^^ . ft II M ■'■ : ' / || it ^Hh JHh flHb HHt IHlMflHI^k. ^MHHk MHj jHF JHE ; rti /C v A <>.•• « NftfOCnUlft $2.00 na i^H SB |BMu V^^HM^f ^^K ^H^HHHl g^En^K aH jHP" ^H ^V^H j^H^H J^f ^^^ v LL V LLArli/OK.A fllU lip |Pl| rVI M^k ^m H^BJyfl B I fl^E M^k AMFRIKA leto. Izhaja dva krat VVLL 1 LLJaII ^Jm JfaA ^■AIVI Q^B I ^^^ ™ ^■^■wT^e .■^^^^^»ipppi'^ip- m ^mmW .nHlH'Vri Excellent advertising I NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. medium. -U-i------;_____I _IL ■BK5*- • • , ffiBaga ST. 73 NO. 73. CLEVELAND, O. TOfcEK, io. SEPTEMBRA igia. 7 LETNIK V. —■'" ■ ■ - ■ ___ ___ i __ _ ____ Mestne novice. Grozna nesreče pri limited kari Lake Shore Electric Co. Dva mrtva in 31 ranjenih. AVTOMOBIL IN KARA. —Silna nesreča se "je pripetila v nedeljo popoldne okoli dveh, ko je močna kara Lake Shore Electric kompanije, ki je vozila v Detroit, Mich, zadela oh močan avtomobil, last Leisy Brewing Co. Nesreča se je zgodila blizu stop 13 Pike St. Na prvem sedežu avtomobila so sedeli trije možje, vozniki. Enega je vrglo v brzojavni drog, da bo nanjbrž u-mrl, druzega v cestni jarek, tretji je pa prišel pod kolesa velike kare. Ogromna kara je v. trenutku nesreče vozila 45 milj na uro. Tudi avtomobil je delan silno močno, vendar ko je kara zadela v njega, se je zavrtel po tleh kot vrtilka. Vozile so dve kare skupaj. Prva kara je skočila s tira in se prebrnila v jarek, a druga je ostala na progi. Da ni bilo tri,-deset potnikov v prvi kari pri priči ubitih, je največji čudež kot so se vsi izrazili. Kara je bila popolnoma razbita, teški tramovi so padali na ljudi, steklo je rezalo kožo in meso Prostor, kjer se je nesreča pripetila, je Šest milj od Rocky Riverja. Tako^ je bil telefo-nično obveščen vsak zdravnik na West Side mesta, poklicane so bile vse ambulance. Pr-. vo poniqc ponesrečencem so dale ženske od' County kluba, ki so bile v bližini. Bile so to same bogate ženske, ki so trgale rjuhe iz svojih postelj in obvezovale rane. —V soboto odpotujejo Cleveland ski delegati na konvencijo S. N. P. Jednote v Milwaukee. želimo jim mnogo uspešnega dela za korist in napredek ' Jednote ter da bi se zdravi in zadovoljni povrnili v našo sredino. G. Cerne kot nadzornik Jednote in g. Frank Korče kot glav. blagajnik, odpotuje že prej. —.Mna roke, se naročili na list, in posebno še tistim, ki so se trudili, da so ga vodili po naselbinah. Vsem še enkrat srčna hvala in na svide-njei j ' • , ' j -V soboto So v nekem gle- Superior ave. in E. 142. cesti ravno kazali nek zanimiv, prizor, kako se psi koljejo med seboj. K nesreči sta s*e pa v gledališče priplazila res dva "cucka", na katera je predstava menda tako upljivala, da, sta si padla v zobe in začela grozno laj.ati in rjoveti. Prestrašene ženske so seveda takoj pomagale s krikom, plezale so po stoleh in dirjale okoli. Neka žena je tako silno mahala z rokami okoli, da je moškemu poleg njega zbila očala z nosa. Konečno je nekaj moš-| kih bojaželjne zverine razdru-žilo in jih s palicami stirjalo iz' gledališča. —Policija je dobila v roke v soboto neko Ano Bartelv, ki je ena prvih tatic *v Cleve-landu. NjVj se pripisuje ^a co-vaš kakih 100 tatvin, posebno v apartnih hišah. Pri njej so dobili na tisoče dolarjev vredne zlatnine in srebmine, pa tudi mnogo denarja. Njej so pomagali številni moški, katere je ona pošiljala v razne hiše na "delo". —Za ta teden se prerokuje zmerno in lepo vreme. —Požar je nastal v soboto opoldne v hiši na 2672 W. 14. c?sti. Tu je stanovala Mrs. Dodd in dva njena otroka. Pri Mrs. Dodd je bila Mr. Green, njena mati. Čistile ste pohištvo z gazolinom. Mrs. Green je prižgala žveplenko, da pogleda natanko pogleda, pri tem se je pa vnela steklenica z gazolinom in naenkrat je bil plamen po celi sobi. Otroci so bili v drugi sobi. Mati je naj-prvo sunila steklenico proč, potem pa planila skozi okno, a stara mati j'e šla dvakrat v gorečo sobo da je prinesla vnu-ven. Pri tem je dobila teške poškodbe, kakor tudi oba otroka sta precej ranjena. —Pretekli teden je radi neznosne vročine, ki je vladala v mestu umrlo nad 200 mladoletnih otrok. * —Pravijo, da bodejo brivni-ce podražile svoje delo. Navadno britjfe bo veljalo s; centov več, pa tudi striženje las se podraži. • —John D. Rockefeller, ki se mudi že nekaj mesecev v Cle-velandu, se je izjavil, da ne bo šel še tako kmalu iz mesta. Boji se »namreč iti na svoje zimsko stanovanje na Pocantico Hill v državi New York. Tam so Italijani in "Črna Roka" neprestano grozi. —-Zvezina skrivna policija je ujela pretekli teden v Cleve-la*idu in okolici šest moških, ki so ponarejali denar. Vsi so zaprti, in dosedai ni mogel ni-hč~ položiti bonda za nje. —-V soboto gre zopet večje število Slovencev k zadnjem spraševanju za državljansko pravico. Nekateri menijo, da se sedaj ne sprejemajo več prošnje za državljanski papir. To je napačno. Prošnje se vsak dan sprejemajo za prvi ali za drugi papir, kateri torej želite prvi ali drugi papir,-imate vedno čas in priliko, da se oglasite. —'Pred zaključkom lista smo dobili žalostno vest, da je umrl J splošno mani rojak g. John Pirnat, grocer, član -več podpornih društev fn vzgleden Slo- ' venec v naši naselbini. Umrl je rad! izbruha krvi. Bolehal ! je samo dobra dva tedna. O 1 ramjkemu napišemo v prihod- ' nji številki nekoliko več, ker je 1 bil eden izmed starejših Slo-vencev v Clevelandu. —Pomnite, da kdor bo hotel j novembra meseca voliti pred- j sednika, se bo moral registri- t rati in sicer vsi brez izjeme, i tudi če ste bili letos že dvakrat ] registrirani. Registracija se vr- 1 •< v volivnih lokalih in sicer j O tri iR i« in nlrtnhr-j c 3. 10, 10 m 19. oKtoora. 