Kako murve obrezavati.
Spisal Eihard Dolenec.
Marsikdo se bode morebiti temu napisu posmejal, češ, ta nas hoče obrezovanje murv še le zdaj učiti, ker se vendar že toliko let pečamo s svilorejo, toraj tudi z obrezavanjem murv!
Res je to; al drznem se vendar vprašati: je li pri nas navadno obrezavanje tudi pravo? — Kdor boljšega ne poznd, odgovoril bo naravnost: da; jaz pa odločno odgovarjam: ne.
Navadno, popolnoma napačno obrezavanje murv imel sem obilo priliko opazovati v goriški okolici, kjer je, kakor je znano, sviloreja jako razširjena, in kjer sem celih 6 let preživel. S pravim obrezavanjem sem se pa še le v Klosterneuburgu (blizo Dunaja) seznanil, tedaj v kraji od Italije, kjer murve izgledno obrezujejo, jako oddaljenem.
Človek bi se moral temu čuditi ter prašati: kako to, da bi moglo vendar nase obrezavanje slabo biti, vsaj smo vendar tako rekoč na pragu Italije? — Da, na pragu smo, al pravega obrezavanja se vendar nismo naučili.   Med tem, ko Italijan na izrejo in obrezavanje
*) Nam še nič ni znano o njem; jako koristen pa bi gotovo bil. To željo bi morala kaka kmetijska podružnica sprožiti, ki je za bčelorejo posebno zavzeta in načrt tacega zborovanja centralnemu odboru v Ljubljano v prevdarek in sklep poslati. Vsaj so podružnice velike žile, ki naj bi iz srca (centralnega odbora) vodile dobro kri po deželi , pa mu jo tudi dopeljevale; kajti centralni odbor ne more se šopiriti za »previdnost", ki edina ima za vse skrbeti.               Vred.
svojih murv naj več o marljivost obrača, se to pri nas jako zanikrno vrši.
Italijan pred vsem na to pazi, da svojim še mladim, visoko debelnatim murvam, s pazljivim izreza-vanjem in skrajševanjem vejic pravo kronino obliko podeli. (Ta režcja se mora v jeseni ali pa zgodaj na spomlad, ko še murve niso sočne, izpeljati). Najlepša, in gotovo tudi najboljša oblika, je oblika kotla, ka-koršno nam dodana podoba predočuje.
Ta oblika dovoli, da se notranje mladike ravno tako krepko razvijajo kakor vnanje, kajti prostora in zraka imajo dovolj. Pa tudi za obrezavanje je jako prilična; obrezovalec zleze namreč v sredo, in od tod doseže lahko vse vejice.
Zadobi enkrat drevo pravo obliko, kar se v kakih 3—4 letih doseže, potem še le se sme s pravim obrezavanjem, da od nje dobiva perje, pričeti, ktero se tako-le vrši:
Na vsaki veji najdemo spomladi mladike (6, 8 in še več), ktere so v preteklem letu vzrastle. Polovica vseh mladik se mora zgodaj, ko še niso sočne, na dve očesi na tako imenovane palce (Zapfen) skrajšati; druga  polovica  se  pusti  pri  miru.   (Glej   podobo.)
Eedar se zbudi zopet rast, takrat zaženejo očesa ostalih mladik, kakor tudi ona na palcih, zelene vejice. Zdaj ni treba druzega, kakor ostale neskrajšane mladike gladko odrezati, tako, da ostanejo samo palci s svojimi vejicami na drevesu. Z odrezanimi mladikami se potem krmijo (futrajo) sviloprejke. Tako izpeljano obrezovanje se potem vsako leto ponovi.
Ako primerjamo to obrezovanje z navadnim, pri kterem se vsako drugo leto vse mladike popolnoma odrežejo, vidimo, da je v vsakem obziru koristnejše.
Prvič se pusti tako drevesu dosti perja, ktero, kakor znano, rastlinam živalskim pljučem enako službo opravlja; po perji namreč dišejo rastline.
Drugič ni rast skrajšana, ker na palcih ostale vejice rastejo brez ovire naprej. Da! one rastejo še veliko krepkejše, kajti ves sok, ki bi imel v odrezane mladike iti, se zlije v nje. Oboje je jako važno. Ne-prestrižena rast in obilnost soka storite, da dosežejo mladike palcev malokdajšnjo velikost; in ako je tudi svet, v kterem drevo raste, sam po sebi slab. V dokaz naj omenim, da stoji v trtnici (Rebschule) tukajšnje vino- in sadjerejske šole kakih 200 osem let starih murv; njih mladike so sploh 6—8 čevljev dolge, in to v svetu, kteri iz golj naplavljenega peska obstoji. Ka-košne mladike pa da z navadnim obrezavanjem dosežemo, ni mi treba pripovedovati; vsaj jih vsak dobro pozna.
Tretjič se potem načinu murve vsako leto ob-rezavajo, in dasiravno pride le polovica mladik v pravo rabo, izraste vendar v vsakem letu čez polovico tistega perja več, kakor ga na enako velikem, navadno nerodno obrezanem drevesu v dveh letih dobimo.
To, dragi moji rojaci, je po mojem prevdarku edino pravo obrezovanje murv, ktero je na Laškem v navadi, in ktero našim gospodarjem živo živo priporočam.
Iz Klosterneuburga poleg Dunaja.
188