ivan Gostečnik, Marija Alatič, Milan Lesjak, Manja Urankar Majcen, Breda Veber in Petra Fendre, zadnjih pet let pa ga vodi Vesna Turičnik. Zbor v jubilejen letu šteje 22 pevk, program zapetih pesmi pa je bogat in raznovrsten. Na jubilejnem koncertu je Marko Repnik, vodja žalske izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, podelil pevkam pet bronastih, pet srebrnih in sedem zlatih Gallusovih značk. Poleg koncerta so postavili na ogled tudi zanimivo razstavo fotografij o 60-letnici delovanja zbora. TT Pevke Ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže z zborovodjo Vesno Turičnik - Št. 36 - 11. maj 2010 - Z leve: Uroš Dogaris, mentorica Slavica Volčanjšek, Luka Laznik in Izidor Bukovšek. Uspešni matematiki V Mariboru je bilo 10. državno tekmovanje v znanju matematike za dijake srednjih tehniških, strokovnih ter poklicnih šol. Na njem so odlično reševali naloge tudi trije dijaki Srednje šole za gradbeništvo Šolskega centra Celje. Med dijaki 2. letnika poklicnih šol (kategorija C) se je na 1. mesto uvrstil Uroš Dogaris in prejel 1. nagrado in zlato priznanje; med dijaki 3. letnika srednjih tehniških šol (kategorija B) je bil Izidor Bukovšek enajsti in je prejel 2. nagrado in zlato priznanje. Zlato priznanje je za Blažev žegen in Muhavost navdiha V Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče so pripravili že drugi seminar za mentorje projekta Noč branja, ki ga koordinira profesorica Marjana Cenc Weiss. S projektom želijo popularizirati branje in širiti bralno kulturo na inovativen in zabaven način. V zreški srednji šoli poteka projekt Noč branja na nacionalni ravni kot inovacijski projekt, in sicer v okviru Zavoda za šolstvo RS. Virus Noči branja je »o- kužil« že 17 slovenskih šol, predvsem osnovnih, a tudi nekaj srednjih, kar je še posebej vzpodbudno. Na seminarju so gostili Blaža Prapótnika, urednika, grafika in pesnika, ki je navdušil s songi in poezijo. Sledila je refleksija projekta, v kateri so mentorice izmenjale izkušnje in ugotovile, da ima beseda branje v višjih razredih osnovne šole in v srednji šoli precej negativen prizvok, zato mladi potrebujejo tovrstne projekte, da spoznajo, da je Pod dežnikom besed svoj dosežek na državnem tekmovanju prejel tudi Luka Laznik iz 4. letnika. Dijaki, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, so bili najprej med najboljšimi na tekmovanju Evropski matematični Kenguru, potem pa še na Regijskem tekmovanju kategorij B in C. Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 96 dijakov, med njimi jih je 31 osvojilo bronasta priznanja. Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 15 najboljših, za srebrno priznanje je dovolj točk zbralo 13 dijakov. AB Ob svetovnem dnevu knjige se je v torek, 20. aprila, v šolski knjižnici Šolskega centra Celje zgodila prireditev Pod dežnikom besed, ki so jo pripravili dijaki in profesorji. V intimi, ki jo daje šolska knjižnica, so na pobudo Duše Polak, profesorice slovenščine na Srednji šoli za gradbeništvo, ljubitelji glasbe, poezije in knjig preživeli uro, prežeto z literaturo in glasbo. Dijakinji Srednje šole za strojništvo in mehatroniko Urša Prislan in Valentina Krajnc sta brali odlomek iz Valvazor-jeve Slave Vojvodine Kranjske, dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko (Tadej Skaza, Lara Klepej, Saša Golob, Maja Lorger, Tjaša Šur-bek, Urban Jager, Ožbej Skalar) so recitirali pesmi iz pesniške zbirke Potujemo z oblaki (več avtorjev) in pesniške zbirke Mlada duša v verzih Nine Požun, dijakinje Gimnazi- je Lava Kim Majoranc, Eva Fer-čec, Lucija Polenik pa so predstavile najboljše haikuje, ki so bili nagrajeni na srednješolskem natečaju za najboljši haiku v slovenskem jeziku, ki ga vsako leto organizira Gimnazija Vič. Nastop dijakov je zaokrožila Mateja Kopinšek, dijakinja 4. letnika Srednje šole za gradbeništvo, ki je prebrala avtorsko pravljico Til in Ka-nelo, s katero je sodelovala na literarnem natečaju za najboljšo milenijsko pravljico, ki ga je razpisalo Društvo za OZN za Slovenijo in na katerem je med 44. prijavljenimi pravljicami zasedla 2. mesto. Recitacije so spremljali glasbeniki Šolskega centra Celje (An-ja Silovšek, Katarina Radaljac, Valentina Novak, Maja Rosina, Žiga Jordan Kozjak, Ana Podlinšek, Tanja Čuk Gaber, Špela Dravinec), Srednja šola za elektrotehniko in kemijo se je predstavila z zborčkom, ki ga sestavljajo učiteljice Katarina Obreza, Klavdija Špur Jereb, Valentina Hrastnik, Andreja Tkalec, Helena Klepej Vi- her, Anita Laznik, Tanja Jelenko, Janja Čuvan, Lidija Jurič-ki. Vodi jih Metka Jagodič Po-gačar. Posebna gostja, ki je popestrila dogodek, je bila Metka Lipovšek, avtorica dveh pesniških zbirk Na belem oblaku in Novo jutro, na prireditvi pa se je predstavila z igranjem na flavto ob spremljavi Lucije Šorn na kitari. Po prireditvi so si obiskovalci ogledali razstavljene dragocene knjige, ki jih je uvodoma predstavila knjižničarka Nevenka Poteko. Pri organizaciji prireditve, ki jo je z izbrano besedo vodila Anita Laznik, obiskovalci pa so lahko spremljali zanimivo računalniško podlago, ki jo je pripravil Rok Sajovic, so sodelovale mentorice Suzana Slana, Damjana Hundrič, Maja Ivanc, Metka Jagodič Pogačar, Marija Končina, Duša Polak, Mateja Jager Rajh, Brigita Ren-ner in Tanja Barle, ki je tudi tokrat dokazala, da je ureditev ambienta zelo pomemben dejavnik pri pripravi kulturnega dogodka. AL Carinski urad Celje gostil dijake branje lahko tudi nekaj posebnega. Drugi del seminarja je vodila Tamara Matevc, dra-maturginja z zavoda Novi ZATO, dramatičarka ter soustanoviteljica spletnega portala SiGledal, na katerem imajo šole in kulturna društva možnost sodelovanja oziroma velja tudi kot »wikipedi-ja« slovenskega gledališča. Ma-tevčeva je predstavila inova-tiven vpogled v literarna besedila in pri udeleženkah s pomočjo novih orodij prebudila navdušujočo ustvarjalnost. Mentorice so zreško srednjo šolo spet zapustile s svežimi idejami in z na novo odkritim navdihom v sebi. MCW V sredo, 21. aprila, je celjski carinski urad gostil dijake 3. in 4. letnikov Srednje ekonomske šole iz Celja. Sodelovanje obeh ustanov je bilo vzpostavljeno že vrsto let nazaj, a je žal usahnilo. Tokrat je pobudo za oživitev sodelovanja prevzela Mateja Kapit-ler, ki v šoli poučuje vsebine, povezane s finančnim poslovanjem podjetij, direktorica urada Darija Vidmar, ki je bila tudi sama dijakinja te šole, pa je izziv z veseljem sprejela in za srednješolce pripravila vsebinsko zahteven, a zanimiv program. Po uvodnem pozdravu direktorice so predstavitev prevzeli njeni sodelavci, ki so dijakom predstavili organizacijo carinske službe in urada, carinske in trošarinske postopke, podkrepljene s praktičnimi primeri, da so mladi čim lažje dojeli funkcijo carine, ki