5 \ 1 * ■ Ubiti in ranjeni i Motorno kolo se je zaletelo med gledalce, pri čemur je nastala strašna panika med ljudmi. V NEWARK, N. J. Newark, N. J., 9. sept. V času, ko bi mogla oseba komaj | dihniti, je bilo v tukajšnjem j dirkališču za motorna kolesa ubitih šest ljudi j jn dvaindvajset ranjenih. Vršile so se ve-| like dirke, in ravno pri zadnji' dirki je najboljšemu kolesarju Etldi Hashi nekaj spodletelo, da je padel na tla v najhujšem diru. Vozij je v istem trenutku 92 milj na uro. Padel je takoj mrtev na tla. Njegovo kolo je pa zavilo med gledalce, katerih je bilo tisoče navzočih. Pet oseb je kolo takoj do smrti pobilo na tla, na desetine pa jih je dobilo poškodbe. Kolo bi naredilo še več nesreče, da se ni zadelo v neki železni steber, nakar je obstalo. Pa ne dolgo. Kolo je obrnilo nazaj in zavozilo .na progo dirkališča. Po progi je pa ravno tedaj pri-vozil dtugi dirkač, kj je tudi vozil 90 milj na uro. On ni slišal smrtnega krika ljudi j, nič ni vedel, kaj s-e je zgodilo, žena ubitega Hashe je strašno kričala in padla v oihedlevico. Poleg nje je sedela žena onega dirkača, ki je baš prihajal po progi. Z groznim sunkom se prazno kolo zaleti v kolo druzega dirkača Albrehta, kolo se zasuče po progi naprej, a Albrechta vrže trideset čevljev v zrak, nakar pade mrtev ■ . Ameriška svoboda. Vojaki državne narodne garde v West Virginiji so z bajoneti in krogljami , pregnali 5000 premogarskih delavcev, ki so prišli prosit v glavno mesto guverneija, naj jim pomaga v njih žalostnem slučaju. Zasmehovanje ameriške svobode. ! Charleston, W. V., 8. sep. IV Kanawha premogarskem di-'striktu te države vlada že dalj časa obsedno stanje. Vlada je poklicala vso svojo milicijo, da straži premogarje, da se ne bi "uprli". Razmere, ki vladajo v teh premogarskih krajih, so neznosne, ker so delavci na milost in nemilost izročeni tiraniji in surovosti kompanij-skih straž in miličarjev. Njih prošnja in njih dokazi niso nikdar zaslišani. Raclitega je v soboto 5C00 štrajkarjev sklenilo, da koraka do glavnega mesta države, kjer ima svoj sedež guverner Glasscock in da izročijo guvernerju svoje prošnje in dokaze njih obupnega stanja. Toda do guvernerja niso prišli. Miličarji so jih s puškami in bajoneti gnali izpred glavnega mesta, nakar so se premogarji mirno vrnili domov v svoje hribe in raztrgaftie bajte. Prišli so delavci iz vseh premogovnikov, da zahtevajo odpravo pazniškega sistema, katerega je uvedla kompanija v premogovnikih. In ravno ti kompanijski pazniki, o katerih je dokazano, da so napadali in mtečn ' ite^w fr/WkteU "pre*-mogarjev, so glavni vzrok, zakaj so premogarji tako razburjeni, in zakaj je bilo v njih o-kraju razglašeno vojno stanje. Korakali so v dolgih vrstah za ameriško zastavo, katero je nosil neki' Jim Scott. Ta Scott ima šest otrok, toda kompanija je vrgla njega, njegovo ženo in šest otrok iž hiše, nakar so dolgo fpali zunaj na prostem, dokler niso našli prostora, ki ni last premogarskih baronov. Ubrano in glasno je igrala godba, ko so delavci korakali. Zraven so pa prepevali: "Ti si moja dežela, dežela svobode in prostosti." Igrali so namreč ameriško narodno himno. In ti delavci so bili pregnani iz svojih domov, in včasil\ tudi izpod dreves, kjer so počivali. Tako so korakali proti kapi-tolu, kjer pa niso našli guvernerja. Premogarji so pogledali v cevi pušk, se obrnili in korakali nazaj. Godba zaigra "Columbia", urno korakajo pre mogarji kot bi vedeli, da so v gozdih bolj varni kot pa pred guvernerjevo hišo. želeli so si priti nazaj v gozdove, in kdo ve kaj so si še želeli. Bila je to žalostna hoja, mučenih od dela oslabelih in potrtih ljudij. In teh 5000 premogarj-ev je bila živa priča, kako je treba, da ; ljudstvo vzame vlado samo v roke, ono vlado, katero so ko-rumpirani politikarji prevzeli za sebe, da potem glojejo na ljudskem životu in izkoriščajo javnost za svoje žepe. Parada je prišla v mestu •Qiarflestown do sodnijskega [dvorišča. Tukaj jim vojaki ni-sO zaprli pota. Sodnijsko dvorišče je bilo prosto. Črna tema je vladala okoli. In v tej temi so premogarji pričakovali "ma-|tere" Jones, ki je znana v premogarskem okraju Kot "angelj premogarjev". Mati Jones je prišla. Tolažila je premogarje, da nastopijo tudi za nje boljši časi, da bodejo enkrat svoji gospodarji in jih nihče več ne bo podil s puškami iz mesta. Konečno se je sprejela resolucija, ki naj se pošlje guvernerju Clasšcocku, in v kateri se prosi, naj država prepodi kom-panijske stražarje po prerpo- _ M •! v . govniluh. V okraj, kicr se vrši štrajk premogarjev, je prišel včeraj Frank Hayes, podpredsednik premogarske unije. Takoj je naznanil boj proti sistemu, ki vlada sedaj med štrajkarji. V West Virginiji je 70.000 premogarjev, ki so še vsi na delu. Te može se bo naprosilo, da odidejo na štrajk. Glavno, kar hoče unija imeti, da se odpravi ogleduštvo in špijonaža, ki je v navadi med premogarji. Potem se pa začne razprava za poboljšanje plače. V vseh drugih državah so zadnje čase premogarji dobili bolje plače, le West Virginiji delajo že leta in leta za iste denarje. Hayes se je izrazil, da morajo štrajkarji dobiti. Izjavil se je, da premogarji ne bodejo ničesar kgubili, a premogarski operatorji žrtvujejo milijone in milijone. Njih zemlja bo zapuščena, ker se premogovniki ne bodejo izrabljali. Država pa plačuje $5000 na dan 'za vojake, in lahko si vsak misli, da bodejo prebivalci kmalu se naveličali metati toliko denarja za svinec in bajonete. iDrugi teden bo guverner Glascock postavil posebno ko-- mis^r W bo^pretskovala raz mere v premogarskih krajih. Premogarski uradniki pravijo, da če bo ta komisija pravična, da bo našla v jiebovpijoče grehe, ki so se počeli nad premogarji. Saj je to dovolj veliko znamenje zarote premogarskih baronov, ker so slednji kupili celo strojne puške, da bi z njim streljali na delavce. Država je bila prisiljena premogarskim lastnikom njih strojne puške-zapleniti. Če bi guverner stopil sam v te premogarske hribe, o katerih pravijo premogarji, da kraljuje v njih hudič, tedaj bi videl stotine bledih, razcapanih otrok, stotine bolnih otrok, ki zaman kličejo po zdravniku, bleda, razpadla delavska lica, pa videl bi tudi, da kompanije plačujejo stotisoče dolarjev svojim stražarjem, da jim varujejo njih premog, da varujejo nakopičene milijone. In guverner, ki je samo 15 milj daleč od " tega kraja žalosti in bedne delavske nadloge,• seveda o tem ne ve,-zato je pa tudi ukazal zapoditi delavce proč iz mesta, ko so ga prišli prositi pomoči. Ne pravijo zastonj, premogarji, da je Bog sedaj le še na morju in na suhi zemlji, v njih hribih pa že zdavnej vlada zlodej v podobi kompanijskih žatiral-cev. ......o-—- Telegrafisti grozijo. 