r
L
Največji ilorentki dnevnik V Združenih državah
Velja za ▼»€ leto ...	$6.00 |
Za pol leta.....$3.00 °
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
list jslovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in
^Qltcdl ^tflLtftSe
booed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHeUea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1983, at the Pest Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1878
TELEFON: CHdsea 3—3878
NO. 260. — ŠTEV. 280.
NEW YORK, SATURDAY. OCTOBER 24. 1931. — SOBOTA, 24. OKTOBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
BORAH ZAHTEVA REVIZIJO VERSA1LLSKE POGODBE
Kitajska sprejela Briandov predlog
SENZACIJONALNA IZJAVA PREDSEDNIKA SENATNEGA ODSEKA ZA ZUNANJE ZADEVE
Senator Borah je s svojo izjavo silno razočaral francoske časniške poročevalce. — Ponovno je zahteval, naj Združene države priznajo Rusijo. Ako bi se zavezniki odpovedali reparacijam, naj bi jim Amerika odpustila vojni dolg. — Dokler ne bo versaillska mirovna pogodba revidirana, je le malo upanja na splošno razorožitev.
WASHINGTON, D. C., 23. oktobra. — William EL. Borah, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, je rekel danes francoskim časniškim poročevalcem, ki so spremili ministrskega predsednika Lavala v Združene države, da je revizija versaillske mirovne pogodbe absolutno potrebna za zopetno obnovitev zaupanja na svetu.
Ako ne bo revizija dosežena potom prijateljskega sporazuma, bo izsiljena s silo.
Senator Borah je rekel, da bi Amerika črtala vse vojne dolgove, ako bi se zavezniki odpovedali reparacijam, ki jih imajo dobiti od Nemčije. Po njegovem mnenju bi imel tak korak silen dušeslovni učinek na vse narode sveta.
Ko so ga francoski poročevalci obotavljaje vprašali, kaj misli o razoroženju, je rekel smeje:
—	Torej želite, da govorim naravnost, ne pa po ovinkih?
i
—	Da, da, — so odvrnili washingtonski poročevalci, ki so stali v ozadju dvorane.
Med drugim je rekel sledeče: —
—	Revizija versaillske mirovne bo izsiljena, če se ne bo završila mirnim potom.
—	Stvar Francije je, da sama določi mejo, do katere se hoče razorožiti.
—	Dokler ne bo versaillska mirovna pogodba revidirana, ni nobenega upanja za resnično razoro-ženje. *
Borah je proti vmešavanju katerekoli vrste in pod katerimikoli pogoji.
Ako se izvaja na kako državo gospodarski pritisk pomenja to istototoliko kot če bi napovedali vojno.
Prvi pogoj za dosego splošnega razoroženja je, da Amerika prizna sovjetsko Rusijo.
Precej se je govorilo, da ima ta ali ona pogodba ostre "zobe*'. Kje so sedaj tisti "zobje", da bi jih pokazala Japoncem oziroma Kitajcem?
Gospodarski interesi Amerike so v tesni zvezi z gospodarskimi interesi Evrope in ostalega sveta.
Nato so ga vprašali glede političnih odnošajev Amerike.
—	Jaz razlikujem, — je dejal Borah, — med političnimi in gospodarskimi odnošaji. Izza "poslovilne poslanice" Georgea Washingtona je bila to politika ameriškega naroda.
Isto tako kot francoski poročevalci, se je tudi francoski ministrski predsednik Laval zanimal za Bo-rakovo izjavo.
*
Glede Lavala je dejal Borah, da mu je simpatičen ter da se mu zdi odkrit.
—	Upam, da bo ta obisk utrdil prijateljske od-nošaje. To bo pa tudi vse.
"GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga I
MESTO W. ORANGE BO PREKRŠČENO
Načrt za spomenik na Eagle Rock. — Gorela bo večna luč. — Spomenik je bil že prej nameravan in Edison ga je potrdil.
WEST ORAXGH, L\\ J.. 2:t. okt. To mesto bo v počast Edisona iz-pr<*menilo svoje ime v Edison City. Tako je sklenil mestni odbor.
Ravnatelj javnih del. Frank J. O'Oonor, je stavil tozadevni pr-.Ml-log in je bil so«rlasno sprejet. V svojem govoru je rekol. da je to primerna east za velikega iznčj-ditelja, ki je večino svojih iznajdb dovršil v tem mestu.
Po seji je izjavil podpredsednik Edisonovih naprav, Arthur L. Walsh, da bo Edisonova družina hvaležno sprejela vsako east, ki bo podeljena spominu velikega iz najditelja.
Nameravani spomenik Edisonu na Eagle Mount, ki je bil pričet že v času. ko je bil Edison živ. se bo sedaj nadaljeval s tem ve«"jo naglico.
Spomenik bo imel obliko velikega mavzoleja, nad katerim bo gorela večna luč.
Pred leti je trgovska zbornica določila Eagle Kock za Edisonov spomenik ip: Edison sam je načrt odobril z lakoničnim odgovorom: "Dobro je!"
Edisonov šofer. Sidney Scarf, ki ima svoje stanovanje nad garažo je danes dobil zlato cigaretno dozo od časnikarskih poročevalcev, ki so rabili garažo za svoj stan tekom Edisonove bolezni.
PROCES PROTI _MORNARJEM
Nemški mornarji so za-stavkali v ruskih pristaniščih. —Stavko so baje povzročili sovjeti.
ZAPOSLENJE V RADIO CITY
Delalo bo 56,000 oseb, predno bo zgradba gotova.— Pomaga šest držav. — Zdr. države, Canada, Italija, Trinidad, Filipini in Malaazija.
Statistiki so izračunali..da bodo delavci pri zgradbi Radio City
v	Xew Yorku delali skupno deset milijanov dni po osem ur ua na dan.
'Naznanja se tudi, da bo pri zgradbi desetih poslopij zaposlenih 56 tisoč moških in žensk.
Cela zgradba bo veljala 250 milijonov dolarjev. Ako bi delal samo en delavec po osem ur na dar., bi mu vzelo 33.330 let, da zgoto-
vi	to velikansko delo.
iNa mestu, kjer zdaj gradijo Radio City, je stalo prej 229 poslopij, ki so že vsa podrta.
Med drugimi poslopji bo tudi International Music IlalI s (>500 sedeži, nad dvorano pa 31 nadstropno poslopje za urade.
Drugi .dve poslyjm, ziL^kateri j" temelj že izkopan, bosta največje gledališče na svetu in 65 nadstropij visoko poslopje za urade, ki bo merilo ob vznožju 2.750.000 kvadratnih čevljev, ali 750,000 več kot pa Empire State.
Za to velikansko zgradbo je že več mesecev zaposlenih več industrijskih podjetij in sicer: železni rudniki v Alabami in Miehi-ganu. svinčeni rudnik v Colorado, asbestova polja v Quebet u. premogovniki Pennsylvanije in asfaltni rudnik v Trinidadu.
Radio City ima tudi zaposlene cementne delavce ob Hudson k, tesači na severo-zapadu Paeifica. delavci na gumijevih plantažah v Malasiji itd.
POGOJI PRISTANIŠKIH DELAVCEM
VSTAJA NA OTOKU CIPRU
Anglija je poslala bojne ladje. — Prebivalci zahtevajo združitev z Grško. — Kamenjali so go-vernerjevo palačo.
LuVKNAKA, Otok Ciper, 23. oktobra. — -Od sinoči je bil otok Ciper v rokah upornikov, ki zahtevajo združitev otoka z Grško. Angleška vlada je pyslala bojne ladje s Krete in vojake z aero-plani iz Egipta, da uženejo upornike.
Že nekaj tednov je bilo oko'i 325.000 prebivalcev nezadovoljnih vsled odredbe angleške vlade za izpremembo tarifa, katero odredbo je ciperska zbornica zavrgla. Poslanci so sklicali veliko zborovanje v glavno mesto Nicosia in po raznih govorih so peljali ljudi pred trovemerjevo palačo, kjer so naznanili svoj odstop ter obenem zahtevali, da se Ciper združi z Crško.
Demonstrantje so prepodili stražo, metali kamenje na palačo in razbili šipe. Sežgali so gov»»r-nerjev avtomobil in pet policijskih avtomobilov, nato pa so zanetili tudi palačo, ki je pogorela do tal.
j Ko je policija zapazila, da j?
bilo vsled letečega kamenja ra-I njenih več policistov, je ustrelila ! na množico in bilo je ranjenih kakih 10 oseb. Vedno več upor-' nikov je prihajalo v mesto in po-j licija je zaman skušala obvarovat i osebno last governerja in vladno umetniško zbirko.
Medtem se je upor razširil po vseh mestih in vaseh otoka. V ' Fumabasto je bil odposlan oddelek valeških fusilirjev, kjer so bi li žene in otroci poslani ua ladje v pristanišču.
Vlada upa, da bo jutri dovolj vojaštva na otoku, da zaduši vstajo.
JAPONCI ODOBRAVAJO
STALIŠČE ZDRUŽ. DRŽAV
ŽENEVA, Švica, 23. oktobra. — Zastopnik kitajske vlade pri svetu Lige narodov je rekel danes, da je Kitajska pripravljena stopiti v direktna pogajanja z Japonsko glede ureditve zadreg, ki so se pojavile v Mandžuriji. To se bo pa zgodijo le pod pogojem, da ugodi Japonska določbam resolucije ter odpokliče do 6. novembra svoje vojaštvo iz Mandžurije.
KIEL, (Nemčija. 23. oktobra.— Postavljeno je bilo posebno sodišče, ki ima nalogo obravnaavti zadevo 120 mornarjev, ki so ob-dolženi, da so pred desetimi dne vi zastav kal i v lisi j i. vsled česar j e moralo ostati v raznih pristaniščih 41 flemških parnikov.
Policija je sprejela prvi parnik z aeroplani in motornimi čolni, je izpraševala častnike in aretirala mornarje. Pričakujejo povra tek še štirinajstih parnikov.
Lastniki ladij zvračajo vso krivdo na mornarje. Hamburška pa-robrodna (friižba je pred kratkim sklenila, da ne pošlje nobene ladje v ruska pristanišča, ker so mnenja, da so sovjeti povzročili stavko.
BOSTON, Mass., 23. oktobra. Bostonski lastniki ladij so danes dali 2000 pristaniškim delavc—m, ki so na stavki, svoj ultimatum.
Lastniki pravijo, da vzamejo stavkarje zopet na delo. in priznajo unijo, toda samo pod pogoji. ki jih določa pogodba, katero je pred enim mesecem podpisala družba mednarodnih pristaniških delavecv v New Yorku.
