Poštnina plačana v gotovini.
■I ■I
■I
ml ■I ■I
ni
ati
■I
a\
ATfcUtR.
8ABUDeK\
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 160. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in foži se v Ljubljani. — 1 isk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Stev. rac. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c.
III. letnik.
V Ljubljani, 2. oktobra 1920.
9. štev.
Ne izvažajte nepredelanih poljedelskih pridelkov!
Zdravo gospodarsko načelo zahteva, da se surovine in vsi za nadaljno predelavo sposobni pridelki predelavajo na mestu samem ali v bližini, kjer se pridobivajo. Na ta način se s prihranitvijo mnogih prevoznih troškov in časa doseže pocenitev končnega izdelka. Naravno je, da se mora omenjenega načela zavedati tudi gospodarska politika države in stremiti zatem, da se v njenem ozemlju pridobljene surovine doma predelavajo v večvredne, svetovne konkurence zmožne izvozne predmete, ki dajejo prebivalstvu več pridobitnih možnosti in dobička kakor preprost izvoz surovin in polsurovin.
Načelo je samoobsebi umljivo in pravzaprav bi se morali čuditi, da je na zadnjem trgovskem shodu g. Fr. Zelenik navajal med nalogami naše gospodarske politike naravno zahtevo industrializacije poljedelskih pridelkov, če bi nas dosedanja izkušnja ne podučila, da bo treba tudi na najpripro-stejše narodnogospodarske nauke še neštetokrat opozoriti one, ki »vodijo« gospodarsko politiko države. ■ ■
Jugoslavija je agrarna država, kateri preostaja tudi v najslabših letinah zrnja in živine. To sta sicer dovršena proizvoda poljedelstva a v drugem oziru sta surovini za mnogoštevilne industrije, ki je nazivljemo pod skupnim imenom poljedelske industrije. V naši državi so nekatere vrste te industrije že zelo razvite in druge bi se v doglednem času lahko spopolnile, kar omogočajo vsi naravni pogoji. Ali bo država s primernimi sredstvi skušala ohraniti na višku industrijske panoge, ki so že razvite, podpirala razvoj zaostalih in dajala spodbudo za ustanovitev novih, v naši državi še neznanih ? Kaj še 1 Drugod mogoče, pri nas pa ne, kakor vse kaže. Neglede na številne, moderno vrejene mline v Jugoslaviji, se dovoli izvoz zrnja. Veliko se je že pisalo, veliko govorilo, še več zahtevalo, da naj naša država dovoli izvoz le mlinskih izdelkov, ne pa zrnja. Vse zastonj. Tako je n. pr. sedaj sklenjen kompenzacijski dogovor št. 340/ŠHS, katerega je podpisal Milivoje Savič, ki je sicer znan kot vnet pospeševatelj naše industrije. V tem dogovoru je določeno za izvoz le zrnje. Ne gre nam v glavo, da je energični Savič podpisal in dovolil vse, kar so zahtevali Avstrijci. Ti so se sklicevali na svoje mlevne določbe itd., ali zahtevali so zrnje le, da bodo imeli njihovi mlini kaj mleti. Avstrijski časopisi so pa pisali, da nočejo mlinskih izdelkov, ker naši mlini baje niso zanesljivi.
Da je Savič vtaknil v žep taka obrekovanja in se klonil avstrijskim zahtevam, nam je neumljivo.
Torej bomo zopet izvažali zrnje, naši mlinarji naj živijo od davkov, njihovi delavci pa gledajo skoz prste.
Nadalje izvažamo le živo živino. Z živim blagom gredo seveda dragocene kože, katere tako nujno potrebuje naša usnjarska obrt. Uvažamo pa vsakovrstno usnje, čevlje, jermenje itd. Velike vrednosti izgubimo pri tem izvozu vsled kaliranja in pogina, trošimo po nepotrebnem premog, ker v vagonih za 10.000 kg se vtovori komaj 3 do 5000 kg živega blaga.
Res je, da se izvoz svežega in zmrznjenega’ blaga ne da čez noč organizirati, ni mogoče takoj napraviti hladilnic in nabaviti vagonov s hladilnimi pripravami, ali od prevrata do danes bi se že lahko kaj storilo in vsaj s primernim diferenciranjem carine in pametnimi ukrepi spodbujala zasebna podjetnost in varovala resnična korist države. Izvoz pitanih svinj, živih, bi se naj na vsak način onemogočil, ker imamo v naši državi precej manjših in velikih tovarn za mesne izdelke. Vse to se do sedaj ni vpoštevalo.
Težko je7”ta’ko gospodarsko politiko primerno označiti, ker ne poznamo zanjo dovolj krepkega izraza. Težko je' tudi uganiti, če je privedla »voditelje« naše gospodarske politike do omenjenih ukrepov kaka posebna nam nerazum- . ljiva misel, ali samo tista pamet, ki je zadovoljna s tem, kar dasta Bog in zemlja, ter z božjimi in zemskimi darovi ^kvečjemu malo pošpekulira. Sicer pa so ta ugibanja popolnoma brez pomena.
Važnejše je naše prepričanje, da po ti poti ne more in ne sme iti dolgo. Še važnejše je spoznanje, da se moramo potruditi in spraviti našo gospodarsko politiko v pravi tir. Kakšna sredstva naj se za-dosego tega cilja izberejo, je odvisno od sporazuma prizadetih in prizadeti so v tem slučaju vsi, kmet in konzument, industrijec in trgovec,-Odpraviti moramo tisto absolutistično dekretiranje, tisto svojeglavno postopanje raznih ministrov, kar smo do'sedaj skoro brez protesta prenašali.
Konečno še jnoramo vprašati, kaj je z izvozom tistega blaga, katerega bi naj izvažala središnja zadruga. Ta je na veliko srečo izdahnila že prej, predno je prav zagledala luč sveta. In vendar so za njo že delali razni špe-kulantje kupčije, dvignili cene poljedelskim pridelkom in s tem podražili naše življenje. Sedaj pa je vse potihnilo, pač pa poročajo časopisi, da se razni elementi, posebno beograjski, ki se rviso nikdar pečali z Žitno trgovino, pehajo sedaj za zrnjem in navijajo cene. Ker moramo vsi državljani plačevati davke, tedaj hočemo tudi vedeti, kakšno čorbo so ministri skuhali in kaj je sedaj v veljavi. Tako pa dela dobičke le ožji krog v bližini ministrov, drugi pa, ki^mo daleko, počivamo tembolj, ker so tako grozno podražili železnice, da ne moremo več konkurirati, in delajo sedaj kupčije le tisti, ki spravljajo blago po vodi. Dozdeva se nam, da je vse delovanje naših strankarskih politikar-jev naperjeno na to, da bi se čimprej bratje med seboj sprli in skregali. Le tako si moremo razlagati razne naredbe.
Pridite vsi
ki se zanimate za koristi trgovskega stanu, na občni Zbor Konzorcija Trg. lista!
Pred revizijo uvozne carinske tarife.
Ministrstvo tfgovine in industrije je začelo pripravljati gradivo za revizijo uvozne carinske tarife. Znano je, da je ministrstvo že lansko leto razposlalo nad dvesto okrožnic različnim podjetjem, tvrdkam in korporacijam v izjavo, da pa je na obširna in izčrpjga vprašanja prejelo le malo in to po večini površnih odgovorov, brez pozitivnih dat. Enako znano je dejstvo, da je bivša srbska carinska tarifa, katera je že od 21. marca 1919 razširjena na celo kraljevino, za naše razmere nepripravna in da bi se jo ne bilo smelo upeljati kar čez noč in brez vsake revizije. Res je, da je takrat potrebovala država novih virov dohodkov in ni mogla z uposta-vitvijo carinske meje več odlašati. Toda od lani do letos so se ravno pri uvoznih predmetih cene močno spremenile. Posledice vojnega gospodarstva so se pokazale v vsej strahoti. Pomagala pa je k temu še gospodarska politika dveh let našega ujedinjenja. Konečni efekt pa je bil, da je poplavil naše ozemlje val neznosne draginje, ki je zrevoltiral vse stanove.
Trgovstvo Slovenije si je opeto-vano in posebno na vseslovenskem trgovskem shodu stavilo med mnogimi drugimi zahtevami nalogo delovati na to, da se uvozna carinska tarifa revidira. Zamišljeno je bilo to takrat na ta način, da se pretirano visoke postavke reducirajo in spravijo v sklad s sedanjo fakturno vrednostjo carinskih predmetov. Visoka agio-doklada, katero moramo plačevati pri carini in ki se je od lanskega leta zvišala od 320% polagoma na 700%, je neenakomerno podraževala blago. Nastale so groteskne diference, da se je moralo za nekatere predmete plačati nad 100°/o ali celo 200°/o fakturne vrednosti uvozne carine, medtem ko se je za nekatere druge predmete, kateri so se med vojno mnogo bolj podražili, plačalo le po 5—15% vrednosti uvozne carine.
Posledica teh neenotnosti je bila, da so začele nekatere stroke trgovine popolnoma stagnirati, ker je bil njih uvoz obremenjen z direktno prohibi-tivno carino. Še bolj neugodno se je položaj skompliciral za gotove stroke, ko je bila marca meseca izdanapre-poved uvoza raznovrstnega blaga. Ta prepoved, ki je imela brez-dvomno dober finančni namen, popraviti stanje naše valute, ni dosegla svojega namena, pač pa je galanterijsko, kolonijalno, stekleno, manufakturno, tekstilno in modno stroko spravila v težak položaj. Visoka carina na blago ki ga ne izdelujemo v lastni državi, ali pa ne v zadostni množini, je imela sicer nekoliko značaj vzgoje-valne carine, ki nas je silila k temu,
da se pri nas stvorijo nove stroke obrtov, da se začne delati na snovanju novih industrij, za katere so bili dani zadostni predpogoji. Priznati moramo, da se je v Sloveniji tekom enega leta • razvila pod zaščito visokih carin konfekcijska stroka, ki poprej ni mogla z dunajsko in prosniško konkurirati, da se je začelo organizirati pletarstvo, keramika, steklarska, tekstilna in konzervna industrija v tovarniškem obsegu. Vse to je bil šele začetek, ker obrt in industrija nista mogla vsled nerednih prometnih razmer izkoristiti v polnem obsegu ugodnosti naredbe z dne 26. septembra 1919, št. 17.392, ki jim je nudila carine prost uvoz za stroje, surovine in polizdelke ter obratna sredstva za njihova podjetja. Na drugi strani pa se je kmalu pokazala zopet nova situacija. Vsled vedno rastočih mezdnih zahtev delavstva in visokih transportnih stroškov ter dragega premoga so prišle posamezne industrije v prekeren položaj, da niso mogle več konkurirati proti inozemskim industrijam. Tu omenjam samo papirno in milarsko industrijo, ki že mesece odločno zahtevajo povišanje uvozne carine za te izdelke. Tudi finančni zakon predvideva samo povičanje uvozne carine. V čl. 176 je vlada pooblaščena, da v slučaju neob-hodne potrebe in po dovoljnem proučevanju interesov in potreb pokrajin sme povišati minimalne carinske postavke procentualno od 50 do 100% proti sedanjim postavkam in za 100 do 200% pa maksimalne postavke. Ker pri sedanjem gospodarstvu država vedno potrebuje denarja, se lahko vsak moment posluži tega pooblastila.
Iz teh kratko naznačenih momentov je precej jasno, da se interesi industrije, obrtništva in trgovstva ter konzumenta v pogledu revizije carinske tarife križajo, da se križajo celo interesi dveh sorodnih industrij, kakor na primer usnjarske in čevljarske. Nikakor se ne skladamo z vladno namero, da se uvozna carina pavšalno poviša, mi pričakujemo od revizije korekture in znižanja večine že itak pretiranih postavk.
Gotovo je^ da so gospodarske razmere danes še premalo stabilizirane, da bi ta revizija mogla biti definitivna. Njena .naloga bo le, da odstrani najbolj kričeča nesoglasja carinskega obdavčenja, ki so se v teku časa pojavila ter da se vnovič da zdrava zaščita domači industriji, stvori možnost razvoja novim panogam industrije in obrtov, ki pri nas dosedaj niso bili razviti, pri tem pa ne da monopola posameznim podjetjem, marveč dopusti še vedno dovolj ' razmaha zdravi konkurenci in ščiti tako interese konsumenta.
Vprašanje carinske politike je vsled tega za celokupno narodno gospodarstvo odločilno. Slovenci v bivši Avstriji nismo aktivno in v širših krogih sodelovali v teh vprašanjih, vendar nam po poldrugoletni izkušnji to ni več novo. Za Slovenijo je postalo carinsko vprašanje radi naše eksponirane zemljepisne lege življensko vprašanje; ca-
rinska meja nam poteka ob meji glavarstev mariborske in ljubljanske okolice in malo manjka, da ne spadati obe glavni mesti v cono obmejnega prometa.