2000 telegrafistov Canadian Pacific železnice je zagrozilo s štrajkom, če se jim ne poviša plača za 25 odtsodkov. j Ystrajni vlomilci. Iz Londona poročajo, da so vlomili neznani vlomilci v banko Wall-street in odnesli več kot za dva milijona mark. Vlomilci so se splazili skozi neko okno, ki je za izlaganje premoga v klet pod blagajno in so tam delali več kot en teden po dnevi in po noči. Prevrtali so po mučnem delu strop in železno blagajno in odnesli čez dva milijona mark. Policija je uvedla najstrožjo preiskavo, toda do sedaj še niso dobili najmanjše sledi predrznih in vztrajnih vlnrmlr^v V lUIlllllC^ ' ■ ' ti . „.- . '■ . Iz Colorado Ugodne in neugodne delavske -razmere v Pueblo, Colo. Zabave ki bi bile delavcem duševno razvedrilo, SLOVENSKO PETJE. 1 * Pueblo, Colo., 6. sept. Odkar se je mudil vaš zastopnik v tej naselbini, se je vaš list precej razširil med tukajšnimi Slovenci, in' gotovo se bo še bolj. Delavske razmere so tukaj bolj srednje, kdor ima delo, dela, novo došlim rojakom je pa teško deto dobiti. Ne svetujem nikomur hoditi sem. Kakor povsod, tako imajo tudi pri nas kompanisti nas delavcc pod komando. Dvanajst do štirinajst ur delati dnevno za be-raško plačo, pa še počitnice med tednom. Ne more si prihraniti dovolj za potrebno obleko i.n drugo, kaj šele za zabavo in razvedrilo, katerega je delavec bolj potreben kot kom-panist, ker ima počitnice vsak dan, je vedno sit, in kar želi njegov luksus, vse dobi, ker delajo zanj — delavci I Tukaj med Slovenci imamo vsakovrstnih zabav, plesnih in izletnih. Le zabave, ki bi bila nam delavcem v korist in razvedrilo, kot jih imajo delavci po vzhodu, teh nimamo. Kon-'certi, dramatika, prireditve pevskih društev, predavanja, sploh kjer bi delavec mogel čutiti mtjralno izobrazbo v današnjem boju za $ obstanek, .akih in enakih prireditev nam 'manjka v Pueblo, ako hočemo da se kdaj povspemo do višje stopinje izobrazbe in napredka. Ne potrebujemo pa suhoparnih plesnih zabav, ki je sicer le zabava intimnih mladih src, nikakor pa ne prirejena za povzdigo delavstva. Tako n-pr. smo imeli v zadnjem mesecu čast opazovati ter prisosto-vati izletu zabavnega kluba "Solnčni Žarki", ki je bil prirejen na Pugeljnovi farmi pod košatimi (>ne svežim) topoli ob umazani, leno-tekoči vodi. (Imena ne vem). Od tal se je dvigal prah, katerega je povzročal "romantičen" ples — ples izletnikov, dirke od drevesa do drevesa, prekucevanje kozolcev in topli solnčni žarki, ki so se odbijali ob svileno-kri-lih naših rožnatih krasotic pod okriljem kluba "Solnčni Žarki". Melanholični glaSovi zevajoče harmonike so marsikateri "žarki devi" privzdignili no-, žice v valček pod stoletnimi topoli. Lica so jim cvetela kot makov cvet na solnonih liva-dih naše lepe Slovenije. Ko bi bil med njimi Trbovčev Tone, gotovo bi se v vse zaljubil, 'tako da br se vse življenje spominjal "svithartov", solnčnih žarkov. Potem bi tudi lahko s pesnikom pel: Ko misli vsakedo na svoje, Koga, koga pa srce moje Spominja se tačas? Kakor sem omenil, smo imeli čast biti med njimi, zato hvala za sprejem. Bolje bi bilo, če bi imeli več trezno mislečih ljudij v naši naselbini, po-. sebno med onimi, ki se imenu-1 jejo "inteligentni.". Čast g. Predpvfču za pametno in premišljeno dfebath-anje ter poj-movano prepričanje. Saj ni treba, da smo razdruženi v stran-karstvo, ampak da smo združeni v slogi, ki nam edina more prinesti to, kar nam bo slovenskim delavcem v korist in napredek, namreč izobrazbo, katfere je tako potreben vsak slovenski delavec v tujini... Torej vsi za pospeševanje izobrazbe nas vseh. ^ ^ Hočevar--Oblak. Vojska bo? Vladni uradniki pravijo, da bo Taft gotovo sklical kongres 1. oktobra glede vojske z Meksiko. I jk ■■■ ," ' K, "-^aSg TAFT NI ZMOŽEN. Washington, 9, sept. Uradniki v voj.nem, mornariškem in državnem oddelku so danes splošno govorili, da bo predsednik sklical okoli j. oktobra kongres k posebnemu zasedanju, da se bo odločilo, ali naj Zjedinjene države pošljejo svojo armado v Meksiko ali ne. Uradniki so se izjavili, da je predsednik Taft na vsak način prisiljen poklicati vojsko v Meksiko, ker sicer tam nikdar ne bo miru. Uradniki so bili tudi vprašani, zakaj ni Taft že prej poslal ameriške armade v Meksiko. Odgovor je bil, da*tedaj to ni bilo mogoče, ker če bi Meksikanci zveddi, da Amerika namerava poslati vojsko nad Meksiko, tedaj bi se v ^eksiki pričelo občno klanje Amerikancev. Medtem časom pa je bilo zbranega v Meksiki dovolj vojaštva, ki lahko vsak trenutek prekorači mejo. Vojni in mornariški oddelek delujeta z mrzlično nagli- 4 co. Nakupujejo se naboji, vojaštvo se centralizira, poslaniki naše republike so pripravljeni, da odidejo vsak trenutek iz Meksike. Meksikanska vlada je nezmožna, da naredi mir, loer revolucijcir.arji ji vedno nagajajo. Nekateri pa tudi pravijo, da Taft hoče razglasiti vojsko da bi s tem dobil na 'političnem ugledu, kar je pa Taft po svojem tajniku odločno zanikal, j -«- Proces radi dvajsetih bosanskih vasi. Iz Budimpešte poročajo: Dediči po ranjkem baronu Andreju Bernijakovicsu hočejo sodnim potom dokaza-/ ti svojo lastninsko pravico do dvajsetih bosanskih vasi proti | ogrski državi in ogrskemu kralju. — Kot podlaga jim sluii neki dokument, ki je bil izstav4| Ijen dne 5. marca 1661 in s katerim kralj Leopold daruje! teh dvajset vasi rodbini Ber-nijakovics, "če Bosna z božjo pomočjo zopet pripade Ogrski. -mm Trpinčenje vojakov. V Pfalz- burgu na Nemškem je neki praporščak zagrešil težko, telesno poškodbo na prostaku. Na dvorišču vojašnice je imel manjši oddelek vojakov vaje, eden izmed njih je storil neko posebnost. Praporščak ga je nato vprašal: "Kaj ti je ljubše: ali 21 dni zapora, ali zaušnica?" Vojak se je odločil za zaušnico, ki je bila tako krepka, da so morali vojaka takoj prepeljati v bolnišnico. Zdravnik je konstatiral, da ima , vojak pretrgano ušesno mre-nico. I ' ' •-• I DENARJE V STARO DOMOVINO 1 pošiljamo: m 9 10.35 ..........................SO kron, ia 20.60 ..............100 kron, za 41.00 ..........................200 kron, M 102.50 ..........................500 kron, sa 204.60 ..........................1000 kroa( za 1020.00 ..........................5000 kron, ! Poitarlna J« viteta pri teh avotah. Doma a« nakazan« avote popolnoma Izplačajo br« vinarja odbitka. Naie denarna pollljatv« Izplačuj« c. kr. poitni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarja nam poelatl j« najprlllčneje do $60.00 v gotovini v priporočenem ali reglatrlranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all ps New York Bank Draft 82 Certlandt NSt., N^Yo^lJ N. Y. ALI PODRUŽNICI 6 Cleveland**'o* ** li Z* Awanko.................................