Izhaja vsako sredo. C e n • i Letno Din 32^—, polletno Din 16.—, Četrtletno Din 9.—, Inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovnl račnn 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon lnterurban 113. C« na Inseratomi cela «traa Din 2000.—, pol stra« ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/« strani Din 250-, Vu str. Din 125-, MaU ogla« si vsaka beseda Din 1.20. Slika o preobremenitvi naših ©Min. (Piše kmet ob Savinji.) Kakšna bremena mora nositi naš kmet kot davkoplačevalec, nam med drugim kažejo proračuni naših občin. Kakor slišimo, je večina občin morala zvišati doklade. Kr. vlada, kakor tudi banske uprave in sresko načelstvo pošiljajo pogoste okrožnice in odloke, v katerih se naroča krajevnim šolskim odborom in županstvom čim večja šte-dnja v izdatkih. Pa kaj vse to pomaga, ko so se z nekaterimi zakoni tako preobremenile naše občine, da se vkljub največji štedljivosti morajo doklade dvigniti. V mislih imam tukaj šolski zakon z dne 9. dec. 1929. Da navedem eden zgled, kaže proračun občine Marija Gradec za leto 1931, kako se dvigajo stroški ravno za šolstvo. Davčna podlaga, to je v občini predpisani neposredni državni davek znaša svoto D 93.281.67. Na to svoto se je naložila 110 odstotna doklada, kar znese 102.609.33 Din. Na vino se je naložila 100% dokla da, oziroma na zmanjšano državno tro Sarino 200% doklado, kar je preraču nano na 20.000 Din. Vsi dohodki v občini so predvideni v znesku 127.369.83 Din. Izdatki pa kažejo sledečo sliko: Največja postavka in sicer v znesku 50.956.18 Din, gre za šolstvo. V 1. 1930 so stroški za šolstvo bili predvideni v proračunu še samo v znesku 33.933.68 Din in so se vsled novega šolskega zakona za leto 1931 pomnožili za 17.922 Din. Omeniti se mora, da so v šolskih proračunih samo redni tekoči izdatki, nikjer pri nobeni šoli pa niso predvidene nove stavbe. Za občinske ceste je predviden v proračunu znesek 21.050 Din, za ubožni zaklad pa Din 20.255. Šolstvo, ceste in skrb za reveže so torej najvišje postavke v proračunu. — Proračun za leto 1930 se je kril s 100% doklado; kakor že zgoraj omenjeno, se je po načrtu občinskega odbora zvišala doklada na 110%. Izdatki so itak nastavljeni kolikor mogoče nizko. S tem, da so se občinam naložila nova breme na, ne bo mogoče skupnih davkov znižati. Za nekoliko znižani državni davek, odnosno banovinske in cestne doklade, se pa zvišujejo občinske, tako da ostanemo pri istem kot lansko leto, Kako bo v banovinskem cestnem skladu predvidena taksa na vprežno živino ter izvrševanje banovinskega pravilni ka o kuluku obremenila naše kmete in njihovo gospodarstvo, v tem hipu ne moremo povedati. To pa je gotovo in nikdo tega ne more tajiti, da so se dohodki našega kmeta davkoplačevalca v par mesecih zmanjšali za polovico. DRŽAV Bolgarsko-grški spor. Od prevrata sem se je že večkrat pripetilo, da je prišlo med bolgarsko ter grško obmejno stražo do medsebojnega nepotrebnega streljanja ter pobijanja. Baš s takim sporom imata v novejšem času o-pravka Bolgarija ter Grčija, med katerima posreduje angleški zunanji minister Henderson. V tem sporu očitajo bolgarskemu zunanjemu ministru popuščanje in je možno, da bo prisiljen, da odstopi. Resen gospodarski položaj v Rumu-niji. S francoskim posojilom, o kate-/em smo poročali, da bo rešilo Rumu-nijo iz gospodarske zagate, ne bo nič Ako se zunanje večje posojilo ne bode uresničilo, zatrjuje ministrski predsed nik Mironescu, da bode vlada morala odstopiti. Listi pišejo z vso resnostjo, da bo pozvan h krmilu vlade voditelj kmečke stranke Maniu, ki bo sestavil močno vlado iz vseh strank, ki bo uživala zaupanje naroda in zunanjega sveta. Kralj Karal bo porabil 14 dni za potovanje med narodom, da se bo po- Avstrijski poljedelski minister Adolf Thaler. Minister je obupal nad gospodarsko bodočnostjo Avstrije, bo odsto pil in se izselil z 20 Tirolci v Para-guay v Južno Ameriko. učil osebno o življenjskih razmerah in o premoženjskem stanju davčnih ob« vezancev. Fašistična Italija se trudi na vse na« čine, da bi znižala cene živilom, pa se temu zoperstavljajo trgovci, ki so baje nahujskani od protifašističnih organizacij. Italijanska industrijska podjetja so brez kreditov, tajna policija pa vedno znova odkriva tajne protifašistična organizacije in polni zapore z osumljenci. Napad na albanskega kralja. Na Dunaju se je mudil albanski kralj Ahmed Zogu. V noči 21. februarja pri vstopu v avtomobil sta oddala na kralja dva bivša albanska oficirja 12 strelov. Ahmed Zogu je ostal nepoškodovan. Smrt no zadet je bil le kraljev pribočnik in polkovnik Libohova je dobil strel v meča. Napadalca so na Dunaju takoj aretirali. V nemški parlament se še niso povrnili narodni socijalisti, pač pa nemški nacijonalci. Radi odsotnosti nemških narodnih soc. napovedujejo Bru-ningovi vladi težkoče v parlamentu pri razpravi o proračunu državnega bram benega ministrstva, za katerega gotovo ne bodo glasovali socijalni demo-kratje. Ako ne bo šlo delo s parlamentom, je možna tudi centrumaška in so-cijaldemokraška koalicijska diktatura ki bi bila najhujši udarec po nacionalistični opoziciji. Poljsko ustavo bodo spremenili. Na Poljskem nameravajo spremeniti ustavo in upravo. Je že izdelan načrt o novih mejah ter upravnih enotah. Voj-vodstva bodo urejena tako, da bode v vsaki upravni enoti večina prebivalstva poljska in da bodo Nemci v manjšini povsod, kjer sploh prebivajo. Nova vlada na Španskem. Zadnjič smo poročali, da bo sestavil vlado na Španskem Sanhez Guerra, ki pa je vrnil tozadevni mandat kralju. Sestava vlade iz kralju zvestih (monarhistič-nih) strank se je posrečila admiralu Aznarju. V njegovi vladi je tudi bivši ministrski predsednik general Beren-guer kot vojni minister. Nova vlada bo izvedla volitve v občinske ter pokrajinske svete in sklicala po nekaj mesecih ustavotvorno skupščino z omejenimi pooblastilL Izvenvladne stranke pa napovedujejo admiralovi vladi naj-ostrejšo opozicijo in zanetenje splošne stavke. Angleški finančni minister Snowden je napovedal, da bode znašal primanjkljaj angleškega državnega računa 40 do 50 milijonov funtov šterlingov. Ra- di ravnoteženja proračuna je na vidiku povišanje davkov, ker delavska Macdonaldova vlada vendar ne more nastopiti z zmanjšanjem mezd ali podpor brezposelnim. Iz že pomirjene Indije. Iz zapora izpuščeni voditelj indijskih nacionalistov Gandhi je imel že daljše spravne razgovore z indijskim podkraljem. Angliji zvesti indijski maharadže (knezi) vabijo angleškega kralja Jurja, naj bi prišel leta 1932 sam v" Indijo, da bode otvoril parlament svobodnih indijskih združenih držav v Novem Delhiju. Trdijo, da se bo kralj odzval temu povabilu. f§G-f€fiii£& C€rif€I€gi folefiniziits. V dobi raznih jubilejev ne bo odveč, da se tudi spominjamo 1501etnice cerkvenega jožefinizma v tistih škofijah naše jugoslovanske države, ki so prej pripadale nekdanji avstrijsko-ogrski monarhiji. Z imenom jožefinizma se zaznamuje nedovoljeno poseganje državne oblasti v cerkvene zadeve, ki ga je vršil avstrijski cesar Jožef II., od kojega ima to postopanje proti Cerkvi svoje ime. Ta avstrijski cesar je bil pod močnim vplivom Cerkvi sovražnih framasonov ali prostozidarjev. Takoj v drugem letu svojega samostojnega vladanja, to je leta 1781 — torej ravno pred 150 leti — je cesar Jožef II. prepovedal škofom in drugim cerkvenim poglavarjem občevanje z rimskim papežem. Papež je mogel stopiti v stik z avstrijskimi škofi in škofje z njim samo potom dunajske dvorske kanclije. Tudi s svojimi verniki niso smeli škofje neposredno občevati, temveč so morali svoja pastirska pisma škoflja-nom pošiljati preko cesarskih uradov, glavarstev itd. Ker so samostani velikega pomena v katoliški Cerkvi, je Jožef II. od 1. 1782 do 1. 1786 dal zapreti 738 samostanov ter razgnati 20.000 redovnikov in redovnic. Premoženje samostanov je država zaplenila in mno-gokje se je zapravilo, zavrglo ali pa šlo drugače v izgubo. Samostanska poslopja so prešla v lastnino države, ki jih je uporabila kot kasarne ali prostore raznih uradov. Takšnih poslopij je tudi v Sloveniji precejšnje število. Odprava samostanov je Slovenijo hudo zadela. Na ozemlju Slovenskega Štajerskega so bili razpuščeni najpoprej frančiškanski in dominikanski tretji red in nato postopno naslednji samostani: dominikank v Marenbergu in Studenicah, žičkih kartuzijancev, pav-lincev v Olimju, celestink v Mariboru, kapucinov v Mariboru (sedaj frančiškanski), minoritov v Mariboru (nekdanja prostorna cerkev je bila spremenjena v vojaško skladišče, samostan pa v vojašnico ob Dravi), avgustincev na Muti in v Radgoni, minoritov v SI. Bistrici, dominikancev v Ptuju, kapu- Spremenljivo vreme je čas katarjev dihalnih organov. Obolenja dihalnih organov so zelo nadležna in postanejo pogosto tudi dolgotrajna, osobito ako se jih zanemarja. Zato pričnite z zdravljenjem takoj na sledeči najbolj enostaven in uspešen način: Popijte dnevno dye do tri čaše Radenske zdravilne vode s toplim mlekom. 1442 činov v Ptuju, frančiškanov v Ormožu in dominikancev v Novem kloštru v Savinjski dolini. Minoritski samostan v Celju je 1. 1808 ukinil cesar Franc. Ukinitev je bil za naše kraje in naše ljudstvo hud udarec v socialnem, zlasti pa v prosvetnem oziru, ker so samostani imeli svoje šole, ki se je v njih izšolal marsikateri sin slovenskega ljudstva. Papež Pij VI. je kljub svoji starosti in bolehnosti šel na Dunaj, da bi cesarja odvrnil od njegove absolutistične cerkvene politike. Na svojem potovanju na Dunaj se je Sv. Oče ustavil v raznih krajih Slovenije, med drugimi tudi v Mariboru. V Maribor je prišel iz Celja 18. marca ter je stanoval v mariborskem gradu, ki je bil lastnina grofa Henrika Brandisa. Na Jožefovo je po sv. maši podelil iz lože na Grajskem trgu zbranemu ljudstvu apostolski blagoslov. Potem je nadaljeval svojo pot proti Gradcu. Na Dunaju je bival eden mesec, to je od 22. marca do 22. aprila 1. 