ni samo polnjenje državnega proračuna, ampak tudi zaščita državljanov Slovenije in EU pred nelegalnim uvozom izdelkov in snovi. Dijaki so z zanimanjem poslušali predstavitev dela carinikov preiskovalcev, ki odkrivajo in preiskujejo kazniva ravnanja, povezana s tihotapstvom, z zlorabo poznanih blagovnih znamk, davčnimi zatajitvami in drugimi ravnanji, katerih skupni imenovalec in motiv je nezakonito pridobiti čim večjo premoženjsko korist. Teoretičnemu delu predstavi- tve dela carinikov je sledil praktičen del, v katerem so dijakom prikazali postopek pregleda blaga na carinskem terminalu, največ pozornosti pa je pri njih vzbudila predstavitev sodelavcev celjskega referata za zatiranje tihotapstva, ki sta prikazala postopek odvzema goriva iz avtomobilskega rezervoarja in ugotavljanje prisotnosti kurilnega olja v njem ter delo vodnika službenega psa pri odkrivanju tihotapljenja prepovedanih drog. IGOR ROBAR Mentorica Mateja Kapitler (desno) je direktorici urada Dariji Vidmar izročila zbornik Srednje ekonomske šole Celje. Dobri strelci v Velenju Na prvenstvu Slovenije v streljanju z zračnim orožjem, ki je bilo v Portorožu, si je 11 članic in članov Strelskega društva Mrož iz Velenja v konkurenci več kot 400 strelcev »pristreljalo« odlične rezultate. Prvakinje Slovenije so postale članice z zračno pištolo: Mojca Porš, Sabina Suljič in Irena Golob. Med posameznicami je Mojca Porš v finalu zračne pištole osvojila še odlično 3. mesto. Odlični so bili tudi mladinci z zračno pištolo v postavi Rok Knez, Tomaž Mayer in Miha Travner, ki so zasedli 2. mesto v ekipni konkurenci Slovenije. Enaka sestava strelcev je osvojila še bron v disciplini z zračno puško. V Ljubljani so pripravili državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za invalide. Državna prvaka sta z zračno puško postala člana SD Mrož Doroteja Kunst in Go-razd Tiršek. Z zračno puško so na istem prvenstvu strelja- li ekipno tudi Marina Sušec, Franjo Žučko in Mirko Junačko, ki so zasedli izvrstno 2. mesto. Strelsko društvo Mrož se ponaša z dolgoletno tradicijo, dobrimi rezultati in s številnim članstvom. Je eno največjih tovrstnih društev v Sloveniji, ki še goji ta prestižen šport. Zbranost, mirnost in natančnost so odlike teh vrhunskih športnikov, ki nam prinašajo tudi odličja z olimpijskih iger. BT 20 NASVETI NOVI TEDNIK ZDRAVJE - NASE BOGASTVO PRAV(N)I KORAKI Alergije - 2. Seneni nahod je najbolj poznana oblika alergije na cvetni prah. Je zelo pogosta težava, še pogosteje pri mladih, a se z leti pojavlja v vse večjem številu. Vzrok so različni alergeni, ki so v pe-lodu trav, dreves, zeli, grmovja, predvsem trajnic. Nekatere rastline imajo posebno oblikovana pelodna zrna in takšna veter z lahkoto raznaša, tudi po več kilometrov daleč. Težave, ki se pojavijo, so odvisne od vrste rastline, ki cveti v tem obdobju, dnevnega ritma in vremena. Rastline oddajajo pelod že zjutraj, še več ga je ob lepem sončnem vremenu, veter ga raz-naša daleč naokoli. Najmanj ga je v zraku po dežju, med deževjem pa se izpira iz zračnih plasti in prihaja na zemljo v večjih količinah. Ob sončnem vremenu se odpira vse več cvetov, tako da proti večeru koncentracija narašča. Veter prinaša pelod v kotičke hiš, ulice so pogosto pokrite z rumenim cvetnim prahom, lodi leske, jelše, jesena, trav, breze, trpotca, ambrozije in žit. Količina peloda v zraku je odvisna od sestave rastlinskega okolja in letnega časa. Večja je koncentracija v zraku, močnejši so simptomi oziroma težave. Senenega nahoda je največ spomladi in poleti, ko tudi cveti največ rastlin. Poznan je koledar cvetenja. Zgodaj spomladi cvetita leska in jelša, takoj za njima topol, od marca do konca maja cvetita jesen in breza, trave pa od maja do konca avgusta. Preko poletja cveti trpotec, kostanj maja, junija in julija. Avgusta sta nevarna tudi pelin in ambrozija, ki se izrazito hitro širi in povzroča številne alergije. Kako ukrepati? Ukrepi za preprečevanje se-nenega nahoda so različni. Izogibamo se znanim alergenom. Pogledamo koledar cvetenja in se ob cvetenju nam škodljivih rastlin zadržujemo v zaprtih prostorih, sprehajamo se, ko neha deževati. Pe- avtomobili ga še dvigujejo in pogosto se nabira v klimatskih napravah. Pri občutljivih se pojavijo simptomi pelod-ne alergije takoj, ko se začne vožnja z avtomobilom. Pojavi se srbenje v nosu, kihanje, iz nosu priteče vodena tekočina. Te in sluzi se ne moremo kar tako rešiti, saj se pojavi še vnetje očesne veznice, solze tečejo v potokih, v prsih se pojavi piskanje, oteče sluznica v ustih, izgubimo vonj in okus, lahko nas duši, tako da moramo, če jemljemo zdravila za astmo, celo povečevati količino le-teh. Pogosto to spremlja utrujenost, razdražljivost, glavobol, nespečnost, vnetje ušes, izguba apetita ... Seneni nahod se pokaže v najhujši obliki pri mladih in se z leti pogosto umiri, pri odraslem ima veliko lažjo klinično sliko. Je pa pogostejši v družinah, v katerih so že poznane različne oblike alergij, tudi kroničnega tipa. Vsi pelodi niso enako nevarni. Izrazito alergeni so pe- fit M» > Jfc Če imate težave s senenim nahodom, potem v času cvetenja tudi perila ni dobro sušiti na prostem. rilo sušimo v sušilnem stroju, saj se na prostem naberejo na oblekah ali posteljnini pelodna zrna, ki jih bomo pozneje vdihavali. Nekaterim s hudimi oblikami alergij priporočamo spremembo okolja. Tako je boljše, da ob vrhuncu cvetenja preživimo par dni v gorah, kje na Pohorju ali pa ob morju. Tako so nastala številna klimatska zdravilišča, ki pa so z razvojem farmako terapije kar nekako izgubila na pomenu. Doma moramo temeljito prevetriti prehrano in odstraniti pršice, kar zahteva kar precej truda in tudi denarja. Nekateri priporočajo čistilce zraka, ionizatorje. Hišnih ljubljenčkov ne spuščamo v hišo oziroma stanovanje, saj so pogosto prenašalci. Če ne pomaga nič od tega, bomo ob Za zdrave zobe HUJSANJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRMAT 32/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.tx. Razlagava 29. Maribw O negi od prvega zobka vse tja do tretjih zob, pomenu in ohranjanju zdravih dlesni, pomanjkanju sline ter vzrokih in težavah, ki jih le-to prinaša, bo na brezplačnem predavanju Težave z ustno vot- Preverjanje alkoholiziranosti na delovnem mestu Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog težavah zaužili zdravilo. An-tihistaminike lahko predpiše zdravnik ali jih kupimo sami v lekarni, vendar jih uživamo le krajši čas. Zdravljenje zahteva določene omejitve v načinu življenja, saj ta zdravila povzročajo nevšečne stranske učinke. Hitro učinkujejo zdravila, ki delujejo lokalno na nosno sluznico ali na sluznico očesa. Tako lahko uporabimo kapljice za nos ali oči, obstojajo tudi razpršila in mazila, ki prva učinkujejo