DVE LETI ZAPORA
ZARADI DAYKA
TKBXTOX. X. J.. 23. oktobra. Samuel A. Reeves, lastnik hotela in prodajalec zemljišč v Asburv Park. (N. J., je bil obsojen na dve leti ječe in na globo $2000, ker ni plačal dohodninskega davka za leto 1925.
KAJ JE ITALIJA?
RIM, Italija. 23. oktobra. — Na vprašanje "Kaj je Italija .*" je v razpisani tekmi za najboljši odgovor dobil prvo nagrado .John Esposito. ki je prišel na obisk v Italijo iz Provindence. K. I., ko je na gorenje vprašanje odgovoril: "To je dežela, kjer je bil ro jen Mussolini".
Za ta odgovor bo dobil kot prvo nasrrado motorno kolo.
ČE SLEPEC SLEPCA VODI
LONDON. Anglija. 23. oktobra. Ko je nek slepec hotel iti čez uli-co, se je oprijel roke blizu stoječega moškega.
Misleč, da mu hoče kdo pomagati. je stopil na idieo in pričel v spremstvu drugega hoditi preko ulice. Pri tem pa ga je zadel avtomobil in ga podrl na tla.
Tudi drugi moški je bil slep.
RAZKOŠNA JAHTA
_BO KAVARNA
PHIDALELPH1A, Pa.. 22. okt. Jahta "Allegro", za katero je plačal umrli urednik "The Philadelphia Inquirer" 200 tisoč dolarjev. bo prenarejeua za plavajočo kavarno v Wiklwood, N. J.
"Alegro". ki je že mnogokrat premenila svojega lastnika, odkar je umrl Elverson. je bila pre«1, nekaj meseci zajeta s tovorom žganja. Prodana je bila na javni dražbi in nek ribič jo je kupil za $450. Kmalu nato jo je prodal z;« tisoč dolarjev skupini mož. ki jo bodo sedaj predelali za plavajočo kavarno.
Kenkiči Jošisava. ki zastopa Japonsko, je rekel, da se strinja s tem načrtom, poudaril je pa. da je njegovi vladi nemogoče natančno določiti ,kdaj bo vse japonsko vojaštvo odpoklicano.
Na predlog predsednika sveta Lige narodov. Aristida Brianda, je bila seja sinoči od god en a in se bo danes dopoldne nadaljevala.
Pred odgoditvijo je rekel, da so oči vsega sveta uprte v Ženevo, kjer "smo spor že ublažili in da-kazali svetu, kako težko bo v bo dočnosti državam zaplesti se v vojno".
Značilno je. da ni ničesar omenil, da je bilo zadnje tedne v Mjii-džuriji ubitih in ranjenih na tisoče Kitajcev.
Zastopnik Anglije je prrtsil J >-šisavo. naj pojasni pogoje, pod katerimi bi se Japonska direktno pogajala s Kitajsko.
Odvrnil je. da imata obe vladi v Mandžuriji gotove interese, glede katerih se morata sami sporazumeti.
O predlogu, da bi bila poslana v Mandžurijo nevtralna komisi ja, ni hotel razpravljati.
Japonski zastopnik je pohvalil stališče Združenih držav, češ. da so pokazale veliko razumevanj? za stvar Japonske.
ADVERTISE n "GLAS NARODA*
0DVAJALCI SO DOBILI PO 60 LET
Vsakemu izmed četvori-ce, ki je odvedla Ro-senthala, je prisodilo sodišče šestdeset let ječe.
Štirje moški, ki so odvedli Charles M. Rosenthala in so ga zopet izpustili proti odkupnini ">0 tisoč dolarjev, so bili danes obsojeni vsak na 60 let ječe v Sinj,-Singu.
Nobeden obsojenec ni rekel besede. toda ko so bili peljani v ra-! por. je vsakdo obupno gledal sodnika Corrigana.
Trije so bili obsojeni po 53 let in poleg tega še na pet let jc'"e, ker so imeli revolverje.
Lastnik hotela Vanding v Nev-Yorku, Nicholas Rutigliano, pa je dobil kar 60 let. ker ga je m. I-nik smatral za kolovodjo zarot" proti 'Rosenthal«.
Corrigan ga je tudi obsodil, d i i mora plačati 35 tisoč dolarjev, kolikor denarja mu je Še ostalo od cele odkupnine.
Poleg Rutigliana so bili obsojeni še naslednji -.
Marcus Rlumenthal. Albert Si-leo in Theodore Adinolfi.
ŠKOF ZAHTEVA
CIPER ZA GRŠKO
LONDON". Anglija. 22. oktobra. Neko atensko poročilo pravi, da je -grško-katoliški škof na otoku Ciper razglasil, da se otok priklopi Grški, ker po njegovi izjavi to zahteva narod.
('lani ciperske zbornice so po dali svojo ostavko.
VALETA. Malta. 22. oktobra. Governer Cipra je brzojavil go-vernerju Malte, da pošlje bojne ladje, da zadušijo nemire na o-toku.
DENARNA NAKAZILA---
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din	500 .........	.......... $ 9.45
Din	1000 .........	.......... S 18.SO
Din	2500 _________	.......... $ 46.00
Din	3000 .........	.......... $ 54.90
Din	5000 .........	.......... $ 91.00
Din	10,000 ________	.......... $181.00
1	V ITALIJO	
Lir	100 ............................	S 5.70!
| Ur	200 ............................	$11.20 |
1 lir	300 ............................	$16.65
1 Lir	'500 ........................	$27.15
| Lir	1000 ............................	$53.75
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina: znaša. 60 centov za vsako posamezno ntkt, žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, - za $300.— $5.25,
Za laplaeuo večjih metko? kot atoral zavedeno. bodM i itoarJM,
Urmix aH dolarjih, dovoljujemo k boljie pogoj«. Pil TellkUi lib priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom
ta (lede naftna nakiaila
Nujna nikailli izvršujemo po CABLE
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, H, T.
Telephone BA relay

V#1AlIABOD1
NEW YORK, SATURDAY. OCTOBER 24. 1931
THE LARGEST SLOVENS DAILY In U. S. A.
Glas Naroda"
Owned and PnbUahed by
PUBLISHING COMTANX
CA Corporation).
L.
ol r. nth
of the corporation and addreesea of above officers: •f Manhattan, New York City. N. I.
O L AS (▼•toe •
NAKOBI'
Day Except Sundays and Holidays
Dopisi.
In Kanado Ca pol leta -Sa četrt leta
▼dja Ust ea Ameriko
Za New York za oek> leto 97.00
Za pol leta-------------->3.50
OSjOOiI Za Inozemstvo sa celo leto__»7.08
1.60 i Za pol leta ______________________________.$3.50
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
"Ola* Naroda" labaja vaaM dan tirzemU nedelj in praznikov.
Daptd brez podpisa In osebnosti ee ns prloteujejo. Denar naj se bla-forotl poMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da es nam tudi prej in Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"QLU NABODA*. MS W. 18th Street, New T«fc, N I.
Telephone: CHelsea i—3X3%
ZVIŠANJE PREVOZNINE
Pittsburgh, Pa.
Sporočiti hočem, da je due 1. oktobra v i$t. Mary Hospital zavedno zaspala gospa Ivana Ž us t. Bolehala je že dalj časa. pa kljub temu je še vedno opravljala domača dela. Dne 25. avgusta se je pa podala v bolnišnico, iz katere se ni več živa vrnila. Podvreči se je morala težki operacija, kater" pa ni mogla prenesti. Dne 1. oktobra 1931 je mirno v Uospodu zaspala. Dne 4. oktobra ob 2. uri popoldne se je vršil velikanski pogreb iz hiše žalosti na miro-dvor Midway, Pa., kjer počiva že njen sin. ki je podlegel flu I. 1918.
Da je bila ranjka zelo priljubljena med našimi rojaki, je pokazal velikanski pogreb in številni venci, katere so darovali v zadnji spomin. I*rišli smo se poslovit v ogromnem številu o«! vseli stram. Celo iz West Virginije so prišli, kakor tudi iz" Canonsburga jih je prišlo lepo število naših so-bratov in sester.
Tukaj se pokaže kaj so vredna naša podporna društva. Ona je bila zvesta članica društva št.
>v IX. P. J., Midway. Pa.. To društvo se je korporativno udeležilo pogreba z društveno za.sta-, vo.
Ranjka je bivala mnogo let na < Midway. Pa. Stara je bila 55 let. J in je zapustila žalujočega moža '
in dva sina Johana in Andreja, že j zarosile. Hvala vam ! oba preskrbljena.	j Te velike skupine prijateljev
Johan Žust je znan kot naš smo bili jaz in moja soproga in najstarejši zastopnik Glas Xaro-1 hčerka tako vesli, da nam bo v da. Njegova družina se je rada ■ spominu ostalo eelo življenje.
jalo Mr. Ujčiču. menda vrag z njegovim repom.
Čitatelji naj si sami sodbo narode, katere igre so vendar len-še za razumne ljudi. .
Nadalje piše. da je Mrs. Jennie < >žbolt večletna vrhovna učitel ji-va iger, kar pa ni res. Kolikor jaz vem in sem dobro informiran o igrah, ker grem vsako gledat, ako Je moreni, je Mrs. Jennie Ožboli učila samo eno igro "Prisega o polnoči", druge igre so pa učili drugi, kii so bili jako vešči učitelji, ker so spravili take velike igre na naš oder, Ne vem kako je to, da se tako krivično gleda ljudi, ki so v resnici največ storili za narod tukaj v Barbertonu. Ene se hvali, ki včasih sploh še zraven niso, prave delavce se pa prezre, to ni lepo. Kdor hoče biti pravičen, naj se pravilno informira. naj poroča in piše resnie kar bo v čast dotiičneinu. ki piše, in v čast tistemu, kateri jo zasluži. Pa brez zamere!
Pozdrav vsem!
Dolgoletni naročnik (i. 'N.
Woostcr, Ohio
Dne 17. oktobra tega leta st;; nas prišla obiskat v naše stanovanje "Lovski Club*' iu pevski zbor "Javornik" iz Barberton, O.
"Javorulk" nam je zapel pozdravno pesem s tako melodijo, da so se članom naše družane oči
go prijateljev in prijateljic. i pr0ge in hčerke.
