IZVIR
glasilo SgŠ »veno pilon« ajdovščina
Zvesti bralec!
Le zakaj hrepenjenje po popolni čistoči, po brezmejni modrini neba, ...
Vsak zase in na svoj način lahko doseže, da oblikuje čiste, dobre in iskrene stvari.
Prispevki so nastajali s tem namenom in v duhu raziskovanja, iskanja novih poti, da bi povedali tisto, kar je bilo dosedaj še neizrečeno.
Na svetlo skušajo spraviti našo podzavest in si pri tem pomagajo z novim pomenom besede.
Doseči popolnost v majhnih stvareh skuša tudi oblika in vizualni izgled glasila. In - kje najdeš popolnejšo obliko, kot jo predstavlja lik kroga?
Zaokrožen je tudi ciklus IV. letnika, ki se s to svojo predstavitvijo poslavlja.
Živio!
Uredniški odbor
Tam v svinjaku med prasci in merjasci za novo leto sem izgubila nedolžnost.
- 4 -
Čeprav sem klečala pred tabo
z žuljavimi rokami	^
molila k tebi
kljub darovom in prošnjam 1	pred tvojim obličjem
v zatohlih tempijih
brez oken in vrat so pred tvoja mogočna usta
položili mojo glavo Rekli so: Bog je Bog, treba ga je ubogati.
O Om m
#


8°
G

O
• Zakaj me prisila sili,
da pišem izvirno za Izvir, če je vse ostalo prežvečena forma ali zmazek
O
Prazna sem kot prazna škatla, v kateri je nihče, prazna sem kot prazno gnezdo na češnji, ker sem ubila ptička v njem, ker ne prenašam čivkanja na češnji
Vse nastaja, jaz pa se zgubljam v nič

O
te) ©
© O
O
°o f?
Izgubila je upanje
v svoje življenje. • • • •
Tvegala prijateljstvo. Sovražila mamo. Otroke ubila. Komentar ...	;. /
Smeh ... S praznim vozičkom
se je sprehajala po parku.
C			
0)			
N			
ai			
JQ			
CD		03	
•o			1
	m		Cfl I
cfl	.P		i—1 1
rH	0)		•H \
ro	Ch		C \
>	CO		m
o	M		cd
N	•H		hO
ro	O		
D.			
O			•
			0 •
C			
•H			*

&

X"
CD
3
P-
Q<
D
H-
3
H-
(D 3 cd D cr

i TpH^BZ ipn^ LJTSBOA SHU EABJBJ\[ i" 'T^STI TlUTOapj Z
* oi^uoqoj^ uraCuecma:} s HCjBA>in buo as	i^oad
OCHL[E[U TUJIJS^HJI S
Tiin:u"[od xore>foj z 'ezE"[o§ eSsutujs po TZHjqO TUITUHZBUin z . •
sCpnCj ofi2rEqiJd aaa^e^ ZT
oua~[sz z

o
o 9
?r
Cfl CD
NI X C o D o po X" <-,. 03
CL
C0 (D
T3 O I—' H-O 0)
Cfl
N< 0) C
o. <
cd fu
x> t
3*
' 0(i)
o
H-
0q
03 T 0) d" D H-
a
H-
3
tstu[ Toapa qo sipas o>f '11103 poj«]
Tvoja hladna roka me pomirja...
Moja duša se spreminja v železo..
umirajoča bolečina rojeva novo
bolečino.
Strah \ me je! Kričim
Režeča
usta
me
hinavsko
grizejo.
Obliva me groza...
Misli rojijo in se odbijajo v neskončnost.
Spati, samo
spati!
Prerivala sem se skozi rdečo sočno češnjo kot nagnusen zelen črv z rumenimi pikicami na zadku,
ki	je	sijal
ki
se
je
šele
rojeval...
Z izbuljenimi
očmi
sem
ijala
In pomislila sem, da ni slaba ideja.
okrog
vogala
ki jo preganja
lovec ponovno rojstvo