nekoliko hitreje, druga pa dlje časa. Če so težave dolgotrajne in imamo veliko težav, je dobro, da obiščemo strokovnjaka, ki bo opravil kožne teste in ugotovil, na kaj smo preobčutljivi. V določenih alergijah je dobra desenzibilizacija, ki jo je treba izvesti kak mesec pred cvetenjem. Znana je uporaba alternativnih pristopov (akupunktura, bioresonan-ca ...). Obstojajo rastline, ki vsebujejo naravne antihistamini-ke in jih lahko nabavimo v zeliščnih lekarnah. Vsa zelišča niso varna za uporabo, so pa stranski učinki bolj blagi, a pri težjih oblikah so kljub vsemu potrebna sintetična zdravila. Danes se priporoča pitje različnih mešanic čajev, ki lajšajo alergije, deloma na principu desenzibilizacije, nekaj z antihistaminskim učinkom. Priporoča se pitje pripravka iz soka koprive, limoninega soka z dodanim medom. Vsemu dodamo vodo. Pitje čaja iz kamilice blaži srbečico pri alergijah. Dobro učinkuje tudi poparek iz koprive, vendar mora kura trajati vsaj 3-4 tedne. Priporoča se tudi sladek koren, ozko listni trpotec, poparek repika, rmana ali pa si ga pripravimo iz že pripravljene mešanice zelišč, ki jo kupimo po nasvetu farmacevta, zdravnika ali v zeliščni lekarni. Podoben an-tihistaminski učinek ima tudi olje grozdnih pečk, ki vsebuje qvercetin, ki zmanjšuje količino histamina v imunskih celicah. Nosečnice naj ne uporabljajo antihsitaminikov, priporoča se uporaba fiziološke raztopine, a tudi zdravila, ki jih predpiše zdravnik. To velja tudi za matere, ki dojijo. lino in zobmi - samopomoč in ustrezna nega govorila far-macevtka Celjskih lekarn Mirjam Hočevar Korošec, mag. farm. Predavanje bo v kavarni Celjskega doma v sredo ob 11. uri. Vprašanje: Zanima me, kako je s preverjanjem uživanja opojnih substanc na delovnem mestu. Ali morajo biti preverjanja predhodno najavljena - koliko časa pred tem - ali so lahko nenapovedana? Obstaja kakšna razlika med javnim in zasebnim delodajalcem? Kakšne so lahko sankcije zavrnitve poskusa - iz preprostega razloga, da se ti zdi to ponižujoče? Kakšne so sankcije v primeru kršitve delodajalca? Ali morajo biti rezultati javni? Odgovor: V vašem primeru nisem seznanjena z naravo dela, na katerega se vprašanje nanaša niti z internimi akti delodajalca in drugimi okoliščinami, ki so ključnega pomena za odgovor na vsa vprašanja. Zato podajam okviren pregled ureditve ter sodne prakse, ki se nanaša na preverjanje alkoholiziranosti na delovnem mestu. V naši delovnopravni zakonodaji vprašanje uživanja opojnih substanc na delu ni neposredno urejeno. Najpodrobnejše določilo o tem vsebuje Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu, ki v 48. členu (ki še velja) določa, da je v delovnem času prepovedano nositi v podjetje alkoholne pijače in jih uživati. Ta prepoved izhaja posredno še iz več določb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR), Zakona o varnosti in zdravju pri delu . Primer: 33. člen ZDR določa, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Če je oseba na delovnem mestu alkoholizirana, vsekakor krši navedene in druge določbe. Zato ima delodajalec pravico preverjati prisotnost alkohola na delovnem mestu in v zvezi s tem ukrepati. Delodajalci postopek in »politiko« preverjanja alkoholiziranosti najpogosteje podrobno določijo v internih aktih. Ti morajo biti v skladu z zakonskimi, podzakonskimi in drugimi predpisi. Sodna praksa se je razvila v smeri, da mora alkotest opraviti strokovno usposobljena oseba, ki ima za to pisno pooblastilo predstavnika delodajalca oz. oseba, odgovorna za varstvo pri delu in požarno varnost pri delodajalcu. Delavec ima pravico odkloniti alkotest, saj delodajalec za takšen poseg v delavčevo za- sebno sfero nima posebnega pooblastila v zakonu, Ustava RS pa izrecno določa nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Če delavec alkotest odkloni, lahko delodajalec še vedno na drug način dokaže, da je bil delavec pod vplivom alkohola. Najpogosteje to stori s pričami. Pomembno je tudi, ali je bil zoper delavca zaradi alkoholiziranosti na delovnem mestu že kdaj uveden disciplinski postopek, mnenje zdravnika o morebitni odvisnosti, ki vpliva na delovno zmožnost delavca . Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja tovrstno kršitev. Zato lahko delodajalec delavcu, če dokaže njegovo alkoho-liziranost na delovnem mestu, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. ZDR izrecno določa, da mora delodajalec spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Javna objava rezultatov alkotesta bi zato pomenila kršitev pravic delavca. Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi. Če delodajalec tega ne stori v osmih delovnih dneh po vročeni pisni zahtevi, lahko delavec v 30 dneh od poteka roka za odpravo kršitev zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154. Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. KUHAJMO SKUPAJ Ko kruh ni več svež, ga lahko »predelamo« v druge okusne jedi. Kam s kruhom? Tudi vas vonjave, ki se širijo iz pekarne, premamijo, da kupite več kot potrebujete? Kruh iz različnih vrst moke, žemljice, pecivo, vse to kupujejo tudi oči in potem se doma znajde več kruha, kot se ga dejansko poje. To ponavadi ugotovimo čez dan ali dva, ko kruh ni več tako puhast, skorjica ne hrusta več in kruh se samo še pomika sem in tja. V sredini oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje smo z vašo pomočjo dobili ideje, kako koristno in okusno porabiti kruh. Sicer je res, da je najbolj enostavno predelati bel ali polbel kruh, a po želji lahko naslednje recepte preizkusite tudi z drugimi vrstami. Kruh lahko zmelje-mo v drobtine, naredite lahko popečene kruhove kockice za jušne zakuhe in za večerjo si lahko privoščite kruh, nadrobljen v vročem mleku. To zadnje so ponavadi dobili najmlajši, za odrasle pa se je pripravil trijet. Trijet (poslušalka Ana) Žemlje narežemo na rezine in jih opečemo (včasih se je to naredilo kar na plošči štedilnika na trda goriva). Vino skuhamo s cimetom in sladkorjem in nalijemo v jušne krožnike. Popečene kruhove rezine damo v vino in jed je pripravljena. Dobra naj bi bila za kri in srce. Kruhove »šnite« (poslušalka Lojzka) Jajčka razžvrkljamo, malo posolimo in pomakamo vanje kruhove rezine. Ocvre-mo v vročem olju. Kruh kot mlinci (poslušalec Marko) Kruh razrežemo na kocke in ga poparimo. Zabelimo z ocvirki in začinimo po okusu, vendar ne mešamo preveč, da ni vse skupaj preveč »pocasto«. Poleg se prileže solata. ROZICE IN CAJCKI Krhlika proti zapeki Za lubje navadne krhlike velja, da odpre, očisti, uredi in osveži ves želodec in črevesje. Ljudje, ki trpijo za kroničnim zaprtjem in zapeko, in tisti, ki bi želeli pospešiti izločanje žolča ali odpraviti gliste in druge črevesne parazite, naj si privoščijo krh-likino kuro. A ob tem velja