81 napolnjenih avtomobilov jo j . Pa ** ka-i P^ite! Mr. John je spremilo k zadnjemu počitku, i Spetieu. kot veščemu muzikantu
Zapustila si žalujočega sopro-! priporočam, da prinese seboj har-ga in 3 sinova in na tisoče pri-! moniko, pa se bomo do ranega dne jateljev in prijateljic. Odšla si od i veselili in ne kot zadnjič, samo nas zavedno, spomin na te nam 1
Ž<* vnaprej s*> j«, vedelo, bo železniške družbe zelo razočarala odloeitev meddržavne prometne komisije.
Železnike družbe so namreč zahtevale, naj se jim dovoli zvišati prevoznino za blago za petnajst odstotkov. Ako bi se jim ta želja izpolnila, bi imele na leto petsto milijonov dolarjev več dohodkov, pod pogojem, seveda, da bi se promet ne poslabšal.
Uradniki železniških družb seveda niso gojili tako visokih upanj, pae so pa domnevali, da jim bo dovoljeno zvišati prevoznino že vsaj za deset odstotkov, vsled cesar bi se jim dohodki poverali za nekako tristo milijonov
......	. ,	, o«. .\jv({i»va unuwua se je raua i
dolarjev. Zvezna km,us,.,a zal,revo p» petnajst odstot- j u<w,ž„vali, vsakovmtnih piknikov j DolžUHSt mo Teže da sc valn nem zvišanju odločilo zavrnila, obenem je pa tudi pri--in društvenih veselic, za to si je: Barbertončanom lepo zahvalim za tla na dan tudi z drugim načrtom, ki je vzbudil veliko ™alaZust pridobii!i num~j prijazen obisk v imenu moje so-pozornost železnih uprav in izvedencev.
Komisija je pripravljena dovoliti zvišati prevoznino za gotovo blago, izvzemši za farmske produkte.
Izračunala je, da bi imele družbe na leto sto milijonov dolarjev vee dohodkov in da bi se ti dohodki še povečali za petindvajset milijonov dolarjev, ko bi se izboljšal gospodarski položaj.
Istočasno pa tudi predlaga, naj bi se spravil čisti dobiček železniških družb na en kup, s čemur On bilo mogoče pokrivati deficite in podpirati oslabljene železniške družbe.
Baš ta toeka pa voditeljem železniških družb prav X>osebno neugaja.
Pravijo, da je ta predlog komisije nepostaven in navajajo še razne druge razloge, samo da bi ne bilo uveljavljen.
O'tem vprašanji? se bodo temeljito •bavili na konvenciji zveze železniških predsednikov, ki zboruje v Atlantic City.
Namen komisije je s to odredbo dvigniti kredit železniških družb ter preprečiti razburjenje med širšo javnostjo, istočasno pa tudi koristiti bankam.
Banke so namreč naložile velik del denarja, ki so ga jim z^ipali ljudje, v vrednostne papirje železniških družb, kajti te papirje so smatrali za prvovrstno investicijo.
Ker so pa papirji izgubili veljavo, je nastalo med ljudmi veliko razburjenje, katerega je še povečal slab gospodarski položaj.
Načrt prometne komisije bi bilo treba le pozdraviti, ker z dvignenjem vrednosti železniških akcij, bi se potolažili in pomirili oni, kateri so v velikih skrbeh za svoj denar.
Iz Slovenije.
Požar pri Slov. Konjicah.
Požar je izbruhnil pri posestniku Bornšku v Stranicah pri Konjicah. 'Ognjeni zublji so upepe-lili gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Zvečer so tamkaj kožu-hali koruzo precej pozno v noč. Obstoja možnost, da je vsled »le previdnosti začelo tleti na skednju in je tako ogenj upepelil vsa sosednja poslopja.
Truplo neznanca brez glave.
10. oktobra popoldne okoli 5. lire so na Miklavževem hribu v gozdu posestnika Tomažif-a po d. Marjančnika pri Celju našli truplo neznanega moškega. Truplo je bilo brez glave. To so našli šele potem nekaj metrov v stran. Obveščeni so bili orožniki, ki pa tu di identitete mrtvega niso mogli dognati. Pozneje si je truplo o-gledala srnina komisija, nakar so ga prepeljali na okoliško pokopališče. Trplo je že precej razpadlo in je po mnenju zdravnika šest tednov ležalo v gozdu. iNeke-kemu drugemu posestniku se j« zdeli*, da j«' mrtvec identičen z nekim človekom, ki je pred čp-som prosil pni njemu oeta in mu dejal .da mora piti, ker ima zlatenico. Obraz neznanca je bil v resnici ves rmen. Pri mrtvecu so našli nekaj listin, katere bodo na sodišču pregledali.
"Sekiro mi daj, pa te bom udaril!"
Kresnice pri Litiji se hitro razvijajo, posebno odkar so v obratu apnenine. Tako so si gasilci po- j ,uka. Ker očesom postave tudi stavili v kratkem ča-su lep gasii- i govorice ljudi, ki so pravili, da ski dom. Gradi ga tvrdka Žluhec' je Močnik sam zažgal. niso ostal-' & Iiožič iz Trbovelj. Tvrdka mia I prikrite, so orožniki napovedali razen hrastniških delavcev za po- j aretacijo posestniku in pa Fran-slenjh tudi nekaj svojih, t. j. Tr-1 eetu.
boveljčanov. Med domačini in te-1 ;pri zaslišanju so ob« krivca mi pa vlada že od nekdaj sovra-jtrdo prijeli. Stari Močnik je ost;-! štvo. 'Pretekle dni je prišlo do j trd in ni hotel priznati ničesar, prepira med delavcema Hvalo in j pač pa se je skoro 40 let mlajši
Dar opazovanja.
Nekateri imajo zelo izrazit dar opazovanja. Posebno ženske. Toda, žal, da je to opazovanje u-merjeno skoro izključno le v eno smer. Posameznosti vidijo, dočim jim splošnost ni mar.
In značilno je za kaj se nekateri ljudje zanimajo in kaj jim ostane neizbrisno v spominu.
Rojaki hodijo ua obisk v Nta ro domovino in ostanejo tam po tni, štiri ali še več mesecev. Clo vek bi domneval, da bodo bogve-kaj povedali, pa je razočaran.
— No, kako je kaj v domovin; * -— vprašaš rojaka, da boš zvedel kake podrobnosti in posebnosti. Posebnosti ne zveš nobene, pač pa le podrobnosti, "tla ljudje nimajo denarja, pa je na veselicah kljub temu vse pijano".
Dobi se tudi rojak, ki se vrne po dvajsetih letih v domovino. Težko čakaš njegovega povratk* in novic o svojem rojstnem kraju ter njega prebivalcih. In res se vrne po desetih mesecih ter ti skrivnostno razodene; — Veš, tista škarpa pri ongavovi štacuui se je pa lansko zimo podrla ... fn to je domala vse, kar ti ve pove dati.
Dve neivvorški rojakinji sta
na dan! Eden obmejnih vojakov je orožnikom v Sovodnjem izjavil. da je videl, kako je omenjene noči bežal od pogorišča France. sin nekega bližnjega posest -
pa ostane trajen.
Žalujoči družini izrekam mo. globoko sožalje!
Anton Zidanšek.
Barberton, Ohio.
V teui listu je bil dne 15. oktobra dopis iz liarbertona izpod peresa Mr. Josip l*jčiča. Naj mi rojak ne zameri, ako malo odgovorim na njegov dopis.
Hiše. da je on okoli 10 let v Barbertonu. pa še ni videl bogatejše in zanimivejše igre do danes, kakor je bila igra "Kmet i m vrag", katero je priredilo društvo Sv. Srca Marije, št. 111 K. S. K. JedB of e.
Ljudje božji, zdaj se naj gredo solit vse krasne narodne i«rre, ki so bile igrane na našem odru. na primer: "Sin" "Razvaline življenja". "Prisegam". "Čarovnica".
Begunka", "Pri Kapelici". "Prisega o polnoči", ."Andrej, in njegov zl&vn" in še polno krasnih iger. ki so bile manjše, ampak za na vsak oder in za vsakega, tudi za otroke. Ampak igra "Kmet in vrag" po mnenju Mr. Cjeiča prednjači vsem dosedaj igranim igram. iNe vem. kaj je tako uga-
Naši po Ameriki
Leo Štrukelj, ki je bil v nedeljo zjutraj aretiran v Brooklvnu ter osumljen roparskega napada, je bil te dni izpuščen iz ječe Pri obravnavi je dokazal, da se je db času, ko je bil vprizorjen na Mi-klica napad, nahajal na povsem drugem mestu.	*
— V Chicago so ustanovili ne.
potrebo v tem času pa vidi organizacija v tem, da skrbi za brez poselne in sirotne.
— JSodnik George Baer v Clevt landu je imel soditi Maurica La-niča. ki je bil obtožen, da je kra del avtomobile. Sodnik, pomožni državni pravdnik James Hart, in zagovornik so bili pripravljen*.
ko Jugoalovansko centralno or-|da se prične obravnava, proti
ganizacijo. Delo pri snovanju te organizacije napreduje vsak dan. Dosedaj se je nabralo že 20,' imen in naslovov Jugoslovanov, ki atanujejo v Chieagu. Cilj or-gnizacije v glavnem je aledeč: Da nai narod sam sebi pomaga s tew, da dela skupno, da naši for-Ctj mani iu bosi uposlijo samo naše
Lepa hvala Mr. in Mrs. John I.jčie, ki sta nas z isto skupino posetila. ter nekaterim družinam od tukaj.
iRodojubiiD pozdrav! Listu pa želim obilo novih naročnikov!
'Rudolf Putz, naročnik.
Detroit, Mich..
Xe bom omenjala delavskih razmer, ker so tako slabe tukaj, da sploh ni za govoriti.
Xo. pa saj ravno v takih slabih časih je človek potreben, da se malo razveseli, za kar bomo Imeli sedaj vsi lepo priliko in sicer na 7. novembra v soboto zvečer v S. D. D. na 437 S. Artillery Ave., kjer priredi gospodinjski klub večeninko za Dom.
Vstopnina bo samo 25e, in kdor bo srečen, bo dobil lep dobitek precejšnje vrednosti.
Pa še nekaj drugega dobrega bodo ženske pripravile za ta večer.
Oodba bo tudi izvrstna.
Zatoraj vljudno vabimo cenjeno občinstvo, da se udeleži te zabave.
Pozdrav vsem čitateljem Gias Karoda!
Frances Ivapel.
Gregorčičem.