1782. Vsi njegovi napori, da bi cesarja prepričal o nedopustnosti in kvarljivosti njegove politike, so bili zaman. Jožef II. je po odhodu papeževem svojo nastopanje proti Cerkvi nadaljeval in poostril. Iz Cerkve je hotel napraviti ustanovo, ki bi samo služila državi. Škofijska bogoslovna semenišča so se odstranila ter nadomestila z generalnimi semenišči, ki so bila popolnoma v državnih rokah ter se je v njih pouk vršil s pomočjo necerkvenih učnih knjig. Celo tako daleč je šel cesar v svojem zaželjenem gospostvu nad Cerkvijo, da je sam izdajal naredbe o procesijah, romanjih, bratovščinah, ki jih je prepovedal ter nadomestil samo z eno pod imenom »dejavne ljubezni do bližnjega«, o pogrebih, postih, pridigah in celo o tem, koliko sveč sme pri kakšni maši goreti na oltarju. Vsled tega ga je pruski kralj Friderik Veliki počastil s podsmehljivim priimkom »brat mežnai«. Ko je Jožef II. 1. 1790 umrl, so bile nekatere njegove naredbe, zlasti tiste, k! so bile za Cerkev najtežje, razveljavljene. Duh te cerkvene politike, ki je znana pod imenom jožefinizma, pa Je trajal naprej še kakšnih 60 let ter Je prizadel katoliški Cerkvi v nekdanji Avstriji veliko škodo. Cerkvi vsekane rane je zacelil katoliški preporod, ki mu je v Slovenski Štajerski odprl vrata veliki škof Slomšek. Mestni svetnik iz Milana proglašen blaženim. Minulo nedeljo je bil v Vatikanu slovesno proglašen blaženim Contardo Ferini. Profesor Ferini je bil pred 32 leti član mestnega sveta v Milanu na Italijanskem in je oskrboval z največjo natančnostjo mestne finance. Odlikoval se je na polju dobrodelnosti in radi tega je bila zahteva ljudstva, da se ga prišteje blaženim in svet nikom. * Inpnlkov merilcc prlfel. Dne 18. februarja je padel v roke pravice morilec župnika v Mengšu. — Zločinec je komaj 191etni Ivan Lakner, ki je kljub mladosti že vsestranski nebodigatreba. Vrnil se je domov po zločinu in poslal obleko h krojaču, da bi mu jo prelikal. Krojač je našel v njegovi suknji večjo .svoto denarja in hranilno knjižico, in obvestil o tem bližnje orožnike. Žandarji iz postaje Radna pri Sevnici so Laknerja zagrabili na njegovem domu pri starših, kamor je sicer redko zahajal. Kmalu po aretaciji je zločinec priznal, da je izvršil on roparski umor na župnika g. Kušarja v Mengšu. Zločinca so prepeljali žandarji v Ljubljano in ga oddali v nadaljno zasliševanje policiji. Lakner je priznal pri zasliševanju, da je po umoru župnika istemu vzel iz žepa ključe od blagajne in oropal iz nje 30.000 Din. 2000 Din je izdal v Ljubljani za novo obleko, da bi izbrisal za seboj sled, 8000 Din je naložil v poštno hranilnico, 15.000 Din je baje skril pod nekim mostom v Ljubljani, ostanek so našli pri njem. Denarja, ki bi naj bil skrit pod mostom, niso našli. Trgovci, kjer je kupil Lakner obe novi obleki, so ga takoj prepoznali. Roparski morilec že ima z dvema tovarišema na vesti več vlomov ter tatvin in je že bil osemkrat predkaz-novan. Po preiskavi je izročila ljubljanska policija zločinca sodišču v Ljubljani. * 7 BiMmcm Bivši ministrski predsednik in mini« ster dr. Anton Korošeo bo imel na bel-grajskem vseučilišču zanimiva predavanja o zadružništvu. Zlato poroko Je obhajal dolgoletni bivši tehnični vodja Cirilove tiskarne v Mariboru gospod Leon Brože s svojo soprogo Matildo. Zaslužnemu delavcu naše častitke! »Gostilničarski list«, glasilo mariborske in ljubljanske zveze gostilničar kaj pravijo številke:! s kili zadrug, je izšel dne 18. februarja v novi obliki in opremi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Razpisana je župnija Sv. Jošt na K. do dne 27. marca. Radi psa ga zabodel z nožem. V Pi- volah pri Mariboru ni bilo po volji mi-moidočemu posestniku, da je stal pred svojo hišo 261etni Ivan Verdonik s psom svojega tasta. Mimoidoči je hotel zaklati psa, ker Verdonik ni pustil in radi tega je prejel on zabodljaj v prsa, da se je zgrudil in je njegovo stanje opasno. Nad brata z nožem. V Jareninskem dolu pri Purgajevih so obhajali pust. Pri tej priliki je prišlo do prepira med bratoma Francem ter Rudolfom. Zaključek prerekanja je bil ta, da je zabodel Rudolf brata z nožem v prsa in ga življenjsko nevarno ranil. Župnik Štuhec oproščen. V četrtek, dne 19. februarja, se je vršila pred o-krajnim sodiščem v Gornji Radgoni razprava proti č. g. Francu Štuhecu, župniku pri Sv. Juriju ob Ščavnici, in proti g. Gustavu Rakuši, organistu pri Svetinjah. Obtožena sta bila po zakonu o zaščiti države: 1. radi javnega odobravanja telovadnega nastopa fantovskega in dekliškega krožka Prosvetnega društva pri Sv. Juriju, 2. da sta v govoricah poveličevala načela bivše Slovenske ljudske stranke in bivše orlovske organizacije. Povod za obtožbo je bil sledeči: Dne 3. avgusta 1930 sta omenjena krožka Prosvetnega društva pri Sv. Juriju priredil-a javno akade--mijo, ki je na svojem programu tudi i-mela neke telovadne točke, kojih izvajanje je oblast prepovedala. G. župnik je imel pri prireditvi kratek uvoden govor, v katerem je med drugim naznanil: »Banska uprava je telovadni program akademije prepovedala in mi se tej prepovedi pokoravamo.« Poudaril je nadalje važnost krščanskih načel za vzgojo mladine. Pri razpravi so proti župniku nekatere priče — Ivan Nemec in tri 161etna dekleta — izjavile, da je nameraval s svojim govorom pri ljudstvu vzbuditi nevoljo proti državnim oblastem ter da je kršil prepoved, ko je dopustil, da so se vršile boksarske vaje članov, simbolične vaje deklet in rajalni pohod vsega članstva, ter da je v svojem govoru poveličeval ideje bivše SLS in bivšega orlovstva s tem, da je rekel: »Prosvetno društvo bo kakor doslej do konca svojega obstoja krepilo med člani versko, narodno in gospodarsko zavest, izobraževalo jih na temelju naukov kat. Cerkve, in zlasti še krščansko socialnih načel um sko, nravno in telesno.« Zaključil je svoj govor s klicem: »Mi pa ostanemo, kakor «mo bili.« Poleg teh obremenilnih prič je tudi bilo zaslišanih več prič iz občinstva, ki so iziavile, da je govor gospoda župnika vplival pomirjevalno na razburjeno občinstvo. Po štiriurnl razpravi je gospod sodnik Levstik izrekel oprostilno razsodbo. G. župniku, vnetemu delavcu v vinogradu Gospo-govem in na polju ljudske prosvete, naše čestitke! Vlom. Neizsledeni vlomilci so odnesli iz trgovine trgovca Alojzija Horva- FOOOOOzavitkcv E UDASHAM POO PRODANIH V ZADNJEM LETU! DOKAZ NJEGOVE KAKOVOSTI! Akohiteh70Q.0G0 zavitkov položili zaporedoma eden za drugim, bi tvorili 83 km dolgo progo, kakor Beograd— Novisad. a negovanje £as ta v Gorišnici v župniji Sv. Marjete niže Ptuja raznega blaga za 4174 Din. Za vlomilci je zabrisal sneg sled. Vlom. V četrtek dne 19. februarja so neznanci vlomili v gostilno in trgovino na sredi poti ob glavni cesti, ki vodi proti Št. Pavlu pri Preboldu in je last Josipa Basle. Lastnik je pri orožnih vajah in to okolnost so izrabili uz-moviči. Odnesli so 500 Din gotovine in raznega blaga za 10.000 Din. (Kozolec pogorel. Dne 16. februarja je izbruhnil iz nepojasnjenega vzroka požar v velikem kozolcu Franca Dol-čka v Vojniku pri Celju. Kozolec, ki je bil na prodaj, je pogorel do tal. Smrt znanega odvetnika. V Celju je umrl v starosti 75 let tamošnji obče znani odvetnik g. dr. Josip Vrečko. U-mrli je bil iz znane narodne hiše Vreč-kov na Žegarju in je užival kot odvetnik in odločen narodnjak priljubljenost ter spoštovanje. Slava njegovemu spominu 1 Vlom v samostan kapucinov v Ptuju. O vlomu v ptujsko minoritsko cerkev smo že poročali. Za minoriti so obiskali vlomilci samostan kapucinov v Ptuju, kjer so se založili z raznimi jest vinami. Prava fantovska bitka z mahanjem s sekiro, z vilami in s strelom se je vršila na pustno nedeljo na noč v Vel. Mraševem pri Brežicah, kjer je bila gostija. Vzrok puščanja krvi je bil preobilni alkohol, ki podžge mladinsko surovost. Smrt cerkovnika pod snegom. 701et-ni cerkovnik od Sv. Petra pri Št. Ru-pertu nad Laškem, Janez Rozman, je hodil zadnje dni po žitni biri. Na noč se je vračal domov skozi Oleški gozd. Divjal je sneženi vihar, starček je spodrsnil, padel in se onesvestil. Obležal je pod snegom 200 m višje od vasi Sv. Peter. Nesreča se je zgodila v petek v noči, a našel ga je še le v nedeljo dne 15. februarja Janez Pertinač na po-vratku k Sv. Rupertu. Ponesrečeni je bil vzor cerkovnika in pravega krščan skega moža. Žrtev pijančevanja in pretepaštva. Avgust Štuklec iz Lemberga v šmar-skem okraju je dne 15. februarja popival po Šmarju in na potu proti domu tudi v vinotoču Terezije Lavrenčako-ve. Vsled preobilnega alkohola je neprestano izzival na pretep, v katerem je izkupil izzivač toliko, da ga je našel drugo jutro Lavrenčak v svojem svin- jaku mrtvega. Sodno raztelesenje je u-gotovilo, da je imel na glavi in na telesu več sledov udarcev s koli in 13 lažjih ubodljajev z noži. Po mnenju zdravnikov je nastopila smrt radi srčne kapi, ki je zadela Štukleca zaradi močnega razburjenja. Ubijalec iz silobrana. Anton Lupšina iz Zgornje Sušice na Bizeljskem je izzival dne 17. februarja v krčmi posestniškega sina Jožefa Gregi. V noči po izzivanju je pričakal Lupšina Gregla v temi ob cesti in ga udaril s kolom preko hrbta. Gregi je segel v žep po nož, mu presekal na nogi žilo odvodnico in povzročil smrtno izkrvavljenje. Gregi se je javil sam orožnikom z izgovorom silobrana. Vlak razmesaril očeta 8 nepreskrbljenih cirok. V noči je zašel, stopajoč po železniški progi, pod lokomotivo železniški delavec Franc Drenik. Nesreča se je zgodila pri postaji Trebnje na progi Ljubljana—Novo mesto. Lokomotiva je očeta 6 nepreskrbljenih otrok razmesarila počasi in puščala presledkoma za seboj posamezne odrezane ude. Požigalče-va roka na delu. Že zadnjič smo poročali, da je na več krajih na Kranjskem na delu požigalčeva roka. V vasi Kašelj pri Vevčah je pogorelo pred dobrim tednom lepo gospodarsko poslopje posestnika Grada. Dne 17. februarja je pogorela Jožefu Bezlaju: hiša, hlev, svinjak in drvarnica in je ostalo le golo zidovje. Vaščani se upravičeno boje, če ne bo uničil peklensko zlobni požigalec cele vasi. Stražnik v sllobranu nevarno ob-sfrelil mladega družinskega očeia. Na Jesenicah na Gorenjskem je prišlo na pustni večer radi napovedbe policijske ure do prerekanja in suvanja med vinjenimi gosti in občinskim stražnikom. Stražnik je potegnil v silobranu revolver in nevarno obstrelil mladega družinskega očeta Korošca. Avtoomnibns zgorel. Dne 18. februarja je zavozil radi velikega snega v obcestni jarek avtoomnibus, ki je vozil na progi Sevnica—Mokronog. Motor je odpovedal, nastala je eksplozija in leseni deli voza so zgoreli. Visok vrelec vroče mineralne vede, V Galgovu pri Sisku poleg železniške proge je začel dne 18. februarja brizgati več deset metrov visoko curek mineralne vode, ki je meril 19.2 stop. C. Voda je brizgala iz globočine 180—190 metrov. Neznosno trpljenje primorskih Slovencev. Fašisti neznosno preganjajo in zatirajo ter vlačijo po ječah mirne in čisto nedolžne primorske Slovence. Za aretacijo in mučenje po ječah zadostuje, ako najdejo pri preiskavi kak star slovenski ali hrvatski časopis. Prezgodnje veselje. Vesela prigoda Be je pripetila nedavno kodanjskemu županu Sorensenu. Nekega dne so ga našli otrplega ln vse je kazalo, da ga Je zadela kap. Zdravnik ga je pregledal ln izjavil, da je mrtev. Gospa županja je baje vzdihnila: »Hvala Bogu, da Bem vdova!