tudi določena previdnost ... Navadna krhlika (Frangu-la alnus) je grm, na katerega pogosto naletimo v gozdni podrasti, na robu gozdov, po lokah in ob potokih. Družbo ji pogosto dela črna jelša. Spoznamo jo po velikih narobe zavihanih jajčastih listih, ki so na spodnji strani videti kot bi bili povoščeni. Neznatni bledo zeleni ali rumenkasti cvetovi se pojavijo maja in junija. Iz cvetov se jeseni razvijejo drobni koš-čičasti plodovi, ki so sprva rdeči, zreli pa postanejo vijoličasto črnikasti. Za zdravilno rabo je primerno samo lubje. Od maja do julija nabiramo skorjo vej in mlajših stebel. Na zunanji strani je temno bleščeča, na notranji pa svetlo oranžna ali rumenkasta. Sveže nabrane skorje nikoli ne uporabljamo, saj povzroča draženje želodčne sluznice in bruhanje. Za uporabo jo moramo postarati, kar pomeni, da jo za čaj smemo uporabiti šele po enoletnem skladiščenju. Da se lubje iz rahlo strupenega spremeni v zdravilno, mora torej posušeno ležati vsaj eno leto, največ zdravilnosti pa dobi šele po Piše: PAVLA KLINER dveh letih. Po tretjem letu se njegova moč hitro izgublja. Če nimate potrpljenja, da bi čakali celo dolgo leto, lahko postopek skrajšate: sveže nabrano skorjo segrevajte 1-2 uri na 100 stopinjah Celzija. Medtem ko danes skorja navadne krhlike, ki ji ljudski jeziki pravijo tudi kačje grozdje, gadov les, pasja češnja, žabji čemž in hudales, sodi med največkrat uporabljena odvajala rastlinskega izvora, se za njene zdravilne moči dolgo časa ni vedelo. Znanstvena medicina je z raziskavami ugotovila, da krh-lika vsebuje antrakinonske spojine, ki v mišičnem sloju debelega črevesa spodbujajo in krepijo gibljivost, zaradi katere se blato potiska naprej, postaja tekoče, odvajanje pa pogostejše. Učinek naj bi se pojavil po 6-12 urah. Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem navaja, da posušeno skorjo navadne krhlike uporabljamo pri kroničnem zaprtju, ki je posledica slabega delovanja debelega črevesa (leno črevo). Vsi bolezenski pojavi, povezani s ta- kim zaprtjem, kot so napihnjen trebuh, bolečine v debelem črevesu, predvsem na levi strani trebuha, poškodbe jeter in drugih organov zaradi resorpcije mnogih strupov, se izboljšajo. Glavobol in omotice ter druge oblike slabega počutja, povezanega z zaprtjem, počasi izginejo. Skorja naj bi imela vpliv tudi na pospešeno izločanje žolča ter odpravljanje glist in drugih črevesnih parazitov. Obnese se tudi kot sestavina spomladanskih čajnih mešanic za čiščenje krvi in odvajanje strupenih snovi iz telesa. V ljudskem zdravilstvu jo priporočajo tudi ljudem, ki trpijo zaradi prehude želodčne kisline, napenjanja in kol-canja ali zaradi zlate žile. Z zunanjo uporabo lahko z njo zdravimo tudi nekatere kožne bolezni, na primer krastavost ali garje. Če imamo vnete dlesni, spiramo usta s krhlikovim lubjem, namo- Kruhova štruca (poslušalka Sabina) Star kruh nalomimo in ga poparimo z mlekom. Dodamo prepraženo čebulo, česen, 2 jajci, malo peteršilja in sol ter zmešamo vse skupaj. Zavijemo v kuhinjsko servieto in kuhamo približno 10 minut. Narežemo na rezine in imamo prilogo za k pečenki ali piščancu. Sladica iz kruha (poslušalka Ana) Kruh narežemo na rezine in mu obrežemo skorjo. Pekač namastimo z margarino in z njo namažemo tudi kruhove rezine. Te polagamo v pekač z namazano stranjo navzgor. Na prvo plast kruha naribamo jabolka, jih posladkamo in dodamo cimet. Znova naložimo plast namazanega kruha in plast jabolk. Zaključna plast so jabolka, na katera narežemo ali nadrobimo še malo masla. Popečemo v pečici (ni potrebno dolgo, le toliko, da se naredi skorja) in po peki pustimo, da malo počiva, saj se tako lažje reže. Malo drugače: Poslušalka Milica za podobno pecivo svetuje, da kruh namočimo v mleku, ki mu primešamo jajce in vanilijev jogurt, ki da poseben okus. Po plasteh nalagamo menjaje kruh, naribana jabolka in skuto, ki jih po okusu posladkamo, dodamo lahko tudi cimet in limonin sok. Kruh s slivami (poslušalka Milica) Vzamemo slive (lahko tudi zamrznjene, če še imamo zalogo) in enak del kruha, ki ga nadrobimo. Pomešamo, posladkamo in zapečemo v pečici. Namesto sliv lahko vzamemo jabolka. Kruhov zavitek (poslušalka Ana) Potrebujemo testo za zavitek, ki ga raztegnemo preko pekača. Nanj zlagamo v plasteh kruh, namočen v mleku in skuto. Zaključna plast je skuta, ki jo zagrnemo s testom. Zapečemo v pečici. NL ★ * * 13 AS ★ SKA ŠKA čenim v kisu. Skorjo navadne krhlike v farmaciji uporabljajo kot sestavino odvajalnih čajev ali pa jo kot izvleček vgradijo v tablete, kjer je odmerjanje natančnejše in učinek bolj predvidljiv. Lahko jo naberete tudi sami in si iz nje pripravite zdravilni čaj - seveda, se morate držati prej navedenih opozoril o nevarnosti sveže skorje. Čaj pripravimo tako, da 1 žličko posušene skorje za 12 ur namočimo v mrzlo vodo, nato segrejemo do pitne temperature. Pijemo po 1-2 sko-deli čaja na dan, v obliki kure. Čezmerni odmerki lahko privedejo do driske z večjo izgubo vode in kalija, čemur sledi črevesna lenost, tej pa ohromelost debelega črevesa. Pripravkov iz navadne krh-like ne uporabljamo med nosečnostjo, dojenjem in pri otrocih. Izogibajo naj se jim tudi bolniki s črevesno zožitvijo ali neprehodnostjo ter tisti, ki trpijo za vnetjem slepiča in drugimi črevesnimi vnetji. Torek, 11. maj: Luna in Mars potujeta po ognjenih znamenjih, tvorita ugoden medsebojni položaj in prinašata zelo aktivno energijo. Ne oklevajte, čas je za zelo konkretno delo, aktivnosti bodo imele odlično podporo. Popoldne bosta skladni Luna in Venera, zato ne bo manjkalo dobre volje in pozitivizma. Odlično za ljubezen, prijateljstva, družabno življenje. Ognjena in zračna znamenja boste še posebej blestela. Sreda, 12. maj: Merkur se postavi v direktno gibanje in stvari se bodo postavile na svoje mesto, spet se bo sprostila energija, ki je bila ovirana od sredine aprila. Konec bo določenim zamudam in zastojem. Merkur bo skladen z Luno v Biku, kar bo posebej ugodno za Bike, Device in Kozoroge pri dogovorih, nakupih in načrtih. Četrtek, 13. maj: Bolj stresno in nemirno bo popoldne. Luna v napetem odnosu z Marsom bo prinašala precej konfliktne energije. Tudi umirjene lahko spravijo ob živce, zlasti bodo izpostavljeni Biki, Škorpijoni, Levi in Vodnarji. Tega vpliva se vsaj zavedajte in bodite pozorni, da ne bo prihajalo do neprijetnih situacij. Petek, 14. maj: Srečala se bosta Sonce in Luna v Biku. Pomlad se je razcvetela, ob vplivu mlaja bo ljubezen v ozračju in v ospredju. Biki si lahko obetajo obdobje novosti. Prijetna energija bo tudi po zaslugi ugodno položenih Jupitra, Saturna ter Urana. Popoldne Luna vstopi v Dvojčka, potreba po komunikaciji bo povečana. Sobota, 15. maj: Naredite dober načrt, kako preživeti dan. Lahko zadostite različnim interesom, obiščete in se družite z ljudmi, ki so vam blizu, se odpravite na krajšo pot ali izlet. Luna v Dvojčku podpira raznovrstnost, kar vam bo odlično ustrezalo, lenarjenje prinaša večji notranji nemir. Bodite aktivni in komunikativni. Nedelja, 16. maj: Dopoldne bo bolj prijetno od popoldneva, ko preti več stresa. Če boste znali okoliščine obrniti sebi v prid, upoštevati določene norme ter pri tem še ljudi v bližini, boste preživeli prijeten dan. Zvečer Luna vstopi v svoj sedež v Raku in čustvena energija bo povišana. Posvetite se svojim najdražjim! Ponedeljek, 17. maj: Venera v kvadratu z Jupitrom lahko daje občutek, da se sreča izgublja neznano kje. Energija bo napeta, dogodki se bodo nizali, informacije krožile z vso silovitostjo. Zaradi opozicije Lune s Plutonom boste bolj napeti, ne začenjajte pogovorov s težjo vsebino. V pomoč bo položaj Lune in Merkurja, ki bo z izostreno intuicijo narekoval, kako ravnati v vseh situacijah. Prisluhniti si morate. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si 22 BORZA DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; VLIVANJE BETONSKIH IZDELKOV Z PRIPRAVLJENIM BETONOM. MAX TEŽA IZDELKA JE 13 KG. DELO JE V PROIZVODNJI V ARJI VASI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.5.2010; KOŽELJ SPLOŠNA GRADBENA DELA ŽELJKO PANIĆ S.P., CESTA NA LJUBEČNO 34, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC - DELO V CELJU - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.6.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ MONTER - M/Ž; IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL, ODROV ... (NATOVARJA, RAZTOVARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI LISTI. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 21.5.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE MONTER - M/Ž; IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL, ODROV . (NATOVARJA, RAZTOVARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI LISTI. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 21.5.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER SOLARNIH SISTEMOV - M/Ž; DELO NA TERENU VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE, NEDOLOČEN ČAS, 15.5.2010; KRAMAR & DRUŽBENIK PODJETJE ZA GOSTINSTVO IN TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO D.N.O., ZADOBROVA 101, 3211 ŠKOFJA VAS LIVARSKI POMOČNIK ZAKLADALEC - M/Ž; SORTIRA KOMPONENTE SUROVIN IN SPREMLJA STANJE ZALOG, RAZKLADA SUROVINE, MATERIAL IN VLOŽEK IZ VAGONOV IN TOVORNJAKOV NA DEPO ALI V DOLOČENE BUNKERJE, IZBIRA IN DAJE KOVINSKE KOMPONENTE VLOŽKA V KOŠARO NA VSIPNEM VOZU IN ZALAGA KUPOLKO IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE ZAKLADALEC - M/Ž; SORTIRA KOMPONENTE SUROVIN IN SPREMLJA STANJE ZALOG, RAZKLADA SUROVINE, MATERIAL IN VLOŽEK IZ VAGONOV IN TOVORNJAKOV NA DEPO ALI V DOLOČENE BUNKERJE, IZBIRA IN DAJE KOVINSKE KOMPONENTE VLOŽKA V KOŠARO NA VSIPNEM VOZU IN ZALAGA KUPOLKO IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE OBDELOVALEC KOVIN JEDRAR - M/Ž; ROČNO ALI STROJNO IZDELA JEDRA NA VSEH JEDRARSKIH STROJIH, PRIPRAVI ŠABLONE ZA LEPLJENJE DVODELNIH JEDER, KONTROLIRA NALEŽNE POVRŠINE JEDER IN JIH ZLEPI, JEDRA BARVA Z OGNJE ODPORNIM PREMAZOM, PO POTREBI JEDRA SUŠI V SUŠILNI PEČI OZIROMA JIH PO USTREZNEM POSTOPKU DOKONČA TER JIH SKLADIŠČI IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE TALILEC POSLUŽEVALEC AFL IN PRIPRAVE PESKA - M/Ž; PO TEHNOLOŠKI DOKUMENTACIJI PROGRAMA FORMA-NJA PRITRDI USTREZNO KOMBINACIJO MODELNIH PLOŠČ NA PRIPRAVLJEN NOSILEC MODELNIH PLOŠČ, JIH IZPIHA IN NAMAŽE TER OPRAVI KONTROLO IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE TALILEC-LIVAR TALILEC - M/Ž; PRIPRAVI KUPOLKO ZA OBRATOVANJE (ČISTI OSTANKE TALINE IN ŽLINDRE, OBLOGO PREMAŽE Z GRAFITNIM PREMAZOM IN IZVEDE REPARACIJO OBLOGE. UPRAVLJA TALILNE PEČI - KUPOLKA ..., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE LIVARSKI MODELAR ČISTILEC LITINE - M/Ž; ODBIJA LIVNE SISTEME NA ODLITKU, O POMANJKLJIVOSTIH OBVESTI NADREJENEGA, OPRAVI VIZUALNO KONTROLO ODLITKOV IN JIH SORTIRA - IZLOČI NEUSTREZNE ODLITKE, UPRAVLJA ČISTILNI STROJ, SPREMLJA IN KONTROLIRA NJEGOVO DELO, IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČARSKA DELA - M/Ž; VARJENJE IN POMOČ PRI MONTAŽI OGRAJ, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.5.2010; SIMK KLJUČAVNIČARSTVO SILVESTER KRESNIK S.P., IVENCA 2, 3212 VOJNIK STROJNI MEHANIK MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.5.2010; TRGOVINA,POSREDNIŠTVO,INSTALACIJE PETER ČERNAK S.P., OBLAKOVA ULICA 36, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA OBČINSKI REDAR - M/Ž; DELA IN NALOGE V SKLADU Z ZAKONOM O OBČINSKEM REDARSTVU, ZAKONA O PREKRŠKIH IN ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 12.5.2010; MESTNA OBČINA CELJE, CELJE, TRG CELJSKIH KNEZOV 9, 3000 CELJE DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DELA S PODROČJA ORGANIZACIJE IN KOORDINACIJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S PREVOZNIKI, DELO S TUJIMI STRANKAMI, SKRB ZA POVEZAVO MED ODPREMO IN PREVOZOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30,3212 VOJNIK TESAR MODELNI MIZAR - M/Ž; PO NAČRTIH IN NAVODILIH IZDELUJE ZAHTEVNE MODELNE KOMPLETE, IZDELA IN PRIPRAVI MODELNO PLOŠČO ALI USTREZNO KOMBINACIJO MODELNIH PLOŠČ, IZDELA OKVIR MODELNIH PLOŠČ, ULIVNI IN NAPAJALNI SISTEM, IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE TISKAR ZA TISK S PLOSKVE TISKAR - M/Ž; SITO TISK IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.5.2010; REKLAMA, OPRAVLJANJE STORITEV S PODROČJA EKONOMSKE PROPAGANDE, D.O.O. CELJE, UL. XIV DIVIZIJE 6, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, IZDAJA RAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.5.2010; STIL BAR, STREŽBA PIJAČE KATJA IRŠIČ S.P., ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 1, 3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOSTAVA HRANE PO TERENU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.5.2010; KITAJSKI DVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., TEHARSKA CESTA 35, 3000 CELJE NATAKARICA - M/Ž; DELO V BISTROJU - STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.5.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 15.5.2010; SENZOR TRADE D.O.O. LJUBLJANA; GOSTILNA AMERIKA, MARIBORSKA CESTA 79, 3000 CELJE KUHAR POMOČNIK DIETNEGA KUHARJA III(J033012) - M/Ž; OSNOVNO OBDELOVANJE, ČIŠČENJE ŽIVIL, PRIPRAVLJANJE NAJENOSTAVNEJŠIH (DIETNIH) JEDI IN NAPITKOV ZA STANOVALCE TER POMOČ PRI RAZDELJEVANJU HRANE, POMIVANJE IN ČIŠČENJE POSODE TER VZDRŽEVANJE HIGIENSKEGA REŽIMA V KUHINJI IN POMOČ PRI SKLADIŠČENJU ŽIVIL, IZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADU Z DELOVNIM PLANOM O NAVODILU NADREJENEGA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.5.2010; CENTER ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DOBRNA, LOKOVINA 10, 3204 DOBRNA FRIZER FRIZER V F.S. MITJA (PLANET TUŠ CELJE) - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA: BARVANJE, STRIŽENJE, PODALJŠEVANJE LAS ITD. ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA PEK PEK - M/Ž; PEK KRUHA IN PECIVA, NEDOLOČEN ČAS, 17.5.2010; PEKARNA DUH KARL DUH S.P., KULTURNIŠKA ULICA 2, 3000 CELJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, SVETOVANJE STRANKAM, RAČUNALNIŠKI IZRISI IN IZMERE POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.5.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJALEC - MOŠKI; PRODAJA BELE TEHNIKE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.5.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR-NEGOVALEC - M/Ž; SODELOVANJE IN OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE, HIGIENSKA OSKRBA OSKRBOVANCA IN NJEGOVEGA OKOLJA, NEDOLOČEN ČAS, 12.5.2010; CONTRACO-ŠPESOV DOM VOJNIK, STORITVENA DRUŽBA, D.O.O., CESTA V TOMAŽ 6 A, 3212 VOJNIK GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR, DELOVNO MESTO JE V CELJU - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.5.2010; INTEGROS PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE mm m - IN GRADBENI INŽENIRING, D.O.O. PROSENIŠKO 46, ŠENTJUR, PROSENIŠKO 46, 3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; NASTAVITVE IN PROGRAMIRANJE CNC STOJEV ZA OBDELAVO KOVIN, VODENJE PROIZVODNJE, RISANJE V SOLIDWOR-KSU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.5.2010; SOLARNI TERMO SISTEMI - STS, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN PRODAJA SOLARNIH TERMO SISTEMOV, D.D., OBRTNIŠKA CESTA 3, 3220 ŠTORE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA RAZVIJALEC PROGRAMER - M/Ž; RAZVIJANJE IN INTEGRACIJA PROGRAMSKE OPREME ZA VODENJE NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO IN INFORMATIZACIJO V INDUSTRIJI. DELO ZAJEMA PROGRAMIRANJE V .NET IN SIEMENS SIMATIC OKOLJU, ZAGON IN VZDRŽEVANJE APLIKACIJ. NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2010; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KOŠNICA PRI CELJU 28 H, 3000 CELJE VODJA PSC PEUGEOT - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA V ORGANIZACIJSKI ENOTI, RAZISKOVANJE IN ANALIZIRANJE PRODAJNEGA IN NABAVNEGA TRGA, OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE PRODAJNE POLITIKE, NEDOLOČEN ČAS, 12.5.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE UE LAŠKO NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJIC? OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.5.2010; AVTOPREVOZ PETER KOHNE S.P., ZBELOVO 19, 3215 LOČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.5.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UPRAVLJALEC STROJA III - M/Ž; DELO SE IZVAJA NA STROJU, KJER SE IZDELUJEJO BRUSI IN DRUGI POLIZDELKI. VZDRŽEVANJE STROJA IN ČIŠČENJE STROJA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.5.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR RAZLAGALEC - M/Ž; DELO OBSEGA PREPROSTO PREKLADANJE IN RAZKLADANJE ALI TRANSPORTIRANJE. GRE ZA PREPROSTA DELA Z VEČJIM FIZIČNIM NAPOROM IN UPORABO ROČNEGA ORODJA., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.5.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR CINKANJE ODKOVKOV PO POSTOPKU MAGNI 565 - M/Ž; CINKANJE ODKOVKOV PO POSTOPKU MAGNI 565, PRIPRAVA BARVE, KONTROLA VISKOZNOSTI, TEMPERATURE, DEBELINE NANOSA, UPRAVLJANJE S CENTRIFUGO, NAMAKANJE KOSOV V BARVO, CENTRIFUGIRANJE KOSOV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.5.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA KOMERCIALIST V LOGISTIKI V OKOLICI SLOVENSKIH KONJIC - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: ISKANJE NOVIH STRANK TER PREDSTAVLJANJE STORITEV PODJETJA, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB O SODELOVANJU, VODENJE POGAJANJ IN SKLEPANJE POGODB, OBDELAVA NAROČIL TER POVPRAŠEVANJ, ORGANIZACIJA PREVOZOV, LOGISTIČNIH STORITEV TER SKLADIŠČENJA, OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 11.5.2010; TREN-KWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKO-ŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE V ZDRAVILIŠČU S POUDARKOM NA REHABILITACIJI LOKOMOTORNEGA SISTEMA, NEDOLOČEN ČAS, 22.5.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELjU" VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA IN MATERIALA, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE NA OBMOČJU EVROPSKE UNIJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.5.2010; PREVOZNIŠTVO IN STORITVE, MITJA JANŽEK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 26, 3230 ŠENTJUR SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA IN FASA-DERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 15.5.2010; ZIDO-PROF, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 20, 3230 ŠENTJUR KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK, KOZMETIK - M/Ž; NEGA OBRAZA, NEGA TELESA, MANIKIRA, PEDIKURA ... , NEDOLOČEN ČAS, 22.5.2010; CEING, TRGOVINA IN SVETOVANJE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 22B,3230 ŠENTJUR PRAVNIK PRAVNIK - M/Ž; PRAVNO ZASTOPANJE FIRME, SESTAVLJANJE POGODB, PRIJAVLJANJE NA AKTUALNE RAZPISE, PRIPRAVA PRITOŽB IN IZTERJAVE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.5.2010; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRUNJE, ZAGRA-DIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO V ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE STROJNI MEHANIK POMOČNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNJI PO NAROČILU MOJSTRA IN VODJE PROIZVODNJE V SKLADU S PROIZVODNIMI PLANI IN DELOVNIMI NALOGI, NASIPAVANJE SUROVIN V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS, MLETJE SUROVIN, MENJAVANJE OZIROMA POMOČ PRI MENJAVI ORODIJ, OPRAVLJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV STROJEV IN NAPRAV, TRANSPORTIRANJE SUROVIN DO STROJA IN TRANSPORTIRANJE GOTOVIH IZDELKOV OD STROJA DO SKLADIŠČA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.5.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MIZAR/OPERATER NA LESNO OBDELOVALNEM STROJU - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL NA LESNO OBDELOVALNEM STROJU, OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL, OSTALA DELA PO NAVODILIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.5.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA. DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 14.5.2010; PO-ŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.5.2010; OKREPČEVALNICA "PRI BRIGITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR, DELOVNO MEST KAPLJA VAS 10, PREBOLD - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2010; KEKEC BAR, JASNA VOZLIČ S.P., KAPLA 26, 3304 TABOR AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.6.