Ta je imel v roki sekiro, ki jo je pač nič hudega sluteč izročil Hvali, ki mu je ta rekel: "Če mi daš sekiro, pa te usekam!" Mi-
France uda I in je izpovedal, tla je zažgal on. 'Močnik ga je k po žigu pripravil. Noč pred požigom sta bila z njim dolgo skupaj in sta do podrobnosti napravila misleč. da se le šali, mu je takoj iz-j črt. kako bo izbruhnila nesreča, ročil, dobil pa je že naslednji tre-j Rečeno — storjeno! France se je lmtek udarec po glavi. Xa srečo drugo noč splazil v hišo Močnika
n jo — zažgal. Toda imel je ne-
se v pondeljek odpravili v West Orange. X. J., kjer je ležal Edison na mrtvaškem odru. Tri ure st* čakali v lajni, da vržeta zadnji pogled ua slavnega iznajdjte-Ija. Pozneje sta pnipovedovaii. kako je bilo. toda v pripovedova-uju ni igral poglavitne vloge Ed5-son. pač pa neki drugi možak. Xeprestano sta govorili o lepem pokiemanu na konju, ki je deial na eesti red.
< >h, i»a je bil res lep in kakčne črne muštačke je imel. In men • j * dvakrat pogledal in se mi je tudi nasmehnil. Bog ve. če je še le-dik.'
V gledališču ali na koncertu poslušaš pevko, vrneš se in ve* prevzet od njene umetnosti pripoveduješ svoji ženici, kako kra>-no je pela. kako so ji ljudje ploskali ter sploh podrobno opišeš ves koncert.
Misliš, da imaš tiar opazovanja, pa ga nimaš, kajti ua preprosto ženino vprašanje ne moreš odgovoriti.
Vpraša te namreč: — No, kako je bila pa oblečena .'
—	Katera *
—	I, ista pevka, katero si dv« ure. poslušal.
Nekoliko pomisliš, in moraš žalostno priznati, da ne veš kak«» je bila oblečena.
—	Xe veš kako je bila oblečena — se zasmeje žena. tmla v njenem smehu je preteča nevihta — ne veš kako je bila oblečena 1 Xo. ta je pa lepa! Dve uri je -stalil na odru; praviš, da si jo dve uri «*lf-dal in poslušal, pa ne veš kako je bila oblečenaBog ve. kod si s-podil! Prosim te. nikar ne laži in r.e pripoveduj, da si bil na koncertu.
Ker že skoro dvajset let nisem bil v domovini, vprašam vraču-jočega se izletnika, kakšna je m*-daj Bela Ljubljana.
—	O. vse po starem, vse po starem, — pravi — samo pri Zeksar-ju ne tlajejo več takih porcijonov kot so jih dajali včasi, in tudi gu-ljaš ni več tak.
Xajbolj zanimiva so pripovedovanja delegatov, ki se vrnejo konvencije.
—	'Xo. kaj ste storili dobrega za Jed noto oziroma za Zvezo? — vprašam delegata.
je sekira oplazila samo ob strani. sicer bi bil udarec smrten.
Požigalca je najel zaradi zavarovalnine.
Xe- le Oselčane. tudi ostale prebivalce Poljanske doline je izvan-retlno presenetil požar pri posestniku Močniku na Oklici, ki je iznenada nastal pred par tedni Ogenj je takrat z bliskovito naglico zajel stanovanjsko hišo Močnika in jo popolnoma uničil. Vsa-
srečo. da sra je opazil graničar..
Kompanjona so orožniki od vedli najpreje v Škofio Loko. Zapeljani je potem povedal še več. Ogenj naj bi dal obubožanemu Močniku denarja . . Hiša je bili. namreč zavarovona za 29,500 dinarjev. Zastopnik "Slavije" je bil prav na tem, da izroči Močniku 2.1.000 Din zavarovalnine, ko je kakor strela iz jasnega planila n« dan resniea. iXesrečna in nepre-ko pomaganje ljudi je bilo skoro mišljena človeka sta sedaj v Ljnb-
izključeno, ker je požar izbruhnil ponoči in vrhu tega primanjkuje oseljškim posestnikom vode. Toda vsaka stvar pride enkrac
Laniču. toda Leniča ni bilo v sodni dvorani. Sodnik je odredil, da se ga gre ickat v ječo, toda tam se je konštatiralo, da jetnika sploh* ni v zaporu. <Deputij je nato izjavil, da se je Laniua po pomoti izpustilo iz jeoe. Ko se je zadnji teden Laniču povedalo, da je svoboden, seveda ni vpraša1, T »kaj je svoboden, ampak je kar lepo pobrisal v širni svet. Sedaj ga policija iiče, toda ni dobili le nobenega eledu za njim.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE HUBEMTI
VESELICE,
nt m l ii
ZABAVE
i . » .
GLASUJTE
"GLAS NARODA" m čita Mino članstvo, p*č p* ni Slemii ▼ mli nboBrf.
CENE ZA OGLASE SO ZURRE
Ijani v zaporih tamošnj?ga sodišča, kjer bosta morala za svoj greh po vseh vidikih dajati visok obračun.
special Interest
Accounts
Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa Kise ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške.
Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPO-VEDI, kar
je v mnogih slučajih jako važno.
VUfc obrestujemo po 4°/c
' i i 'A .. •
Safcser State Bank
CZ CORTLANDI
NEW YORK, S. T.
Žarečega se obraza mi o«l^« -vori: — O. vse je bilo lepo in dobro, posebno lepa je bila pa u»'-ka delegatka iz Cleveland;! . . . čakaj, kako se že piše . .. lej ga hucliea, pa ne da bi izgubil atr<-s.
Toda ljudem ni zameriti, v t^m pogledu smo vsi enaki. Človek ^e tistega spominja, kar se mu najbolj vtisne v spomin.
Ce bi naprimer mene kdo vprašal kaj sem doživel letošnje poletje. bi mu brez pomisleka tnko-le odgovoril:
—	Lepega julijskega dopoldne sva z Matijem prodajalf kruh ;»o farmah. Pri wakem Earuierja j«' bilo treba malo počivati, malo prigrizniti in malo popiti. Ponekod so ini gostoljubno postregli
mlekom, ponekod s sadjevcem, ponekod s sladkimi češnjami. 7.\ dobro mero je pa dal rojak Pei-kovšek. — ves vesel krepkega novorojenca — prinesti iz kleti d\i leti starega belega vina.
Poslovila sva se iu se odpravila domu. "Proti domu" — pravim, kajti Ziberše smatram za svoj drugi doni. Matija me je posadil na zaboj kurjih jajc ter je začel pn* cej hitro voziti, bližala se je namreč že opoldanska ura. Naenkrat so me prijeli popadki. Popadki v pravem pomenu besede. Četudi se bojim avtomobila kot
živega vraga, sem ukazal Matiji Vozi! Vozi! — Zdelo se mi je. da boni umrl ...
—	iMerkaj na jajca — je odvrnil. videč, da se sumljivo premetavam po k isti. Odpel je vse ventile.' da sva brzela po preči prometni cesti z naglico petinsedemdesetih mdj.
Tz littlefallške okolice niso š-uikdar vozili nobene porodnice s tako naglico v bolnišnico, kot me je 'Matija pripeljal do gostoljubne -Jerinove hiše.
Tam mi je kmalu odleglo, in bil je tudi skrajni čas, ker je šlo za sekunde in ne za minute.
Še danes rečem, in vedno boin rekel, da je bil Matija moj angel j varuh.
(Sa-salamenski angel varuh — bo rekel prijatelj Tone Keržič v Cherry Valley, ko bo prečital to poročilo).
GLAS It A It O D A
FEW YORK, SATURDAY. OCTOBER 24. 1931
TUB LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S.
GUSTAV MEYRINK:
Mc!anchton je plesal z netopirjem ki je imel glavo spodaj in nogo zgoraj.
Krila ovita okoli telesa, v krem-pljih velik zlat obroč, ko da hoče nakazati, da nekje visi. je prav čudno izgledata ta maska in na Me* lanehtena je vznemirljvo učinkovalo, da je pri plesanju moral vedno gledati skozi ta obroč, ki je nihal baš pred njegovim obrazom.
Bila je ena najoriginalnejših mask na plesu perzijskega princa — seveda tudi ena najbolj nagnusnih — ta netopir.
Celo Njegovo Visočanstvo — Mohamed Daraše-Koh. gostitelj, je postal pozoren nanjo.
—	Lepa maska, poznam te, — ji je p3kimal in vsi, ki so se nahajali v bližini, so izbruhnili v glasen krohot.
—	Prav gotovo je to mala markiza X., najboljša prijateljica icne-l tin je, — je menil holandski dosto-! janstvenik. oblečen v Rembrandto-, vem slogu — saj ne more biti dru- J eače, ko pa pozna vsak kotiček v j gradu — sodeč po njenem pripovedovanju — in preje, ko je nekaterim gospodom prišlo na misel, kepati se zunaj na vrtu, pri čemur se je netopir dodobra nanorel — bi ta dostojanstvenik skoro stavil, da je videl, kako se je na njenem zapestju ?ablestela dobro znana mu li?jacintna zapestnica.
—	Oh, kako zanimivo, — se je vmešal v razgovor moder metuljček, — ali ne bi mogel Meianch-ton previdno malo potipati, ali je res grof Faast, kot je zadnji čas videti, srečni ljubimec knjeginje.
—	— "Svarim te, maska, nikar ne govori tako glasno, — je metuljčka resno prekinil holandski
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1932
Cena 20c
dobite pri
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
V K KATK KM IZIDE Slovensko Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932
naročila za koledar — Cena
5#C. — 2E sedaj sprejemamo
MOŽ NA STEKLENICI
prvi del
dostojanstvenik, — še dobro, da )e godba ravno fortisimo igrala valček, — še pred nekaj trenutki se je princ nahajal v neposredni bližini!
—	Da, da — najboljše, če se o takih stvareh sploh ne govori, — se je šepeta je vmešal egipčanska a-nubis, — ljubosumnost tega Azi-jata ne pozna nobenih meja; — in v tem gradu je najbrže nakopičenih več gorljivih snovi, nego slutimo — Grof Faast se že predolgo igra z ognjem, in če bi Daraše-Koh vedel — — —
Hrapava, kosmata postava, ki je i predstavljala zvit klopčič vrvi, si je! na divjem begu pred helenskim i vojščakom v bleščeči vojni opremi j utirala pot skozi maske, ki so za-i čudene gledale za njima, kako sta, se na mehkih gumijevih podplatih podila po dvorani.
-Au bi tebe mar ne bilo strah, da boš presekan na dvoje, če bi predstavljal gordijski vozel in vedel, da ti je Aleksander Veliki za petami, mynher fcCannitverstahn? — je držal obrnjeni netopir Holand-ca in ga potipal s pahljačo po njegovem resnem nosu.