« Sledile so priprave za pogreb in županja je sklenila pokopati svojega moža obritega. Poklicali so seveda brivca, ki je namilil mrtvemu g. SuDanu obraz in se pripravil, da ga o- brije, ko je mrlič nenadoma kihnil. In župan je meni nič tebi nič vstal — od mrtvih! Brž eo poklicali drugega zdravnika, ki je ugotovil, da se je njegov kolega nekoliko zmotil, ko je trdil, da je zadela župana kap. Gospo županja zatrjuje zdaj svojim znankam in man cem, da bo dala prihodnjič pokopati moža neobritega. Prebrisani kmet. V neki veliki vasi v Lotaringiji se je dogodilo to-le: Neki kmet je prinesel na trg več starih kokoši, ki niso več nesle. Kupca pa kar ni mogel najti, ker so blede peče na kurjih glavah izdajale njihovo starost. Kmet se je žalostno vračal domov. Na potu pa mu je prišla dobra misel. Komaj je prišel domov, je vzel iz torbice svoje hčerke barvilo, s katerim si ženske po mestih ustnice po rdeče pobarvajo. S tem je pobarval peče svojih sta rih kokoši lepo rdeče. Naslednjega dne je nesel kure zopet na trg, kjer jih je prav kmalu prodal. Kihanje ga je rešilo. Skozi 15 let je A. Rente v Havani na Kubi nosil kroglo, ki je tičala v njegovih ustih, na nebu. Obstreljen je bil, ko se je udeležil neke revolucije. Položaj krogle je bil takšen, da se noben zdravnik ni u-pal podvzeti operacije. Nepričakovano pa je zdaj narava sama pomagala trpečemu. Pri močnem napadu kihanja mu je namreč krogla sama od sebe sko čila iz ust. Milijonar, katerega je nagnala slaba vest v smrt. Te dni je poročalo na kratko časopisje, da je skočil ameri-kanski milijonar James Cooper, ki se je ukrcal v Newyorku na parnik »Nem čija«, med vožnjo v morje. Njegovega trupla niso mogli najti, čeprav je ladja postala in izpustila v morje rešilne čolne. Utopljeni milijonar je bil eden od tihotapskih kraljev v Severni Ameriki. Nagrnil si je premoženje s tihotapljenjem alkohola in pozneje kot bogataš je nastopal v ulogi dobrodel-nika. Vzroki njegovega samomora niso čisto pojasnjeni, vendar trdi njegova ožja okolica, da ga je natirala v — prostovoljno smrt slaba vest, ker si je pridobil premoženje na nepošten način in so ga začeli v zadnjem času napadati po časopisju. Cooper je zapustil poldrugo milijardo Din. Pred 10 leti je še bil navaden krčmar v Detroitu v bli žini meje med Združenimi državami in Kanado. Po uvedbi alkoholne prepovedi se je ukvarjal s tihotapstvom alkohola, ki ga je povzdignilo tekom 10 let v milijarderja. Mati ovadila roparja. Pravo materinsko ljubezen je pokazala mati 191et nega S. Gohena v Cikagu. Sin je nekega dne vesel prišel domov in sporočil materi, da zdaj niso več revni, ter ji je pri tem izročil celi šop bankovcev. Priznal ji je, da je oropal neko banko. Pa mati je fanta mirno odpravila na obisk k svoji sestri, sama pa je pobrala denar in ga nesla na policijsko stražnico in obenem naročila, naj sina aretirajo, češ, da ga želi rešiti, da bi ne postal poklicni zločinec. Njeni prošnji se Je seveda ugodilo. Želodčni ln črevesni katar preprečile, od-nosno ozdravite najlažje s pitjem Radenske zdravilne vode. »FIngs«-kose, Škropilnice ta sadno drevje in vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pa* sove dobite pri glavni zalogi I Vldemšek, Maribor, Korofičeva 86. 82(1 Nosečim Ženam In mladim materam pomore) naravna »Franz Joseiova« grenčlca do ureja* nega lelodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstav za ženske so preizkus sili, da »FTanz Joseiova« voda t največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno ln brez bole« čin. »Franz Joseiova« grenčlca se dobi v vseh' lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovl« nafc - 11 * mm cesia M. Iff-šf. Andraž—Polzela. (Dopis iz fit. II j a.) Poročali ste, da Je bila blagoslovljena in izročena javnemu prometu. Zgodilo se je to dne 31. januarja t. 1., po triletnem delu. S tem je med Šaleška in Savinjsko dolino izločen velik ovinek na zapadni strani Oljke in zveza med Dravsko in Savinjsko dolino zelo skrajšana. S temi besedami je obenem že tudi označena velika važnost nove ceste za splošnost in verjetno je, da bo kmalu oživel avtopromet med Dravsko Ln Savinjsko dolino po tej progi. Prav velike važnosti je nova cesta za občini Št. IIj in Polzelo. Št. IIj je n. pr. z novo cesto postal naenkrat važno cestno križišče, odkoder vodi banovinska cesta na jug v Savinjsko dolino, na sever v Šaleško in Dravsko dolino; stara okrajna cesta pa na jugovzhod v Sotesko in od tam ali na Dobrno ali v Celje ali v Žalec. Naravnost neprecenljive vrednosti pa je nova proga za občino Št. Andraž, ki do sedaj ni imela niti 1 meter okrajne ceste, dasiravno je dolgo dobo plačevala okrajne do-klade. Cela zgodovina bi se dala pisati o ti cesti. Saj je preteklo dobro četrtletje', odkar se je začelo resno delati na tem, da se Št. Andraž zveže s svetom po dobri cesti. Ker se je cesta gradila po dobro premišljenih načrtih, je tudi prvovrstna v vsakem oziru. Široka na celi progi po 5 metrov, na ovinkih 6 m- jo je veselje pogledati, kako je izpeljana kolikor mogoče v ravni črti ob toku Ložnice z lepo krivuljo ob začetku, koder se odcepi od stare okrajne ceste Velenje—Št. IIj in spušča v lahnem padcu v glasoviti Tajnovec, ki je bil strah in trepet vseh voznikov, ki so bili kedaj prisiljeni voziti po njegovih mlakah in pečinah, bregovih in jamah. Kdor je poznal Tajnovec pred tremi leti, ga ne pozna več. Tajnovec, ta poprej skrajno neprijazen kos zemlje, kako je sedaj raven, zračen in svetel, in z veseljem pošilja solnce svoje žarke vanj, da ga odškoduje za sto- in stoletno pomanjkanje luči in toplote. Slovesnost blagoslovitve in otvoritve se je vršila zaradi neugodnega časa in vremena v skromnem obsegu. — Gradbeni odbor je povabil svoje člane, ki so se po večini odzvali. Med drugimi so bili navzoči: načelnik bivšega cestnega odbora v Šoštanju g. dr. Mayer, tajnik gradbenega odbora g. Turn šek iz Polzele, bivši oblastni poslanec g-. Blatnik iz Velenja, bivši župan iz Št. Andraža g. Brinovšek, g. Šolski u-pravitelj iz Št. Andraža s šolskimi otro ti, tehnik g. Jonke, cestni nadzornik Zupč, delovodja g. Balažič z delavci in več drugih. Pred blagoslovitvijo je tlomači g. župnik v svojem nagovoru povdaril pomen dogodka, s katerim se zaključuje gradnja tako važne in koristne ceste in se zahvalil vsem, kateri bo si kedaj stekli kakšnih zaslug za to progo. Njegove besede so izzvenele v krepak trikratni živijo Nj. Vel. kralju Aleksandru. Navzoči so se odzvali z navdušenjem in gromko je odmevalo iz bližnjega Tajnovca. Po blagoslovitvi |e g. dr. Mayer s posebnim govorom Dtvoril novo progo, povdarjajoč veliko važnost nove ceste. Med tem govorom ¡e g. Blatnik prerezal kito čez cesto, o-vira je padla in koj nato je zavozil voz po novi cesti, za njim pa moderno prometno sredstvo — avtomobil. Vršil se je nato os-led proge do Polzele. Nova cesta je lep in trajen spomin In uspeh skupnega dela in požrtoval-tiosti ljudske samouprave in državnih oblasti. Ko bo vreme ugodno, se bode nadaljevalo delo na stari okrajni cesti proti Velenju. Veliko se je storilo že 1. 