$2-00 SS.00 Zrn Evropo...................................$JL§0 Poumu« itovilk« po 3 coato. Ooplii brc« podplu in oMbmwti u nt »pr«|»mijo | Vsa pisma, dopisi in denar naj we I polilja nar CLEVELANDSKA AMERIKA, ' •11» ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, O._ issunn Tuesdays and fkidavs. ^ &X. R*ad by 15.000 Slorenlait« (Kr«tntr»> In the City of Cleveland nnd elarwhere, Adrer- ^ titling trate* on trg ur« t.______ TIL, CUY. PWIN C ITON ia9 Bntercd na s»0'*a4*U«s matter J«nu .ry 1 Bth lPOtt, «t the poat office nt Cleveland. O. i under the Act of v« ure h 1H7B._^ ^ No. 73 Tuc. Sept. io'ua Vol V jj Ženska volivna pravica. Zakaj se v najnovejšem času dogaja toliko razporok? Zakaj se te razporoke dodajajo pose-biio med bogatimi zakonskimi pari, ki imajo milijone premoženja, in z vso lahkoto potrosijo par tisočekov, da se |||«»veiejo zakonske vezi? Od-govor je lahak, Bogata ženska, kakor jo iniamo ilamlaes, nima dosti skrbi. Njej ugaja samo to, kako se bo oblačila, kako izvrstne pojedi-ne bo priredila Bit svoje prijatelje, kako si bo sploh pregnala dolg čas. In I ker taka ženska, ki živi na sve-" tu sanio od dolgega .časa, nt vedela ničesar druzega, kaj bi naredila, se je vrgla v politiko | in začela v njej v kalnem ribariti. Im ker je temu naravna . posledica, da se taka ženska ne more strinjati, sledijo raz-poroke. Mož dela ves dan v uradu in vodi trgovino, ženska pa namreč bogate rodbine, nima druzega posla kot da kriči nad dekletami in si zmišlja politične rokus-pokuse, ker ima čas, ker nima nobenega I druzega dela. Seveda, mož kot p to vidi, se mu gabi to žensko delovanje in vloži tožbo za lo-I ločitev zakone. Takih imamo v Ameriki vsak dan, v vsakem večjem mestu na desetine, In zakaj take ženske zahtevajo / glasove. Kaj imajo one kak dobiček od glasu? Ne, popolnoma ničesar. One pač zah-|Xt«V*jo glas, ker nimajo nobenega druzega dela. Vozijo se I okoli z avtomobili, nosijo lepe I svilene obleke ro nogavice, ra-| de vidijo, če se jim moški priklanjajo! In ko bo taka ženska položila glas v volivnem uradu, tedaj se bo njena odgovornost nehala v tem slučaju. In ker moški večinoma skr-I bijo za javne dohodke, tedaj je | dolžnost moških, da odločijo v javnih zadevah in ne žensk. Odgovornost ženske v takih stvareh ne bi bila velika dovolj, da bi se jo lahko prijelo. Pa poglejmo v družino. Tu bi ženska volivna pravica povzročila grozne sledite ii> imela strahovit učinek. Žensko potrebujemo, da skrbi za red in mir v družini, da skrbi za ^prijetnost domačije. Noben pravi mož si ne more ženske drugače predstavljati kot gospodarice hiše. Od pamtive-ka je bil mož delavec zunaj, Sena pa delavka znotraj. Da, mi občudujemo žensko umetnico, žensko igralko, žensko blagajnico, žensko vzgojnico. toda v naših srcih leži globoko svetost in mir v družini, kar ima lahko vsak najbolj ponižni. če je ženska gospodarica v hiši. Ali naj se ta družinski mir razruši s političnimi prepiri, ali more mož ženski usi-liti svoje prepričanje glede politike ali pa ženska možu? Slabo. Alt aaj ae žena meša v politiko, brez mešanja -namreč po litike ni, da potem zanemarja svoje delo v družini, katero delo je posvečeno njej od pamti-veka? Teško bodete rekli. BdeaJno domače življenje je tam doma, kjer sta mož in žena enakih nazorov stremita oba po sreči svoje družine, kjer delita mož in žena žalost in J® mora biti vsakemu jasno. 50 No, in koneCno? Kaj ao na-m redile ženske v Zjedinjenih drlo žavah, kjer imajo volivno pra- - vico? Poglejmo si to stvar ne-, koliko natančneje, (lasi smo o njej že nekoliko razpravljali. ^ V državi Wyoming so dobile ženske volivno pravico leta - 1869, v dftžavi Colorado 1894, h v državi Utah 1895, v Idaho " 1896, v državi Washington r" (910 in v •državi California = 1911. Pomnite, da imajo danes - atuvske samo v zapadnih nekaterih državah volivno pravico, kjer je jako malo prebivalcev v državah, toda v central- ; nih in vzhodnih ter južnih dr->■ -i a vali ne dobite nikjer ženske - volivne pravice. Poročila iz dr-r žav, kjer vlada ženska volivca pravica, so jako redka. Kolikor I doseJ*j vidimo postave v takih državah, moramo reči, da \ ; imajo tam ravno taiko dobre 1 in v najve'č slučajih slabše postave kot v državah, kjer ni t ženske volivne pravice. Država Wyoming in Utah prepovedu- ? jete delo otrok samo v rudo- 1 kopih. Nebraska, Oregon, New i York, Wisconsin, Illinois in * druge države, kjer ni ženske volivne pravice prepovedujejo c otročje delo izpod 14 let v najbolj različnih strokah dela. Pa e vzemimo državo Montano. J Tam ženske nimajo volivne pravice, država je slabo nase- t Ijena, in nima prav nobene tovarne, toda ta država ima po-- k stavo, ki prepoveduje ženskam p delo, ki so stare manj kot 16 let. Oh, da! V štirih državah/ kjer imajo ženske volivno pravico, ne zahteva postava nobenega spričevala od žensk-dek4ic, koliko so stare. Država Wyoming ima žensko volivno pravico. Tam je na vsakih 118 oseb eden ki ne . zna ne brati ne pisati. Država b< Oregon nima ženske volivne j*1 pravice. Tam pa pride samo ' na vsakih 240 prebivalcev ena oseba, ki ne zna brati ne pisati. Colorado, kjer je ženska vo- K livna pravica že jako stara, pa