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LO-ŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DIREKTOR - M/Ž; VODENJE PODJETJA, OPERATIVA, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2010; AGH TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., ŠLANDROV TRG 34, 3310 ŽALEC LESAR MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR LESARSKI TEHNIK CNC OPERATER - M/Ž; POSLUŽEVANJE CNC VERTI-KALENGA CENTRA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2010; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74, 3310 ŽALEC KUHAR KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE IN PEKA PIC, NEDOLOČEN ČAS, 12.5.2010; SLAVICA SPOLE-NAK JAKOP S.P.; PIZZERIA MAMMA MIA, KIDRIČEVA ULICA 20, 3310 ŽALEC Vedeževanje Astrologija 090 42 24 www.radiocclje.com sporI@isdkKelje.com VODNIK TOREK, 11. 5. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika, čevljar Anton Mužič 17.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev od 1. do 3. razreda 18.00 Glasbena šola Celje Maša Golob, violina diplomski recital 18.00 Pokrajinski muzej Celje Srednjeveški tlakovci na Slovenskem predavanje Aleša Stopar-ja 18.00 Osnovna šola Prebold Naj pesem pove zaključek 15. natečaja poezije ob 100-letnici šole 19.00 Narodni dom Celje MeMPZ Šolskega centra Celje letni koncert 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Petra Koprivec in Ana Semič Bursać klavirski koncert 19.00 Hotel Prebold_ Legenda slovenskega športa pogovor z Mirom Cerarjem bo vodil Janez Vedenik 19.19 Knjižnica Velenje Prehranska dopolnila predavanje Tatjane Hribar SREDA, 12. 5. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnice, modistinja Marta Žohar 17.00 Osrednja knjižnica Celje Senčna ura gledališko-glasbena predstava učencev 3.a razreda GCC 18.30 Visoka šola za varstvo okolja Velenje Nova Zelandija predavanje dr. MilenkaRo-ša 19.19 Knjižnica Velenje Zdravilna glina predava Janez Ferjuc ČETRTEK, 13. 5. 11.00 Dom kulture Velenje Bralna značka za deve-tošolce prireditev in podelitev spominskih priznanj učencem OŠ Šaleške doline 12.00 Mestni kino Metropol Ponarejevalci filmska predstava ob tednu Evrope 19.00 Narodni dom Celje Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center koncert 19.00 Knjižnica Kozje 16. čitalniški večer Damjan Ovsec predstavlja knjigo Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in v svetu 19.00 Dom kulture Slov. Konjice Silva Škerget in skupina ARS Club iz Zreč odprtje razstave likovnih del 19.19 Knjižnica Velenje Kazakstan in Uzbekistan - Blišč in beda potopisno predavanje Milana Brezovnika 19.30 Celjski dom_ MeMPZ I. gimnazije v Celju pomladni koncert 19.30 Galerija Maleš Rečica pri Laškem Vesolje, ki me prevzema predavanje prof. Borisa Khama 19.30 Glasbena šola Velenje Kitaristi, citrarji in harfisti koncert učencev in dijakov 20.00 Galerija Železarskega muzeja Štore Ferrum urbanum odprtje razstave fotografij Jureta Kravanje 20.00 Galerija Erotike Račka, Celje_ Samotni jezdec odprtje razstave Boštjana Plesničarja KINO PLANET TVS Spored za 11. 5.in 12. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kako izuriti svojega zmaja - dru žinska animirana pustolov., 3D 15.10, (17.20 torek) Ne pozabi me - romantična drama 16.15, 18.45, 21.15 Predobra zame - romantična ko medija 21.50 Romanca v Rimu - romantična ko medija 16.50, 18.50, 20.50 Spopad Titanov - domišljijski ak cijski spektakel, 3D 16.35, 18.55, (21.20 torek) Iron man 2 - ZF akcija 15.40, 18.20, 21.00 Na poti - drama 15.35, 18.15, 20.40 Rezervni načrt - romantična ko medija 16.40, 19.00, 21.10 Robin Hood - akcijska drama 19.00 sreda Vsi so v redu - drama 16.25, 18.35, 20.45 SREDA in ČETRTEK 21.00 Zresni se - drama Prenosi, oddajo Ponedeljkovo športno dopoldne (10.15)? Šport danes (vsak dan ob 15.00) MALI OGLASI - INFORMACIJE PRODAM 2052 STAREJŠO, dobro ohranjeno, 150 l hidravlično stiskalnico za grozdje prodam. Telefon 041 668-642. 2048 PROIAM 2010 Stanovanja v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300 VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje ODDAM SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam. Telefon 031 819-163. 2066 PRODAM KOLO z motorjem Tomos, vožnja brez izpita in čelade, prodam. Telefon 031 881823. 2034 ODDAM CELJE. Garažo na Vrunčevi oddam. Telefon 051 348-302. r MOLZNI stroj na vrč, star eno leto, malo rabljen, prodam. Telefon 041 910-381. PRODAM ENO ali več gradbenih parcel, velikost od 700 do 1.000 m2, na lepi, ravni legi, z vsemi priključki, okolica Ljubečne, prodam. Telefon 041 771-466. 1868 ENODRUŽINSKO hišo z delavnico in garažo, Celje, Hudinja, parcela 615 m2, mirna lokacija, ktv, telefon, kombinirano ogrevanje, prodam za 240.000 EUR. Telefon 051 800-370. 2067 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, Skalna klet, delavnica, garaža, kombinirana ck, ktv, telefon, parcela 900 m2, prodam za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370. 2067 ODDAM POSLOVNO stanovanjski objekt - brunarico (okolica Žalca) oddamo v najem ali prodamo. Informacije po telefonu 041 353-015. Euro tent, Marija Petre. s. p., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec. n KOŠNJO, kozolec na travniku in gospodarsko poslopje oddam v najem. Telefon 5824-611. n nmzm KUPIM DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, javorja, češnje, hrasta, lipe, deske za ostrešje in tramove različnih dimenzij ter hrastove, akacije-ve in kostanjeve tramove ali stebričke različnih dimenzij, prodam, možna dostava. Telefon 040 211-346. p DRVA (bukev ali hruška), cepljena na 1 m, prodam, možna dostava. Telefon 041 297-408. 2037 PRODAM NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, prodam. Telefon 031 559-502. 2024 BIKCA simentalca, starega 11 tednov, prodam. Telefon 5794-004. 2033 PURANE, za nadaljnjo rejo, stare 6 tednov, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 577-3744. p KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, drugo tele, prodam. Telefon (03) 5733-075, 041 317-449. 2040 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 5725-374. 2045 VIETNAMSKEGA prašička in mini kozlička, kastriranega, starega 2 leti, za igro otrok, prodam. Telefon 031 683-462. 2064 TELICO, brejo 6 mesecev in telico, težko 220 kg, ugodno prodam. Telefon (03) 5739314. 2063 TELICO simentalko, 470 kg, za pleme, kravo za zakol, 670 kg, staro 4 leta, prodam. Telefon 041 593-121. 2071 KUPIM ODKUPUJEMO pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 030 696084. Š 225 GOTOVINSKI KREDITI ISCEM IZGUBIL se je nemški ovčar, star 8 mesecev, zelo velik, črno rjave barve. Če imate kaj srca do psa in njegovega lastnika, pokličite po telefonu 5794-217, 031 565-462. 