1930 in je poprej že slaba cesta sedaj v zelo povoljnem stanju. Po dokončanem delu prevzame celo progo Velenje—Št. Ilj—Št. Andraž—Polzela banovina. Dal Bog, da se kmalu zgodil * Kmefshc zveze: Samo še en mesec Iniate čas za nabiranje članov in ureditev vaših krajevnih odborov Kmetske zveze I Potem se začne že poljsko delo in do jeseni ne bo več časa, za podrobno izvedbo organizacije! Nekatere Kmetske zveze so letošnjo zimo delovale vzorno: ljutomerska Kmetska zveza je nabrala okrog 3 sto članov, Kmetska zveza v Podčetrtku, ki ima komaj 950 duš, je izkazala skoraj 100 članov. Najlepša ji hvala za to! Posnemajte jih! Nekatere Kmetske ¿veze so sicer imele občne zbore in si uredile krajevne odbore, niso pa še na-čelstvu poslale seznama članov. Nekaj malo krajevnih Kmetskih zvez pa še ml dalo glasu od sebe. Porabite mesec marec za to, da uredite prav v vsaki župniji Kmetsko zvezo. Pred vsem u-l-edite krajevne odbore! Pritegnite k Sodelovanju najzavednejše in najspo-jsobnejše može, posebno mlade gospodarje, ki se bodo posvetili organizaciji ikmetskega stanu v župniji Ko si bo-dete uredili odbore, pa pošljite seznam odbora Kmetskl zvezi v Mariboru. Prav pridno nabirajte članel Misel Stanovsko,strokovne organizacije — ¡Kmetske zveze — zanesite v vsako kmetsko hišo, da »e bode med našim ¡kmetskim ljudstvom globoko vkoreni-nila. Vsak hišni gospodar na) bo član kmetske zvezel Odborniki in zaupniki krajevnih Kmetskih zveze! Pojdite na ■delo, od hiše do hiše, od osebe do osebe, prepričujte vsakogar o važnosti Kmetske zveze, ki je edina zastopnica ¡kmetskih interesov. Nabiralne pole, katere ste svoj čas dobili, pošljite takoj po končanem nabiranju članov obenem z nabrano članarino Kmetski zve zi v Mariboru. Mesec marec naj bode mesec plemenite tekme med posameznimi župnijami, katera bo imela bolje urejeno krajevno Kmetsko zvezo ter več članov. Zato krepko na delo! Kmetje drugih naprednejših držav, kakor Danske, Belgije, Holandske ter Bavarske kažejo pot tudi našim kmetom. Da kmetje teh le držav ne čutijo tako hudo današnje gospodarske krize kot pri nas, se imajo zahvaliti edinole svojim stanovskim, strokovnim organizacijam, predvsem svojim Kmetskim zvezam. »Slovenski Gospodar« je že večkrat poročal o njih delu in uspehu. Kmetje teh gospodarsko naprednih držav nam naj bodo za vzgled, da se tudi mi bolj oklenemo svoje stanovsko-strokovne organizacije — naše Kmetske zveze! Kmetijska podružnica Sv. Marjeta ob Pesnici je imela dne 18. februarja svoj občni zbor. Sprejela je precej novih sklepov in predlogov za pospeševanje kmetijstva. Žalostna resnica pa je, da niti ena petina naših kmetov ni včlanjena pri kmetijski podružnici, ki je naša edina kmetsko-strokovna organizacija. Vsi stanovi so bolj zavedni in se družijo, le kmetski stan tava neorganiziran, zato pa je kmet vedno tisti, ki drago kupuje in poceni prodaja! Torej, vkup, uboga gmajna, kmetje, le vstopite v kmetijsko podružnico! Gospodarski tečaj v Gornjcmgradu se je vršil dne 8. februarja, na katerem sta predavala g. nadrevizor Pušenjak in domači sreski ekonom g. Novak. — Obisk je bil povoljen. Dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo in precepljenje sadnega drevja se vrši dne 2. in 3. marca na banovin-ski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen I 1 i X ter traja dnevno od 8. do 12. In od 14, do 18. ure. Tečaj je brezplačen. Enodnevni tečaj o rezi v vinograda se radi velikega zanimanja vinogradnikov ponovi v sredo dne 4. marca n« banovinski vinarski in sadjarski šoli t Mariboru. Pouk je teoretičen tn praktičen ter traja od 8. do 12. in do 14. da 18. ure. Okrajni kmetijski odbor v Slovenj« gradcu bo imel dne 3. marca ob 9. url dopoldne plenarno sejo, ki bo trajala najmanj pol dneva in na kateri se bo razpravljalo o gospodarskih vprašanjih, tičočih se celega okraja. Radi tega vabimo člane odbora, da se polnošte-vilno udeležijo seje in do konca prisostvujejo vsem strokovnim razpravam. Sadjarska in vrtnarska podružnica Št. Janž pri Velenju. Od našega prijaznega kraja se malokedaj sliši, kako gospodarsko nap. dujemo. Preteklo leto se je ustanovila pri nas Sadjarska in vrtnarska podružnica. Čeprav mlada, je že toliko napredovala, da si je članstvo nabavilo novo škropilnico za škropljenje sadnega drevja. Vprašanje pa je, ali si bodo v denarni krizi se nahajajoči člani mogli nabaviti primerno škropivo, n. pr. dragi arborin. Upamo, da jih bo gospod podpredsednik društva primerno spodbudil, da se zadobi smisel za napredek. Že preteklo leto je imel več predavanj o sadjarstvu. Poslušalcem je zanimivo opisal delovanje atmosfer pri novi škropilnici. Ob priliki predavanja o gnojenju sadnega drevja je predsednik stvarno razlagal o pomenu asimilacije. Zveza selekcijskih društev zi pinc-gavsko govedo v Ormožu je na svojem občnem zboru dne 25. januarja sklenila prirediti v Ormožu vsako leto dva plemenska sejma. V tekočem letu se vršita plemenska sejma dne 9. aprila in dne 24. septembra. Dostop ima le živina članov. Sejmi so določeni v prvi vrsti za izmenjavo plemenske živine med živinorejci, ki so že organizirani, ali pa se hočejo organizirani reji pinc-gavske govedi pridružiti, v drugi vrsti pa, da se nudi članom možnost, previ- Prašič tehta 450 kg in nese na hrbtu z lahkoto 93 kg težkega kuharja* šek plemenske živine odprodati inte-; resentom iz drugih banovin v državi. Zveza obsega štiri selekcijska društva in sicer: Središče, Ormož, Sv. Lenart in Sv. Marjeta, katera štejejo 242 članov in vodijo v svojih rodovniških knji gah 294 glav plemenske živine. Za zimske kmetijske tečaje v Dravski banovini je namenjena podpora 30 tisoč Din. Znižanje obrestne mere na Čehoslo-vaškem. Čehoslovaške banke so sklenile, da od 1. januarja t. 1. znižajo obrestno mero za vloge v tekočem raču-bu za tako da se bodo sedaj obrestovale po 3^%, za hranilne vloge pa za tako da se bodo obrestovale po Obrestna mera za vezane pa bo Deske, štuke, Stalelne, late, lepe krajnike In vinogradno kolje prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. * Slani rudninski kamen za lizanfe. Inž. Sadar Vinko, upravnik kmetijsek šole v Rakičanu. ,Vsak živinorejec ve, kolike važnosti je rudninska hrana za živalsko telo. Brez apna, brez fosforja in celo brez joda živalsko telo ne mo-Sre pravilno rasti In se razvijati. Zlasti mlada fcvina telo potrebuje rudninskih snovi za pravilen razvoj svojega telesa in za dajatve, ha katere jo pripravljamo (mleko, meso itd.). Pri nas, lahko trdim, so travniki na najslabših temljah, večinoma na precej vlažnih ali celo mokrih mestih, travniki se redkoke-daj gnojijo, apna povsod navadno manjka travniki se pravilno ne oskrbujejo, ne osušu-jejo, it manj pa v vročini zalivajo. Kratko-malo — slabe razmere. Slab pridelek, po kakovosti In množini. Mrva z naših travnikov nima dovolj rudninskih snovi, kakor jih živalsko telo potrebuje. Napredni naši kmetovalci skušajo gornje nedostatke naše mrve odpraviti na ta način, da polagajo živini poleg živinske soli tudi še klajno apno (15 do 20 g na glavo in na dan), le malo jih je, ki zabelijo obrok tudi z žličko ribjeiga olja, da dobi krma tudi več vitaminov. Reči moram, da naši praktičarji vse, kar si inozemstvo dobrega izmisli, prav hitro najdejo In izkoristijo. Tako je prav! Korakati moramo s časom In s strokovno znanostjo! Ni trajalo dolgo in pri nas so se tudi že pojavili slani kamni za lizanje. Pred vojsko smo lahko kupili sol v obliki kamna, ki jo je živina slastno lizala. Ti novi slani kamni, ali kakor jih imenuje tvrdka, ki jih je pričela delati (Petar Mlovič, Maribor, Kopitarjeva 6) »solno mineralne pogače«, pa ne vsebujejo le 6amo živinske soli, ki jo imajo sicer okoli 60 odstotkov v sebi, temveč tudi vse druge pre-potrebne rudninske snovi (apno, fosfor), da celo joda imajo dovolj v sebi. Pogače tehtajo po 2 kg in stanejo 12 Din, to fej 1 kg po 6 Din. Sestavljene so po receptu dr. Wendta, profesorja v Helsingforsu na Fin skem. Kdor uporablja te pogače, ne potrebuje več dajati živini niti klajnega apna, niti soli, niti ne rabi več tehtnice. Praktično se pogače uporabljajo zelo enostavno. Pogače se namestijo v aluminijast obroček, ki ga tvrdka tudi dobavlja, in se porine pred žival, ki jo slastno liže. Ko ima žival dovolj, se pogačo porine sosedni živali in tako dalje. Ni se bati, da bi se živina te soli preveč nalizala. Na leto ima baje ena žival deset takih pogač ali kamnov prav zadosti. Pogače, ki vsebujejo jod (po Wendtu), bomo dajali zlasti mladi živini in kravam. Za živino, ki več ne raste, pa so dobre tudi pogače brez joda, ki jih ista tvrdka sestavlja po receptu dr. Neumeistra. ki so zato cenejše.1 kg stane le 4 Din. Vsakemu, ki hoče štediti, b. priporočil cenejše pogače, ki jih tvrdka naziva »Miovičeve solno mineralne pogače«. Vsakomur pa, ki hoče i-meti res lepo in zdravo živino, bi pa priporočil pogače po dr. Wendtu. Pri naročilu je treba točno navesti, katere pogače živinorejec želi, da ne bode nesporazumljenja glede cene! * DgodnosS pri naročilu iimeinega imm prclm oiicfit. Umetni gnoj je za umnega poljedelca eno glavnih sredstev za pridelovanje kakovostnih in obilnih pridelkov. Nizke cene kmetijskih pridelkov in pa razmeroma visoke cene vseh potrebščin, ki jih mora kmet kupiti, je znatno doprineslo k današnjemu gospodar skemu zastoju. Kr. banska uprava je podvzela korake, da omogoči slovenskemu kmetovalcu nabavo umetnega gnoja po najnižje mogoči ceni. Odločitev je padla za mešano gnojilo »Nitrofoskal Ruše«, ki vsebuje vso rastlini potrebno hrano, t. j. dušik, fosforno kislino, kalij, apno. Da se odstranijo posredni zaslužki, ki znatno podražujejo vse vrste blaga, izbran je poseben način naročevanja in nabave preko občin in sreskih na-čelstev, da se na ta način izločijo vsi posredovalci. Poleg tega je tudi industrija znižala cene. Banska uprava sodeluje takoisto z znatnim prispevkom. Na podlagi teh ukrepov je bilo mogoče znižati ceno za mešano gnojilo Nitrofoskal od 172 D na 138 D za IGO kg. Način naročevanja je sledeči: Kmetovalci se prijavijo na občinskem uradu, koliko želijo umetnega gnoja. Denar se lahko položi takoj ob naročilu, ali pa ob prevzemu gnoja pri občinskem uradu. Vsaka občina naj skrbi, da zbere naročila vsaj za nekaj tisoč kilogramov, 3000 do 5000 kg, tako da se izplača u-metni gnoj poslati kot vagonsko poši-ljatev, drugače so prevozni stroški večji. Cena mešanega gnojila Nitrofoskal-Ruše, ki ga lahko naroči vsak kmetovalec pri svoji občini, je tako ugodna, da gotovo ne bo nobenega kmetovalca, ki bi zamudil to ugodno priliko, po zmerni ceni nabaviti si umetni gnoj. Sedaj pride v poštev v prvi vrsti gnojenje travnikov, da na njih pridelamo mnogo krepke in na belančevinah bogate hrane. V drugi vrsti gnojenje sad nega drevja ter vinogradov s kakovostnimi trtnimi sortimenti in na prisojnih legah. Ker okapavine kot so repa in koruza za krmo Izčrpajo v veliki meri zemljo, moramo takoisto gnojiti tem oosevom, da nam zemlia ne obu- . ! boža. Nebroj poskusov, ki so jih v zadnjih letih delali v vseh delih naše banovine, so nepobitno dokazali, da dosežemo z gnojenjem travnikov in de-teljišč, kakor tudi eadonosnikov, z istimi stroški večji uspeh kot brez gnojil. Letošnjo spomlad pa naj. tf