w pride na vsakih 60 oseb ena, Ul ki ni zmožna branja ali pisa- n ni nja., Na kratko rečeno: Ženska volivna pravica je proti narav- v na, se ne strinja s človeško ri naravo, bo spremenila vse do- u sedanje jivljtnje, a uspeha pa ne bo imela prav nobenega, pač pa se razmere silno poslab- šajo, kadar se upelje splošna k' ženska volivna pravica. i c* d< • m Nauki za življenje, ti & •..... ■ ri Resnica je grenki kruh, ki nj moža, 'ki govori resnico, ne K more prehraniti. n Med različnostjo na odru in M v življenju je samo ena raz- Jc lika: Zadnja različnost je bolj rJ ntvrjetna, vendar veliko bolj C resnična. st En norec odgovori več ka- ,a kor more tisoč pametnih vpra- Vl sati. . bi Na svetu so ljudje, ki živijo P; od ljubezni svojega bližnjega. J£ Oni zahtevajo kruha za svo- u jega soseda, sami pa vlečejo pečenko za sebe. ^ Komur se ena želja ni spol- v; rila, ta se mora zadovoljiti s fa leni, da je bil dolgo srečen.- b Srečen je bil toliko časa, do- n kler je na srečo upal. M:i bi postali vsi stari kot ii Matuzalem, če bi našemu živ- " Ijenju dodali vse neuporablje- P ne in zgubljene trenutke. Jutri, jutri, je geslo norcev. Da- v nes, danes, je geslo pametnih, k Bedak je oni, ki misli, da mu k b i pozneje de4o samo skupaj ti ietelo, a kadar ima delo, tedaj P se ne briga za njega. • t: Pri borznem igranju je samo n jn korak od veselja do ban- d kerota. k Kanibalska resnica: Volov- v *ko meso postaja vedno dražje, o človeško delavsko meso pa je s vedno bolj poceni. ti Moderne opere so le tedaj t blagodoneče, če imajo dovolj h pevcev z blagimi glasovi. ti V testamentih bogatih'ljudi j s večkrat berete obračun za pre-ž vljeno veselje, in za presta- o nc trpljenje. § C idna stvar je ta testament, d ni m i in pred neumnimi, i- Kdor fma preveč prijateljev, ■- mm a nobenega prijatelja. 1- Zdravnik spozna na jeziku \*f bolezni telesa, modri pa spozna [> bolezni duše. Mnogi ravnajo s srečo tako -> kakor kratkoviden ijlov-ek z a očali: Vedno išče očala, pa jih ima vedno na nosu. j Oni ljudje, katerim se slabo 1 godi, se tolažijo z mislijo, da 1 je na svetu še več ljudij, ka-5 terim se godi še slabše, Hudič je postal lenuh; to- - liko ljudij hodi okoli po svetu, - katere bi moral hudič že zdav- - nej vzeti. Kesanje naredi, da si človek : razkrije obraz, toda pri tem - vseeno gleda skozi prste. 1 Pametni imajo vedno prav, 1 • tudi če se ne držijo pravice. 1 Gtda pesem je--politic- | 1 na pesem, pa vendar jo tako : radi pojejo vsi, ki imajo 4glas.' Skušnja je stvariteljica znanosti in morilka idej. i Plemenit človek je oni, ki « si želi v sreči mnogo pri jate- i l;ev, v nesreči pa nobenega. I Sebičnež pa misli ravno na- 3 sprotno. Oni. ki slabo misli, je nesre- r čen, kadar je srečen. I Svet bo raje sodil po nesre- c čah človeka, kakor po srečah, t Je že taka narava. v Če si norec, te bo škoda na- r redila pametnega. t Bogastvo ne zavisi od tega, č koliko kdo dobi denarja, pač v p;, od tega, koliko ga potroši. n -o—— / Pismo Komarje- s8 vega Janeza » --- - . i Nism niislu deb nvoja per- ^ šona prišla do ženituvanskega . agenta. Na, kej tacga pa še ni j' bio, pa ne bo! Tist pa tist! Ta- t| kla koštruni, kakor Kajtmar, ^ Klepetec in drug pudrepn* . gvišn misija, deb Kumarjev Ja- ^ nez sam sebe gorofru, deb jnm; usake sorte babce skp perlafu-! ru nazadne pa men še komiš- r, na neb hotl- dat. Ta bla ta le-pa, ta! Sej še sam Janez1 Kranjski u Zulet ne srne pu-,8' ručt ubeti'ga v zakonski jarem, I čem ne dajo duvulenja pr nia-|aj gistrat. Koku pa jest pol pri--de do tga, deb mu jest pravico? Puseben še, k Malerikansk kofemaln, al koku se že prau tr cajtng, ki žvižga enkrat na te- E den u Žulet s pustim pridgam, SJ odločn prpoveduje, desa nes- PJ mema pregrešt zoper vera? Za- N tu pa prtestiram, deb mene 111 gor dajal za agenta pr ta za- 111 rukanh, tu pa is te majnge, k le nism tku neumen kot Kajtmar. ^ Klepetec in tuvarši. U Zulet E majo ena punca, kji pravlja ' Malerika, in ti brihten tič so 1 jo pogruntal, deb se ta Malerika omožila s Cilo, s Cilko, s J Cilčico. Prmejruha, kdaj ste pa še slišal, deb punca punco uze- 1 la? Koku pa tu paše? Že stega viclte, de so Kajtmar in druga beračija bul virdene pamet, ne pa deb tacga kokr jte Komarju Janez u kozji ruk ugnal. Alstn usa stvar je bla čakala. ' M Klepetec je sedu glih nažaj-fan pr barberi u Zulet in plu- M vav ukul sebe, kedr mu je žaj-fnca pršla u usta, kje stopu v barberšap negou prjatu Kajtmar: 2 No, gspud Klepetec, al so še ziv in zdrau kokr pujsek v svi- * nak? je pozdrau Kajtmar Kle- ** petca. - Za kua pa neb biu ? je odgo-vuru Klepetec in širok plunu, km je žafnea silila u usta pre-ke muštaf. Sej sem ne gudi | tku slab kot ti misliš. Puglej, prjatu, duma pr kosil sam pra-ta pa sulatca tlači uusta, tlela m tlačja pa žajfnca. Al ni tku dober, de ma člouk učash kakšna sprememab? Kdu če pa voda pt? Voda nima ubenga okusa, iajfnco jo pa ma. Al-sten, men se dobr godi. In pu teh besedah se je pa gspud Klepete tku nasmejau in zaro-hotou, dje še Cokln Joža prle-tu iz kanclije, dje pogledu, če se u barberšap spet tepeja. !» Tu sa pa dobr puvedal! je odgovoru Kajtmar^ Takla od- 1 guvar b biu še za kofemaln J dober. No, ks dons tku brihtn« je pet uredniku u Zulet, pa ne u morma enga samga u Kleve-a l No, vii, sej se zastopma. J Kua se pa ne uma? J Za kua pa me potlej upra- { šuješ, če srn dobr godi in če ! i sni u gnad boži? Sej vendr ni-■ mam uben-ga uržaha, deb biu j , bolan al deb šu u krtava de- j • žela ? j! No, viš ga, jest sm le tku J mislu, k sm zadnč u kofemalnu J brau, de 4iiaš ti taka šula, k 1 ceu slovensk narod uči. Takla \ učitelj, sm s mislu, more že velik u klofet met, če ceu na- ! rod uči. No pa s skušne pa I tud vem, des ti rad pr tepež, in ! člouk pr'takh stvareh nkul ne ij! ve, kdaj dobi kakšno po grb. !