f me ni \ T nič ni I
iz mene iz mene
glava nad peskom rit se mi smeje sem kot črna svetloba ki je
pa je nihče ne vidi
glava na pesku rit se smeje
pravijo
bila
je
viharna

da sem se rodila
med bucanjem vetra je odmeval materin krik
sem
jo
glava
jaz pesku
sijala
in
ubila
je luna
matere ni bilo
ob polni	luni se ponovno
krik matere odmeva v noči
rodim
jajce je pretrdo
imaš	kladivo
zame
ah nojeva jajca so seveda vedno velika in
trda
glava v vodi
&	Če ne bi stopila
čez potok sonca
z utrujenim korakom
saj sem pozabila
zakaj nosim šopek
rokah
ko je dež začel padati bi	odkrila	skrivnost
t ,
r .
/
K •
K :
•• /
lebdenja.
jffr*

V7 • "I «■• < a '
Veš>---
ni časa, ko moraš bežati, S
in ne polnega kozarca, ko se zadeti oblaki megle zgrinjajo
nadte. » »
V bolnih in praznih dneh

brez dišečega vina se mi vedno
mudi.
... nikogar ni tukaj. Vsi skačejo okoli \	bleščečega	4
niča.
Ta	'..3
brezčasna praznina
me je naučila dajati.
Povezala sem se z dobrim
duhom.
Ne bolijo me več veliki darovi in deleži udarcev se mi zdijo
samo vrnjena	izkušnja.
Sem misleča ideja, ki pravi:
Bodi zvezda in DIHAJ MOJO ^V	LJUBEZEN.	jd-
X'
/
/
/
/
/
\
Čeprav si hodil okrog vogala
z razgrganimi hlačami,
iz katerih je vedno kaj viselo, kljub tvojemu trudu, brez rdečih češenj te je ona rada imela.
Ljubezen je nepodkupljiva.
s
\
\
\
I
i

/
Misel hiti skozi meglo; sivo, oblačno in temno, temno, kot je moja duša... tišina obdaja moje breme in telo...
Dežuje, prijela me je želja,
da bi jokala___
/
I
A
4
/
Skozi okno vidim osla
z zavezanimi očmi. Čakam na čaj. Ne maram glasbe iz zvočnikov. Strah me je. Pišem.
Zmanjkalo mi je črnila.
\
/
\
\
\
Se ti je zmešalo? Bi rad napravil poskus? Si morda zafruštriran? In glej, to je vseeno; na koncu boš militariziran!
/
/
/

\
\
t
/
skozi sivi vsakdan čez vse luže sveta preko vseh mojih zmot sem iskal...
*
/
|	... trenutek...
in pred njenimi očmi
mi *
/
f
kljub prepovedi » \	M sg yzpel
trenutek,
po katerem
^ .	in zaživel
brez sramu \ •	en sam polni dan
• •_
in z zadovoljnim obrazom
pod razkustranimi lasmi
M
domišljavostjo v očeh	§
* i
--------. y
je dal noge na mizo	/
/
/	/ moj \
/	cil.i ie bil šoferski izDit. \
\
/
I
i
i \
cilj je bil soferski izpit, ^^	a temni oblaki,
polni, dežja, so grozili.
"Kakšno darilo bom dobila, če uspem?" se sprašujem. Morda torto
in mama bo rekla, da sem požeruh.
\	Zakaj imajo sosolci dolge nosove? \
t	Ker sem naredila izpit
\	ali ker sem dobila torto \
\	ali ker sem še vedno tu?	*
\
\
\ I
I
i
t
/
/
.oO@ @
® ®
°0
©0@®
Ob valovanju svetlobe, ki jo izseva luč življenja, se mi zazdi,
da se nihče rojeva v energijo
in otrok postaja misel.
Kljub temu pa nikoli postane vedno.
© O
V viharni noči, ko so cveteli oblaki,
ob tvojem obrazu, ki je izžareval nemir,
v množici odbijajočih se misli
se je moj jaz razblinil v nešteto oči...
o
o ©