Zato je stvar strokovnih stanovskih organizacij industrije, trgovine in obrti, da posvetijo temu vprašanju vso pažnjo in pri reviziji popravijo, kar leto dni shromeva naše gospodarstvo. Carina naj postane zopet regulator produkcije in prometa ino- in tuzemstva in naj preneha biti splošen konzumni davek na uvozno blago.
Inžener Ferdo Lupša.
Naš trgovinski stik s Siamom.
Jugoslovani smo postali svobodni iti vodimo sedaj lastno zunanjo politiko, od katere je odvisen napredek naše države in našega gospodarstva. Ne smemo pa gojiti samo evropejske politike, ampak tudi na ostalih kontinentih je treba pričeti z intenzivnim resnim delom. Čehoslovaška republika naj nam bode vzgled ! Kljub temu, da je ta država oddaljena od morja, vendar ima že, kakor pričajo zadnja poročila, svoja zastopstva v Aziji in tudi Avstraliji.
O Siamu našemu ljudstvu do sedaj še ni mnogo več znanega, kakor to, da se nahaja ta država nekje v Aziji ali pa še to ne. A vendar živi tamkaj narod, ki se nahaja v živahnem razvitku, ima lepo bodočnost, ter je lastnik naravno bogate dežele, ki meri približno 512.000 kvadratnih kilometrov.
Tu im tam, posebno v višjih krogih, se sliši še vedno zanikanje ne le siamskega naroda, ampak povprek vseh Aziatov kot brez civilizacije in izobrazbe itd. Take nazore so zasejali ne le Germani, ampak tudi Angleži in Francozi, ki se smatrajo za edine kulturne narode, pozabivši, da imajo Azijati več tisoč let staro zgodovino, krasne pe-rijode napredka in vede. Tako zanikanje ni na mestu ter povzroča mnogokrat neljube posledice belemu plemenu. Vsi, ki sodijo o Azijatih tako in enako, sodijo napačno. Glavni vzrok naše nevednosti je bil ta, ker Jugoslovani za časa Avstro-ogrske nismo dobili priložnosti se udeleževati civili-zatorskega in gospodarskega tekmovanja. Kake posledice je imelo n. pr. napačno nastopanje diplomatov prejšnje avstro-ogrske morarhije, to smo občutili dejansko vsi tedanji podaniki, za časa vojske, ko smo postali žrtve avstro-ogrskega birokratizma in arogance. Avstrijski diplomati, so namreč prezirali navadno vse tuje (azijske) od-nošaje, narodne šege in navade. S tem so žalili živahno razvit narodni čut. Ni čuda torej, da so Azijati porabili ugodno priložnost za to, da so se maščevali za zaničevanje.
Siamska kraljevina se v gospodarskem oziru nahaja v najboljšem položaju in malo vlad na svetu gospodari v tako ugodnih razmerah kakor ta. Državnega, oziroma narodnega dolga nima, in državni dohodki so povprečno vsako leto za več milijonov večji od izdatkov. Nadalje se na vsak kvadratni kilometer računa povprek 15-16 oseb, dočim živi pri nas približno štirikrat več oseb na istem prostoru. Različne državne naklade znašajo za osebo povprečno 8-10 ti-kalov vsako leto; iz tega sledi, da narod z davki ni preobložen. Tekom 251etne perijode, ki je končala leta 1916/17, so se državni dohodki zvišali za približno 357 °/o. To varčno državno gospodarstvo je postalo najboljša zaščita nasproti zunanjim tihim sovražnikom — Angliji in Franciji, — ki iščeta vedno ugodne priložnosti, da izvršita kako obvezno pogodbo, ali pa da se polastita tega ali onega dela giamskega ozemlja. Dobrikata se le tedaj, ko potrebujeta tega ali onega. Dokaze za to daje zgodovina.
Siamska vlada zadošča narodu kljub temu, da se smatra kot absolutna; a v istini je v mnogih pojavih bolj demokratična, kakor marsikatera vlada v Evropi. Domačih nezadovoljnih elementov ni; in ako se tu in tam pojavi nezadovoljnost, tedaj je to edino le sad tujcev. Strank siamski narod ne pozna; pač pa se zaveda svoje
narodnosti. Ne poznam naroda, ki bi spošteval svojega kralja, plemiča, uradnika in duhovna (bodisi svojega bud-luškega ali tujega katoliškega) tako odkritosrčno, kakor ta, kar je umljivo če povem, da najvišji uradnik, bodisi minister, vicekralj, generalguverner, princ, plemič ali kateri drugi, se ne sramuje občevati s priprostim poljedelcem, ga ne prezira, ampak povsod ga zagovarja in skrbi zanj. Vsak sledi resničnemu načelu, da samo ta pri-prosti ud naroda daje podlago, daje kruh in blagostanje državi, njenim uradnikom in kralju.
Tujci, posebno evropejski diplomati, znanstveniki in trgovci uživajo veliko spoštovanje in ugled, če so nasproti narodu pravični.
Ne morem opisati v okvirju tega članka natanko in obširno razmer v tej državi. Na podlagi lastnih skušenj in mnogoletnih študij v teh krajih pa želim vzbuditi pozornost in zanimanje pri merodajnih krogih naše mlade Jugoslavije in v krogih trgovstva zlasti glede tega, ker je siamski narod vreden, da se mu prijateljsko približamo. Glejmo, da dobimo trgovinske stike ne le z evropejskimi narodi, ampak tudi z izhodnimi Azijati, to je v prvi vrsti s Siamom, potem pa tudi s Kino in Japonsko. To so storile že skoro vse druge večje in manjše države.
Biio to koristno in dobičkanosno, če bi se tudi jugoslovanska zastava pokazala na daljnem izhodu? Da nas bodo radi sprejeli, to lahko trdim, ker poznam te narode skozi in skozi — najložje se bo to zgodilo pri Siamezih. Ako bomo vživali zaupanje in ugled, tedaj bomo imeli tudi dobro plačujoče odjemalce vseh naših pridelkov in izdelkov. Vsakdo ve, čim živahnejši je promet in trgovina naroda z inozemstvom, tem bogatejši in močnejši je narod, tem večji in obširnejši vpliv ima. Kjer cvete trgovina, tam je tudi blagostanje. Ne premišljujmo dolgo, kajti tudi drugi narodi se zanimajo in brigajo za dobre zveze in odjemalce svojih izdelkov ter iščejo vire za njim potrebne surovine in produkte. Tako skrbe že v/sedanji prehodnji perijodi vsi napredni narodi. Zakaj bi tedaj mi ostali v ozadju? Vsakdo ve, kdor je prvi na mestu, ta ima najlepšo priložnost za uspeh. Vsi napredni narodi, poznajo važnost stika z Azijati in zato tudi ustanovljajo ob pravem času svoja zastopstva, da bogate z pomočjo organiziranega prometa in trgovine.
Ko bomo imeli stik s Siamom in bomo pokazali, kaj imamo in kaj znamo, tedaj se nam bo odprlo tudi drugo in še večje, namreč velikansko kitajsko ozemlje (nad 400 miljonov prebivalcev), kjer se vrše že dolgo časa ljubosumne tekme vseh narodov. Opozarjamo, da ni treba, da bi se predstavljali kot velesila, kakor Anglija, Amerika, Francija in druge, ampak tudi kot manjša država zamoremo doseči mnogo. Danska, ki ima le 2'7 milijonov prebivalcev, torej približno petkrat manje kakor Jugoslavija, ima v Siamu investirane velikanske vrednosti. Njen promet in trgovina stojita na prvem mestu ter bogatita domovino — a država in njeni državljani ima^o lep ugled povsod pri Azijatih. Danci, kot mali narod, so dosegli pri Azijatih s svojim previdnim obnašanjem več, kakor svojčas Avstrijci in drugi s svojo ošabno, birokratsko politiko. V kakem ugodnem položaju stoji največje dansko podjetje »East Asiatia Company«, nam kaže to, da je kljub kritičnemu položaju svetovnega prometa v pričetku l. 1919 ta družba izplačala 30% dividendo.
Naglasiti moram, da bi se tudi, naša trgovina z Azijati vršila z dobrim uspehom. Potrebno je le, da bodemo razumeli čislati azijske običaje in posebnosti. Trgovina je bila in je vzrok velikanski ljubosumnosti angleških, francoskih, amerikanskih, danskih in drugih veletrgovcev, ki igrajo danes in hočejo igrati tudi v prihodnje ulogo zvitih prekupcev. Ti delajo velikanske dobičke z našim blagom, katerega pošiljajo tja, oziroma z azijskim blagom, katerega spravljajo k nam.
1 S takim posredovanjem nakupa in prodaje nas spravljajo inozemski prekupci v odvisnost. Če uvedemo direktno in neodvisno trgovino z Azi-
jati, ne bomo navezani dobivati nam potrebno azijsko blago po inozemskih prekupcih, ne bomo navezani prodajati naših pridelkov in izdelkov potom takih zvitih izkoriščevalcev. Velikanski dobički, katere so brali in še bero evropejski ter ameriški prekupci, bodo ostali v rokah lastnih podjetnikov v korist našega naroda. Naši ojačeni interesi, naša pravilno uvedena direktna trgovina bode končno vplivala ugodno na našo valuto.
Imamo mnogo produktov, katere hočejo izhodno-azijski narodi, namreč izborno vino, suho sadje, moko, maslo, sir, kondenzirano mleko, slatino, jesih, sadne soke, produkte naše industrije i. t. d.; Azijati pa imajo zopet tropične produkte in surovine, kakor izborno kavo, čaj, muškat, cimet, klinčke, kakao, kinaskorjo in mnogoštevilne drogue (zdravila), kafro, riž, bombaž, sladkor, gumi-kavčuk, petrolej, cin, wolfram, lak (Sticklack), benzol, kopro i. t. d. Obširno o tem bodem razpravljal ob drugi priliki.
Bilo bi zato koristno, da bi tudi naša država odposlala svoje zastopnike v kraje izhodne Azije in sklopila stike z izhodno-azijskimi narodi, posebno s Siamom, deželo »belega slona« in »Thai naroda«. Siamska vlada bi prav gotovo rada stopila z nami v diplomatski stik. Naš zastopnik pa mora poznati razmere in kulturni položaj in značaj izhodnih Azijatov. Eden sam nezmožen konzul oziroma diplomat v taki (azijski) državi lahko pokvari toliko, da deset Izkušenih in pravilno mislečih mož ne more popraviti napake.
Ugovarjalo se mi bo najbrž, da še nimamo primerne in obširne mornarice za prekooceanski promet. Tak ugovor bi bil ničeven! Poglejmo Švico! Ta država nima mornarice, a vendar ima posebno v izhodni Aziji dobro organizirane trgovske stike. Povsod se najde švicarsko kondenzirano mleko, sir, maslo in druge produkte. Vse to in mnogo izdelkov švicarske industrije, kakor tudi nemške, je prišlo v Azijo le potom švicarskih podjetnikov. Premislimo, največji del prekooceanskih prometnih podjetij so vendar privatne kompanije in tem gre v prvi vrsti za zaslužek; torej vsak, ki plača za prevoz, more računati s tem, da bo njegovo blago došlo na oddaljena trgovinska središča ravno tako, kakor od tamkaj k nam. Seveda želeti je, da bi dobili kmalu lastno mornarico, saj naša podjetja bi pridobila s tem eminentne ugodnosti.
VABILO
OBČNI ZBOR
konzorcija za izdajanje Trgovskega lista
ki se vrši
v nedeljo, 3. oktobra 1.1. ob 10. uri predpoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1. Poročilo pripravljalnega odbora.
2. Čitanje in odobrenje pravil konzorcija.
3. Volitev upravnega sveta.
4. Volitev dveh preglednikov.
5. Slučajnosti.
Ljubljana, 16. septembra 1920.
Za pripravljalni odbor konzorcija Trgovskega lista
Predsednik :	Blagajnik:
Lilleg.	A. Šarabon.
Monopol na sladkor.
i Kakor poročajo časopisi, je financi-jelni odbor sklenil uvesti monopol na sladkor, ker finančni minister računa, da bo dobil z monopolom na leto 160 miljonov dohodkov, a konzument bo dobival sladkor po 44 kron. Kon-zum Jugoslavije znaša 8000 vagonov, naše tovarne ga izdelajo okoli 6000 vagonov, tedaj bi se moralo uvažti iz inozemstva okoli 2000 vagonov. Strokovnjaki so bili proti monopolu na sladkor.