> Ja, ja, tu ie use res, člouk ' | nkul ne ve, kaj se mu urajma. Ampak takrat, kedr jest u šul sedim, se ne brigam za cev J> svet četud bse za tuj tuj kofe- v main stepi u Zulet. Ampak ena omga seb mogla $ pa use glih r.erdt. Zakua pa ^ mama policija? Ti prauš u $ kofemalnu, de se ldje kar trga- X jo za tvoje cajtnge. Al ni to $ tepež? Zakua pa je policija S tie? Al ni za tu, de gleda, des Ulje ne tepeja? Zato pa praum g jest, deb ti mogu policija frge- ; ; rat u Zulet, dese postau pred J j ,toja urata, kedr kofemaln vn ; pride, deb gledala na tu, des ; ; |kfje neb tepl, diebse potli ko- $ femaln pored talu med Idi. Sej & ga vendar zadost tiskate? — iKua zadost tiskarna? je za- ^ roju Kajtmar. Ne sam zadost, ampak dvakrat preveč ga tis- kama. h ■ •i > Zakua pa je potli pretepanja j; treba? Eh, saj veš, kakšn so ldje. XJ- f, sak če bt ta pro in usak če ta ^ pni use vedet. Pa ves zakaj? ^ No. ja, zata, ker mi" u kofe- V-nialnu sam tak tcskaima, k ve- V-m, da je res, čejetud staru. No, V-le posliti! Al ti morde veš, dje Kolumbu s Amerika odkru? h-Ena figa, k ene boš reku. Al ^ DOBRO DELO i —————— ————— H ( PO NIZKIH CENAH, TO JE j; NAS NAMEN! ČISTIMO: I T^r.$1.001 ■^•-^$1.00; Molke KUče _ gQ ŽeMke obJeke g g I ^•^•iiioo ^!kikU 50-75C DKLO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE. \ KAST 3US L Ofc. I.Mom. J aa H zdravil^ z Vffrlu in križu, da se počutim Beda] H jfe) čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte bo R A m Jkponarodb. 26 in BOc. steklenice, 13 r. aD. RICHTCR d CO.. tI5 Pterl Str—k. N«w York. N.Y. N^/X X>». BiehUrJ«T» Congo PlluU oUJUJo. (29c aU BOe.) /V ENTIRELY NEW (K |ai|M| MmI CIGARETTES m »CORK TIP*« Cigareta kvalitet« is turškega duhana Pripravna za vse kadilce Krasni satenasti včinki Ptice in cvetlice v vsald ikatUid f Om«« be 2S* io. sc prodajajo povsod. Poskusite eno škatlo in prepričajte se Sattnutl ptkkl In cvetlic« delafs kp< Mola«. W. LORILLARO CO. ■ J. S. Jabionski, SLOVENSKI FOTOOKAF. »122 ST ( LAIK AVE- N. E. lariduj« dike u iraitbe in dniSiHkc sUkt, otrotke slike, po najnovcjli modi in po nukih cMMh. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ; v naravni velikosti sastonj Vss dek> je garantitanoi. ------------- I KDOR HOČE DELA ^S^T ^ % 5 * 1 S J tOT »lovraako -Angtciirl TolaM« J 5 ——---- p I d« se h« laHko In hitro tores u«trlj» prluffll tsBaleiStae. obaea« ak>r. £ J aagl ruRoror u tmUIuuo poticbo, m. vodih ik nngl. pImtO. iphouak 1 J. sinifleiklh piaeni In kako m uostsoe «m»nkanakt dr*-ivynn. Vrtate** k^tg« i f • Ima doidl^j ttAl««WI' do*. ka|ll ta aagll >Iut. »loMr. Knjig« trdo In ohuaao v ? f platna Tcasn* (0*d S30 •tsro«l)'at»n« SA OO to m dJubl pri: I V. J. KUBELK Af 5» W. 145 StT New Yort, N. I jr ^ Bdlnoln oajTe^eaaloinlitTO do t. »n«lUn. ruatilhnloT. kaJ1B. PlMta pocesilt. J 1 SLOVENSKA DVORANA, * VrV.r "^'f " t V"" ?j......... •--------- f MIHAEL SETNIKAR, | | «1131 NT. CLAIB AVE. > Priporoma rojakom in društvom prvo slovensko dvo JL ' rano v Orvriandu sa veselice, igre, sa poroke in kr •3 ; stne skvnoeti kakor tudi n vse druge prilike. | Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim? ^tmmi^m^mmmmt^mmam^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Sererova zdraviš posMf^js mnoficam Hs den ne ugaja. Temu časnikar- - ju je podala tudi statistiko svo- - j h snubcev: 150 je bilo ple-mičev, 66 akademikov s har- 1 vardskega vseučilišča, 30 iz - jalskega in 13 bitflih slušate-i ijev iz Oksforda. 200 je bilo lo- - čenih mož, 208 pa vdovcev. Pozabljivi operator. V novem- 1 bru 1910 je operiral neki slav- - ni dunajski zdravnik soprogo 1 nekega budimpeštanskega ban- - čnega ravnatelja. Operacija je : bila zelo nevarna, a zdravniku - se je posrečila in čez nekaj ča-i sa je bila gospa popolnoma - zdrava. Zdravje ni trajalo dol-j go, gospa je kmalu z čutila t strašne bolečine v trebuhu, šla s je k svojemu operaterjti, ki jo j je potolažil, da niso mrzlični 1 pojavi prav nič nevarni. Gospa se je počutila od dne do - dne slabejšo in. je štirikrat šla - k zdravniku, ki ji je vedno zatrjeval, da ni njeno stanje ne- a varno. Zadnje tedne ji je bilo - tako slabo, da je njen soprog ' poklical več budimpeštanskih 3 zdravnikov, ki so konstatirali, da ima gospa v trebuhu neki i predmet in da je treba takoj-», šnje operacije. V pondeljek so gospo operirali in našli v trebuhu napol segnito tenčico, ki jo je rabil dunajski zdravnik pri operaciji in potem pozabil. PRIPOROČILO. Rojakom v Pueblo, Colo., 1 naznanjamo, da je naš zastopnik za Pueblo in okolico ) Mr. Louis Vidmar, 903 E. B st. 1 . Njega rojakom najboljše prt-y poročamo, da se obrnejo v vseh zadevah, ki se tičejo našega li-f sta in tiskarne na Mr. Vid-5 marja. Upravni$tvo "Cl. Amerike." : Mali oglasi, 1 ET- M O ŠT! -m -POZOR! .. POZOR! Kdor f hoče naro- ^ Siti pozneje pra- > vi domači mošt iz- s pod "prešel naj bo ta- - ko dober in se zglasi ta ali i drugi teden, ker pozneje me ) radi kupovanja grozdja ne bo - doma, To ps raditega, da vem koliko grozdja kupiti. 1 Radi cene »e pa zmenimo pozneje, ker cpna grozdju še ni do-ločena. 1 FRANCES LAUSCHE, 6121 St Chair Ave. ' - (74) 1 Deset mož dobi takoj delo pri i posiljatvi soli. Stafno delo, do- - bra plača. Oglasite ic takoj pri the Union Salt Co. A4&- ; son Rd. in Lake Shore K. ft --- (W Službo dobi slovensko dekle' y slovenski družini. Za hišna o-pravila. Za otroke ni treba skrbeti, ker so že odraščeni. Vprašajte pri Fr. Ivec 1332 E. 55th St. (74) Dobra mamica je naprodaj, ki ima čez 300 odjemalcev. Sami Slovenci. Plača se samo za o-pravo, za druzega nič. Natančneje se poizve pri Anton Kaušek, 6202 St. Clair ave. -— (Str. 73*) Delo dobi v%č mož v šumah. Kdor je sposoben, -naj ae h-koj oglasi pri John Modicu, 6201 St. Clair ave. za nadaljna pojasnila. (76) J__il/ Kdor hoče prodati gostilno naj se zgasi na 512 E. 152nd St. - (74) Išče se pomočnika v groceriji. 