vseh 1043 občinah naredijo kmetovalci ve< čje poskuse z umetnimi gnojili, da se na ta način enkrat vsi kmetoralci z lastno izkušnjo prepričajo o uspehu u-porabe umetnih gnojil. Lastni izkušnja je dvojna vrednosti * ¥prašania m odgovori. J. M. v B. Na posestvu je sin = vzdrževatelj družine, sedaj potrjen za dve leti k vojakom. Kaj naj napravim za oprostitev? Odgovor: Ako sta dva starejša njegova brata, oni, k! je umrl in oni, ki je od doma, služila vojake, ima tretji itak skrajšan rok. To je treba s potrdili prijaviti pri vojnem okrugu, ki je za vas v Mariboru. — Ako pa je sin res vzdrževatelj družine, prosite zanj. Biti pa mora ¡-i posestnik. F. Š. v St. J. Odgovor: V zadevi davčne olajšave za družine z devetimi otroci smo pisali v zadnjem »Slov. Gospodarju« obširno. J. K. v T. S sosedom sva napravila kupčijo v pričo moje žene. Are nisem dal. Sedaj sosed pogodbe ne prizna. Odgovor: Pogodbe dejansko nista napravila. Ustme-na pogodba zahteva dve priči. Pismene pa nimate. Ali se da ara ali ne, je stvar dogovora, F. H. v Sv. L. Pošilja pojasnilo, zakaj so v eni občini številčne hišne tablice dražje kot v drugi in pravi: Za razliko v ceni je glavni vzrok kakovost tablic. Občine so dobile od banske upra, ve naslove firm, ki tablice delajo in za kako ceno. Ena občina je vzela slabšo vrsto, druga boljšo, v tem je vzrok razlike. K. J. V. P. Nisem organiziran, ali lahko dobim službo peka v Mariboru? Odgovor: Da dobite službo, nt odvisno od tega, ali ste organizirani ali ne. Treba je, da ste strokovno dobri in da pek potrebuje pomočnika. Obtf-' nite se na posamezne peke. v A. K. v T. v' ^ Ali velja stari fižol ta seme? , Odgovor: Fižol ostane kaliven 8 do 4 leta. Napravita kalilni poskus. Namočite 20 trn fižola za 24 ur v prestano vodo, nato jih dajte v mokro žagovino. V topli sobi se v določenem času pokažejo kali. A. K. ▼ T. Kako dolgo naj sesa tele, določeno za rejo? Odgovor: čim dalje tem bolje ta razvoj živali. Pre3 osmim tednom mu ni krajšati neposnetega' mleka. Nato se polagoma začne mleko odtegovati ter nadomeščati t malo pšeničnlmi o* trobi in tdrobljenim oveem. Od 8. tedna nftV prej sme tele jesti dobro mehko krmo, kolikor se mu ljubi. Pri vsakem krmljenju se mu' ga da toliko, kolikor se zagrabi enkrat roko. H. p. v st I. Ali se smejo polnoletni dediči razdeliti dedščino po medsebojnem dogovoru? 2. Ali eme hči za postrežbo staršev zahtevati več kakor svoj delež dedščdne? Odgovor: Polnoletni dediči si lahko razdelijo dedšči-iio kakor si hočejo. To je popolnoma stvar dedičev. Pač pa morate pri zapuščinski razpra-.vi predložiti pdsmen ali ustmen načrt, da ga sodnik vzame na zapisnik. Tudi hči ima pra-¡vleo za postrežbo umrle zahtevati gotovo odškodnino razven njenega deleža. Poravnajte se po bratovsko in dajte oni, ki je stregla, ,več kakor pa samo delež. J. Z. v d. Ali smem postaviti plot tik občinske ceste, oziroma tik na meji me5 mojim in sosedovim posestvom? Odgovori To je stvar občine, kako bo sklenila. Ako bi plot oviral promet na občinski cesti, ne boste nič dosegli. Odsvetujemo Vam, da brez občinskega dovoljenja kaj ukrenete. — Na svojem posestvu pa lahko postavite plat tik meje soseda. M. A. v M. Imam umobolno hčerko, ki je bila sprejeta V zavod v Gradcu, a pred odhodom vsled preobrata odklonjena. Ali je tak zavod v Mariboru in kam se naj obrnem tozadevno? Odgovor: Umobolnice v Mariboru ni, pač pa je v Ljubljani. Napravite prošnjo na upraviteljstvo v Ljubljani, od koder boste dobili točno pojasnilo. F. R. v Pl. Ali smo tudi posestniški sini, ki ne plačujemo nobenega davka, podvrženi kuluku, ali smo oproščeni? Odgovor: Seveda ste podvrženi kuluku. Poglejte si fcakon natančneje, kjer je rečeno, da so vsi moški od 18. do 55. leta poklicani na kuluk. J. O. v T. v. Ali moram plačatd pridobili no tudi še po 65 letih, ker izvršujem krojaško obrt? Odgovor: Davek od Vaše obrti morate plačevati, dokler obrt izvršujete. A. Z. v Ž. Ali smem sam popraviti, oziroma povečati svojo hišo brez naznanila oblasti, da bi prihranil stroške? Odgovor: Sami ne smete nič prizidati, oziroma hišo za eno steno povečati. Idite k sreskemu poglavarju in mu zadevo pojasnite, mogoče do-sežete olajšave. Nekaj o kokoškah. »Tale naša soseda, ongava Barbika, ima pa zares srečo pri kokoškah, tako da sem ji kar favšna. Vsak teden proda cel jerbas jajc celo sedaj po zimi, ko jili nikjer ni mnogo. Barbka jih pa ima dovolj za doma in za prodajo. Dobro vem, da ona nima toliko žita za ko koši kakor jaz. Prve godne piščance i-ma za prodati ta presneta Barbka, ko-puni okoli Božiča so mastni in težki po 4 kg in več. Še stare kure proda za dober denar. Nikdar še ni bilo čuti, da sosedi katera kokoš oboli ali pogine. Jaz pa žal od mojih putk nimam prav nobenega haska, niti žita ne poplačajo z jajci. S piščeti pa sam križ, kar ne pogine, ostane kumerno in komaj da vzredim jarke za dom. Kar nehal bi človek s kokošjerejo, ker itak ne nese nobenega dobička.« Tako nekako je tožila dokaj premožna gospodinja, vsa polna zavisti ob pogledu na lepo kurjo družino sosede Barbke. Draga gospodinja! Ali si se pa že ke-daj vprašala, kje tiči vzrok neuspeha pri tvoji kokošjereji? Mislim, da ne! Zato sledi pripovedovanju, kako je začela tvoja soseda, kako ravna, krmi in skrbi za svojo perutnino, ter presodi koncem koncev sama. Soseda Barbka je čitala v »Slovenskem Gospodarju«, da se vrši tega in te ga dne v šoli predavanje kmetijskega strokovnjaka. Bolj iz radovednosti kakor iz pravega zanimanja je šla poslušat, češ, kaj bo nam kmetom neki povedal ta-le gospod iz mesta. Med drugim je povedal tudi to, da je za naše kraje zelo priporočljiva reja štajerske kokoši, ker je to žival naše reje ter dobra jajčarica. Tudi je zvedela, kje se dobi jajca za valjenje te dobre pasme, in tako si je Barbka naročila o pustu jajca za valjenje. V mirnem, mračnem in suhem kotičku ne prehladnega prostora je pripravila udobno gnezdo. Na dno nizke stare košare je položila suho in čisto ovseno slamo, na vrh pa lepega sena. V plitvem gnezdu je podložila onih 15 jajc veliki stari koklji, ki se je že večkrat izkazala kot mirna in dobra mamica. V bližino gnezda je postavila posodo z dnevno svežo pitno vodo, krmila je pa kokljo ves čas samo z zrnjem» predvsem s pšenico, koruzo in ječmenom. Žival je imela prost izhod na dvo rišče, kjer se je prav zadovoljno valjala v pesku ter tako odkrižala nadležnega mrčesa. Med vsakodnevnim izpreho-dom koklje je Barbka pregledala gnezdo. Nikdar ni pokrila jajc, pač pa je vselej očistila s krpo morda ponesna-žena jajca ter jih položila previdno zopet nazaj. Ko so se čez tri tedne izlegli prvi piščančki, jih je Barbka previdno odvzela mamici, položila v košarico, v kateri jim je postlala z mehkim senom ter pogrnila z volneno krpo, da seno ni pikalo nežne stvarce. Košarico z malčki je hranila v topli sobi. Prazne jajčne lušine je zmetala iz gnezda. Ko se je zvalilo zadnje pišče, je soseda vrnila vse pipke koklji, ki je nato kar kmalu vsa ponosna in skrbna peljala svojo številno družino malce na sprehod. Na prosto seveda še ni smela. Kot prvo krmo so dobili piščančki le samo drobtinice belega kruha, obroše-ne s svežim mlekcom, nadalje pa 9 dni vsake dve uri mešanico ovsene in pro-sene kaše ter zdrobljenega riža, vmes pa prav drobno zrezanih kopriv ali re- Januš Goleč: Guzaf Ko je on nahranil konja in se odpeljal iz Sevnice, še ni bilo niti duha in ne sluha o židovovih gonjačih in o živini. Ko je čul Leskovšek voznikovo poročilo, je pripomnil, kako je razločil v noči po korakih živine, da gre cela trajba proti Št. Jurju in ne v Sevnico. Zadevo je omenil pri zajutreku obema gospodoma, a je bil oni z golimi koleni mnenja, da je že tako prav, kakor so storili gonjači. Ako je bilo enemu znancu po godu, zakaj bi ne bilo drugemu, si je mislil in se ni več brigal za zadevo, ker sta se prekupca razšla. Hrvaški žid iz Jaške pod Zagrebom ni čul nikdar več ne o gonjačih in ne o plačani živini. Žandarmerija je poizvedovala nekaj tednov brezuspešno krog Sevnice ter Jurkloštra, seveda brez vsakega uspeha. V resnici in v srcu je celo vsak privoščil, da je neznanec iz Gornje Štajerske vsaj enkrat zvabil ter ogoljufal tolikanj pretkanega hrvaškega čifuta. Na Le&kovšekovem dvorišču ukradeno židovo živino je prodal Gu-zaj in tovariši brez vseh težkoč ter spodtikljajev od strani oblasti na znanem sejmu v Lembergu pri Poljčanah 5. avgusta. Znameniti, od Hrvatov, Štajercev in Nemcev iz Gornjega Štajerja obiskani sejmi so bili in najbrž še tudi so na Sv. gorah nad Št. Petrom. Sloviti živinjski sejmi so se razvili iz svetogor-skih božjepatnih prilik, ki so priljubljene spod-nještajerskim Slovencem in Hrvatom daleč preko Zagreba. Sejmišče je pod cerkvijo na lahnem pobočju ob gozdu in križišču stez proti Sv. Petru in Bizeljskem. Dogon in odgon živine sta precej težavna, ker je svetogorski hrib strm. Potne težave se premagajo, da je le kupčija dobra. Nadaljna bolj znana žrtev guzajstva je postal sejrn na Sv. gorah 7. septembra pred praz- Vsah mesec Pili 13'- bo plačal vsak kdor hoč* brati zanimive spis« KAEL MATA ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesea en velezanimiv avezek po Din 13 Naročajte v TisKarni sv. Cirila, Maribor. KoroSha s | - grata. Kot pijačo so dobivali sveže mle ko. Količkaj skisano mleko pa že pov-troči drisko In je torej previdnost zelo umestna. Od 10. do 21. dne so poleg luhe krme dobivali tudi še nekoliko mehke piče iz poparjene mešanice ječmenovega, ovsenega in pšeničnega šro-ta. Po 21. dnevu se je primešalo mehki hrani že malo kuhanega (pa ja ne ski-•anega) krompirja in pšeničnih otrobov. Mehka hrana ne sme biti nikoli tekoča, temveč le toliko obrošena, da je drobtinasta. V 5. tednu je soseda krmila mesto paše zrnje in 7. teden so že bili piščančki toliko dorasli, da so se krmili kakor odrasla kuretina. Ves čas bo dobivali v mehko hrano pomešano zdrobljeno bukovo oglje, začenši po 1 malo žiičico do dve veliki žlici. Konec prih. * Cene lit seimste poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 21. februarja so pripeljali špeharji na 83 vozeh 282 zaklanih svinj, kmetje 5 voz krompirja, 2 zelja, 7 sena in 2 slame. Svinjsko meso je bilo po l0 do 24 Din, špeh 12.50 do 15 D: krompir 0.75 do 1.50, zelje 1.50 do 4, seno 65 do 90, slama 55 do 60. Pšenica 1.50 do 2, ječmen 1.25 do 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50 do 1.75, ajda 1.50, ajdovo pšeno 4.50 do 5, pro-bo 2.50, fižol 2.50 do 3. Kokoš 30 do 40, piščanci 35 do 70, raca 25 do 40, puran 60 do 90. Česen 16, čebula 2. Jabolka 3.50 do 10, suhe slive 10 do 12. Mleko 2.50 do 3, smetana 12—14. surovo maslo 32 do 36, jajca 0.90 do 1.25, med 12 do 20 Din, Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. februarja 1931 je bilo pripeljanih 38 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 100 do 180 Din, 3 do 4 mesece stari 200 do 380 Din, 5 do 7 mesecev stari 400 do 550 Din, 8 do 10 mesecev stari 600 do 900 Din, 1 kg žive teže 8 do 9 Din, 1 kg mrtve teže 10 do 12 Din. Prodanih je bilo 22 svinj. Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja. MOVZCtjC oratorij za soliste, zbor in orkester, izvaja slovensko pevsko društvo »Maribor« pod vodstvom g. Janeza Gašpa-riča v proslavo 801etnice P. H. Sattnerja dne 11. marca 1931, ob 8. uri zvečer v Mairboru, dvorana »Union« na Aleksan drovi cesti, dne 19. marca 1931 (na Jožefovo) v Celju, dvorana Ljudske posojilnice. Obeh koncertov se bo udeležil gospod jubilant. Sodelujejo: solisti gospa Lovšetova, g. Neralič in g. Živko, zbor »Maribora« in pomnoženi vojaški orkester. Vstopnina: sedeži Din 10 in višje, stojišča 8 Din. Besedilo 3 Din s slikami 5 Din. Predprodaja vstopnic v Mariboru: Ci-rilova knjigarna in Hofer, — v Celju: Slomškova zadruga in Goričar & Les-košek. Po obeh koncertih ugodna zveza z večernimi vlaki. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naša Dekliška zveza ponovi v nedeljo dne 1. marca ob 3. uri popoldne v društveni dvorani predstavo pet-dejanske poučne in ganljive igre »Roka božja«. Domačini in sosedje, pridite k prestavi, ne bo vam žal! Središče ob Dravi. V pretekli zimi smo imeli priliko videti v našem Društvenem domu higijensko razstavo in slišati celo vrsto predavanj od štirih gospodov zdravnikov o higi-jeni in zdravstvu, pojasnjenih tudi v filmu ali skioptičnih slikah. Letos pa je oskrbelo društvo »Središka prosveta«, ki resno in požrtvovalno dela za ljudsko izobrazbo, od drž. zavoda za zaščito mater in dece v Ljubljani razstavo in tečaj o prehrani, negi in hlgljenj dojenčka. Tečaj ln razstava se otvorita v nedeljo dne 1. marca ob 8. uri popoldne in bosta trajala do 12. mairca. K otvoritvi ima dostop ln je vabljen vsakdo. Tudi razstavo si lahko vsak ogleda brezplačno; tečaj o negi dojenčka pa bo samo za žene in dekleta, stare nad 18 let. Natančnejši spored prihodnjič. Ču-varice naših domov, čuvarice higijene in zdravja v naših družinah, Vam hočemo pomagati pri težki nalogi, zato Vas že sedaj vabimo: Okoristite se z razstavo in tečajem, ki ga bo vodila s. Marija Božičeva iz Ljubljane. — Na gospodinjsko nadaljevalni šoli v Obrežu se zaključi pouk dne 26. t. m. Sv. Jurij ob Ščavnici. »Na plači je vse živo«, bi po Cankarjevem rekli v pondeljek 9. t. m., ko so trije pari ob desetih dopoldne stopili pred oltar božji in si podali roke. In res je bilo vse živo, celo bolj, kakor prejšnji dan, ko je bila nedelja, ker poleg gostov nt manjkalo tudi občudovalcev in občudovalk, ki so prišli v precej lepem številu, da si ogle* dajo ženine in neveste. — Na našem Društvenem domu je bila celo izobešena zastava. Pa zakaj neki? Stopil je med drugimi na ta dan pred oltar božji kmečki sin iz Okoslavec Iv, Rantaša. Za svojo družico na potu življenja si je izbral pridno Marijino družbenko Matildo Hrašovec iz ugledne in premožne Hrašov-čove hiše v Krabonošu, kjer bo v bodoče tudi gospodaril. Bil je naš Ivan skozi vsa leta po vojni vnet delavec in odbornik v vseh naših katoliških organizacijah, pred vsem skozi dolga leta načelnik bivšega »Orla«. Bil je in je še sedaj odbornik tukajšnjega bralnega društva ter eden najboljših igralcev na našem odru in ga bo pač prav težko nadomestiti. Dragi Ivan! V obilici si sejal, zato pa boš tudi v obilici žel, saj je to obljubljeno v sv. pismu. Sejal si s svojim delom, sejal si s svojim lepim zgledom. Vsemogočni je tvojo setev že blagoslovil s tem, da si žel vedno in povsod pri svojem delu tako lepe uspehe, On še blagoslavlja in prosili smo za tebe na dan tvoje poroke, da bo še tudi v naprej blagoslavljal vse tvoje delo, tvoje želje in hotenje! Bog živi tebe in tvojo družico mnogo let! — Veseli gostje na tej gostiji so zbrali 202.50 D za novo bogoslovje v Mariboru. Bog plačaj vsem darovalcem! Ste naročeni na list NEDEL» *> ■ Izhaja usak teden. Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazilijan-ekega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice ta deco. Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trq 20. nikom Male Gospojnice, ko so na Gorah od tiso-čev in tisočev obiskani romarski shodi. Guzajevi pomagači so se podali na gorski sejem peš vsak od svojega doma preko Sv. Trojice v Dobležicah, Buč, Sv. Miklavža na Polju in Št. Petra na Goro. Guzaj sam se je peljal v gozdarski obleki na koleslju od Lesične mimo Kozjega v Podsredo že popoldne pred sejmom. Za tokrat je bil načrt, da bo ostal on v št. Petru, kjer se naj zbirajo tovariši po izvršenih napadih na kupce in prodajalce, ker kar z živinjskim ropom in tatvino pač tokrat na takem hribu nikakor ne bi šlo. V Podsredi je spregel Guzajev vozjiik v že bogznaj od kedaj znani krčmi pri Preskarju kraj trga. G. graščinski uslužbenec se je sprehajal po trgu, kjer je bil tedaj prvič. Ko je zvedel, da je Podsreda že staroznan trg, se je nasm'hal začudeno, kedo zlodja je obdaril to slamnatostreho selo s trškimi pravicami. Radi zasmeha nevoljne so mu pokazale Podsredčanke s ponosom na pranger, ki stoji nekako na sredini trga in baš na posest znamenitega kamna je navezana trška čast in pravice Podsrede izza davnih — davnih časov. Podsredčki prai^er je že od nekdaj v spodnjih krajih znamenitost ter jabelko ostrih prepirov med Podsredo ter Št. Petrom. Pranger je bil znak nekdanje sodne pravice, vidimo ga še po več spodnještajerskih trgih, ki so v neposredni bližini kake srednjeveške graščine ali njenih razvalin. Pranger v Podsredi je kamenita soha na podstavku iz apnenca. V sohi je bil železen obroč in veriga, za katero so priklepali tatove in druge zločince, da jih je vsakdo mimoidočih lahko videl in si spustil nad njimi jezo s psova-njem. Kazen na prangerju je veljala kot zelo sramotna. Podsrečki pranger že gotovo nI žigosal javno nad 100 let nobenega zločinca, a je ostal na svojem mestu kot spomin na nekdanje čase javnega izvrševanja kazni. Ta pranger je že bil pred desetletji v noči od Šentpetranov izmaknjen ter odpeljan v Št. Peter. Iz cele zadeve se je izcimila sodna pravda in Podsrečani so dobili punčico oče- Pomladno zdravljenje Prišla je pomlad in že se pričenjajo odpirati popki. Čas je misliti na zdravje, kajti kot sok v bilki, kri dovoli večje delo kroženja, ki bi lahko imelo težke posledice. Radi tega je treba očistiti telo škodljivih in nadležnih snovi. Treba mu je dovajati novih in oživljajočih sokov, da ga napravimo odpornega in zdravega. Najboljše v to svrho je naravno zdravljenje s »PLANINKA« zdravilnim čajem, ki je narejen iz najboljših planinskih zdravilnih rastlin. Dolgoletna skušnja nam potrjuje, da je »PLANINKA« zdravilni čaj, ki vsebuje najboljši in edini regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. »PLANINKA« zdravilni čaj uničuje bolezenske kali, čisti kri ki potem lahko pravilno kroži in vsled tega popravlja ves organizem. Zdravljenje v 6 do 12 tednih s »PLANINKA« zdravilnim čajem izredno deluje in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, pri slabem delovanju črev in telesni napetosti, vročini, obolenju mokre kisline in zlate žile, slabosti in debeljenju srca, obolenju jeter, nervoznosti in živčnih boleznih. »PLANINKA« zdravilni čaj pospešuje tek in izredno deluje pri arteriosklerozi in osluzenju pljuč. PLANINKA - ČAJ - BAHOVEC ki se ne prodaja odprto, temveč v originalni»plombiranih paketih z napisom izdelovatelja: fe Apoteka Mr. Ph. L. BAHOVEC - LJUBLJANA. f ji&^iitfp^ 1 Sv. Vid pri Ptuja. Prosvetno društvo prav lepo dela. Skoro vsako nedeljo imamo igro ali kaj drugega poučnega. Knjižnica Prosvetnega društva se je letos jako pomnožila. Lepo je, da hodi mlado in staro z velikim ve-peljem po knjige. Dobra knjiga je najboljši tavariš! — Prosvetno društvo Sv. Vid se zahvaljuje svatom na gostiji Sitar-Skerbinšek v Lancovi vasi za lepi dar v korist našemu Slomškovemu domu. Bog plačaj I Št. I1J pri Velenju. Posnemanja vredno. Na godovanju predsednika Prosvetnega društva v Št. Ilju pri Velenju g. Blaža Dolinšek, ki je pred kratkim prevzel znano Vrbanjakovo posestvo Podkožljem, je vesela družba nabrala 176 Din za društveno knjižnico. Prav lepa hvala! — Blagajnik. 