—	Aj, aj, lepa markiza netopir-ka, bistri duh se vedno izda, — se je smejal neznansko dolg "junker Hans ', z repom in konjskim kopitom, — "kako škoda, kako zelo škoda je, da te smemo videti, stojiš takole — z nožicami navzgor — na glavi, samo kot netopirka.
vese v ozadju in sta dva črnca prinesla na pozornico zaprto nosilni co iz sandlovega lesa in jo položila na tla blizu steklenice, na katero je zdajci pričela od zgoraj sija-ti bleda, mesečna svetloba.
Drugi del povesti bo priobčen v ponedeljek, 2$. oktobra.
Tedaj je zadonelo po dvorani zamolklo zvonenje in rabelj v rdečem talarju vestfalskih sodišč, ki je mahal z bronastim zvoncem, se je postavil na sredo dvorane in se naslonil na svojo bleščečo se sekiro.
Iz zaklonišč in lož so privrele maske: harlekini?- — "ladies with the rose", — ljudožrci, štorklje, mački v škornjih, pikova petica, Kitajke, nemški pesnik z napisom: "Samo četrt ure". Don Quichoti. Wallen-steinovi jezdeci, kolombine, bajade-de in domini v vseh barvah. —
—	Rdeči rabelj deli ploščice iz slonovine z zlatim napisom med množico.
—	Ah spored za predstavo!:
MOŽ V STEKLENICI Lutkovna komedija v duhu Aubrey Bcardsleysa od princa Mohameda Daraše-Koh.
Mož
Osebe: v steklenici ......
.. Miguel grof Faast
Mož na steklenici .... Princ Mohamed Daraše-Koh
Dama v nosilnici ........ —---
Vampirji, lutke grbci. opice, muzi-kantje. — Dejanje se vrši v odprtem tigrovem žrelu.
—	Kaj?! Princ sam Je spisal komedijo?
—	Najbrže kaka scena iz 1001.
noči.
—	Kdo pa bo igral damo v nosilnici? — tako so se mešali radovedni glasovi.
—	Nezaslišana presenečenja nas še čakajo danes. — o da, — je čivkal srčkan incroyable v henneiinu in se obesil vitkemu abeju pod pa-
zduho, — ves ti, pierot, ki sem z njim prej le plesala tarantelo, je bil grof Faast, ki bo igral moža v steklenici, in on mi je mnogo zaupal: — lutke bodo strašno tajinstvene, toda samo za one, ki stvar razume
jo, veš, — in enega--slona je
princ prav za ta večer naročil iz Hamburga---pa saj me ti niti ne poslušaš! — in razdražena je mala pustila svojega spremljevalca in zbežala v gnečo.
V	radostno valovanje množice so se pomešali služabniki in ponujali
okrepčila — sorbet in vino.---
Prinesli so stole in jih postavili po zakloniščih ob oknih.
S škripa j očim šumom so se razmaknile stene ene ožjih strani dvorane in počasi se je iz teme prikazal oder z rdečerjavo in rumeno pisanim okvirjem in belimi, ogromnimi zobmi zgoraj in zdolaj: stili-zirano, rjoveče tigrovo žrelo.
Na sredi scene stoji ogromna, o-kroglasta steklenica, — iz pedenj debelega stekla, — do malega za dva moža visoka in zelo prostorna. Ozadje odra pokrito z rožnatimi svilenimi zastorji. —
Sedaj se odpro velikanska ebe- j novinasta vrata dvorane in veli-častveno mirno vstopi z zlatom in dragulji nališpan slon. Na njegovem tilniku sedi rdeči rabelj in ga vodi s toporiščem svoje sekire.
Ogromno čelo mu pokriva mreža iskrečih se draguljev in tako stopa ravnodušno preko slavnostne dvorane.
V	skupinah ga cblegajo maske in vriskajo svoje pozdrave skupini plemenitih igralcev, ki sede v palan-kinu na njegovem hrbtu: princ Daraše-Koh s turbanom in smaragdno agrafo — grof Faast kot pierot poleg njega. — Lutke in muzikanti strme predse trdi in otrpli, ko da so iz lesa.
Sion je dosegel oder in dviga s svojim rilcem moža za možem iz palankina; — ploskanje in veselo vzklikanje, ko prime pierota in ga spusti skozi vrat v steklenico, pokrije nato steklenico s kovinastim pokrovom in posadi nanj princa.
Muzikanti so posedli v polkrogu ckoli steklenice in privlekli na dan čudne, tanke, strahotno izgledajoče inštrumente.
Predstava se prične; — od nekod, kakor iz tal, za doni tiha godba, —
— Lutkovni orkester in lutke o-stanejo otrple, ko da so iz voska.
V	ospredju odra lutke — grbast pritlikavec z apnenobledim obrazom, siv, režeč se hudič in bledi kasta pevka, s poželjivimi rdečimi ustnicami — zdi se, da v satanski hudobonsti vedo za strašno skrivnost. ki jih je vrgla v otrplost strahotnega duševno-poltnega uživanja. ---
Strašna groza navidezne smrti se gnete nad nepremično skupino.
--Samo pierot v steklenici se
neprestano giblje, — maha s svojim koničastim klobukom, se priklanja, tu pa tam nazdravi perzijskemu princu, ki nepremično sedi s prekrižanimi nogami na pokrovu steklenice, — nato se znova divje spakuje.	•
Njegovo poskakovanje vzbuja smeh pri gledalcih — — — kako groteskno vendar izgleda!
Debele steklene stene tako čudno spakujejo njegovo sliko; — včasih ima izbuljene oči, ki se hočejo razliti iz svojih jamic in ki tako čudno sije jo nato zopet nima nobenih oči, samo čelo in brado — ali pa kar trojni obraz: — sedaj je debel in zabuhel, takoj nato mršav do kosti in dolgonog kakor pajek. — Ali pa se njegov trebuh napihne v "kroglo.
Vsak gledalec ga vidi drugače — v kakršni smeri-pač gleda na steklenico.
Eden od muzikantov — oblečen kot Baškvi, z zmedenim pogledom., brez obrvi in kruškasto lobanjo — je prikimal in razprotrl z iz rasam stahotne pokvajenosti svoje rarja-ve, gnusne prste, ki so bili na koncih okroglasto odebeijeni, kakor voščeni simboli tajinstvene iarojeno-«ti.
Naravnost osveženi so se gledalci oddahnili, ko so se v takem negibnem odmoru razgrnile rožaste za«
TOŽBA ŽARAM POMLADITVE
Neapolhka javnost se zelo /h-niuia za proces, v katerem poj dr* za čudno pomlajevaluo <>p«?racij"-Mlad iXeapolitanec se je za roe si in pred poroko se je tla! zdravniško preiskati. Zdravnik mu je pa povedal, da je njegova telesna konstitueija tako slaba, da nima nobenega upanja postati oee. i*ri-I>oroeil mu je pomlajevalno operacijo in mu takoj predlagal ne kejra Egipčana. Sporazumela sta se in ženin se jc» podvrgel pomlajevali*! operaciji, ki se je dobro pc srečila.
Po operaeuji se je oženil in »%?z devet mesecev mu je rodila žf?nn h črko. Mož je bil s tem zelo zadovoljen. ni bil pa zadovoljen Egipčan, ki j«' bil očetovstvo ta-korekoč prodal. Dobil je namreč samo polovico nagrade, a več iuii Italijan ni hotel izplačati. Ker vse grožnje niso nič pomagale. s«> je zatekel Kgipčan k sodišču in vložil dve tožbi. V prvi zahteva \ od Italijana 5000 lir. ki mu jiu še j dolguje, v drugi pa toži zdravui- J ka. ker ga je z operacijo pohabi1.
POZOR. ROJAKI
Iz naslova n» listu, katerega pre. jemate, je razvidno* kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
VSTOP V 'TUJSKO. LEGUO"
'Tujska Legija'' je bila in je še tisti del francoske armade, ki služi v francoskih kolonijah. Vojaki, ki služijo v tujski legiji, so sami dobrovoljci, ki so jih nabirali po vsem svetu. Kdor se je prijavil, tega so pregledali in če je bil sprejet, je dobil takoj na roke 5000 frankov. Služba v tujski legiji je trajala 5 let, a bila je silno naporna. Kdor pa je do-služil svoj rok, tega sq večinoma preskrbeli s kakšno civilno službo. Danes pa ne sprejemajo več kar vsakogar, ampak so pogoje za sprejem zelo poostrili. To je posledica gospodarske krize hr Evropi, ki goni ljudi kar tr,umoma v tujsko legijo kakor je bilo nekdaj priti iz nje. Pred sprejemom mora vsak novinec napraviti strog izpit, če pa ga sprejmejo, ne dobi več 500Q, ampak samo 1000 frankov na roko.
HIŠE IZ ZLATA
V mestu Guanajuoto v Mehiki so prišli na to, da je večina hiš v mestu grajena iz materijala, v katerem se nahaja mnogo zlata. Na to pa so prišli šele v najnovejšem času, ko je sklenila neka železniška družba kolodvor povečati, vsled česar so morali podreti več poslopij. Ko so pa hiše podr-
KDO DELA MODO
Ni še posebno dolgo od tega, odkar so si ženske začele striči lase "na fanta" in nositi kratka krila. Danes pa že vidimo zopet dolge lase in dolga krila, na klobučkin vidimo zopet ptičje perje in če poj-de tako naprej, bomo kmalu zopet tam, kjer smo bili pred 30 leti.
Poslužujmo se vsi brez trnjem« te stare in stanovitne domač«
Ljudje, ki te nagle izpremembe mirno opazujejo, pa se vprašujejo: Zakaj se oprijemajo moderne ženske, ki trde o sebi, da so sila praktične, starih in že pozabljenih bedarij? Kdo in kaj je tista moč in sila, ki neomejeno vlada nad ženskami, pa tudi nad možakarji? To je moda.
Amsterdamski profesor dr. Stein-metz označuje v riekem svojem spisu "modo" kot "periodično menjanje sloga več ali manj nujnega značaja''. Moda je torej nekaj, kar se j pojavlja tudi v umetnosti in v vsa- | Na modo vplivajo pa tudi splošne kem življenjskem udejstvovanju | razaiere vsake dobe- Danes n" Pr-sploh, najbolj pa v ženski obleki. živimo v dobi šP°rta in v dobi skrb*
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
NEW YOU, N. T.
%
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
f Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
taji. je pa le tako; ne zaveda se pa tega nagiba ne vsak.