1 [ Poizve se v našem uredništvu. < ' na 3®3° S*- Clair ave. na le- - pcm prostoru. Kra je jako I pripraven za Slovenca. Odda II se po nizki ceni. Kdor hoče do- - biti lep prostor za prodajalno, naj se oglasi pri Jakob Vid- - marj-u 6127 St. Clair ave. --- (7S) 1 HISE NAPRODAJ. . Hiša na 69 St. za $1600. Hiša r.a Metta ave. za $1600. Hiša na Mletta ave. za $1700. _ Hiša na 69th Place za $1650. j Hiša na 67th St. za $1900. . Hiša na 70th Street za $2000. j Hiša na 45th Street za 2950. » Hiša na Prosser ave. za $3000. . Hiša na 61 st Strett za $3300. _ Hiša na 63rd Street za $35001 Imam še mnogo drugih hiš, . katerih ne morem vseh na tem . prostoru omeniti. Oglasite se 1 pri Avgust Kaušek, 6202 St. _ Clair ave. suite 2. (21) Naprodaj jako fina grocerijska ^ prodajalnica, ki se proda po . jako nizki ceni. Naprodaj je > tudi zlatarska trgovina. Kogar . zanima, naj vpraša pri Avg. » Kaušek, 6202 St. Clair ave. i - (75) _ Delo dobi grocerijski pomoč-1 nik v groceriji. Mlad fant, ki . ima .veselje do trgovine ima ^ prednost. Vpraša naj se v na- i šem uredništvu. (73) > ' i Naznanilo Slovencem. Kateri želite kupiti hišo, ki } je zelo prilična za mlekarja, se 1 priporočam vsem, da se pri meni oglasijo za vse informacije, ker imam na razpolago 5 nekaj lepih prostorov. John » Zulich 1197 E. 61 St. (73) ! OKLIC! 1 Okorn Fran, pristojen v Gor-3 njo Slivnico, okraj Ljubljana, - se je preselil v Ameriko leta i 1887 in je živel več let v Sa-c ginaw, Mich. Zadnji njegov . glas je datiran leta 1890. Vsi - oni, ki vedo kaj o njem, ali če vedo, da je umrl, so prošeni, da naznanijo to c. kr. avstro- l ogrskemu konzulatu, na 2627 Prospect ave. Cleveland, Ohio. -(73) Hiša na prodaj radi odhoda iz mesta. 8 sob in velika klet. _ Dober prostor, vse moderne na 1 prave. Proda se jako hitro pod _ zgubo. Oglasite se na 429 Park . ave. Collinwood, ' ali pri D. Albu, 418 Caxton Bldg. » —-- (74)- . Proda se mlekarija na jako dobrem prostoru, objednem tudi dva konja, tri vozovi, dva mlekarska, eden navaden voz in en buggy.' Kdor neče vsega kupiti, lahko tudi posamezno 1 kupf. Vprašajte pri Fred. Arko, J 3689 E. St. Newburg. (73) KJE JE John Kristan, doma iz Sevce na Notranjskem. Pred nekako štirimi leti je bil v Pittsburg, Pa. Išče ga njegov brat Jernej Kristan, 6213 St. Clair 1 ave. Cleveland, Ohio. (74) > . Najnovejše za rojake ' Jedfa* naš rojak v Ameriki je dofctf priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša {zdravila kakoršnih Še ni bilo. Alp«!* tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v & tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadal* in ne siveli. Alpen pomada, od katere liioikini v 6.tednih krasni brki in brada I popolnoma zrastejo in ne bodo I odpadli in ne sfvett. Revmati- I zem, k os t ib olj, trganje v rokah I nogah in kri žicah, vam v 14 I dneh popolnoma • odpravim. I Vsakovrstne rane opekline I kurja očesa, bradovfce, potne I noge, ozebline in vse druge ali- I čne bolezni se pri meni hitro I ozdravijo. Cenik pošljem za- ] stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHeiC; 1092 E. 64 Street CLEVELAND, OHIO. i^"''01^ Trni M , V 1» ČI.1I-. _ IS Vi se bodete čudili j kako velike koristi za človeško, zdravje je Father Kneipovo grenko vino i To greriko vino je eno najboljših, kar jih * je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno • t iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo nadalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo posknail, * ' ae bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte KnelpaJ katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, ka- < kor jo vidite tukaj zgorej. Ako pa vaš gostilničar aH 1 , lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo mt i tedini glavni založniki in razprodajalci Kneipovega vina. Prvn SlovenwhH družbn : m OHIO BRANDY DISTILLING » j \ 8102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio \ I I I 111 I H'HH > t W» 11H innmanhhMnnnMnnaaiMiaiaiiMikRiiaRir Največja slovenska trgovina lu pogrebni zavod. .-i... ■■■■ ■ 1 i i,,, Aasdeljea« r iv« dela la ▼ polnl m«n 1 u*jfla*Jilin! prlpravftai Z preskrbljena Trgovina u n&kup poaiitva. orodji, premog, poaodo, -barva, stekla In drugo. Pogrebni tavod Je s aajfluejlimi prtpravaal 1 preskrbljen. Ml preskrbujemo najleple sprevoda v sadorotom ljudij, sakar Imamo brez • te vila aabval. Za vsaki ilnOaJ Imamo dv« ambulance la fine kopijo. Trgovina odprta ood tn dan. 8« pripor*- 1 »hib vsem Slovencem Ib stav—ktm druitv>iB. * ssn A. Ordlna, I^jLTg i »miKiHiniiniMumii^innnnm!! Priporočam s* mn rojakom v nakup lepili, modemih ta tipaj alb spomladne In letne oblak ter sukrnj. Prodajam oblaka po mori la le dsrejene Priporočam se slavnim drultrom v aanraro uniform yln Isvriujem vsa druga krojalkk narodli«. Priporočam tudi avojo veliko salogo rseh moiklk potrebUla. ■DINI ZALOtNIK V8HH 80K0LSKIH POTSSBAOIH Tel Princeton 9409 W. 8VOJ K SVOJIMI ^ " II Mil lil' . IACTD 7CT C SLOVENSKI POGREB- U\J&llr JLiEiL^Ei, NIK IN TRGOVEC. w ■ Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poaeti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohiStva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. , JOSIP ZELE, 6108 ST. CLAIR AVE. ■........... ' ■ --— '----------JI" ■„lll'»1"1 LW.L-.........i___________-jm ■ SSZSBT f---n Companija, ki je J \~ijii H prijateljska. Vsak« pametna oaeba v Clevelandu (moSki aH ženska) je prijazna nasproti Eaat Ohio Gas Company. ZAKAJ? Ker polteno ravna z ljudmi, bogate in revne enako, daje dober plin za najnižjo ceno, vselej od- I govaija na plinova vprašanja. Njeni uradniki govorijo več jezikov in vaeiej radi postrežejo občinstva. ■ The East Ohio Gas Co. I 1447 E. 6th St jI __ 'lir^ri; ^^niii^■ ■ IT^.