Povdarjati moramo, da se računi vseh finančnih ministrov, tedaj ne samo naših jugoslovanskih, nego tudi v drugih državah, skoro nikdar ne vjemajo in dokazujejo vsi finančni ministri na papirju lepe uspehe, katerih potem navadno v istini ni. To velja posebno za naše finančne ministre, tudi Stojanoviča, ki je sicer pokazal, da zna veliko govoriti, veliko obljubljati, pa vedno cap-
lja za svojimi predniki, ki so naše finančno gospodarstvo pošteno zavozili.
V vednem ali slabem spominu nam ostane Ninčič. Izkušnja nam kaže, da državni uradi nikdar nimajo potrebne podjetnosti in gibčnosti, so navezani preveč na uradnega šimeljna, pa pridejo pri vsaki stvari prepozno. Naši trgovci lahko povedo, da bi lansko jesen preskrbeli po prav nizki ceni sladkor, ali ministerstvo ishrane je prepovedalo trgovcem nakup, češ, da bo samo kupilo. Toda »ima vremena« se ni obneslo, ministerstvo je čakalo, da se je sladkor . hudo podražil in tako smo morali nazadnje kupovati sladkor po 80 kron, namesto da bi ga imeli po 14 kron. Trgovsko izvežbanost državnih uradov nam kaže nadalje izvoz na pogodbo 180/SHS z Avstrijo. Državni urad je tako imenitno posloval, da sedaj sploh ne zna, kako bi izvlekel iz blata svoja kola. —
Zato moramo zahtevati, da monopolna uprava naj ne sega po sladkorju, ker ni sposobna izvesti te kupčije, kakor ne more izvesti one z predmeti, katere že ima v svojih rokah. Ako bo monopolna uprava dobila sladkor v roke, bo polagoma postal dražji, ga bo vedno primanjkovalo ter bodo primanjkovanje izrabljali verižniki, ki bodo z visokim! cenami gulili prebivalstvo.
Zato ponovno zahtevamo, da pustite sladkor v prostem prometu, saj trgovec itak plačuje ogromno davkov. Računi finančnega ministra se nikdar ne vjemajo in tako se tudi pri sladkorju ne bi vjemali.
Janko Lavrič.
Čevljarska industrija v Sloveniji.
Čevljarska industrija je ena najvažnejših industrijskih panog v Sloveniji. Nje izhodišče in središče je Tržič z okolico na Gorenjskem.
Tržič z okolico je imel že od nekdaj močno razvito domačo čevljarsko obrt, ki je vsled karakterističnega značaja in nizkih cen svojih izdelkov slovela ne samo po vsej bivši Avtro-Ogrski, nego tudi izven meja iste, zlasti na Balkanu in celo v Nemčiji. Poleg običajnih čevljev, iz raznobarvnega šagrina, kozjega usnja, boksa, boks-kalfa, ševroja, pitlinga itd., so se izdelovale tudi najrazličnejše vrste čevljev za dom, ogležni čevlji visoki in nizki, topanke, sponke itd. in sicer razven iz usnja tudi in navadne volne, iz meltona, bleriota ali klobučevine v vseh mogočnih barvah, s kapicami ali z obšitki iz navadnega usnja ali iz laka, obrobljeni s plišom, z imitirano kožuhovino ali z astrahanom itd., okrašeni z balončki, z zaponami in drugimi okraski, čevlji na zadrgo, na gumbe in na elastiko, zbiti z lesenimi klinčki ali teksani ali šivani, z usnjato, platneno, parhentasto ali triko-podlogo, z visokimi in nizkimi, z usnjatimi in z lahkimi lesenimi petami itd. itd..
Z izumitvijo novodobnih čevljarskih strojev pa je nastal v tej obrti velik preobrat. Nemčija jo takoj spoznala pomen teh strojev, prilagodila se novemu položaju ter spremenila svojo prejšnjo domačo obrt v industrijo. Cle-ve, Pirmasens in Weissenfels a. S., kjer je prej cvetela enaka obrt kakor pri nas v Tržiču, so postala središča nemške svetovne čevljarske industrije. Tam je nastalo na stotine večjih in manjših tovarn, izmed katerih nekatere lahko proizvajajo dnevno nad
10.000	parov čevljev. Mnogoštevilni iz-vežbani delavci so bili najboljša podlaga za ta velikanski razvoj.
Enaki razvoj opažamo tudi v čeških mestih Skuč, Chrudim, Zlin, Brno in Prosnice.
Kakor v Nemčiji in na Češkem, je postalo tudi pri nas središče domače čevljarske obrti, Tržič, središče čevljarske industrije. Elektrificirana vodna moč Bistrice je ta razvoj še pospešila. V Tržiču se nahajajo danes sledeče večje tovarne čevljev: Peter Kozina & Ko., Mally & Demberger, Klofutar in Miiller C- Goecken. Razven teh tovarn pa obstoja še mnogo malih o-bratov.
V Jugoslaviji se nahajajo še sledeča podjetja: Karol Pollak (sedaj In-dus d. d.), Ljubljana, Čevljarska zadru-
ga v Mirnu pri Gorici, začasno v Vrbovcu pri Mozirju na Štajerskem. Prva jugoslovanska tovarna usnja in čevljev na Bregu pri Ptuju (ki pa čevljev še ne izdeluje) in tovarna če-vljev »Danica« v Subotici. Edina večja srbska tovarna »I. srbska fabrika obuča«, Beograd, vsled vojnih poškodb še ne obratuje. — Kot živinorejska država, ki je že od nekdaj izvažala ogromne množine kož in kožic, imamo najglav-' nejšo surovino v preobilici doma, vsled česar ima čevljarska industrija v Jugoslaviji ob primerni državni zaščiti najlepšo bodočnost.
V Nemčiji se izdelal 90°/o vseh čevljev v tovarnah in čevljarji se morajo bolj in bolj omejiti na popravila in na ortopedična dela. Ročno delo ne more trajno uspešno tekmovati s strojnim ; tudi pri nas se bo po tem naravnem razvoju morala umakniti mala obrt razvijajoči se čevljarski industriji. Danes pa so razmere take, da grozi propast ne samo domači obrti, nego tudi domači industriji, tisočim delavcem pa brezposelnost in beda. Sedanja kriza je nastala vsled preplavljenja našega trga z večinoma manjvrednim inozemskim blagom, ki so se ga hotele zlasti češke in avstrijske tvrdke še pred pričakovanim padcem cen za vsako ceno iznebiti. Ker je bil izvoz v oddaljenejše kraje vsled raznih tež-koč nemogoč, smo bili ravno mi obsojeni, da rešimo inozemsko veleindustrijo pred izgubami, svojo lastno, šele v razvoju se nahajajočo industrijo in staro obrt pa smo s temi uvozi spravili na rob propada. Zakaj nam ni mogoče uspešno tekmovati z inozemskimi tovarnami? V splošnem, ker je inozemska industrija starejša, bolj razvita, špecijalizirana in proizvaja v masah, pa vsled tega ložje ceneje producira. Inozemska industrija ima večino čevljarskih potrebščin v svoji državi, medtem ko moramo mi vse boljše vrstne usnja, mnogo prostega usnja in skoro vse čevljarske potrebščine za strojni obrat kakor tudi str6-je, strojne dele itd. z velikimi težko-čami in stroški uvažati. Uvoz mnogih potrebščin pa je bil ali je še prepovedan, n. pr. zateznih trakov, metalnih rinčic, šivalne svile itd. (uvoz luksus-nih čevljev pa je bil dolgo časa popolnoma svoboden 1). K vsemu temu pa še pride dejstvo, da so bile v Nemški Avstriji in na Češkem cene usnja veliko nižje maksimalizirane kakor pri nas, kjer ga dolgo časa sploh ni ' bilo mogoče dobiti. Malenkostna uvozna carina pri sedanjih visokih cenah čevljev ni prišla v poštev in ni mogla zadržati preobilnega uvoza.
Dokler se cene surovin na svetovnem trgu ne izjednačijo in dokler nimamo močne in moderne čevljarske industrije, ne bodemo mogli uspešno tekmovati z inozemstvom. Dolžnost naše vlade je toraj, da našo domačo industrijo ščiti in ji omogoča razvoj, n. pr. z visokimi uvoznimi carinami na gotove čevlje, z oprostitvijo industrijskih podjetij od plačevanja uvozne carine na čevljarske potrebščine in vse to vsaj dotlej, dokler ne bo mogla tekmovati z inozemsko vsaj na domačem trgu. Brez take zaščite in podpore se naša industrija ne bo mogla nikdar razviti, naš trg bodo še nadalje preplavljali inozemski izdelki, na tisoče brezposelnih delavcev bo moralo za kruhom v tujino. Poleg delavcev bi v tem slučaju izvažali še surove kože, ki jih hi, kakor doslej, pozneje zopet uvažali v obliki gotovih čevljev, podražene za stroške oplemenilnega procesa in dobiček inozemcev.
Zganite se!
Naložili so nam trošarino, katera nam ogromno podražuje življenje. Upe-Ijali pa so še prometni davek, v taki obliki da je v trgovini skoraj nemogoča. Nismo proti davkom sploh, vemo, da hočejo naši državni gospodarji spraviti naše gospodarstvo v red, državne prejemke in izdatke v ravnovesje, si nočejo pomagati s stiskarskim strojem in izdajanjem papirnatega denarja, ali davki naj so primerni, za vse enaki in naj se pobirajo v taki obliki, in na tak način, da bo to res izvedljivo. Prometni davek je neizvedljiv za manjšega trgovca.
Trgovci in obrtniki. Nastopite javno, povejte javno ljudstvu in vladi svoje
mišljenje, zahtevajte od vlade izpre-membo naredbe in predpisov tako, da bodete lahko zadostili predpisanim dolžnostim.
Vaši tovariši v drugih pokrajinah so vsi nastopili. Pridružite se še trgovci in obrtniki Slovenije. Pridite vsi na shod, na katerega vas bodo v kratkem pozvale vaše stanovske organizacije.
Določbe za poštno-paketni promet z Avstrijo.
Hpo*~ dolgotrajnem urgiranju pri poštnem ministrstvu smo končno dosegli otvoritev mednarodnega poštno-paketnega prometa, in sicer za enkrat samo še v Avstrijo. Poštno-paketni promet je za trgovstvo in obrtništvo velikega pomena. Ž njim smo se vrnili zopet nekoliko v mirodobske razmere, da ne bo treba trgovcu vsako blago hoditi osebno iskati v Avstrijo.
Dokler bo trajala zabrana za izvoz, bodo mogli izvozniki (stranke) pakete z domačim blagom in iz slobodnega prometa našega kraljestva po pošti pošiljati v inozemstvo za sedaj samo v Avstrijo, in sicer v zmislu opombe k členu 21. novega carinsko-poštnega pravilnika šele potem, ko bodo prej sami izvršili izvozno odpravo (ekspedicijo) pri katerikoli carinarnici kraljestva. Carinarnice izroče izvozniku (stranki), ko so izvršile tako odpravo po veljavnih predpisih (na' podlagi izkaznice izvoznega odobrenja in dovoljenja od centrale za trgovino z inozemstvom), zacarinjeno pošiljko z dvojnikom (duplikatom) izvozne napovedi, daje preda sam pošti v odpravo v inozemstvo. Zacarinjeno pošiljko carinarnica s svincem zapečati, da se ne izmakne vsebina, na dvojnik napovedi pa zapiše pripombo: »Slo-bodno za izvoz« (prosto za izvoz) in le če dobi pošta od izvoznika take listine o prostem izvozu in če je paket od carinarnice s svincem zapečaten, ga sme sprejeti v odpravo v inozemstvo, drugače mora sprejem paketa odkloniti in napotiti stranko na carinarnico. Ko se je poštni urad prepričal, da se nanaša predložena napoved s pripombo carinarnice »Slobodno za izvoz« na predane pakete, jo vrne pošiljatelju v shranitev, ker mora on, ako pride pošiljka iz inozemstva nazaj, na podlagi napovedi zahtevati od carinarnice povračilo plačanih carinskih pristojbin.
Označba vrednosti na paketih v prometu z Avstrijo je dovoljen samo do 500 (pet sto) švicarskih frankov po razmerju švicarskega framca proti dinarju 1: 4, 500 švicarskih frankov je 2000 dinarjev ali 8000 kron. — Ako je pošiljatelj označil vrednost samo v našem denarju, mora poštni urad predno sprejme pošiljko, od pošiljatelja zahtevati, da označi vrednost tudi v švicarskih frankih po razmerju 1:4, ker morajo izmenjevalni poštni uradi v odpremnice (karte) vpisovati vrednost samo v švicarskih frankih. — Vsi paketi za Avstrijo se usmerjajo začasno na urad Maribor 2, ki jih odpravlja v dnevnih paketnih sklepih na poštne urade Graz 2 in Wien 76.