Steinmetz je mnenja, da je mo da sicer vedno kraljevala, nikdar
za zdravje in oboje je vidno tudi v modi, v moški modi manj, v ženski pa belj. Moč mode pa toliko
Moda zelo pospešuje industrijo, pa tudi vzgled znamenitih oseb. In-li. so dali nekaj kosov starega^ dustrijo zanima na modi največ gradbenega materijala preiskati jn i P°množEiia možnost predaje blaga preiskava je dognala, da se nahaja v=ndar pa se kakšen modni poskus
pa ni vladala tako močno kakor 1 bolj raste, kolikor bolj pada javna vlada dandanes.	| morala in kolikor bolj hlepi vse le
' za uživanjem.
v starem materijalu toliko zlata, da bi se njegovo pridobivanje že izplačalo.
včasih tudi industriji ponesreči. Znamenite osebnosti pa ljudje vedno radi posnemajo, zlasti igralke, j Pomen filmskih "zvezd" za modo | vedo krojači in* šivilje dobro ceni-! ti.
! Moda pa je več ali manj tudi ; stvar bogastva. Nekdaj so novo
V dobi razvitega prometa, kakor je današnja, prodre vsaka moda prav kmalu tudi v najbolj skrito vas. Kaže pa danes mnogo znakov na tc. da bo "moda"' čez čas precej izgubila na svoji veljavi.
CALIFORNIA F on tan a, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftM Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis. Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Btish. J. Bevčič,
Mrs. F. Launch. Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich.
J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
koliko poje človek v 70 letih?
Množino jedi, kar jo poje povprečen človek v določenem šLevi-.
lu let, so ze mnogokrat poskusili iz- i modo U£tvarjali privilegirani sta-računati in so jo tudi izračunali, j n0vL dandanes ampak nikdar ne tako natančno, b0®31*^-
Resi telo bolezenskih glivic
pa jo ustvarjajo
da bi se številke ujemale To pa ni nič čudnega, če pomislimo, da se Japonci in Ktajc preživljajo skero samo z rižem, mi pa smo v primeri s temi skromnimi ljudmi pravcati požeruhi.
Najnovejša statistika, ki pa se o-zirala le na Evropejce, pravi, da poje zdrav moški v 70. letih svojega življenja 25 ton ali 250 meterskin centov hrane. 70 let je pa 25.000 dni. Evropejec poje torej na dan približno 2 funta hrane.
Nekateri trdijo, da je to še premalo; to pa ni res. ampak je za mnoge ljudi preveč.
Otroci jedo precej manj, ravno tako tudi stari ljudje. Največ pojedo ljudje od 20. do 40. leta; ti pojedo tudi po štiri funte na dan.
Največ pojedo ljudje mesa — skoraj po 1 funt na dan. Tudi mesa pojedo mnogo; v 70. letih ga poje človek 7000 funtov ali 8 težkih volov ali pa 35 pitanih prašičev.
Zelenjave poje povprečni človek do 50 centov, jajc pa 12,000; na dan torej niti eno jajce.
Sladkarij pojemo po 2500 funtov; tu pa ni računan sladkor, ki ga pojemo čistega.
Soli gre 35 centov; ker pa dela sol človeka žejnega, mora človek kupiti in res popije človek v 70. letih 25,000 litrov vode, če nima dovolj denarja za vino in pivo.
I Nujc.i-T« 'Ht' o."i«ti život bolezciutitilt
Klivi«-. knt.it sialn? iiv«-»-. mišice in druse xivljen k.- .irgjini'. ki povzročajo veliko bolezni in revščine. «~"isti kri. i>d;>ra-\i za|ki'ini< o. Rlavoliol. napetosti in lodčne ii.-r. tl -. Ko st.- jemali Xusa-Tone nekaj rasa s.- I».«let^ eotovo počutili niofmejči ju prenovljenim in vaj*- spanj'-l.o »it no in osvf-žtijot-e. Prav gotovo si nabavite Fteklenieo Xuga-Tone. Xa prodaj je v lekarnah. Ako rh vaS le-mu spolu. To sicer ta ali oni «ona> , kainar nima. re<it»- mu naj ga naroči
'sta	trgovca na del*elu. —Advt.
Najmočnejši nagib za ustvarjanje mod pa je človeška želja po izpre-membi in pa želja, ugajati druge-
MINNESOTA	v
Chisholm, Frank Gouie. Frank ! Za boleče sklepe * Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. Nabrcoj
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Paniaq, Washoe, L. Champa
NEBRASKA
Omaha, P. Broderick NEW YORK Go wan da, Karl Strnisha Little Falls, Frank Maale
OHIO
Barberton. John Balant, Joe HUi Cleveland. Anton Bobek, Chaa
Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis BalaSyt in J. Kuzn&e Nilea, Frank KogovŠek Warren, Mr*. F. Rachar Younestown Anton KikelJ Krayn, Ant. Tfeitiei] Luaerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar 'Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmlliek Pittsburgh, a. Jafcshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshax Reading, J. Pesdirc Steelton, A. Hren Unity 8U. in oMloo* 4. tkedj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jona WUloek. J.
Samo namažite s tem zanesljivim starim linimentom ^
PAIN-EXPELLEk
OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brexovec, v. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Prerič. Louis Zupan čič, Ai Skerlj ' Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack	r
Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets
UT^JH $el|?er, Fr. Krebs
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Joa. Koren
Sheboygan. John Zorman
W^ST ALUS Frank Skok
Rock Springs, Louis Tauch*r Diamondville, Jos Rolici:
Ta GLOBUS |
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet! vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN!
V premeru meri globus 6 inčev. — visok je 10 lnče?.
MODERN VZOREC
i
KRASEN FREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED A , .
$2.50
ONI, KI TAT A JO PLAČANO NAROČNINO ZA
GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA
' #1,
"GLAS NARODA
75
216 West 18 Street
New York, N. T.
_
"GLAS N A K O D A
NEW YORK, SATURDAY. OCTOBER 24. 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A,
ČAKAM TE!
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Z« Glas Naroda priredil G. P.
48
(Nadaljevanje.)
Ko konečno pride Silva, najde prijetno gorko sobo in mizi tako vabljivo prijetno. Pni hoji zelo šepa in pri vsakem koraku vzdihne.
—	Poglejte, gospa Silva, kako lepo gre! Zdaj pa še pripravim čaj, nato pa lahko jeste. Tako — zdaj pa moram iti. Drugače morajo stariši predolgo čakati. Toda jutri opoldne ste gotovo pri nas — drugače ne dobite Andrejeka nikdar več. V resnici izgleda, kot bi mu bilo zelo všeč, da je enkrat pri nas v vasi.
—	Toda ne razvadite mi preveč otroka, Klara, ker bom sicer imela ž njim mnogo sitnosti.
—	Brez skrbi, gospa Silva, mora ubogati. — Silvi seže v roko — zdaj pa pojdite veselo v Novo leto, pozabite vse neprijetnosti starega leta — bodite dobre volje! Moje iskrene čestitke!
Andrej spremi Klaro do vrat. Z veliko močjo ji stisne roko.
—	Prisrčna hvala, Klara. Koliko smo vam že dolžni! Kako na.j vam to poplačam?
Klara ga gleda s svojimi velikimi, zvestimi očmi skoro svarilno.
—	S tem. da imate z gospo Salvo potrpljenje in zopet potrp Ijenje, gospod doktor, — pravi mirno.
Tedaj pa Andrej pritisne njeno roko na svojo ustnnice.
—	Vi, velika, vi dobra —
Vrata se zapro za Klaro. Kot omotena sloni ob zidu; glavo na sloni na steno. Vroče ji postane v očeh.
—	Ti ubogi, moj ljubljeni! — Brezmejno sočutje ji splamii.
Kako se bo vse to končalo?
Ta mehkočuteči, duhovitii mož ob strani tega otročjega, raz vajenega bitja, ki ga nikakor ni razumelo!
Silva je bila očarljiva, priknpljiva kot človek za sebe. kot Silva pi. Darwiz — to ji je moral vsakdo priznati — toda kot gospa doktorja Ilammerja — tu pa so odpovedale njene lastnosti.
Bilo je nekaj dni pozneje.
Vreme se je izpremenilo. Sveži, zdravi mraz se je umaknil neprijetnemu vetru, ki je prinašal dež in sneg. kar se je po ulicah zlilo v grdo brozgo. Silva se je prehladila : v svoji neumni navadi je dolžila Andreja, da je kriv njenega prehlada, tako da je potrpežljivi. slednjič nervozni in izdelani mož izgubil svoje potrpljenje in je bil hud. Silva prične krčevito jokati in mu očita vse različne n.i-piišljesen pregrehe. Xi mogel več prenašati njene sitnosti, zato -i cbleče suknjo in gre.
Nepremagljiva sila ga vleče k materi. Mnogokrat je že v tenkih urah stala na tem mestu — vedno mu je bilo. da mu je ta stara, dobra žena tudi telesno blizu, kot bi slišal njen ljubeznjivi glas. ki mu je prijazno prigovarjal. In še vedno je bil potolažen in je šel mirnejši z njenega groba.
Toda danes ni našel miru. Srpo je strmel na grob. ki je bil poraščen z bršljanoui in na katerem je stala majhna smreka, okrašena z zlatimi nitkami in svečami. Okoli križa je bil obešen venec iz smrekovih vej — vse je prinesla Klara na grob.
Xi mogla opustiti, tla ne bi vedno skrbela za grob svoje drage prijateljiee. ki ji j.» bila kol dobra mati. Skoro noben teden ni minil, da ne bi na njenem grobu z molitvijo iskala utehe.
Xasprotno |>a ni Silva niti enkrat izrazila želje, da bi šla na grob matere svojega moža. Gosposko hladno, brez vsakega sočutja je stala poleg njega, ako ju je kdaj lizprehod privedel na pokopališče. Medtem ko je bil griček, pod katerim je spala stara žen«, njemu ves svet, ni pomenil za njo prav nič. Xjegova mati je imela v njegovem sreu mesto, s katerega je ni mogla pregnati niti njegova tako ljubljena žena.
Silvina brezbrižnost ga je sicer vedno žalostila, da pa je Kle-ra že tako dolgo pokojni izkazovala toliko ljubezen, ga je napolnilo s hvaležnostjo in mu je to ljubzenivo deklico prineslo v no-1
tranjosti tako blizu. Pogosto je bil proti Klari bolj zaupljiv kot p,; j proti lastni ženi — spoznal je njeno dobro srce — in dobro srce jej najdražje ua ženi. je nemiljiva lepota.
Da bi vsaj Sifva nekoliko tega imela v sebi!