0 brezposelnosti m ©d-pomoči proli nfef. Ko tako po dnevnem časopisju vsak dan čitamo, koliko je v tej državi brezposelnih, koliko jih strada zopet v dru gih državah, postanejo te vesti čitate-ljem nekako vsakdanje in se jih privadijo. Ako pa pogledamo tej prežalostni prikazni do dna, vidimo, da je ta pojav nadvse ozbilen! Številke o ljudeh, ki so brezposelni, številke o družinah, ki so brez kruha, so po splošni cenitvi te-le: v Severni Ameriki, v deželi bogastva, 4 milijone brezposelnih; v Kanadi, v deželi zlata, pol milijona brezposelnih; v Angliji, v deželi trgovine in industrije, 2 in pol milijona brezposelnih; v Nemčiji, v deželi, katero smatrajo mnogi zopet za bogato, skoro 3 milijone brezposelnih; v Italiji, v deželi fašizma, okoli 1 milijon brezposelnih. Če te številke primerjamo s številkami iz kraljevine Jugoslavije, pridemo brez vsakega pretiravanja do zaključka, da si naši državljani, posebno pa mi Slovenci, znamo poiskati zaslužka. Pri nas je skoro vsak delalju-ben človek dosedaj lahko našel zaslužek, če ne bogat, pa vsaj skromen. Toda tudi pri nas začenja zadnji čas ta pošast groziti hujše in občutnejše. Delavce odpuščajo v Trbovljah, Raj-henburgu, v Kočevju, na Jesenicah, v sa nazaj. Da bi ga zavarovali pred nepoštenimi in tatinskimi rokami, so priklenili kameniti steber z močnimi železnimi drogi. Kljub tej skrbi so se dogajale v prevratni dobi z zgodovinskim sramotilnim kamnom sitnosti. Da bo za večno mir, so v najnovejšem času Podsrečani kamen na debelo oblekli v cement, da je presneto težek in je po-nočna tatvina brez opaženja naravnost izključena. Baš ta podsreški pranger si je ogledoval Gu-zaj od vseh strani, zmajeval z glavo in menil na glas: »Babnice, ve ste pač tako malo mešike ter narobe v glavi, ako mislite, da vam bom verjel, da je to razpokano kamenje trška krona.« Pljunil je po prangerju, ženskam pa pokazal dolgi nos in hotel nazaj k Preskarju na vino ter prigrizek. S pobalinskim obnašanjem se je g. graščinski nameščenec *okrat urez.il kakor najbri nikoli poprej. Liki grom in strela iz jasnega so ae zakadile užaljene tržanke v tujega gozdarja. Na mah je bil ves v pljunkih, klobuk razčesan na cesti in logar je padel po tleh, da je zakolobaril prah, kakor bi bila urezala težka granata na sredino trga. Še na tleh ležečega so že pobesnele Podsrečanke suvale z nogami, da se je kotal kakor sod. Gorje, če bi bil potegnil revolver in ustrelil med ženski svet tudi le za postrašenje. V tem slučaju bi bil linčan in tega se je najbrž zasmehovalec trškega znamenja zavedal, se pobral v največji zmedi in beži — beži k Preskarju in za skrbno zaklenjena vrata. Tržanke so opravile svoje kar javno na sredi ceste in mu niso sledile v krčmo. Lahko se Je mirno očedil, jedel ter pil. Ko se je hotel pod večer odpeljati proti Št. Petru, nI mogel voznik na-prečl, ker mu je nekdo razrezal uprežno jerme-nje na drobne kose. Za lepo svoto si je kupil staro opremo, da je mogel dalje iz tega vražjega gnezda. Ko mu Je bila Podsreda daleč za hrbtom, se je še le prav razpukšal, kako sramotno so obračunale z njim navadne ženske, kar se zgodi sicer le malokomu. Sram ga Je bilo, jezen je bil in med celo vožnjo od Podsrede do Št. Petra je koval za razljutene Podsrečanke maščevalne na- Dva pekovska vajenca zdrava, iz poštene hiše, prednost imajo t^-: sti, ki so se že učili, vsa oskrba v hiši, mesečna plača 100 D, se takoj sprejmeta. Učna doba 3 leta. Pekarna Berlinger, Vurberg pri Ptuju. 283 Cepljene vinske trte nudi I. trsničarska za-: druga v Sloveniji, po-* šta Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci. Trte so vskladiščene pri načelniku Jan. Še-gula v Hlaponcih, kjer se tudi dobijo sadna drevesa, posebno bo-boveo. Za trte zahtev vajte cenik, ki Je brezplačno na razpolago. Kratek naslov za pisma: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 303 Šoštanju, Rušah itd. Od raznih strani slišimo klice: »Kam sedaj? Kako bomo preživili sebe in svoje otroke?« Žalostna pesem je to. Spričo teh razmer je treba poudariti sledeče: 1. Ljudje, ne silite po nepotrebnem z dežele v mesta, tovarne in rudnike! Ostanite doma na deželi! Fant, dekle! Ako ni strašne sile, ostani na kmetih, bodisi kot viničar, dekla, dninar ali domači obrtnik »na štero«. Toliko je na deželi praznih viničarij, pristav in drugih hiš. Tam se dobi stanovanje dočim boš v mestu za zaduhlo, mokro podzemsko stanovanje, če ga sploh dobiš, plačeval po več sto dinarjev! In ko te bodo vrgli kot izrnozganega delavca na cesto, boš z bolno družino vred v nadlogo svoji domovinski občini! 2. Tovarne in rudniki naj bi zaposlili predvsem samo domače ljudi. Danda-nes pa je eš vedno dosti tujcev v naših podjetjih, ki odjedajo kruh domačim delavcem in obrtnikom! 3. Vlada in banska uprava naj najameta posojila za regulacijo rek in hudournikov (Pesnica, Drava, Mura, Savinja, Sotla itd.), za zgradbo nujno potrebnih cest in mostov, za izsuševanje močvirnatih zemljišč in tistih par tisoč brezposelnih bi v naših krajih takoj dobilo zaslužek. Poleg tega pa bi se naša domovina olepšala in oživil bi tujski promet in trgovina. V banskem svetu je o tem padel mnogoteri pametni nasvet. Naj bi ne padel na nerodovitna tla! Limbuš pri Mariboru. V sredo dne 11. t. m ob 8. uri zjutraj je po dolgi bolezni in nepo pisnem trpljenju, katero je z največjo vda noetjo prenašal, zatisnil svoje trudne oči vzoren gospodar, skrbni oče svojim mnogoštevil nim otrokom, ljubeč soprog svoji neutolažlji- vi ženi Mariji, dobrote polni sorodnik svojemu obilnemu sorodstvu, vsestransko požrtvovalen odbornik bodisi pri občini, Soli in drugih občekoristnih korporacijah, iskren prijatelj svojim brezštevilnim prijateljem in znancem, globoko veiren katoliški mož, čigar zlato srce je vtripalo vedno in povsod le za vse dobro, blago in koristno, z eno besedo: umrl je mož, za katerim ni le zaplakala limbuška fara, ampak vsakdo, kdor je skromnega, lju-beznjivega, dobrega in za vse, tudi za dušni blagor faranov skrbečega in delujočega moža poznal. Ta zlata vredna duša je bil preminuli gospod Franc Robič, ugleden posestnik na Laznici pri Limbušu. Zakrknjena bolezen rak na jetrih ga je spravila v mnogo prezgodnji grob. Zdravniška veda je storila vse, da bi rešila to dragoceno življenje, a bilo je vse zaman. Umreti je moral v najlepši moški dobi, star šele 54 let. Blagopokojnik je bil rojen 4. novembra 1876 na Laznici, občina Bistrica pri Limbušu, S svojo zdaj vdovelo ženo Marijo sta se poročila dne 28. januarja 1907 na Selnici ob Dravi. Imela sta obilno družino, od katere živi še sedaj 12 otrok. V najlepši medsebojni zakonski slogi in ljubezni sta živela in v pravem krščanskem duhu vzrmala in od-gojevala svoje pridne otroke. Pok"nik je bil vzoren gospodar, priden kot mravlja. Skromen in varčen, kot je bil in to vsepovsod, mu je bilo v prvi vrsti na srcu blagostanje njegovega vzornega posestva. Pole" svojega skrbi polnega dela na svoji imovk. se je pa tudi in ne samo, da bi delal, ampak se je talco-rekoč žrtvoval občemu blagru občine, šole itd. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik občine Bistrica pri Limbušu, katere blagajnik je bil tudi zadnje čase. Dalje je bil odbornik krajevnega šolskega odbora v Limbušu, odbornik hranilnice in posojilnice v Limbušu živinorejske zadruge na Laznici ter načelnik kmetijskega odbora. Povsodi je s svojim umnim, vestnim in požrtvovalnim delovanjem užival največje spoštovanje in upoštevanje. Veličastna je bila njegova zadnja pot na domače limbuško pokopališče. Tako mnogoštevilne udeležbe iz cele limbuške fare in daleč od drugod že dolgo nihče ni imel. Udeležila se je žalnega sprevoda tudi šolska mladina z učiteljstvom vred ter zastopstvo ognjegasne-ga društva na Bistrici, katerega podporni ud je bil pokojni-, in nepozabni gospod Franc Ro- bič. Od pokojnika se Je pri odprtem grobu poslovil domači župnik vlč. g. Andrej BračiS, V svojem poslovilnem govoru je posebno po-vdarjal vzorno krščansko življenje pokojnika ter njegovo nesebičnost in požrtvovalno delovanje v vsestranski dobrobit limbuške fare, Pri teh njegovih v srce segajočih besedah nj ostalo nobeno oko suho. Sklepno se je z vznesenimi besedami od rajnega v imenu šolskih otrok poslovila tudi učenka tukajšnje šole. Dravograd. Dne 11. februarja je umrla po kratki in zelo težki bolezni Helena Vrhovnik v Starem gradu v njenem 69. letu. Vsem, kar teri so ji v njeni bolezni stregli in jo pri slabem vremenu spremili na zadnji poti, prat lepa hvala! Naj v miru počiva! Sv. Lovrenc na Pohorju. Pravijo, da sma Pohorci že od narave okorni in počasni, p« zato bolj »gvišni«. Zdaj je nas pa še sneg zapadel tako na debelo, da nam sega do nosa ali še višje, ako pokleknemo. Vsled tega j» tudi naše poročilo o lanskem ljudskem gibanju tako pozno, pa bo zato bolj zanimivo. V knjigo življenja se je dalo vpisati 76 otrok: 43 moškega, 33 ženskega spola. Izven tega števila so še štiri predčasne mrtvorojenke. Od teh je bilo krščenih v domači župnijski cerkvi 63, v ribniški 7 in v brezniški 6. V »večni pokoj« je stopilo 45 oseb: 24 moških in 21 žensk. V tem številu sta tudi tista dva, ki stu zaspala v mariborski, bolnici. Ker pa Mariborčani večkrat »jamrajo«, da jim na tesno hodi za prostore na pokopališčih, zato smo nju raj-še v domač kraj prepeljali in tu pokopali. Pohvaliti pa moramo Brezničane, ki vsako leto dajo rajnim iz najsevernejšega kota naša župnije — Podvelke — posmrtni »kvatir«. Nekoliko se res bojimo, da vedno ta krščanska ljubezen do bližnjega ne bo trajala; enkrat si bodo Brezničani zaželeli ta trikot zase; Pod-velčane pa srce itak že dolga leta vleče na levo stran Drave, ker imajo do Brezna pol ure, v Št. Lovrenc pa skoraj tri ure daleč. Lovrenčani se željam Brezničanov in zahtevam Podvelčanov dolgo ne bomo zamogli ui stavljati, ker so nam že iz ravno istega vzroka pred več kot 30 leti Ribničani odvzeli precejšen kos Lehenske občine. No, da se ne bomo kregali, naj še vsaj do prihodnje svetovne vojne ostane vse lepo po starem. — Zaradi dolgotrajne bolezni našega vlč. g. župnika smo imeli v poletju nekaj časa samo ob ne- Učenka se sprejme v papirno trgovino v Mariboru. Posestvo se da v najem v Sav. dolini. Naslov v upravi lista. 305 Ne odlagajte, da si o- Bkrbite najboljše cepljene trte, kakor tudi korenjake le od dreves niče in trsnice J. Gradišnik, Šmarjeta pošta Celje. 304 Kava—i »Evropa« se priporoča z najboljšim pekerčanskim rizlingom in dnevnim koncertom. Mihael Kokol, kavarnar. 299 Inscriroile! črte. Ko je pogruntal pravo, se je nasmehnil sam sebi in zagodel: »To izvršimo takoj za svetogor-skim sejmom in bo tudi držalo kakor podsrečki pljunki.