Za paketni promet z Avstrijo veljajo sledeče pristojbine:
1. Tež na pristojbina:
a) za navadne pakete do 5 kg 280 par ==1120 vinarjev, od katerih se vpiše v odpremnico (karto) Avstriji v dobro 20 švicarskih santimov;
za	navadhe	pakete	do	10	kg
560 par = 2240 vinarjev, od katerih gre Avstriji v dobro po 40 švicarskih santimov;
za	navadne	pakete	do	15	kg
840 par = 3360 vinarjev, od katerih gre Avstriji v dobro po 60 švicarskih santimov;
za	navadne	pakete	do	20	kg
1120 par — 4480 vinarjev, od katerih gre Avstriji v dobro po 80 švicarskih santimov;
b) za ločenke (obsežne pakete) se poviša pristojbina pod a) za 50°/o.
2. Vrednostna pristojbina, in sicer do 300 švicarskih frankov (1200 dinarjev — 4800 kron) 40 par
160 vinarjev, od katerih gre Avstriji v dobro 5 švicarskih santimov; do vrednosti 500 švicarskih frankov (2000 dinarjev 8000 kron) 80 par - 320 vinarjev, od katerih gre Avstriji v dobro 10 švicarskih santimov.
3.	Ekspresna pristojbina (pristojbina za ekspresno dostavo je dovoljena samo za pakete do 5 kg) in znaša 50 švicarskih santimov 2 dinarja 8 kron.
Naslov mora biti pisan z latinico.
Za vsak poštni paket je predpisana po ena poštna spremnica in po dve carinski napovedi.
Pri sprejemu paketov v republiko Avstrijo se ne izterjuje torej, razen zgornjih pristojbin, nobene druge pristojbine, na primer dostavnina ali ob-vestnina.
V prometu z Avstrijo so dovoljeni paketi do 20 kg (colis de messagerie). Vrednost se jim lahko označi do 500 švicarskih frankov - - 2000 dinarjev 8000 kron. Povzetje ni dovoljeno, dokler se ne prične mednarodni na-kazniški promet. Tudi se za sedaj ne sprejemajo paketi, ki se odpravljajo s carinskim fra n kovnim listom.
Razen omejitve, ki jo odrejajo sedanji predpisi in tretji odstavek te naredbe (plačilo izvozne carine pred predajo, se ne sprejemajo:
a) paketi, v katerih so pismena poročila, ki imajo značaj osebnih obvestil;
b) paketi, v katerih so predmeti, katerih izvoz iz naše države, oziroma uvoz v Avstrijo prepovedujejo carinski predpisi ali drugi zakoni in uredbe.
Pakete preko 150 švicarskih frankov 600 dinarjev — 2400 kron je smatrati za vrednostne in ž njimi kot takimi poslovati.
Da se olajša izmenjevalnim uradom kartiranje, morajo biti vsi paketi, oziroma dotične spremnice z označeno vrednostjo do 150 švicarskih frankov označene z listkom »Valeur dčclarče«, z označeno vrednostjo preko 150 do 500 švicarskih frankov z listkom »V V«, oziroma z dvema listkoma »Valeur dčclarče«.
Manjši paketi do približnega obsega 25:10:10 cm in do 1 kg teže se smatrajo za vrečnike in se imajo z do-tičnimi spremnicami vred označiti z listkom B, ki je predpisan v notranjem prometu za take pošiljke.
Kot vrečniki se imajo če mogoče, odpravljati tudi paketi, ki presegajo to razsežnost in to težo, če so v njih denarji, vrednostni papirji, zlato, srebro, zlati ali srebrni predmeti in druge dragocenosti. Ločenke s spremnicami vred se morajo opremiti z listkom, kakor je predpisan za notranji promet.
Kdaj bo promet z ostalim inozemstvom otvorjen, bomo svojčas razglasili.
Dopisi.
Času primerno vprašanje. Neprestano raste beda manj premožnega prebivalstva, posebno pa tistih slojev, kateri so navezani na svojo stalno plačo ali pa tudi na dnevni zaslužek. Vedno naraščajoči troški poljedelskih pridelkov so ustvarili neznosno stanje. Kaj misli minister za prehrano ukreniti, da onemogoči nadaljno višanje cen zrnja, katere se zadnje dneve jako hitro dvigajo? Kaj bo odredil minister, da se znižajo cene zrnja, krompirja, mesa in drugih pridelkov, katerih smo pridelali nad lastno potrebo in vendar so pri nas mnogo dražji, kot pa v državah z nezadostno lastno produkcijo? Kako bo nastopil minister za prehrano proti onim pijavkam, krščenim in ne-krščenim, v naših žitnicah, kateri ku-pičijo ogromne množine živil v špekulativne namene, kako proti raznim beogradskim in drugim špekulantom, ki so se lotili žitne trgovine, čeravno prej niso imeli ničesar opraviti z njo, kaj proti budimpeštanskim špekulantom, ki so preplavili naše žitorodne pokrajine in nam dražijo naš kruh?
Mic ! tu je veliko polja, veliko bolj hvaležnega, kot pa je odrejanje 10odstotnega dobička trgovcu, veliko bolj hvaležno, kot pa predpisovanje cen v izložbah, bolj primerno,
kot pa ustanavljanje krajevnih odborov, komisij in druge ropotije. Staremu in legitimnemu trgovcu delate predpise, raznim čifutskim , verižnikom in navi-jalcem vsake vrste pa pustite, da »ra-dijo in zaradijo«. Ne mečite narodu peska v oči, ne hujskajte ga proti pošteni trgovini, ne proti pravilnemu eksportu, samo da lahko radijo vaši čifuti in prijatelji. Znano nam je, da taki izvažajo neprestano živež vsake vrste, se kar tepejo za vagone in ponujajo lepe bakšiše za brode, mi tukaj gor pa gledamo skoz prste in plačujemo vse grozno drago. Če pa si dovolimo kaj grajati in pritoževati se, pa pravijo, da cvilimo kot deca.
Carina. Ministrstvo trgovine in industrije zbira materijal za revizijo uvozne carinske tarife. {Pravilno je, da se minjstrstvo obrača na tiste kroge, ki se pečajo z uvozom in imajo izkušenj. Pozivam vse prizadete kroge, da se odzovejo pozivu ministrstva ter stavijo resne, stvarne in utemeljene predloge in nasvete. S tem se bo dobila pravilna podlaga za primerno odmerjeno carino. Veliko bolj na mestu je, da sedaj sodelujemo, kot pa, da ne storimo ničesar, pozneje pa zabavljamo in kritiziramo. Znano je, da ministrstvo na vprašanja glede izvozne carine ni dobilo ali nobenih nasvetov ali pa nestvarne in le na osebne koristi ozirajoče se predloge. Pozneje je pa vsak zabavljal in kritikoval. Kakor nameravajo preurediti uvozno carino, tako bi bilo pravilno in potrebno, če bi tudi izvozno carino preuredili, ker nikakor ne odgovarja dejanskim razmeram. V lesni trgovini onemogoča previsoka carina izvoz hrastovine (Opomba urednika: čisto prav, ker pri nas primanjkuje železniških pragov. Dokler je bil izvoz teh pragov prepovedan a carina nizka, so izvažali hrastov les kot stavbeni les primerno pripravljen in zunaj so hlode lepo razžagali, pa so imeli najlepše hrastove prage za železnico. Ta goljufija je sedaj z visoko carino onemogočena) in pa oglja. Za 'oglje so sicer znižali od 20.000 na 4000 K za vagon, a je še vedno previsoka ter jo morajo še znižati, če hočejo omogočiti' izvoz. Priporočal bi, da nehajo z eksperimentiranjem in dajo naši izvozni trgovini zanesljivo in zdravo podlago, da ne bomo kolebali semter-tja. S tem bodo veliko koristili naši valuti. Nekaj se govori in poroča^ da nameravajo vpeljati izvozho carino v naravi, in sicer bi izvoznik lesa moral dati namesto denarja les. Trgovcu je t® pač vseeno, ali za državo ne bo. Dvomimo, da bi to bilo izvedljivo. Država bi morala imeti lastna skladišča in nabirališča. Stroški takih skladišč pa bi v kratkem presegali vrednost dovoženega blaga, in država bi morala v kratkem napustiti svoja nezdrava podjetja. Prav je, če hočejo pomagati obnovi zemlje in potrebnim obrtnikom, ali mnenja sem, da je bolj pametno, če dajo tem les iz državnih gozdov po primernih cenah, carino pa pobirajo v denarju, ker v tem slučaju nimajo nepotrebnih troškov s skladišči in obratovanjem.	Caleari.
Iz Kamnika: Pri nas vladajo res gorostasne birokratske razmere 1 Danes pošljem na pošto 1 zavoj z vsebino vsegla skupaj 1 'h kg za Dunaj z vsebino vzorcev zdravilnih zelišč, in sicer: la-puhovo listje, bezgov in lipov cvet, korenine in lubje, na kar pošlje poštni urad zavoj nazaj, s pripombo, da se mora nesti v Ljubljano na carinski urad, tam da pregledati in zapečatiti in potem priložiti deklaracijo. Toraj zn ta ničvrededen vzorec, naj pošljem enega človeka v Ljubljano kar stane pri današnji dragi vožnji in druzih stroških najmanj K 100'—. S pošiljanjem vzorcev in ofertov pa kupčija še nikakor ni napravljena, nego se lahko ponovi povzorjenje na razne tvrdke 4-6 krat, predno pride do kupčije ! Ali res nimajo merodajni činitelji toliko smisla, da bi se te šikane odpravile in povzorjenje v Nemško Avstrijo ali Čehoslovaško šlo enostavnejše ! Toliko zaupanja bi se pa vendar moglo ck>-voliti poštnim uradnikom, da bi isti pregledali oddajne vzorce in da bi se v njihovi navzočnosti omotali in odposlali ! Človeku ki bi rad delal brzo kupčijo mora pri takih ovirah zavreti kri ! ‘
Kdo draži blago. Kupil sem 4./9.
1.1. v Avstriji konfekcijskega blaga za
50.000	avstr. K, kar znaša '20.000 naših K. To blago sestoječe iz 19 kosov moških sukenj najcenejše vrste in 12 komadov otroških sukenj so mi po celodnevnem čakanju (kdor ima na carinskem uradu opravka, ve kaj se pravi blago carinit) zacarinili in sicer sem plačal za teh 31 kosov 12.070, K tako da znaša carina 60%. Jasno je da pod takimi pogoji ni mogoče, da bi cene blagu padle. Odgovor na vprašanje »kdo draži blago« ni težak.
Boj proti draginji. Iz Beograda se poroča, da je narodni poslanec Poščič predložil vladi načrt za pobijanje draginje. Po tem načrtu bodo kaznovani navijalci cen z globo od 5 do 20.000 kron in z zaporom enega do šest mesecev. Istotako se predlaga kazen za one trgovce, ki zaslužijo pri prodanih predmetih nad 10°/o in za one, ki okušajo podkupiti državne uradnike. Pozabil je pa predlagati izjeme, da oni, ki ne samo poskušajo, ampak res podkupijo državne uradnike in oni, ki ne zaslužijo samo nad 10°/o ampak nad 100 °/o, so kazni prosti in . bodo, če še niso, narodni poslanci ali ministri. Beograd daje naredbe, katerih se naj drži samo Slovenija, in sicer z namenom, da drugi pri nam vse blago poceni pokupijo in doma z ogromnim dobičkom prodajo. Naša pokrajinska vlada pa gre vedno na ta lim in preganja svoje lastno trgovstvo, da bode, kolikor še ni, Slovenija gospodarsko popolnoma propadla. V Beogradu predlagajo 10 °/o dobička, naše davkarije pa obdačujejo na podlagi 20 do 25 (,/o čistega dobička od prometa; to je postopanje, z katerim se hoče najbolšega davkoplačevalca ne počasi, ampak takoj na mestu ubiti. Za draginjo pobijat ,so čisto druga sredstva: V prvi vrsti spravite v red železniški promet, da ne bode treba čakati na kupljeno blago v inozemstvu po 2 do 10 mesecov in ne plačevati za stojnino in ležarino ogromne svote. Razen tega se po tako dolgem čakanju mnogo blaga pokvari, pokrade, in ker pride navadno po sezoni, leži še na zalogi do druge sezone. Izgubi se mnogo denarja na obrestih, katere danes pri bankah niso nizke. Nadalje so vse naše carinarne navadne cokle. Ako blago srečno »prirajža« v Jugoslavijo, potem še-le začne prava križeva pot. Tukaj trgovec napne vse svoje in svojih uslužbencev moči, ali vse zamanj, protedura se začne hujše, kakor da bi še bilo blago v Ameriki. Ako bode še nadalje v veljavi zastareli srbski carinski zakon in šimel, kateri je bil porabljiv za malo Srbijo z njeno primitivno upravo in par carinam v glavnih mestih, kjer se je carinilo nekaj sto vrst predmetov, bode vse vrag vzel. Tozadevno naj narodni poslanec Poščič predloži vladi načrt in narod bo videl v njem odrešenika in mu bo hvaležen. Krivdo draginje valiti pa na trgovstvo je stara že mnogokrat pre-mlačena slama in revnemu in zapeljanemu ljudstvu samo pesek v oči.