Ako je pomislil na Silvestrov večer in na Xovo leto. kako "a lostno in prazno je preživel oba dneva! Kar je hotel iz svojega prenapolnjenega srea povedati Kil vi. je ostalo nepovedano, kajti ;V pri njegovi prvi besedi ga je Silva osorno in hladno zavrnila ; ni hotela razumeti. Zato je molčal, da ne bi zadnji dan leta bil končan v kakem prepiru.
Ob enajstih st« prične Silvi zdelftiti; trudna je hoče v posteljo. Andrej ji vošči lahko noč; počakati je hotel tXovega leta.
—	Oh, Andrej, tako dolgočasno je! Zakaj hočeš sam še ostati pokonci? Saj tudi ti lahko prespiš iz starega v novo leto.
—	Tega še nisem nikdar naredil. Vedno smo ostali z očetom, pozneje pa jaz sam z materjo. Vedno so hoteli slšati zvoniti novo-Pene zvonove, ki so imeli za njo vedno tak praznični glas.
Silva strpno migne z glavo. Andrej to opazil. Z velikim, nerazumljivim pogledom jo pogleda. Precej kratki zlatorjavi lasje ji v debelih kodrih vise čez njen sladki obraz, katerega je rdeča svetloba kar najlepše obsevala. Toda čudno, kakor je bil miren in hladen — v tej mirni, lepi ženski podobi je začutil nekaj kot grenko, sovražno nagnenje. medtem ko je bil preje v njeni bližini poln omotice in očaranja.
—	Sladko spi, Srlva! — Skloni se, da bi jo poljubil. Brezčul-no mu vrne poljub.
—	Jutri se prične Xovo leto! Pričeti ga hočemo z, veselimi mi-»limi — v zvestem tovarištvu. — pravi pomembno, — kaj ne, Sil-\at — prime jo za roko.
Pogleda ga s svojimi mehkimi, lepimi očmi in se mu zaničljt-vo nasmeje. — vsaj ne bodi tako dolgočasen, Andrej!
—	Lahko noč. Silva! — pravi kratko in iztreznjen.
Ali je že imel kdaj tako žalosten Silvestrov večer?
Sedi preti svojo pralno mizo; glavo si podpira z rokami.
V spomin mu pride .lesensenov izrek :
Z nežnimi, mehkimi nitkami veže te žena na sebe; z ostrimi pikrima pšicarai strelja kaj kmalu na tebe.
Kakv zelo je to veljalo za Sillvo!
In natančno je čutil, da je tudi « svojo nikdar utrudljivo potrpežljivostjo ne more pri njej ničesar doseči —ni se izpremenila. V
tišini te noči mu je postalo popolnoma jasno, da je bila njegova levitev brezmejna zmota. Med obema naravama je bila razlita, katere ni bilo mogoče premostiti, ko je enkrat plamteča strast prvih let polagoma prešla v mirni tok vsakdanjosti.
lil njegova žena je imela napake, proti katerim niti najiskre-i«ejša in najnežnejša ljubezen ni mogla biti slepa, ni smela biti blepa!	„	^
Zatopljen v svoje temne misli, se ni zmenil za dež ki ga je mra-/il celo v njegovo notranjost. Konečno se odloči, da gre; le s težavo se je ločil od zadnjega počitka svoje matere. Premočen in pre-mrazen pride domov. Silva je ležala na divanu, pokrita z odejami. V sobi je bilo mrzlo, ker je genj ugasnil. Andrej si skuha skodelico čaja. da bi se vsaj znotraj ogrel. Xato zakuri v svoji sobi. Mo-jal je pregledati še cel kup šolskih zvezkov in še mnogo drugega pisanja ga je čakalo.
Četudi se je soba kmalu razgrela, vendar ga je treslo od časa do časa. Še nikdar ni tako težko delal kot danes. Tudi kozarec vročega groga ga ni razgrel; vsi njegovi udje so bili težki kot svinec. Večerjo si pripravi kar v kuhinji; toda po nekaterih grižljajih neha jesti; nič mu ni šlo v slast.
Do desetih se je silil delati, potem pa ni mogel več — njegovi živci so odpovedali. Le s težavo sc priplazi do postelje. Silva je legla že ob osmih, ne da bi mu bila voščila lahko noč.
(Dalje prihodnjič.)
€€
99
ARABSKE VLADARICE
iXeki mladi arabski znanstvenik je predaval v arabskem društvu v Londonu o dveh kraljicah iz Jemena; predavanje ie vzbudilo mnogo pozornosti, ker dokazuje, da tudi v gospodstvu Islama ni inanjktlo močnih in pomembnih ženskih osebnosti, j Mnenje, da je bila arabska žena' vedno zastrta in strogo ločena od J sveta, se ne strinja vedno z zgo-Jl dovino, kajti ta nam odkriva, da' je sredi enajstega stoletja živela j kraljica Asma, katera se. je ob strani svojega kraljevega soproga zelo zanimala za usodo svojega narodla. Delila je ž njim vse kraljeve rastri in prednosti in je nosila vso odgovornost samovlade. ko je kralj odšel v boj. Pesniki opevajo njeno radovednost, njeno veliko in od o ros t pa tudi njeno literarno nadarjenost in razumevanje umetnosti. Omenja, da je Asma ob zmagoslavni vrnitvi armade in kralja pričakovala i zmagovalce nezastrta na oknu I ter jih pozdravljala V svoji mo-l drosti in skrbi za bodočnost di-j nastije je poročila svojega sina s Saijdo. katere odlične lastnosti so ji bila znane. Ko je Saijda stopila na prestol, je igrala važno vlogo, posebno potem,vko se je kralj vrnil hrom z bojnih pob> dov, ga je popolnoma nadome-stovaia. Zeljo, da bi se podala s svojim možem iz jffestolice je odločno odbila in vzela sama vla-ljavitli svoje želje pri kraljici /, sprotnikov. proti katerim se morala boriti vse svoje življenj«'.
Vendar si j<* znala priboriti naklonjenost svojih podanikov ter si izbrati iz njihove srede svoje najboljše služabnike in ministre.
Po smrti njenega soproga so se borili za njeno roko najmogočnejši velikaši v deželi, toda ona je cenila prostost nad vse ter se je znala z veliko diplomatsko zmožnostjo in preprieevalnostjo izne-biti cel o takih, ki so hoteli uve-pularen in mogočen je rovaril oboroženo roko. Tudi pozneje j* morala večkrat poseči po orožju. Neki vojskovodja, ki je vsled svojih bojnih uspehov postal popularen iu mogočen* je rovaril roti kraljici, ter jo črnil, da je že stara in Šibka ter nezmožna, da bi še nadalje vladala. Hotel jo je tako prisiliti, da bi se odpovedala prestolu. Saijda je bila pa še vedno dovolj močna, da je obreko-valeha premagala Posrečilo se ji ie dobiti prijatelje celo med prejšnjimi nasprotniki in tako je vedno zmagovala. Umrla je leta 113S v starosti 7G let kot mogočna vlada riea .Temena ter znala obvarovati prestol svojim sinovom.
AMERIKA ODKLONILA KONFERENCO GLEDE BOMBAŽA
WASHINGTON, D. C., 23. okt. Državni department je odklonil povabilo Egipta, da bi se Združene države udeležile mednarodne konference, ki naj bi razpravljala o omejitvi zemljišč in izvoza bombaža.
Obenem pa so Združene države povabile egiptovsko vlado. -1 a pošlje svoje izvedence v bombažu v Ameriko, da se posvetujejo, kako bi bilo mogoče prodali vladno zalogo bombaža.
PARNIK REŠIL
21 MORNARJEV
SAX FRAXOISCO, Cal.. 23. oktobra. — Neko radijsko poročilo pravi, da je parnik Admiral Sebree rešil 21 mož posadke sku-nerja Wilmington 200 milj od Golden Gate.
Parnik Admiral Sebree vleče sedaj ponesrečeno ladjo v prista-nišeč.
TAFTOV ZDRAVNIK UMRL
IIARTFORD, Conn.. '23. oktobra. — Dr. Charles E. Baiks. star 77 let. ki je bil osebni zdravnik bivšega predsednika Williama Howard Tafta. je včeraj umrl na domu nekega prijatelja.
OZDRAVI BOLEZNI NOG
'Mlečne* noge—Phlebitis Krčne žile
YARTEX METODA je nov način za zdravljenje bolezni nog. turov na nogah, lišaja, izpuščajev: odpravi t>-tekline, "mlečne" noge. Phlebitis: zaustavi bolečine vsled trčenih žil. brez isguhe Časa za deh> ali veselje. Vi hodite in delate, do-t-im se noga celi. Stane manj kot 12o na dan. Pičite po BREZ PI.AOXO K\'J 1ŽICO, ki vam pove. kako ozdravite doma. hitro In poceni. Opifiite svojo bolezen.
M. K. VARTEX CO. 190 N. State Street Chicag«, Ul.
ITALIJANSKI KRALJ JE BOLAN
PA lil Z, Francija, 23. oktobru. Privatna poročila, ki so nocoj prišla v Pariz, pravijo, da zdravstveno stanje kralja Viktorja Emanuela ni zadovoljivo.
Poročilo obenem pravi, da je šel kralj na nek grad na deželi, o njegovem zdravstvenem stanju pa italijanski listi ničesar ne poročajo.
POROČEN DVA DNL
OKRADEL STRICA
Samuel Spieler, ki je poročil May Auswaks, ki ni vedel, da so mu kaznilnice že dobro znane, je dva dni po poroki izginil z velikim kovčegom, katerega je 'ia-basal z obleko Philip Rinderja. strica svoje žene.
Poročena sta bila pred tremi tedni, danes pa je stal Spieler preti sodnikom pod obdožbo tatvine. Sodnik mu je prebral celo vrsto kazni, katere je že prestal. Prvi." je bil kaznovan leta 1917 zaradi tatvine.
NEZAPOSLENOST
V NEMČIJI
BERIjl'X, Nemčija, 23. okt. — 35. oktobra je bilo v Nemčiji 4,484.000 nezaposlenih, ali 129 tisoč več kot pa prejšnji mesee.
SLUŽBA ALI ŽENITEV.
Kant star 26 let. potrebuje gospodinjo v svoji hiši. Pišite in priložite sliko; tajnost zajamčena. — F. K., Box 53, Schumacher, Orit., Canada.