®
0 ©
O
o

Izza ovinka je pripeljal avtobus
(z velikimi brisalci)	(£)
naravnost pred gručo otrok!
O
o 0
izpod koles so se vili bolestni kriki!
Vsepovsod je špricala kri,
(oh, bilo je čudovito)
Čeprav je deževalo, smo uživali v prizoru, saj to je le vsakotedenski dogodek.
0 O
(ubogi otroci so se mrtvi	Q
vrnili domov).
0® ©
ko smo šli v šolo.
<s>®°
<S>
o

®
©
"Prekleto," je zakričal
italijanski izdelovalec violin, ko je v gozdovih okrog Cremone ^^	raztrgal še zadnjo nogavico.
® G)
Toda veliko pozneje in dlje je v bolniški postelji
nekdo ustvaril tvrdko S&S.
Grem na kapelo, luknja v nogavici pa tako in tako ni opazna.
©


o.



LETNIK
cx



o
e
<j
o o
o o
o o
o_

■ oOQo<
O o o o


s

0 rfn^Aji c> D
o &

oo<

.. • OO Q


S dok
V
v
o0
0
o°
'o o
S c/J/if?

O o
(Matij,
^ j
"°0o.....D**'

"...	o°
'o
O
j fah-f^a^
o
" Razmišljujoč uvod "
- 17 -"TLAČENKA"
lJed "jo£koJ~a
RES Da.
Verjamem. Mislim, da zaupam. Nočem več . Ne potrebujem. Ne spravljaj me s tira, ne zoperstavljaj se mi, ne zahtevaj. Kajti vidijo te, vidijo naju.
A vseeno: ne oddidi na drugo
Ostani,
potrpi,
bolje bo.
Verjemi še ti.
Zapahni duri in ostani.
Ti.
stran
POTI
Brezbrižno, počasi stopam. ( Kot še nikdar prej ) Saj bila je sreda. In nato:
občutki ( mešani ), krivda,
žalost,
zahteve časa Pokoravam se potem, po njih stopam. Pogojujejo me. Toda,
ali si jih ne izbiram sam? Živeti je včasih težko.
• 12.10.1988 ( Tisti dan je Joško dobil v matematiki nezadostno.	)
Jedro iz trdega, najtršega romantičnega superpostsubmodernizma SPODAJ - BREZ I.
NE, mama, jaz nočem azbestnih hlač! Nitke & vlakna se mi vžirajo v prste, zrejo mi nohte, se iskrijo. Boli!
II.
In ne, mama, jaz nočem pločevinastih hla
Bleščijo se v soncu. Bedno udrihajo po kolenih. Prožnost je pozabljena čednost.
Zraven pa še dež.
Vrednote?!
o
III.
Mama, jaz nočem niti gumijastih. Ne omenjaj mi dežja. Takrat sem razburjen. Guma je guma -isti šit. Bolje rat nego pakt!
O 0 O
O
o
o
o
O
o
o

/
/
fae. KAZST (ISKOL/
t* ze Hnzes ,/-CHKO swTAHfi 5.[
jo&o
(hčo ue<>	J
t

Vihrav zaključek
PESEM? Pesem je komad, pesem ni lonec, je pa skleda,
a zaradi tega še ni nujno, da je pesem tudi pokrovka, sploh pa je posoda draga, ne proizvaja je samo EMO in le zakaj sem sploh pomislil na prekleti lonec ko pa V
O
Ta komad je pesem.
sploh ni kotlina in ker kotel sploh ni votel,
ali, kaj je že rekel Kajn, ko je Abelu izvotlil
črepinjo...