, Celjan.
Iz Maribora. Nesramno je, kako si zadnji čas nekateri listi drznejo udrihati po trgovcih sploh, ter jim podtikati slabe lastnosti. Ko bi se razni gospodje dopisniki prijeli zfi svoje nosove in za nosove svojih kolegov, bi uvideli kako dolge imajo. Naj ie malo pomislijo nazaj na vojne čase, pa bi videli, koliko imajo masla na glavi. Poznam gospoda z zlatim ovratnikom, ki je trgoval z mastjo	ter	jo meni	samemu	ponujal
v času,	ko	so jo drugi le s	kartami
dobili par gramov, dotični jo je dobil od kmetov zastonj, ker je posredoval za podpore. Te dni mi je tožil neki davčni uslužbenec, kako dobro mu je bilo med vojno, ko so mu ženske nosile jajfa	v urad,	toliko jih	je imel,
da jih	je	prodajal,	sedaj je	seveda
nasprotno. Poznam višjega uradnika, ki si je skoro pete zbrusil z nabiranjem vojnih posojil, samo da je več zaslužil. Neki politični uradnik je trgoval z orehi, milom, žreblji itd. Poznam postajena-čelnika, ki si je z lesno kupčijo naredil lep denar, njemu je bilo to lažje, ker je dobil vagone, kadar je hotel, med tem ko trgovec istih ni mogel dobiti. Poznam razne druge, ki nimajo niti pojma o trgovini, pa so trgovali z blagom raznih vojžških skladišč,
katerega niti plačali niso, kar se je pozneje dokazalo. Pa saj poznamo tudi druge še višje gospode, ki so si pri raznih koritih zaslužili milijone. Sedaj pa vprašajmo, ali so plačali ti od vsega tega kakšen davek? Kaj še! Za davek plačati je le trgovec in kmet, to sta dva, ki imata od davkov najmanj koristi. Oni pa, ki živi od davkov, si drzne udrihati čez davkoplačevalca trgovca. Naj le pomisli, če bi trgovec in kmetovalec ustavila plačevanje davkov, bi bil primoran dopisnik iskati službe kot čistilec čevelj, ker drugega dela ne razume. Kako pa vlada ščiti trgovca? Tako, da ustanavlja razne zadruge, katerim daje vsemogoče ugodnosti. Ako pa ima katera zadruga vsled padca cen izgubo, potem pa krije iste največkrat država. Poznam neko aprovizacijsko zadrugo na spodnjem Štajerskem, katera je imela letošnje leto pri koruzi K 40.000 izgube. Sedaj se pa že čuje, da bode polovico izgube krila dežela, polovico pa okraj. Da krije ono polovico okraj, moram obžalovati odbornike okraja, da so v to privolili, ker prejšnje dobičke so imele privatne osebe in ne okraj. Kaj pa kadar ima zgubo trgovec? Deloma pa smo si sami krivi, da se sme vsak cep nad nami izpodtikati. Res smo kakor božji volek. Treba je, da se organiziramo ter se skupno branimo proti raznim krivičnim napadalcem. Povedati je treba, da je ravno trgovec kot davkoplačevalec isti, ki vzdržuje državo in njene finance. K skupnemu delovanju naj se posebno strnejo trgovci na deželi; neha naj vsaka sebičnost napram .mlajšim kolegom, kdor ve več, naj svetuje drugim, kajti dandanes so razmere take, da malokateri trgovec zamore zasledovati vse odredbe, ki zadevajo njega, tembolj, ker ena odredba izpodbija drugo tako, da- nazadnje oblasti same ne vedo, katere se bi držale. Skupno naj bi tudi nastopili trgovci pri nabavi blaga, posebno pri onih predmetih, kjer igra voznina večjo ulogo, tako da bodo zamogli konkurirati raznim novopečenim zadrugam. Organizirajmo se, prirejajmo sestanke, pošiljajmo svoje želje in mnenja Trgovskemu listu, kateri ima nalogo in voljo nam pomagati. Vsak je dolžan delati za čast svojega stanu.	F.	K.
Izvoz in uvoz.
Izvoz jajec. Tudi na Hrvatskem so jajca zginila kar čez noč s trgov, a kar jih pride na dneva luč, so slabe in se prodajajo po 3 do 4 krone. Tako pomanjkanje jajec v naših pokrajinah je neupravičeno. Domnevamo, da prva roka spravlja blago za zimo in zgodnjo spomlad. Ali s takim spravljanjem bodo povzročili ponovno prepoved izvoza, a predno bodo naši birokrati odprli meje za izvoz, bo zopet propadlo ogromno' blaga in bomo izgubili velikanske zneske. Zato je bolj pametno, da producent krije dnevno potrebo naših mest, pa bo na pomladi ahko prodajal po ugodnih cenah, a trgovci bodo lahko izvazali. Tudi trgovcem t>i svetovali, da si po možnosti držijo z primernim dovozom na trg meje odprte in preprečijo vpitje lačnega konzunienta.	.	j
Izvoz blaga brez osiguranja valute. V službenih novinah št. 211 z dne 24. septembra 1920 objavlja finančni minister pod štev. 1. 20.638 z dne 11. avgusta 1920 izvoz sledečih predmetov proti plačanju izvozne carine brez osiguranja valutne protivrednosti: zelenjave in sočivja, paprike, gobe, sveže sadje, odrezkov od sladkorne repe, zmletih storžev, zmletega ločja, rasten-skih in sadnih konzerv, kamenoseških izdelkov in mlinskih kamnov. Pod zelenjavo spada zelje, kolerabe, zeleni fižolj, kumare, salata, buče, redkev, paradižniki, špinača, šparglji, paprike in selež.
Revizija naredbe o prepovedi uvoza luksuznega blaga. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani yabi trgovce, da ji pismeno naznanijo one vrste blaga, katerih uvoz je po naredbi o prepovedi uvoza različnega blaga z dne 23. marca 1920, št. c. 22.490 jn 38.185. (Uradni list z dne 31.'marca št. 41 in z dne 5. julija št. SOJ prepovedan, ki pa služijo vsakdanji porabi in tudi manj premožnim slojem, k.i spa-
dajo torej med navadne potrebščine in se ne morejo smatrati za luksuzno blago. Pri manufakturnih predmetih naj se po možnosti priložijo tudi vzorci ali slike prepovedanega blaga. Kakor je Zveza informirana je pričakovati kmalu revizijo uvozne prepovedi in bo Zveza gremijev na podlagi zbranega materijala intervenirala na sosednjih mestih, da se sedanja prepoved omeji na resnično luksuzno blago.
Dobava robe iz Madžarske. Trg. in obrt. zbornica v Sarajevem poroča, da bodo stranke iz Bosne in Hercegovine v kratkem lahko dobile pred prevratom plačano blago. Ker je pa izvoz iz Madžarske navezan na doplačilo in posebno dovoljenje in druge formalnosti, zato morajo interesentje sporočiti zbornici nastopne podatke: vrsto in količino robe, fakturno vrednost, naslov prodajalca in kraj, kjer blago leži. Zbornica zbira te podatke, da je odpremi na pristojno mesto. Tudi pri nas je več strank, ki so plačale pred prevratom a ne morejo dobiti blaga in Madžarske.
Narodno žosnodarske zadeve.
Davki.
Novi davki. Da krijejo vsled povišanja draginjskih doklad uradništvu nastale večje izdatke, nameravajo uvesti nove davke. Baje se uvede davek na avtomobile, kočije, izvozčeke in glaso-virje, potem zvišanje takse za protoko-liranje tvrdke. Proti temu nimamo ničesar, izvzemši. morda glasovir, katerega ima marsikatera uradniška družina še iz starih dobrih časov. Pač pa smo proti povišanju takse za protokoliranje tvrdke, ker je trgovec itak že tako ob-dačen, da od samih davkov nc ve več kam in kaj.
Carina.
Izvozna carina v blagu ne gre iz
glave ministru za prehrano, čeravno mora vsak pameten človek uvideti, da' je pobiranje te carine spojeno s prevelikimi troski in zaprekami. Zato je ministerski svet sklenil, da se ne bo pobirala carina v zrnju. Ker minister za prehrano ni bil navzoč pri ti seji, je spravil to vprašanje znova na dnevni red in vztraja pri zahtevi carine v blagu. Ko bi le teh nesrečnih birokratov ne bilo!
Nabiranje materijala za revizijo uvozne carinske tarife. Ministerstvo trgovine in industrije je začelo predela-vati gradivo za revizijo uvozne carinske tarife in je pozvalo potom okrožnic vse gospodarske institucije, da ji predložijo nabrano gradivo. V ta namen poživlja Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani vse trgovce, da ji takoj sporočijo svoje zadevne konkretne predloge. Poživljamo vse trgovce, da nam naznanijo vsak konkretni primer, kjer so plačali uvozne carine več kot 25 odstotkov fakturne vrednosti uvoženega blaga. Pri tem je treba navesti
1. konkretno označbo ali opis predmeta,
2. po kateri carinski postavki je bilo blago klasificirano, 3. koliko je znašala takrat fakturna vrednost tega blaga. Ker so ti podatki najbolje razvidni iz carinske pobotnice, prosi Zveza trgovskih gremijev in zedrug, da se po Možnosti priloži carinska pobotnica. Brez stvarnih podatkov so vloge brezpomembne in se ne morejo vpoštevati. lzpreminjevalne predloge, katere morebitno stavijo posamezniki, je treba za vsako carinsko postavko posebej s kalkulacijo stvarno utemeljiti: Na predloge splošne narave in brez konkretne utemeljitve se ne bo mogoče ozirati. Zveza trgovskih gremijev in zadrug poživlja vse interesente, da ne zamudijo dane prilike in iz lastne prakse navedejo vse primere, kjer je carina previsoka in ovira nemoteno delovanje trgovine, oziroma obremenjuje konzumenta kot fiskalna dajatev, ki ni gospodarsko utemeljena.
Pošta.
Otvoritev paketnega prometa s Čehosiovaško, Nemčijo, Francijo, švico in Bolgarijo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo objavlja, da se s
1.	oktobrom t. I. otvori poštno-paketni promet (do teže 5 kg) med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, a s 15. oktobrom t. 1. tudi paketni promet (do teže 20 kg) z republiko Čehoslo-
vaško. Pristojbine, ki jih mora plačati pošiljatelj vnaprej in druga določila je poizvedeti pri vsakem poštnem uradu.
Poročilo trsousKih organizacij.
Prodaja saharina. Oddelek mini-sterstv^ prehrane v Zagrebu bo proda-lal saharin, in sicer v tabletah z 110-kratno sladkobo po 2200 kron kg za konzumenta. Dobival se bo v ovojih po 25 g K 4675/56'—, 50 g K 93 50/110'—,
'/4 kg K467 50/560'— (prva cena je za prodajalca, druga zA konzumenta). Saharin bodo dobivali legitimirani trgovci in pa podjetja, katera rabijo sladkor v svoji obrti. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se obrne na upravništvo »Trgovskega lista« pismeno in priloži znamko za 50 para za troske.
Prijava terjatev iz kurzne razlike na kompenzacijsko pogodbo z avstrijsko republiko. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo poživlja vse člane, ki imajo na podlagi vplačil ’ na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo terjatve iz kurzne razlike med jugoslovansko in avstrijsko krono za dobo od 10. oktobra 1919 do 17. januarja 1920 in katere jim dosedaj Centralna uprava še ni izplačala, da nemudoma to prijavijo zvezni pisarni. Navesti je treba datum in kraj vplačila, za kakšno svoto in tečaj dneva vplačila.
Ministrske naredbe.
Preskrba vojske z izdelki tekstilne in kožarske industrije. — Volna, kože in lan pod zaporo, obveznost prijave surovin in Izdelkov.