2035 PRODAM VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614-862. p PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, bele, grahaste, susex in težke črne, kombinirane za meso in jajca ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. Telefon 700-1446. 1979 PRAŠIČE, 30 do 50 kg, prodamo. Dobravc, Zgornje Roje 22, Šempeter. 1979 CISTERNO za gnojevko Creina, 3.200 l, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 878-807. 2023 BON, izlet v Sarajevo, za dve osebi, poceni prodam. Telefon 041 597-220. 2036 KORUZO, oves in klaftrska drva prodam. Telefon 041 649-414. š 306 LESENE lestve (lojtre), dolžina 4 m, prodam. Telefon zvečer, 031 401-229. 2041 RAZNE čebelarske potrebščine prodam Telefon po 18. uri, (03) 5793-055. 2051 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold SAMSKI upokojenec išče kuharico. Telefon 041 267-481. 2056 SIMPATIČNA, 40-letna, poštena in zaposlena želi prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 2061 ZDRAVNICA, 49-letna, urejena želi spoznati urejenega moškega. Telefon 041 248647; agencija Super Alan. 2061 H!TRO NAROČITE STANOVANJE v Šentjurju kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 491-257. VITANJE. Stanovanje, 90 m2, oddam. Telefon 041 625-791. p APARTMAJE v okolici Zadra, 70 m od morja, klima, žar, parkirni prostor, ugodno oddamo. Telefon 041 440-998. p OPREMLJENO garsonjero v centru Celja ugodno oddam. Telefon 031 401-217, po 17. uri. 1970 DVOINPOLSOBNO stanovanje, opremljeno, v Celju, oddam. Telefon 051 351-569. 2055 V CELJU na Hudinji oddamo dve enosobni ali dvosobni stanovanji samskim osebam brez otrok. Podrobnosti po dogovoru. Telefon 040 209-590. 2058 NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rTT777n> letnik2010 A J, W.1;f Má n lfs prilogo TV-OKNO! ^ * Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave. mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Bil sem veseljak, mali mož na velikih nogah, vendar pride čas, ko se je treba posloviti, svoje najdražje zapustiti. Z A H V A L A Zapustil nas je dragi oče, stari oče, dedek, pradedek in tast AUGUST KROPEC (25. 8. 1932 - 3. 5. 2010) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala gospodu župniku Janezu Neradu, gospe Angeli Mlaker za poslovilne besede, gospe Anici za molitve ter pevcem, trobentaču in pogrebni službi Gekott za lepo opravljen obred. Hvala vsem sodelavcem in vodstvu podjetja Kotis, Policijski upravi Celje in osebju travma-tološkega oddelka za lajšanje bolečin v zadnjih dnevih življenja. Zahvala tudi domu upokojencev Thermana Laško, družini Kiker, predvsem pa Milanu in Slavici Grobelšek in skupini Cekinček za sprejetje v družabno in pestro življenje, ki so mu ga naredili. Hvala vsem, ki boste z lepo mislijo postali ob njegovem grobu. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi in ga bomo pogrešali 2057 MLAJŠI moški, ki je bil razočaran v ljubezni, išče življenjsko sopotnico. Telefon 041 959-192. ž 43 PREPROST moški želi trajno razmerje z zvesto, prijazno gospo. Telefon 041 229-649. Ž 43 40-letna, samska ženska bi se preselila. Telefon 090 62-86 - 1,99 EUR/minuta. Telefon 031 836-378, Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 42 STROJNE estrihe in druga gradbena dela izvajamo. Telefon 040 665-507. Gior, d. o. o., Višnja vas 40, Vojnik. 2049 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 292 UGODNO izvajamo zemeljska dela, izgradnjo dvorišč, rušitvena dela, izdelavo kanalizacijskih sistemov, dobavo zemlje in peska ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2009 IZVAJAM fizioterapijo in rehabilitacijo na vašem domu. Ni čakanja. Mojca Bela, s. p., Na zelenici 17, Prebold, telefon 041 597-220. 2036 www.novite(liiik.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Dijaki 4.E razreda I. gimnazije v Celju so imeli maturantski ples 20. februarja. Prva vrsta z leve: Urška Korošec, Sara Anderlič, Kaja Sevčnikar, Kristina Glojek, Branka Keser, razrednik Maksi-miljan Klemen, ravnatelj Anton Šepetavc, Patricija Babnik, Sanja Žeželj, Antonija Todić, Špela Cenc, Manja Žohar, Maja Bojić, Manja Mlakar. Druga vrsta: Matej Šober, Tjaša Muhovic, Neža Jurko, Metka Glasenčnik, Nataša Kondić, Maja Skutnik. Tretja vrsta: Jaka Planovšek, David Brunšek, Jernej Lu-zar, Željko Stević, Domen Bauerheim, Matija Medved, Gašper Hribar. Zadnja vrsta: Tjan Smrečnik, Luka Krajnc, Tim Vodov-nik, Tomaž Čokl, Nejc Šuc in Nejc Prelec. Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Skupno srečanje abrahamov V polzelski župniji nadaljujejo s tradicijo vsakoletnega skupnega praznovanja »abrahamov« s sveto mašo. Letošnje je bilo sedmo po vrsti. 50-letniki in 50-letnice, med njimi tudi župan Ljubo Žnidar, so se zbrali pri tretji nedeljski maši, kjer so se duhovno okrepčali, domači župnik Jože Kovačec pa jim je pripravil lep nagovor ter vsakemu izmed njih podaril vrtnico in knjigo Več sonca v življenju. Po končani mašni slovesnosti so nadaljevali s prijetnim druženjem, kjer so se posladkali s torto in si nazdravili s penino. TT Biseroporočenca Dragica in Jože Janežič s pričama - sinom Jožetom (desno) in z vnukom Gregorjem - ter z ostalimi sorodniki Z biseri posuta skupna pot Po šestdesetih letih skupne življenjske poti sta si Dragica in Jože Janežič iz Celja ponovno obljubila večno zvestobo. Zlata prstana sta si biseroporočenca 10. aprila izmenjala pred celjskim županom Bojanom Šrotom ter v navzočnosti sina Jožeta, vnuka Gregorja in drugih sorodnikov in prijateljev. Jože se je rodil v Celju v številni družini. Imel je štiri sestre in prav toliko bratov. Dragica je bila edinka, rojena v Zagrebu. Prva otroška leta je preživela v Dobovi, od koder so med 2. svetovno vojno vse domačine, z njimi tudi Dragico, izselili v Nemčijo v taborišče. Po vojni se je vrnila k sorodnikom v Celje, kjer se je kasneje zaposlila v Emu. V bližini tovarne je stanoval Jože, ki je postavno mladenko kmalu opazil. Tudi ona mu je začela vračati naklonjenost in tako sta se leta 1950 poročila. Prvi dom sta si ustvarila v Dragičinem najemniškem podstrešnem stanovanju v Gaberjah, kjer se jima je še isto leto rodil edinec, sin Jože. Čez čas se je družinica preselila v blok v Dečkovo naselje, kjer Dragica in Jože živita še danes. Dragičina največja ljubezen je vrtiček, ki ga skrbno obdeluje. Čeprav pri 80 letih ni več najbolj trdnega zdravja, še vedno skrbi tudi za gospodinjstvo. Tri leta starejši Jože je navdušen nad nogometom. S prijatelji se ob koncih tedna rad udeležuje nogometnih tekem. »Da bi nama le zdravje še služilo,« si želita slavljenca. Mi pa jima kličemo: »Še na mnogo skupnih let!« BA FOTO TEDNA Foto: SHERPA Letošnji jubilanti in župnik Jože Kovačec Vedeževanje Astrologija 090 42 24 Prišel je maj ...