O
O o
O
Le ne verjamite jim.
Lažejo. Ne verjemite ljudem, ki pravijo, da so srečni. Sploh ne vedo, da je to le finta, ki jim slepi oči. Njihova sreča je sneg, ki v trenutku postane voda - čisto enaka drugi vodi - in čisto povprečna. Srečni lažejo.
O
o o
O
Tisti večer nisem verjela. Nisem verjela sebi, ne njim. Gledala sem skozi okno in videla tistega majhnega črnega psa hoditi po strehi. Končno, sem pomislila, našel je pes, ki ni preponosen, da bi bil mačka.
Po zaprašeni cesti je šel konj. Iskal je avtocesto...
"Le kje je?" je glasno vprašal. "Ne vem," je rekla travica, ki je rasla ob cesti.
"To je čudno - zadnje čase
še trava govori," je pomislil konj in odšel naprej iskat avtocesto.
TROJNA VRATA:
Prva se nočejo odpreti. Za drugimi je praznina. Za tretjimi so
TROJNA VRATA:
Prva se nočejo odpreti. Za drugimi je praznina. Za tretjimi so
TROJNA VRATA: Pr Zc
Daisy KUNG FU je bila besna. Hotela je odpreti prva vrata, nikoli ji ni Z; uspelo. Tretja vrata tretja vrata tretja tretja tretja tretjaja ja ja ...
Ampak tistega dne je bila zares besna. Loputala je z neumnimi deskami, lomila kljuke, kričala do onemoglosti... Pravih pa ni našla. Takih, ki bi se Nekam odpirala; na avtobus, v kuhinjo, na ulico, v kino, vsaj v stranišče... Trojna vrata, tretja vrata vratatata ta ta ta ta ta ta ta ta ...
Zato se je po 003799 letih odpiranja tretjih vrat odločila, da bo tokrat vstopila skozi druga.
Vrgla se je v Praznino. Na dnu Praznine je cvetela bela gumijasta jablana. Daisy je bila srečna. Prepričana je bila, da ne bo nobenih vrat več. Legla je na leseno travo in zaspala.
Kaj bi bilo, če bi punca tudi tistega dne izbrala tretja vrata? Kakšne barve bi bila jablana, če bi prišla do dna dan kasneje?
Andreja 3-D
Stopam skozi čas
po peščenih stopnicah življenja. Drugo za drugo jih golta globina. Globina preteklosti...
Globina pozabe.. . Pred menoj se strmo vzpenjajo, za menoj neusmiljeno razsipavajo.
Peščene stopnice življenja Ostajam sama.
Ogenj smrti se je prižgal na stoti stopnici. Ali tli?
Na devetindevetdeseti in na stoprvi stopnici pa se bohotijo cvetovi, cvetovi mladosti. Poželjivo vsrkavajo vase žarke življenja, žarke mladosti, žarke otroštva. Omamen vonj se širi,
zajeda se v pesek, zajeda se v ogenj. Morda ga bo le pogasil. Morda, ven'dar ne pojdem s smrtjo z roko v roki
0
o
A
po peščenih stopnicah naprej. \j
b
b
\
C
Sem v šok sobi in kapljam iz nezavesti. Hočem piti rusko vodko, ker sem 4z dobre družine in ker so Rusi sedemindvajsetega uvedli petletko, nič Rusije? Ja, zakaj sem pa potem pravkar vstala od mrtvih? vJa, mama in tata sta vprašala po meni-, ja, vem. Ja zaskrbljena sta, seveda. Od same zaskrbljenosti doma preklinjata, ker jima delam sramoto. Je mar sramotno nositi rdeč- dežnik? Tudi on je klical. Prišel bo. Torej ga ni sram. Zakaj ste me ostrigli?!!
Hočem ogledalo! Hvala, čudovita sem. Ne, nič me ne boli. Zakaj šariš po meni; če ti pravim, da me nič ne boli! Nočem spati! Slišiš ! Če se mi približaš s to packarijo, bom začela kričati! Kričim, praskam, brcam in grizem. A mi je že spustil med kri en kup svinjarije, da bom zaspala. Ja, kot dojenček. Gnusiš se mi. Nekoč te bom ubila. Nekdo ovija verige okrog mene in nekaj je spravilo omare in idiota v belem v valovanje. Zdaj še slišim svetlobo, a kmalu bom gluha, najprej