Gospodarski oddelek minist. vojne in mornarice poroča pod štev. 7946 z dne 24. sept. t. 1. da je ministr. svet v svoji seji dne 24. sept. prepovedal izvoz volne, govejih, konjskih, ovčjih in kozjih kož, lanu, potem vseh polfabrika-tov, izvzemši vrvarske izdelke, dokler niso krite potrebe vojske, orožništva in obmejnih čet.
Zabranjen je tudi svobodni promet v notranjosti države, dokler ni krita potreba vojske, za katero bo kupovala država oziroma njeni pooblaščenci. Odrejena je nadalje obvezna prijava in popis zgoraj omenjenih surovin. Glede onih množin, ki ostanejo na razpolago proizvajalcem, kmetovalcem in malim obrtnikom za lastno porabo oziroma obrt, izidejo posebni predpisi.
Organizira se delo v vseh tevarnah, katere izdelujejo vojski potrebne .izdelke, in sicer bo država dobavljala surovine in druge potrebščine, nosila vse troške proizvajanja a tvor-nice bodo morale izročiti ves proizvod državi. Tovarnar bo pod državnim nadzorstvom vodil podjetje ter dobi od države določen odstotek zaslužka po vrednosti blaga. Vojno ministrstvo mora ustanoviti vojnoindustrijski odbor, katerega bodo tvorili poleg drugih po en zastopnik industrijske zbornice v Beogradu in industrijskih zvez v Zagrebu in Ljubljani. Ta odbor bo moral napraviti pravilnik za organiziranje preskrbe vojske in nakupovanje* surovin na račun države, za nabiranje teh surovin in za organiziranje dela v domačih tovarnah tekstilne in usnjarske stroke. Odbor bo nadalje vodil nakupovanje vseh potrebnih surovin ža tkalno in^ kožarsko obrt, organiziral delo v teh tovarnah, določeval kapaciteto tovarne in dodeljeval po ti potrebne surovine, določeval tehnične in druge pogoje, pod katerimi bo morala tovarna delati za državo. Nadzoroval bo delo, osobje in režijske troške v vseli tovarnah s pomočjo stalne komisije treh članov v vsaki tovarni. Skrbeti mora za varstvo rnaterijalij in izdelkov, določevati tovarnam zaslužek, voditi pregled tržnih cen tekstilnim in kožarskim izdelkom v inozemstvu, voditi bilanco in staviti predlog, da se neha z delom po tem načinu, ker je potreba države krita.
Člani tega odbora dobivajo 20 din. za vsako sejo.
Podjetja, katera delajo za potrebe države, se smatrajo za državna toliko časa, dokler delajo po zgoraj navedenih pogojih. Za ta čas se lahko podaljša delavni čas in so zabranjene tudi ustavitve dela.
Dolžnost vojnega ministra je, da v zavarovanje vojne sile stvori posebne
t
vojne in industrijske enote, katere bodo dodeljene po potrebi kot vojni obve-zanci tovarnam na delo in bodo dobivali enake dnevnice kot tovarniški delavci, odbivši troške za vzdrževanje.
Na podlagi zgoraj omenjenega sklepa ministrskega sveta veljajo od ■dneva sklepa nastopne določbe :
1. Obveznost prijave, a) Vsi proizvajalci, poljedelci, trgovci in tvor-ničarji morajo tekom osmih dni predložiti svojim pristojnim oblastem (občinskim, mestnim, okrajnim ali okrožnim) točne prijave (sezname) surovin in sicer volne, iana, kož (govejih, konjskih, ovčjih, kozjih) kakor tudi vseh ,pol in celofabrikatov iz teh surovin.
b) V prijavi mora biti natančno opisana množina, kakovost in kraj, kjer blago leži.
2. Prepovedana je prosta trgovina s temi predmeti, tedaj vsaka prodaja ali kup in vsak prevoz iz onega kletja v drugega. Potrebne suro-vine bo kupovala le država oziroma njeni pooblaščenci. Vsakemu drugemu jo kupčevanje prepovedano, dokler niso krite potrebe vojske.
Množina volne, lanu in kož, katera je potrebna proizvajalcem, poljedelcem in malim obrtnikom, se določi posebej.
3. Cene volne, lanu in kož se določijo in Sporočijo vsakemu prijavniku.
4. Kdor ne prijavi svoje 'zaloge, bo strogo kaznovan.
5. Kogar se zaloti, da ni prijavil ali nepravilno, je kaj zamolčal, temu se odvzame vsa zaloga, od katere pripade polovica državi, polovico pa dobi tisti, ki je takega nepošteneža naznanil.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva ,,MERKUR" v Ljubljani.
Trgovski sotrudnik, špecerist, prva moč, vešč vseh pisarniških del išče primerne službe, najraje kot poslovodja ali trgovski potnik. Blagohotne ponudbe pod »Prva moč 1920« poštno ležeče Ljubljana.
Razno.
Industrija na Hrvatskem. Hrvatje se prav pridno gibljejo in ustanavljajo eno industrijsko podjetje za drugim. Sedaj so ustanovili družbo z 10 milijoni glavnice, da postavijo v Karlovcp tekstilno podjetje »Vuna«. Tkalnica bo izdelovala sukno za moške obleke. In pri nas? V spomladi se je veliko razpravljalo o napravi rezervoarjev za petrolej itd. Toda naši trgovci niso smatrali ideje za dovolj plodonosne in stvar je zaspala. Pač pa so v Celju ustanovili tako družbo nemški tovariši :n tem se bo izplačalo!
Avstrijsko prijateljstvo. Naša vlada je dovolila, da Avstrija kupuje našo valuto in sicer za nabavo živil v Jugoslaviji. Seveda Avstrija porablja to dovoljenje ali našo valuto izrablja ne za nakup živil pri nas, nego za uničevanje naše valute na ztiriški borzi. Kolikor izgubi tam na naši valuti, to pridobi z bogatimi obrestmi v cenejši nabavni ceni našega denarja in seveda naših živil. Posebno se trudi v tlačenju naše valute Wiener Bank Verein, kateremu je naša država dovolila podružnico v Zagrebu. Domišljujemo si, da smo gospodarji, pa smo še vedno hlapci. Čas je že, da se rešimo avstrijskih mešetarjev. Omeniti še moramo, da dajemo Avstriji živila, katera potem izrabljajo v agitacijo proti nam na Koroškem.
Tržno poročilo.
Zrnje in moka. ■
Skoplje (»Privredni glasnik«): Pšenica 2’20, rž 1' 50, koruza 1'60, ječmen 1' 30, oves 110, pšenična moka 2‘60, koruzna moka 1' 80.
Novisad: Pšenica 8'50 do 8'70, rž do6'80, ječmen do 4'90, oves 2'20 do 2'50, koruza nova neluščena 1' 20 do 1' 40, stara pokvarjena 1'50 do 1'70, stara z 5 do 6 ostotkov pokvarjena 3 '10 do 3'30, moka pšenična ničla 12'90 do 13'40.
Djakovo: Pšenica 9'—', oves 2 50, pšenična moka ničla 14'—.
VInkovci: Pšenica 8 '80.
Vukovar: Pšenica 9'—, koruza 3 '70. —
Osijek:	Pšenica	8'80 do 9'10,
koruza zdrava 3'50 do 3'70, koruza pokvarjena 1 ‘ 40 do 170, oves 2'50 do 2'60, pšenična moka ničla 14'—.
Zombor: Pšenica 9'—, oves2'40, koruza 3'70.
Letina' zrnja in riža v Italiji. »Agence economique et financiere« poroča, da je Italija letos pridelala 45 mi-Ijonov stotov zrnja, rabi ga pa 70 mi-ljonov, mora tedaj uvesti 25 miljonov stotov. Pridelek riže znaša 4 in pol mi-ljone stotov.
Vino.
Cene v tujini: Avstrija: Pridelka bo letos malo, pač pa je kakovost povprečno dobra. Kupčija precej mrtva. Stara vina se prodajajo, in sicer letnik 1919 K 30 do 35'—, 1919 po K 40 do 45 liter neobdačeno. Zaloge starega blaga majhne.
Ogrska: Iz vseh delov dežele poročajo, da bo kakovost jako dobra, ali bo malo pridelka. Za staro vino vlada precej zanimanja ter zahtevajo zanj od 16 do 25 kron za liter. Novo vino pa se prodaja od 8 do 16 in tudi 18 kron, kakor je pač kakovost in lega. Mošti imajo 15 do 19 stopinj sladkorja.
Trst: Kupčija precej živahna, cene stalne, zaloge pa že izčrpane.
Južna Tirolska: Kupčija z grozdjem jako živahna. Cene se gibljejo med 150 do 200 lir za hi prozdja.
Istra: Kakovostno je letošnja letina jako dobro izpadla in tudi glede množine nismo tako na slabem, kot se je mislilo. Sladkorja 1 do 21 stopinj, kupčija pa se ni razvila, še ni pravih cen.
Italija: Novara: Za grozdje plačujejo 140 do 190 lir po legi in kakovosti. Kakovost je letos izborna, zelo veliko sladkorja, ali množina pa jako zaostaja za lansko. Za staro vino zahtevajo visoke cene.
Modena: Grozdje je boljše vrste 110 do 120 lir, slabše kakovosti tudi že po 80 lir.
Sicilija: Mošt izboren, pridelek pa majhen. Kupčija precej mrtva, ker še ni jasnosti glede cen.
Slovenija.
Dolenci so skoraj gotovi s trgatvijo, čeravno bi bolje nareidil ako bi še malo počakali. Kakovost je jako dobra, ne zaostaja za letino 1917, pač pa je malo pridelka. Mošti imajo 16 do 22 stopinj sladkorja. Cena se giblje od 8 do 14 kron. Staro vino nima kupcev.
Sv. Barbara v H. Pri nas še vedno čakamo s trgatvijo, le nekaj vinogradnikov se je požurilo, ker bi radi že poskusili letošnji mošt, ki ima 16 do 20 stopinj sladkorja. Upamo, pa bomo imeli še bolj sladki mošt, kateri smo čakali. Kupcev pa ni in tedaj tudi ni prave cene. Malenkosti so prodali od 10 do 14 kron.
Črmlenšak. V Zavrhu smo letos pridelali dobro vino, samo nekaj malo ga je. Tako sladkega grozdja skoraj' leta 1917 nismo imeli. S kupčijo pa pri nas tak nikdar ni bilo kaj posebno, ker smo predaleč od železnice, in tudi nekaj prekislo je naše vino. Čas bi bil, da bi naši kraji bili deležni železnice, saj bi bilo mnogo pridelkov za prodajd.
Dalmacija.
Kaštelstari: Starog vina nalazi se na slobodnom teritoriju Dalmacije kao i u okupiranim krajevima još nešto malo. 2000 hektolitara i plača se grad K 120.— franko konoba, dok je uvoz iz okupiranih krajeva zabranjen i stoga možemo samo na neku malu količinu starog vina računati, koje se nalazi u neoku-piranom mjestu. Berba nove champagne vina je započela, bijelo groždje je sve otrgano i nalazi se j*a mala količina, dok je qualiteta izvrstna, puno slatkoče i jakosti, te čet biti specijaliteta ovogo-dišnje bijelo vino. Usljed velike suše groždje je osobite slatkoče tako bijelo kao i crno, te se očekuje veoma po-voljna dualiteta črnog vina, ali quanti-tativni manjak je predmijevan.
Hmelj.
Žatec, 24./IX. 1920:	Mirno —
oslabljene cene — 4000 — 4200 čK za 50 kg.
Niirnberg: Razpoloženje ugodnejše — čvrste cene — 2500 — 3200 mark za 50 kg.
Žatec, 29./IX. 1920: Mirno — cene nekoliko slabejše — 3900—4200 č K za 50 kg.
Niirnberg: Mirno, nespremenjeno — 2400—3200 mark za 50 kg.
Jugoslavenski kompas.
(Dr. Ivan Černe »Samonaznanilo«.)
Po dolgem letu dela in zbiranja gradiva je sedaj konečno izšel Kompas. Ako bi se sodilo samo že po obsegu (1400 strani), je razvidno, da mora obsegati kompas toliko in tako bogato vsebino, kakor dosedaj še ni bilo ni-kake publikacije v naši novi državi.
S kompasom se predstavlja naše trgovstvo in -vse za našo trgovino pomembne državne kakor tudi privatne inštitucije kot enota, ki je sedaj razdeljena pravno in upravno po posameznih pokrajinah in za katero se morajo ustanoviti skupne smernice, da bodo konečno vse pokrajine združene po enotnih upravnih načelih. Da danes predstavlja to samo prehodno stanje, je jasno vsakomur in da se pa ravno ta prehod omogoči in napravi za vse razumljiv je potrebno, da se vsi spoznamo in da upogledamo naprave, ki so uvedene v posameznih upravnih celotah.