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
Ana Karenina (Tolstoj)
zanimivi roman (:! zvezka) ,...5.50 Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .......................................65
Agitator (Kersnik) bruš.................80
Andrej Hofer .......................................50
Beneška vedeževalka .........................35
Belgrajski biser .................................35
Beli mecesen ......................................40
Bele noči, mali junak .........................60
Balkansko-Turška vojska .................80
Balkanska vojska, s slikami .........25
Boj in zmaga, povest .........................20
Blagajna Velikega vojvode .............60
Belfegor ...............................................80
Boy, (roman) .....................................65
Burska vojska ...................................40
Beatin dnevnik ...................................60
Božično darovi ...................................35
Božja pot na Bledu .............................20
Božja pot na Šmarni gori .................20
Cankar:
Grešnik Lenard, bro5..................70
Mimo življenja .............................80
Moje življenje ...........................75
Romantične duše .........................60
Kretanje Parnikov
— Shipping New« —
Cvetke ..................................................25
Cvetina Bor ograj ska .........................50
Čebelica .................................................25
Ortlce iz življenja na kmetih ........^
Drobiž, in razne povesti —
Spisal Mileinski .........................60
Darovana, zgodovinska invest .........50
Dekle Eliza .........................................40
Dalmatinske povesti .........................35
Dolga roka.............................................50
Do Ohrida in Bitolja ........................70
Doli z orožjem ..................................J»0
Don Kišot iz La Manhe .................40
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(Meško) .....................................60
I>evica Orleanska ..............................J>ll
Duhovni boj .......................................50
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljeki .............................................40
Elizabeta .............................................35
Fabijola ali cekev v Katakombah.....45
Fran Baron Trenk.................................35
FKozofska zgodba ...............................60
Fra Diavolo .........................................5«
Gozdovnik (H ZVEZKA» ..............1.20
Goispodarica sveta .............................40
Godcevski katekizem .........................25
Gostilne v stari Ljubljani .................60
Grška Mytologija..............................1.—
Gusarji .................................................75
Gusar v oblakih .................................80
Hadži Mura t (Tolstoj) .................40
Hči papeža, vez.................................1.—
Hektarjev meč ..................................JSO
Hedvika ...............................................40
Hudi rasi. Blage duše, veseloigra .75
Helena (Kmetova i ...........................40
Hudo Brezdno (11. zv.t .................35
Humorske, Groteske in Satire ,
vezano ......................................80
broširano.......................................60
Izlet g. Broučka .............................1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60
lz tajnosti pri rode ............................50
Iz modernega sveta, tnlo vez.....1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
— zvezka ....................................1-50
Igračke, broširano ...............................80
Igralec .................................................75
Jagnje....................................................30
Janko in Metka (za otroke) .............30
Jernač Zmagovač. Med plazovi .........50
Jutri (Strug) tnlo vez .......................75
broS................................................(jO
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov.
lei>o vezanih ................................10.—
C. zvezek: Dr. Zober —> Tugomer
broširano .....................................75
Juan iMserija (Povesti iz španskega
življenja .............................................50
Kako se sem jaz likal
(Alešovee) I. zvezek .....................60
Kako sem se jaz likal
( Alešovee) II. z v..........................60
Kako sem se jaz likal
(Alešovee( III. zvezek .............60
Korejska brata, povest iz misijonov
v Koreji .........................................30
Krvna osveta .....................................30
Kmečki punt (Šenoa) .........................60
•Kuhinja pri kraljici gosji nožici ...50
K«j se je Markaru sanjalo .............25
Kazaki ..................................................60
Križev pot patra Kupljenika .........70 j
Kaj se je izmislil dr. Oks .................45
Levstikovi zbrani spisi .....................90
1. iv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in
legende; Tolmač (Levstik .......70
5. iv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike ........................70
Trilo vezano ..........................
Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik. Uradnik, Jezični doktor, Gostilničar. Klepetulje. Natakarea,
Duhovnik, itd. ...»............................60 j
Lov na ženo (roman) .......................80
Lucifer ........................................„...1.— ;
Marjetica .............................^.....^.......50 1
Materina žrtev ....................................50 j
Moje » življenje ....................................75
Malt Lord"............................................80 j
Miljonar brez denarja.......................75
Maron, krščanski deček iz Libanona ........................:....................25
Mladih zat\ikernežov lastni živo-
topis .............................................75
26. oktobra:
Bremen. Cherbourg. Bremen	•
lie de France Havre
28.	oktobra:
Albert 13a.II in, Cherbourg. Hamburg
29.	oktobra: Saturniai Trst
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
30.	oktobra:
Europa. Cherhcurg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
Cleveland, Cherbourg. Hamburg
4. novembra: ,
Hamburg. Cherbourg, Hamburg
6.	novembra:
Homeric, Cherbourg
Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
7.	novembra:
America, Cherbourg, Hamburg
10.	novembra:
Koma, Na pol I, Genova
11.	novembra:
Leviathan. Cherbourg Deutst-hla-nd, Cherbourg, Hamburg
12.	novembra:
Breaden. Cherbourg, Bremen
13.	novembra:
A<|uitania, Cherbourg
Majestic, Cherbourg
St Louis, Cherbourg. Hamburg
14.	novembra:
lie de France, Havre Vulcania. Trst
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
17.	novembra:
.Bremen, Cherbourg, Bremen
18.	novembra:
Xew York, Cherbourg, Hamburg
19.	novembra:
Berlin, Boulogne Sur Jler, Bremen
20.	septembra:
Olympic. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
21.	novtmb.'i:
George Washington. Cherbourg. Hamburg
25. novembra:
Alb'-rt Ballin. Cherbourg. Hamburg
: 26. novembra:
Stuttuait, Cherbourg. Bremen
j 27. novembra:
Homeric. Cherbourg Augustus, Xapolt, Genova
! 28 novembra:
President Harding, Cherbourg, Ham-I burg
ZNIZANE CENE ZA TJA IN NAZAJ
Do LJUBLJANE
IN NAZAJ PREKO HAMBURGA
V TRETJEM ~ RAZREDU
$174.
(U. S. Davek Posebej)
Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih
Za podrobnosti vprašajte lokalne agente aH
Hahburg-Ahuhcjui Lini
J* BROADWA7 . . . NEW TOBK
Mlinarjev Janez .................................50
Musotino.................................................40
Mrtvi uostač .......................................35
Mali Klatež .......................................70
Mesija ..................................;..............50
Malenkosti (Ivan Albrecktj ..........15
Mladim sreem. Zbirka jMive-ti za slovenska mladino ..........................25
Misterija, ruiuau .............................. 1.—
Možje .................................................1.25 |
Na različnih potih .............................40
Notarjev nos, liuiuort^ka ...................XI
Narod, ki izmira .................................40
XaAa vas. II. del. 0 povesti ...............9» ,
Nova Erotika, trdo vez .....................70
Naša leta, tnla vez .............................70
broširana ......................................J>0 i
Na Indijskih otokih .............................50
Naši ljudje.............................................40
Nekaj iz ruske zgodovina ...................35
Na krvavih poljanah. Trpljenju iu strahote bojnih iniIkkIov bivse-
jtti slovenskega ]»olka ....................1.51»
Ob 50 letniri I)r. Janeza E. Kreka ...25
Onkraj pragozda..................................80
Odkritje Amerike, trdo vezano .........60
mehko vezana ...............................50
Praprefanove zgodbe ...........................35
Pasti in zanki .....................................25!
Pater Kajetan ....................................1.—
Ping vinski otok ...................................n»
Povest o sedmih obešenih ................J>0
Praviea kladiva ...................................50 j
Pabirki iz Roža (Albreebt i .............25
Pariški zlatar .......................................35
Prihajar, povest .................................60
Požiga lec.................................................23
Povesti, iK'smi v prozi (Ifaudelaire i
tnlo vezano ..................................i._
Po strani klobuk .................................50
Plat zvona .............................................40
Pri stricu ........................;....................00
Prst božji .............................................30
Patria. i»ovest iz Irske junaške do-
..........................30
..........................80
.........................60
..........................30
..........................30
....50 .1.20
.1.20 ...50 ....6(1 ....30 ...30 ...70 .1.25 ,...40 ...75
JiS
.50
.63-.35 J»0
...60 .1.50
be
Po gorah in dolinah Pol litra vipavra .... Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .........................25
Prigodbe čebelice Maje, trda vez 1.—
Ptice selivke, trda vez .........................75
Preti nevihto ......................................31
.................................60
.................................30
.................................30
.................................30
Razkrinkani Habsburžani .............
Roman treh src ..............................
Roman zadnjega cesarja Ilabsbur-
žana ..........................................
Robinzon .........................................
Robinzon Crusoe...............................
Revolucija na Portugalskem .......
Rdeča in bela vrtnica, invest .....
Rdeča megla .....................................
Rdeča kokarda...................................
Slovenski Šaljivec ...........................
Slovenski Robinzon. Ir.l. vez..........
Sueški invalid...................................
Sveta (ienovefa .................................
Solnre in sence ...............................
Skrivnost najdenke .........................
Skozi širno Indijo .........................
Sanjska knjiga, mala .....................
Sanjska knjiga. (Arabska) .........
Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljca. 1914—1918 ........................1-2.»
Srcdozimci, trd. vez..........................00
br«»š. .„:.........................................40
Strahote vojne .....................................50
Štiri smrti. 4. z v..................................35
Smrt pred hišo ...................................65
Stanley v Afriki ...............................-50
Spomin znanega pol ovalra ............1.50
Stritarjeva Anthologija. brus .........80
Sisto Šesto. iM»vest iz Abrueev .........30
Sin medvedjega lovca. Potopisni
roman .................................................30
Student naj bo, V. z v......................35
Sveta Notburga ...................................35
Spisje. male i«ovesti .............................35
Stezosledec ............................................-3®
Šopek Samjtarke .............................-35
Sveta noč .............................................30
Svetlobe in sence ..............................1.20
Slike (Meskoi .....................................60
Seržant Diavolo. vez. 1.60 Spake, humoreska, tr<la vez..............?*»
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet. trdo vez................................90
broširano .......................................70
Othelo.....................................................70
Sen Kresne noči ................................70
Knjige pošiljamo poštnine prosto
"GLAS NARODA"
216 W. 18 Street NEW YORK
POZIV!
Vei naročniki katerim
Popotniki .......
Poznava Boga
Pirhi .................
Povodenj .........
Praški judek ... ___________________________
Prisega Huronskega glavarja .........30 j je, oziroma bo V kratkem
Pravljice in pripovedke (KoSutniki I »i	v •	..
1.	zvezek .....................................4o1 P°sla naročnina za list, so
2.	zvezek .....................................4o naprošeni, da i o po mo-
Prvic med Indijanci.............................30 1 v	v	. .
Preganjanje indijanskih misjonar- j zn<>Stl Čimprej obnove. —
J**..................................................*3®	Uprava "G. N."