na levo in nato še na desno uho. Zakaj zunaj sneži? Pogrezniti se v dno niča in na dnu niča odkriti nič. Tudi oni so bili nekoč pridni fantki. Johnek se je sicer rad .pretepal, a je bil kar priden fantek. Povsod je tišina, na polju, na nebu, v oblakih, le jaz bežim in gorim s svojim ognjem pekočim in ne morem tišine doseči. Sicer pa je Johnova smrt bolj pretresla Ameriko kot Kennedyja. V glavi bije, bije. Belo. Aha, sneži. Ja, vaša gospodična se je zbudila. Ne vem, zakaj je sploh morala zaspati. On je bil tu. In od kje so te vrtnice? On? Oh, ta moj dolgolasi romantik. Še vedno me ima rad. Dobro, ne bom več nosila rdečega dežnika. Vzela bom raje modrega. Modra barva je lepša. Ali pa bom hodila brez dežnika in se smejala vsem tistim bedastim ljudem, ki bodo buljili za mano in ne bodo razumeli, v čem je stvar.
[
*ez besede sem stala in prišla je obljuba. Obljuba dela lolg. Prosim, čas je, da mi vzamete srce in ga daste štirim diamantnim kraljem nebes. Zato, ker je sedemnajst let dolga doba, če sprejemaš le življenje, ki ste ga vi programirali. Vse v redu, a pozabili ste le eno kretnico: če je srce, kam? Ko sem vas to vprašala, niste dolgo pomišljali. "Tu," ste rekli. Šla sem. Mama me je nekoč naučila ubogati. A bilo je le preveč oči, krvavih od joka, preveč neprižganih isker v očeh in nerojenih belih oblakov, v katerih se ljubi veselje z veseljem. Preveč mask -rdečih, črnih zelenih, modrih, le belih rož ni bilo. Preveč naslajanja nad mojo nesrečo in zavisti, če sem s sebe slekla noč, preveč ledenih sob zmote, iz katerih sem bežala v še hladnejšo resnico in povzdigovanja laži in poskusov, da bi se naučila gristi. Preveč ubijajoče naglice, ki požiga nedotakljiv in svet ples bitij, ki vedo. Preveč nezvestobe sebi in tebi, padajočih in ugašajočih dnevnih svetilk v samoti in zgodnjih zarij,
niso hotele mimo mojega okna, čeprav sem povsod prižigala :e opolnoči ob zvonenju rdečega zvona. Preveč nekje pozabljenih sanj - medlih slik neke verzije srečnega zavetja, preveč vsega. Slutnja bodočnosti? Ne, samo vonj sedanjosti. Jaz ne zmorem več. Jaz sem le povprečnež, vi ste tako ali tako drugačni. Geniji. Nekakšni geniji. Vi imate cilj, jaz srce. Slišite metulje? Ne? Blazno je živeti s srcem v vašem življenju. V vašem, ne mojem! Zato mi vzemite srce, da izpolnite obljubo. Saj jaz bom še vedno z vami, tu in tam, danes in jutri. A ne bom več tožila, ko boste natresli trnja na mojo pot in ne bom več jokala, ko bom našla zapahnjena vrata. Le tiho bom sedla na stopnico in odprla oči k mojim štirim diamantnim kraljem. Oni bodo čuvali moje srce, vse dokler nekega dne ne oddidem. In takrat, nekje, daleč, v drugem življenju, si bomo morda podali roke in naredili korak.
IZVIR
Glasilo Srednje gradbene in naravoslovne šole Veno Pilon Ajdovščina
Številka:	2
Šolsko leto: 1988/89
Glavni urednik: Irena Vrabec
Uredniški odbor: Alenka Furlan
Nataša Krečič Jana Radinja Benedikt Ličen Jože Lemut Andreja Funa Milka Furlan Valentina Plahuta Tjaša Lovrekovič Mateja Ceket Alenka Ipavec Vili Vrtovee Boštjan Lemut Janja Ipavec Mojca Furlan
Mentorica:	Zdenka Blažko
Likovna oprema: Snežana Madič - Snežka
Nike Pogačnik
Tipkala:	Stanka Hari
Število izvodov: 100
Ajdovščina, maj 1989