Kompas služi v prvem delu temu namenu. Razentega pa kaže s kratkim opisom gospodarsko moč posameznih delov in z grafičnimi tabelami tudi pozorno predstavlja čitatelju razmerje te gospodarske moči v posameznih upravnih celotah. Kompas bi se lahko v tem pogledu rabil kot učna knjiga domovinoznanstva, seveda bi bilo isto še dopolniti Z geografičnega stališča. Drugi del kompasa obsega seznam tvrdk cele države. Urejen je po posameznih upravnih celotah, te pa zopet po krajih in strokah. Izjemo dela v tej razvrstitvi Slovenija, ki ni urejena po krajih, ampak samo po strokah, kjer so pozameznim tvrdkam pridejani točni naslovi. Sestavljeu je bil tudi za Slovenijo krajevni repertorij za vse kraje, iz katerih so tvrdke navedene v kompasu, pa je moral za kompas l. izostati, ker je vsebina itak narasla na ogromen obseg. Repertorij bo objavljen v dodatku k kompasu I., ki bo izšel v nekaj mesecih; dodatek bo prinesel nove medtem protokolirane tvrdke in seznam vseh družb z omejeno zavezo, kakor tudi delniških družb, vsaj po imenu, ako bo njih objava v prihodnjem zvezku kompasa izšla in bi bilo torej odveč sedaj prinašati točne podatke vsakega podjetja. Konečno bodo v dodatku objavljeni vsi popravki, ako bi katera navedba v kompasu I. ne bila točna.
Zbiranje gradiva za seznam tvrdk je bii pravi križev pot. Razposlal sem na vse naslove, ki sem jih mogel dognati na podlagi podatkov županstev, trgovske zbornice in prejšnjih adresar-jev, vprašalne pole, a vse skoro zaman. Dobil sem komaj 15% razposlanih pol izpolnjenih. Precej našega trgovstva še ne razume pomena, ki ga ima kompas kot informacijska knjiga, katera naj veže posamezne trgovce in jih napeljuje do medsebojnih stikov brez posredovalcev. Kompas bode v svojem tretjem zvezku v industrijsko-obrtnem delu to svojo nalogo kot posredovalec producenta industrijca pri trgovcu, svojem posrednem konsumentu, posebno izvrstno rešil. Razumljiv bode tedaj tudi onim, ki danes še ne uvidevajo potrebe knjige.	,
. Prvi kompas ni popolen. Priznam, ali kdo mi pokaže koga, ki bi se upal na delo ob današnjih razmerah s prepričanjem, da bo nudil nekaj popolnega. Glavno je, da je sploh tukaj in da je mogel priti na sveti,o ob današnjih razmerah v vsej produkciji in ob današnji nevolji za vsako pozitivno delo. Da pa se nekaj pozitivnega in koristnega nudi z delom vsakemu, ki dela v gospodarstvu in da ga more vsak trgovec, industrijec, upravni uradnik, jurist in sploh vsak, ki se zanima za naše pridobitne razmere, s pridom rabiti ni mogoče zanikati.
Kot drugi zvezek izide po novem letu finančni del, kot tretji in najbrže zadnji za prvo izdajo kompasa pa tekom polovice prihodnjega leta, indu-
strijsko-obrtni del. Ta zvezek, ki bo po vsej priliki tako obsežen, kakor je prvi, po posebnega pomena za Slovenijo. Naša pasivnost v prehrani se mora izravnati z aktivnostjo naše industrije, sicer bomo z matematično gotovostjo zapadli v dolg pri bogatejših pokrajinah.
Kompas vrši torej važno vlogo in prosi upravičeno podpore z naročili, t. j. gmotne in moralne, z redim pošiljanjem gradiva ob ustanovitvah novih tvrdk, popravki sedanjih netočnih navedb, da bo tako iz svojega stanja nepopolnosti boljinbolj bližji dovršenosti. Čimprej mu bo mogoče doseči to stališče, tembolje bo za vse naše gospodarske kroge, ker bo res potem pravi kompas-vodnik v našem pridobitnem -svetu.
Popravke in navedbe novih tvrdk in naročila prosim na naslov: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana, predal 147.
Objavljam to naznanilo kot nekako novost v našem literaričnem svetu in objednem opozarjam na oglas protokolirane tvrdke »Gospodarska pisarna Dr. Ivan Černe«, v katerem so tudi pogoji naročila razvidni.
•	Ured.
^Vsi
v četrtek, 7. oktobra t I. ob 14. uri v dvorano Mestnega doma v Ljubljani na
javni shod
katerega sklicujejo
Zveza trg. gremijev in zadrug, Zveza obrtnih zadrug, Obrtno društvo, Obrtna zveza, Zveza industrijcev itd.
v protest
proti nezaslišano visoki trošarini in proti nemogočemu prometnemu davku.
Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
_____________________________46,	20—8
Očetovo kislino
80% kemično čisto proda
,BalkanMaribor.
______________________74,	5-5
Kontingentni dogovor z Avstrijo.
V Službenih Novinah štev. 210 je objavljena kontingentna pogodba z dne 25. avgusta 1920 med našo kraljevino in avstrijsko republiko. Objavlja jo
IV.	oddelek trgovskega, ministrstva, oddelek za zunanjo trgovino in trgovsko politiko brez podpisa le enega ministra je podpisal za našo kraljevino le šef tega oddelka M. Savič, za avstrijsko republiko pa zastopnik Kronholz. — O tej pogodbi nismo čuli nikdar, da bi bila obravnavana v ministrskem svetu, samoumevno še manj pred parlamentom. Pododba je bila sklenjena že aprila oziroma maja meseca; ker pa je vlada vezala nanjo znane junktime, osvoboditve zapore slovenskih depojev na Dunaju, se je ratifikacija pogodbe zavlačevala dolge mesece in ugotoviti moramo, da iz oblike, kakor je objavljena v Službenih Novinah ni razvidno, da je sploh bila kdaj ratificirana. Imamo vtis, d,a je ta pogodba vtihotapljena, kakor je svoj čas isti oddelek trgov, ministr. vtihotapil izvozno caripsko tarifo, ki je bila par dni nato od finanč. ministr. preklicana.
Znano je, da se je sočasno s trgovskimi pogajanji z Avstrijo razvnela borba za zunanjo trgovsko politiko, ali prost ali vezan izvoz, ki je trajala cele štiri mesece in katera še ni popolnoma končana. Avstrijci so, uvidevši brezkončnost našega političnega boja, naprosili, da se jih reši pogina od gladu in da se jim dovoli vsaj predujem na dogovorjeno pogodbo. Po dolgem obotavljanju je konečno naša vlada v to privolila. V protiuslugo je
začela Avstrija dovoljevati predujme na pogodbene kontingente. Po odpovedi kompenzacijske pogodbe z Avstrijo .v aprilu, je nastala v naših trgovskih krogih nejasnost in koje meseca junija začel Warenverkehrs-bureau radodarno izdajati izvozna dovoljenja, ni nikdo mogel razumeti te naenkratne izpremembe. Sedaj so že štiri meseci pretekli, odkar prihajajo na našo mejo avstrijske fakture s štampilijo »Kontingentvertrag mit dem Konigreiche SHS«. Warenverkehrs-bureau vodi sam in edin evidenco kontingentov brez vsake kontrole ria naši strani. Iz izkušnje, ki jo imamo z Avstrijci, vemo, da bodo sedaj enega lepega dne po objavi pogodbe kratkomalo proglasili nekatere predmete za izčrpane. Fakt je, da se podružnica W. V. B. v Ljubljani izgovarja, da nima nobenih podatkov, koliko je od posameznih kontingentov na račun predujmov že oddanega.
Tekom štirih mesecev je bila ta pogodba tajnost, katero so smeli in mogli izkoristiti samo oni krogi, ki so imeli z trgovskim ministerstvom dobre stike; niti trgovskih zbornic niti drugih gospodarskih korporacij ni trgovsko ministerstvo pritegnilo k predposveto-vanju o sklepanju pogodbe niti ni pozneje smatralo za primerno obve-. stiti jih.
interesantno je tudi, da ekonomsko-finančni komite sklepa neprestano o osiguranju valute in izvoznem kontingentu, ne da bi se v njegovih komunikejih priznala javnosti resnica, da je generalni inšpektorat ministerstva financ na intervencijo avstrijskega Generalwirtschaftskomissariata fur SHS v Beogradu dovolil, da izvozijo Avstrijci od splošnega pšeničnega kontingenta
15.000	vagonov brez osiguranja valute 5000 vagonov. Na podlagi § 8. pogodbe kupujejo Avstrijci za svoje krone dinarje in zanje že cele mesece tovorijo v Bački in Banatu žito na šlepe za Dunaj. Ves žitni promet gre to pot po Donavi, kjer ni nobenih prometnih zaprek. Situacija, ki jo je povzročila s svojimi komisijonarji avstrijska Einfuhrgesellschaft fur Getreide, Futtermittel und Saaten Gmbh. v Bački je znana. Pšenica se je od 7 popela na 8'80 kron s še vedno rastočo tendenco. Medtem pa blaga sploh dobiti ni. Tako ekonomskofinančni komite vodi za nos celo javnost; pšenico oddaja Avstrijcem in Čehom brez valute, medtem ko je do nedavno zahteval od nas celo za sadje zdravo valuto.
Med uvozne minimalne kontingente iz Avstrije k nam so uvrstili tudi predmete, katerih uvoz je na podlagi naredbe z dne 23. marca t. l. prepovedan. Sem spadajo pod postavko 48. papirni izdelki za 30 mi-Ijonov kron, 59. voščeno platno za 2 miljona avstrijskih kron, 89. spojilni materijal za 12 miljonov, 92. in 93. furnirji io-žaluzije za 2 oziroma 5 miljonov kron.. Ne moremo razumeti, da se je za 50 miljonov kron blaga sprejelo v kontingente, ko je splošno znano, da je uvoz prepovedan.
V splošnem je naša industrija pri tej pogodbi zelo slabo odrezala. Ne dobi nobenih surovin in le neznatne količine obratnih sredstev. Za večino dobav je treba protikompenzacij v premogu in surovinah. Pogodba ne določa odkod naj se dobavi premog, za katerega bo sedaj v zimski sezoni veliko pomanjkanje. Protikompenzacijske predmete je treba dobaviti brez izvozne carine. Na ta način je zopet prelomljen princip izvoznocarin-ske naredbe, da se mora za vsak izvažan predmet plačati carina. Večine v uvoznem kontingentu navedenih predmetov Avstrija nima in si jih mora šele od drugod nabaviti. S tem dobiva Avstrija privilegij trgovskega posredovalca med nami in Nemčijo, Poljsko in Češko.
Glede carine ne obsega pogodba nobenih določb in je sklepati, da ostane še nadalje v prometu z Avstrijo maksimalna uvozna carina v veljavi, Vzajemni denarni promet se vrši izključno za valute obeh pogodbenih držav, in sicer v prostem prometu.
Pogodba je kratkodobna in sme trajati najdalje do 30. junija
1921. leta, torej do prihodnje žetve. Sme se pa počenši z novim letom vsak mesec odpovedati. Med izvoznimi kontingenti naše poljedelce in industrijo v Sloveniji interesira predvsem kontingent krompirja 5000 vagonov in fižola 500 vagonov, izvoz zajčjih kož 10 vagonov, strojilni ekstrakt 300 vagonov, karbid 100 vagonov, vinski kamen 50 vagonov, svinec 30 vagonov, cinkova pločevina 3 vagone in za 100.000 dinarjev elektrodov. Ostale surovine bo dobavila po večini Bosna in Srbija, deloma le Vojvodina in Srem. Od teh surovin dobimo po pogodbi le neznaten del v predelanem stanju nazaj, večina ostane Avstriji k prosti dispoziciji.
Kakor smo uvodoma omenili, s pogodbo ne moremo biti zadovoljni, posebno pa ne s postopanjem ministerstva trgovine in financ, ki je pustilo pasti zahtevo po odpravitvi zapore naših efektov na Dunaju, dovolilo v pogodbi toliko izjem proti splošnim naredbam in se spustilo v predujme tako, da sedaj glede kontingentov nikdo v Beogradu ne ve, pri čem da smo. Tudi se je objaviio to pogoobo, predno so Avstrijci pristali na to, da se prizna in povrne kurzna dife-renca na lanskoletno septembersko kompenzacijsko pogodbo za dobo od 10.	oktobra 1919	do	17. januarja 1920,
ki	znaša samo	za	Slovenijo	skoraj
10	miljonov. Po	kontingentni	pogodbi
so kljub vsem določbam o prostem vzajemnem prometu vendarle avstr, centrale z W. V. B. na čelu gospodarji situacije.