« V Št. Petru je nočil v krčmi pri »Mesarju« bolj v hrvaški strani, da bi jo lažje odkuril, če b; aj zagrmelo nad njim od strani žandar-mcr /ečerja.1 ter spal je brez skrbi, prav nik-do ga ni motil. Drugo jutro je imel sestanek z došlimi tovariši, ki so bili napravljeni po meše-tarsko z dolgimi leskovkami v rokah. Prejeli so od poglavarja navodilo, da smejo izrabiti za svoj posel trenutke, ko bo barantanje ali na višku, ali pa, ko bodo izplačevali kupci kupljeno živino pri lesenih bajtah pod sejmiščem, katere uporabljajo Šentpetrani ob času romarskih shodov ter sejmov kot krčme. Prodajalcu ali kupcu je na svetogorskem sejmišču lahko z vso naglico izmakniti denar in pobegniti z blisakvico navzdol, kjer ga skrijeta globoko jarek In gozd od vseh strani, kamorkoli hoče pobegniti. Tako se je glasil tokrat načrt in lopovi so si ga tudi do- bro zapomnili. Podali so se od raznih strani na Goro. Ker so dospeli na cilj predčasno, so bili ša pri sejmski sv. maši, da bi jim bil po italijanskem roparskem načinu uspeh tem bolj zasiguran. Krog desete in polenajste ure je bilo sveto-gorsko sejmišče natrpano razne štajerske ter hrvaške živine. Petičnih ter večjih kupcev je bilo dovolj, barantija se je razvila z vso živahnostjo, z običajnim tleskanjem v roke in kričanjem, kakor bi šlo za najhujši prepir ter kreg. Guzajci so se pomešali med sej mar je, ogledovali živino, a še bolj kupce ter prodajalce, od katerih nobeni niso bili vajeni nepoštenosti, kaj še le večjih ropov na tolikanj slovitih svetogor-skih sejmih. Vse se je gibalo pošteno prosto, ke Jlk. ¿áK A A A AK -Jk A Jfk Jfk AK A A Jh, 4 4 < 4 4 4 4 najboljše in najvarnejše pri Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru "V- Gosposka ulica r. z. z n, z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. -^NI Za varnost Hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i fs^r Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po njel ""«POS 4r ► > > > > > ► Prava mila zdravja in lepote z znamko ELZÀ" Lilijino mlečno milo, posebno fino cvetno milo. Lilijino kreme milo, zelo blago delujoče. Rumenjakovo milo, tudi za otroke. Gllcerinovo milo, tudi za razpokano kožo. Boraksovo milo, za solnčne pege. Katranovo milo, za glavo in lase. Milo za britje, higijensko čisto, vse-6to = vsebujejo medicinsko dobro delujoče sestavine, ki •o potrebne za zdravje in lepoto. Kdor jih enkrat poskusi, jim ostane zvest. Storite tudi VI tako, pomagalo bo tudi Vam! S poŠto pet kosov mila v poljubni izberi, Se se pošlje denar naprej 52 Din( rei vseh daljnih stroškov, ali • povzetjem 62 Din. Zraven Fellerjcva »Elza-Creme« pomada za zaičito Uca in kože, Fellerjeva Elsa-pomada za rast las, za naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez vseh daljnih stroškov, ali s povzetjem SO Din. Elsadont krema za zobe 8 Din 80, Elsa-Shampoo za pranje glave 3 Din 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6 Din 60. Naroča sc pri lekarnarja Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska ban. Popolno jam§Ivo za dobroto pristne švicarske Suttnerjeve ure daje dober glas, že 33 let znane tovarniške hiše ur Suttner, od katere dobite tudi Vi na zahtevanje 1377 popolnoma zastonj veliki ilustrirani letni cenik. V njemu najdete najlepšo izbiro žepnih ur, zapestnih ur, stenskih ur, budilnikov, zlatnine in srebrnine vsake vrste, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Ze & M Din dobite švicarsko Anker-Remont. za uro št. 120, dočim stane kovinasta Anker ura št. 122 s kazalcem za sekunde, svetlečimi številkami in kazalci, ponikljana samo 94 Din. Ure zapestnice že od 98 Din naprej. Budilniki od 49 Din naprej. Noben ri-ziko! Dovoljujemo zamenjavo ali vračamo denarl Zahtevajte takoj brezplačni letni cenik od tt. 11. §n I liter, ipiMfaiia M. §§2 Plemenski petelini, čistokrvni Štajerci, od dobrih nosilk, ee oddajo. Naslov v upravi lista. 297 Fotografije za legitimacije takoj in poceni. Foto-atelje „Eli" Maribor, Aleks c.l. pri frančišk. cerkvi. 117 dihuricve, iLISlsUg kunine, zajčje, bele podlasice in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Ratej, trgovec v Slov. Biatrici. ¡iuoliii stroji znamke Rasi & Gasser na 24 mesečne obroke KOLESA Puch & Slyria na 10 mesečne obroke motorna holesa na 12 mesečne obroke kakor tudi dobro stare šivalne stroje od Din 600'— in rabljena kolesa od Din 800-— naprej, pri ar trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji 168 Maribor 6osposka ulica 20 Solni na pljiilli! Tisoči že ozdravljeni! 1— Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti preliranjevanja, ki je že marsikoga spasila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni indije zdravniške vede potrjujejo prednost te mojo metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. 319 Popolnoma zssftnj m poštnine i dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Pišite laHoj, zadostuje tudi dopisnica, na naslov: ©gorg ruigner, Beriin-NeuhAlin, Ringbahnstrasse 24. Abt. 624. »S«, M I Pozor! Zaga na Pragerskem je začela obratovati in prevzame za rezanje vsakovrsten les po najnižjih cenah. — Istotam se dobi vsakovrsten rezan les, late in krajniki po najnižji dnevni ceni. Kupuje ee tudi okrogli les. Za obilen obisk se priporoča Rigler na Pragerskem. 321 UČENKA SE SPREJME v Mariboru v papirno trgovino. Lastno ročno pisane prošnje se naj vložijo na upravo lista »Slovenski Gospodar«. P R E D I V O Vam za 10 Din 1 kg predelam v vrvi in štran-ge. — Vrvarna Anton Šinkovec. Celje, Gosposka ulica 3. — Zaloga kocev, plaht, žime, gurt in špage. 208 Cepljene trte prvovrstne komad 1.25 Din nudi trtnica Franc Zelenko, Juršinci, Ptuj. 336 Hiša se takoj proda radi preselitve v Kozjem. Janez Cater, Kozje 106. 332 DENAR si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. fifi I SOtNCU" Celje, Glavni trg 9 Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJZ DROFENIR Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujemo ZADRUŽNI SAMOPOMOČI v Mariboru za izplačane nam podpore po umrlih članih, ker so umrli dva, tri, štiri in pet mesecev po pristopu v društvo. Četudi ni bilo društvo, ker rajni niso bili pol leta člani društva, v smislu pravil zavezano izplačati kako podporo, so nam vendar izplačali prav lepe podpore. Zahvaljujemo se društvu za izplačane pod-, pore ter isto najtopleje priporočamo kmečkemu ljudstvu! 315 Gehart Neža L r., Maribor. Vešnar Friderik 1. r., Limbuš. Seušek Franjo 1, r., Vulired. Taciga Ana 1. r, Jurovec pri Ptuju. Prosvetno društvo Sv. Vid pri Ptuju. Lipuš Anion 1. r., Ribnica na Pohorju. Verdnik Fran in Marija L r., Brezco-Ribnica. Družovič Amalija in Jožeta 1. r., Sp. Senarska Zadružna gospodarska Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta št 6 f lastni, novozgrajeni polaCl Pred frsnCIšhaisslio cerMvif® izvršuje vse bančne posle nafkulantneje. -- Najvišje obrestovanfe vlog m ftngilice in v (ehoCem računu. - ^ Pooblaščeni prodajalec srečK državne razrede loterije. Prve vesti pomladanske sezone! V naših prodajalnicah dobite 2e sedaj najnovejše pomladanske modele. Do danes nI bilo tako krasnih okrasov, tako dovršenih modelov za tako nizko ceno. Modo, mičnost in radost si more dandanes dovoliti vsakdo. Prijetno je prihajati na pomladansko promenado v novih čevljih. Ti stanejo pri nas za dame samo 199 Din, za gospode samo 240 Din. Oglejte si naše izložbe — obiščite naše prodajalnice» Vrsta 9675-38 Kako Vam ugajajo ti krasni čeveljčki? Okra sili smo jih okusno s kombinacijami raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo. Vrsta 9805-96 Ta najnovejši kroj daje nožicam elegantno linijo. Kombinacija laka s semišem daje ite-mu čeveljčku poseben slog, ki bo ugajal vsa-: ki odlični dami. Vrsta 2642-30 Navadno beba ne mara istih čeveljčkov, kakor jih imajo bratci. Zato smo ta čeveljček okrasili tako okusno, da boste z njim svoji hčerki napravili največje veselje. Vrsta 1625-26 Lahki čeveljčki s pol-visokim lesenim pod-petnikom, okusno kom binirani in izdelani iz najfinejšega blaga. — Imamo jih iz laica in boksa. Vrsta 2345-77 Svetli nubuk s temno-r javim boksom je v skladu s prirodnimi barvami pomladi. Tako je kombiniran In o-krašen ta čevelj, da odgovarja vsaki spomladanski obleki. Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu in ki ste vso zimo nosili težko obutev, potrebujete za pomlad lažje čevlje. Evo jih iz dobrega boksa s krepkim gumastim podplatom za malo denarja. Vrsta 6637-11 Ako nosite obleko iz angleškega blaga, ne morete biti bre« te oblike športnega čevlja, ki je izdelan ii najboljšega boksa, okrašen pa t okusnimi luk' njicami. Imamo jih črne ali rjave barve. K vsaki barvi čevljev imamo odgovarjajoče barve nogavic 1 fhsporlna hlSa lasl.A.Prlslernlh iliehsandrova 19 Alehsandrcva 10 Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih ln moS-kih srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežni čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pletarna in predtiska-rija, tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. 1— Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači ln šivilji dobe znaten popust. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na debelo. 1334 Oglašujte v„Sl.Gospodarju!" Nafvarnefšs in najboljše naložite denar pri regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. m Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. nnnnk Reninl davek plačuje posojilnica Iz svo* jega in ga na odteguj* vlagateljem. .Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru. w Izduiateli: Iionzorcil »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru, V' j ' i « i * i Kavo, dnevno sveže pralena Vi kg od 13 Din do Din 27. — Čaj nove žetve svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni. 1301 555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555355555555555555U555555555555555555555555555555555555555