Skrajni čas	bi	bil, da	postane
snujoča se naša trgovska agencija na Dunaju protiutež avstrijskim centralam in braniteljka interesov našega trgovstva v Avstriji.
a) Izvozni kontingent.
25. avgusta je podpisal Milivoj M. Savič kot pooblaščenec naše države pogodbo z Avstrijo, glasom katere mora naša država dobaviti Avstriji nastopne kontingente:
§ 1. odstavek A) navaja za nujno dobavo a) pšenice 1500 vagonov in b) koruze 4000 vagonov. V točki 2. je navedeno: a) pšenice 5000 vagonov,
b)	koruze 11.000 vagonov, c) ječmena 1000 vagonov.
Pod B) so navedeni sledeči predmeti: 1. a) 8000 pitanih svinj živih in
b)	8000 pitanih svinj zaklanih; 2. a) fižola 500 vagonov, b) poznega krompirja 5000 vagonov.
Na ta račun je prodal Ninčič in podpisal sklepno pismo že 9. junija 1.1. za 15.000 ton pšenice in 40.000 ton koruze; v tem sklepnem pismu cena ni določena. (Priloga 1.)
Priloga 3. k zgoraj omenjeni pogodbi navaja izvozne kontingente iz Jugoslavije. Ti so:
I. tekstilne surovine:	konoplje
200 vagonov; il. rezbarskega lesa: črešnjevega in višnjevega, ebenovine 50 vagonov; lil. krtačni in pletarski materijal: riževe slame 10 vagonov, riževih metel 20 vagonov, vrbovega šibja 8 vagonov, slamnatih kit 2000 kg;
IV. kože: kunčjih in zajčjih 10 vagonov;
V. strojila: hrastovega in kostanjevega lesnega ekstrakta 300 vagonov; VI. kemikalij: a) ogljarski produkti: me-thylovo kislo apno 100 vagonov, surovega metholovega kisa 10 vagonov, acetona 10 vagonov, formaldekyda 5 vagonov, methyalkohola 20 vagonov, katrana 10 vagonov; b) drugih kemikalij: žveplenega kršča 600 vagonov, karbida 100 vagonov, žveplene kisline 30 vagonov, solne kisline 20 vagonov, vinskega kamna 50 vagonov, trichlor-
i athylena in trichlorathana 5 vagonov; VII. kovin in kovinskih izdekov: svinca v kladah 30 vagonov, kalcinirane gline 100 vagonov, cinkove pločevine 3 vagone, kovanih žebljev 18 vagonov, vlečene železne žice 6 vagonov; Vlil. lesa in lesnega oglja: hrastovine, jeseno-vine, bukovine, gabrovine, jagnedine 500 vagonov, lesa za kurivo 3000 vagonov, lesnega oglja 1500 vagonov; IX. razno blago:	čebelnega voska
3 vagone, barvni les sumach, viset 10 vagonov, opium in zdravilna zelišča za 3 miljone dinarjev, cementa 1000 vagonov, elektrod za 100.000 dinarjev.
Prihodnjič priobčimo kontingente, katere mora po ti pogodbi dobaviti Avstrija Jugoslaviji.
V
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
L
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20—9
m m
Semena za preprodajalce
priporoča
SEVER & K0MP.
LJUBLJANA.
Kupujemo deteljno, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete.
14, 20-7
železo, različno orodje in okovje, cement, traverze, ploščevinc in sploh železnino, naj se obrne zaupno na tvrdko
Zdita & Žilic
trgovina na drobno in debelo 97, 3-1
v Ljubljani
Gosposvetska cesta 10
(Marije Terezije cesta.)
Na debel«.
Fr. Zeball
■
Rudnik—Ljubljana [
Dolenjska cesta. Telefon interurban št. 430. «
■
Priporoča	:
petrolej v lesenih sodih E
sveče, sol, riž, sladkor
v kockah in kristal.	:
■
d n
■
Kupujem po najvišjih dnevnih ■ cenah in v vsaki množini
fiŽd Zahtevajte ponudbe!
82, 15—3
DROGERIJA PARFUMERIJA
I.C.KOTAR
o
LJUBLJANA
UOLPOVAUU.
Foto-
manufaktura
75, 10—4
80, 20-5
RDRIR '
I/HNILIN-2ECER PRRŠRK ZR PECIM
I n dri n proizvodi] LJUBLJRNn
^CUflTB ^
Tovorno lesnih izdelkov
Vido Bratovž & Co.
Zg: Gameljni nad Ljubljano
ima vedno v zalogi 77, 4—4
polltirane stole iz trdega lesa
Vprašanja je staviti na: Vido Bratovž & Co., Ljubljana, Sodna ulica št. 11.
Telefon 461 interurban.
Naslov brzojavk: Gamelind, Ljubljana.
z mrežo iz jeklene pobakrene žice, izdelek domače tovarne, ima v zalogi zastopnica, tvrdka
Zalta & Žilič
Ljubllono, Gosposvetska cesta.
Ljubljana, Gradišče št. 9.
Priporoča zopet raznovrstne sladkorne izdelke na drobno in debelo. Kandite, prvovrstno suho blago, čokoladne in desertne bonbone, pristni malinovec in marmelade.
Cene zmerne. Postrežba točna.
Poštne pošiljatve začasno izključujemo, ker primanjkuje zabojev.
97, 3-1
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Šivalni stroji in stroji za pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji .Adler*.
[Miliniloniinfr.!*«. UnlptN j*	‘	s*>™
Začasno zniiani cent! IVUlKiU Waffinrad.	99,	15
»ni iVvsMtMatnftt
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov :»Balkansped.	6,	52—9
 	_	Ljubljana,	Maribor,	Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
Špedicijo vseh vrst. Sprejemanje ti!nga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice.
•■■= Največje domače spedicijsko podjetje v Jugoslaviji. =====
/TONE MALGAJ[
's	.	,	,
: stavbeni, pohištveni pleskar : in ličar	52-6	|
j LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. j
: Zajamčeno predvojno blago : \ za portale in prodajalne.
mmmmm
]fay±bblbb(:jbbbb: LENASI & GERKMAN
Ljubljana
Stritarjeva ul. 4 — Lingarjeva ul. 2
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debelo. 6i, 20-7 Na drobno.
^PPPP^PPPPPPPPP
/
Na prodaj so:
Z lepi elegantni stekleni steni
primerni za pisarne, gostilne ali kavarne, približno 36m5 obsegajoči, 88, 3—3
Z Krilne železne vrata In
1 hlflOninn *'P »Nacional«. Istotam se UIUJUJIIU želi kupiti 1 sofa (garnitura Club) in 2 fotela. — Pojasnila daje
Feliks Urbanc, Ljubljano.
IIH
in ekstrakte za umetne
to
soke nudi po najnižjih	®
dnevnih cenah tvrdka	T
o
Srečko Potnik, Ljubljana
Metelkova ulica št. 13.
Gospodarska pisarna Dr IVAN ČERNE
1
J
96, 2-2
(protok. tvrdka febr. 1919) izvršuje trgovske pogodbe, ustanovitev novih družb in premembe obstoječih, izposluje kredite, opravlja cenitve, zaključuje bilance, izpeljuje trgovske poravnave in posreduje v vseh premoženjskih zadevah. --Sprejema naročila za Jugoslovenski kompas, kojega 1. zvezek (trgovski del) je ravno izšel. Cena v pol-platno vezani knjigi, 1400 strani stane K 400'—. Obsega preko 50.000 trgovskih tvrdk cele države.	.	■
| Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, Telefon 37 |
naaaaaaanaaaaai	——-
g Društvo lesnih trgovcev I o dravske doline j
D
1
Anton Tonejc in drus
2v£a,:rI“bor, Tia.gr©sla/Tri j a,
trgovina s kolonijalnim,
m in
deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: 1 onejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
uvoz. --------- izvoz.
X Z TT O Z JAJC.
v Mariboru
Aleksandrova cesta Štev. 45 hnpiUe in prodala
jj rezani in tesani les
Q v vsaki množini po dnevnih g \ cenah. 23,52-9 jj
aaaaaaaaaaaaaao
JCJ
C3
17, 24-9
fr. Mn
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo
železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
]a
o
gaaaaaaaaaaaaao
a
D
‘C	<u	w
cd	u	~
> ~ >u c« o
w	tuj	«-
••“i	03
g	s2	z
•Si, aj "S	v	>
TJ	O	O
O >-
Ji:	-+->
^ K s
'a	_r	v
^	o	IS
>	10	Z
TJ	J-"'	‘Z
o	O
— O
SuO "O
O « c
rt «	-
N ., d)
c S -o
c .a «
ca t/i >
.1 .s §
o
N
<U
>
N
o3 C
■o o
-M
u
'O
o
■> o
co
C
<v
V)
"č?
E
O
O)
J2
ja
o
c
•M
'jj
o
>
<0
o
N
k
CQ
in
co
oj
j 2?
H) .n
    ••
K ■ ■
K
mu
J K
Vsem trgovskim tvrdkam, j
družbam in korporacijam £ se priporoča za vse vrste j tiskovin	s
v Kranju.
■■■■■■■■■■■■■■■a*
VIIIIIRiaiiailMIBIHBaBlIllUUIIBiU!,,,*
	——— “adraba	aaaaaejfiiia
		
	67, 50-6	
A. * E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 10.		
/	Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drobno.	
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana'. Import. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spa-
	<emijsko stroko. 65,26-9	
I > > » i	1 < 1 ■•■i1 11 *' : i i !!	( 1 ( ( < 1
i r ■ 11 I ITI I	1 /II II	Ig 1 11 lil ( 1 lllJ 9 i , c i L	YT * • li 111 1 u ]olonial jubljana	»er e u i
i i i • i i i ! 55, 52-c	1 1	
»SVETLA"
elektrotehniško podjetje
JANKO POGAČAR
Lovro Effenberger & Cie.
Centrala LJUBLJANA
NajboljSa Izvedba. - Takojšnja odprema. Najniije cene. > Ponudbe in pojasnila na ieljo vsaki {as brezplačno na razpolago.
Podružnica v ZAGREBU
Frankopanska ulica štev. 2.
instalira: ra
olne elektrarne, prekozemske cen-e, popolne napeljave v mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd.	_
nnhnili * motore> diname, pretvoritelje(Umformer), UUUUVl • generatorje za motore,ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materijal vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materijal za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd.
V7ffDllliD* m?derna telesa za razsvetljavo, na-IfcUClUJbi mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah.	*	70,	20—3
tnnriirflitn+n * nov' patentirani „Sona“-zvoncl i [J w IIJ Ull Ib Ib • za močni trk, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov z-> oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa „Sonavox“, patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov.
'Prosimo, da 6fagovofite na-sfavffafi svoje dopise in naroč6e e d inv fe na: „Sodarska zadruga za sefško dofino na Cešnjici“, pošfa 'Žefezniki.
Tlačanske zneske nakazujte s čekovno pofožnico. 90, 3—2
□□aaaaaaaaaaaa
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60-20-8 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po- najvišji dnevni ceni.
Garantirano sveži
! dunajski kvas !
razpošilja po ceni 93, 2—2
Franjo Lipoša, Maribor
Gosposka ulica št. 58.
cm
Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdelovalnica perila
R. ML
Celje.
Os
Naročite vzorčni zavoj 12 komadov, ® Izdelava zelo natanlna ! Cene posebno nizke! £
\
L
B!2l? SEVER
LJuaijftrt^KOLHEJ
m#™
Tapetniška
delavnica
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji
\ '
v lepi izberi.	0
Vabimo na ogledi	o
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim
blagom.
Točna in solidna postrežba!
2, 50-9
^ ■■■■■■■■■ <5$
.*?■
■■
■■
■ ■
■■
■■
■■
■■
8
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
najboljši amerikanki pisalni stro1 sedanjosti.,
■■
■■
■■
■■
■■
::
■■
8
■■
■■
8
ur
razmnoževalni aparat, 3 razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrabUive steklene plotfe.
Glavno [zastopstvofza Jugoslavijo:
15, 20-8
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno urejeno popravllnlca vseh pisalnih strojev.
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. — Rezerve okroj 6,000.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzolnvnl naslov: Eskomptno. Interurb.tel.it 146.
.50, 20-8
Veletrgovina manu-fakturnesa blaga
Hedief & Koritnik
Ljubljana, Frančiškanska ulica St. 4.
__________ Telefon	interurban	St.	75.	-------
11, 50—9
Dobiva ponajvet iz Anglije v velikih mnoiinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.