-ifjP^Cr111111Ll'1 '^t1 liLil1 v ' 1 Pncbla - zaklad Mot! Historično politični roman. spisal Sir John Retcliffe; jfflfV za Clcr. Ameriko priredil L J. P. Dasi lordu grof ni bil po- < sebno pri srcu, vendar je začu- J til sedaj veliko žalost. Stopi to- 1 rej k Železni Roki in ga vpra- 1 sa: "Ne dvomimo nad resnico 1 vaših besedij,. stari poštenjak," ] reče. "Toda ker ste nam že ' prinesli novico o grofovi smrti, katerega smo vsi spoštovali, ste j nam tudi dolžni, da nam l>o- 1 veste kakšne smrti je grof < umrl." J "Mi mrtveca nismo klicali k < nam," prišel je iz svoje lastne J volje. Nihče torej nima pravice, ( da me vprašuje za njegovo u-sodo. Vendar sem pripravljen, r da razložim vse natančno one- 7 mu možu, katerega je grof 1 sam odločil za to. namreč svo- r jegs starega služabnika Boni- r facija. Povedal pa bom le to- ' liko, v kolikor me ne veže pri- 1 sega. Senor Bonifacij, rad bi (1 govoril z vami na samem, do- 1: čim prosim zajedno Križonosa, 1 da prevzame ta dva konja v z svoje varstvo in ne dovoli ni* F komur, da pride bližje." ** iMiren in trden nastop Želez- c ne Roke je upljival na vse. Bo- S nifacij takoj uboga starega traperja in se poda kakih sto r korakov proč proti majhnemu r* hribu, kjer bi bila sama in bi lJ tudi morala opaziti vsakega, ki bi se jima približal. Tu se . »sedeta, in traper potegne izza 11 svoje srajce listnico grofa in " jo izroči Bonifaciju. "Jaz ne znam brati, tujec," teče železna Roka, "samo to J1 vem, da mi je senor konde pred f smrtjo naročil, naj vam to iz- ® ročim. Ko preberete to pisanje c in če se vam zdi vredno, mi (1 lahko pozneje poveste, kaj je r grof določil za slučaje svoje 11 smrti." 1 Bonifacij odpre Hstničo, v 11 kateri dobi dva popisana lista. " Prvi list je bil nekak testament £ in se je glasil sledeče: 'To naj bo za slučaj moje L smrti. Jaz, Ajme Bulbon, po- 1 stavljam za mojega dediča na s tej in oni strani morja svojega j sina Alojzija, rojenega od mo- J jt sedaj ne žene Su zane Kle- ^ ment. Odločam, da se mora ta ' am odgojiti v vojaški službi \ Francoske, in takoj, ko dopol- v ne «3. leto, naj pride sem v * Meksiko, da prevzame mojo s VBpuščino, s katero naj naredi Ipio svoji najboljši pameti v ko- 5 rist francoske dežele. Za varu- c be tega testamenta postavljam 1 grofa Edgar j a Neya, mojega ® starega priatelja Bonifacija in 7 zvestega možaka traperja Že- 1 eno Roko. Naj se Bog spo-minja vseh, ki so z menoj tr-peli." Bonifacij potem razloži tra-perju natančno vse, kar je bilo t pisano« , k ^Res, ljubeznjivo je od se- , norja konde, da se me tako pri- , jateljsko spominja," reče tra- , per. Toda, senor Bonifacij, j preberite še drugo pismo, u- j pam, da je tani bolj natančno j vse razloženo." i Drugo pismo je bilo naslovljeno na samega Bonifacija in i te je približno glasilo: "Mojemu staremu prijatelju m spremljevalcu skozi življen-je, Bonifaciju pozdrav in hvala! Bolje te ne morem poplačati kot da te postavim za varuha in prijatelja mojega sina. Traper Železna Roka, ki (e pošten mož, ti bo vse po-1 trebno razložil, tako da' dobi moj sin bogato dedščino v tej deieli. Bog ni hotel, da jaz dvignem to bogastvo, torej j naj stori to moj sin z vašo po-1 nočjo.-če boš še pri življen-1 jut moraš mojega &ina spremljati iz Francije sem, kadar bo bo sin star 24 let. Ravnati se j pa moraš po navodilih Želez-, oe Roke. Skrbi, da bo moj sin delal čast svojemu imenu. Ajme Bulbon. I Bridko je postalo Bonifaciju i potem pismu, ftotem sta se V* . oba možaka zapletla v dolg . govor, in solnce je stalo že . visoko na nebu, ko se vrneta / proti prijateljem. Vršilo se je posvetovanje, ) katerega so se udeležili lord, • Križonos in njegov sin, Kleist . in Vetrna Cvetlica. Železna Roka pa pokaže zbranim ljudem ! breme, katero je nosil njegov . indijanski mustang. Bilo je f ono zlato, katerega sta grof in Indijanec določila, naj se izro-. čj članom ekspedicije. Tehtalo j je najmanj 200 funtov. "Prijatelji," reče Bonifacij, ! "moja dolžnost je, da vam naznanim, da je grof pri iskanju . zlata našel svojo smrt. železna Roka mi je izročil za to neipodbitne dokaze, in objed-nem mi je prinesel pisano zadnjo voljo našega poveljnika. Naj se Bog usmili njegove duše in naj da njegovemu truplu daleč., tlaleč od tukaj miren počitek. Kar je grof našel zlata, ga je Železna Roka pripeljal sem, da se razdeli v enakih delih med njegovim sinom, dediči in možmi onstran brega. Posvetujmo se torej, kako bi se. dalo to zlato najbolje razdeliti, ne da bi se koga zopet polotila strast, da bi se prelivala kri kot se je je že toliko prelilo." Posvetovanje je bilo dolgo in ljudje so bili različnega mnenja, dokler ne spregovori lord Drisdale sam. "Kakor mislim, senor Železna Roka in- senor Bonifacij," reče, "je vaša želja, da pošljete te možje kolikor mogoče hitro tja, odkoder so prišli, da ne pride do nobenih razdorov. V svoji listnici imam menic vrednih kakih pet do šest tisoč funtov šterlingov. Te menice se lahko splačajo v Guaj-masu ali v San Franciscu. Sedaj pa cenite sami zlato, koliko ga pripade na vsakega moža, in jaz sem pripravljen vam izroditi menice za določene svoti. Ni dobro, da ljudje zvedo, da je zlato tukaj, in zlato bi jim tukli ne koristilo mnogo, če ga dobijo v oblast. Ker bodejo morali menjati menice, bxlejo seveda kmalu odpotovali preti zapadu v mesta. Mojster Križonos in Bonifacij gre-( sta z menoj proti Chihuahui, kjer mi to zlato lahkd zopet spremenimo v evropske menice, Gospod Kleist je pa pripravljen iti z menoj, ko ga je grofova smrt odvzela vseh dol-i žnostij r.apram njemu, in ostane samo še vprašanje, kaj nameravate narediti vi, senor Že-' lezna Roka?" , "Lord," odvrne traper, "jaz nisera zn mesta, jaz sem za prerijo. Poleg tega pa moram } tukaj spolniti še sveto dolžnost. Kar ste predlagali, se * mi zdi, da je pošteno in pra-■ vično, dasi ne vem, kaj je me-" niča. Čeprav sta bila vidva z » grofom v življenju sovražnika, " pa vendar upam, da vam bo 3 grof še v smrti hvaležen, ker ustrežete njegovim ljudem." Ko se še nekoliko časa po-1 svetujejo, je bil koneČno predlog lorda sprejet kot najbolj i'1 umesten in zlato razdeljeno. S - pomočjo za silo prirejene teht- - nice so zlato stehtali in skaza- - lo se je, da odpade na člane a ekspedicije kakih šestdeset ti- - soč dolarjev. Potem so pa i zlato zopet znova skrbno za- - j vili in je izročili Križonosu v n varstvo. Bonifacij je pa prevzel j težavni posel, da naznani mo-z ženi onstran brega o grofovi tj smrti, doc i m bi izročil poroč-•-Jniku Moravskemu menice, da 1- jih potem razdeli med ljudi. 1- Sokolje Srce, komanški glavar o in oddelek Komančev spremla-e j jo Bonifacija, dočim se ostali 1 pod vodstvom Križonosa pri-n pravijo na odhod. •Pri vseh pogovorih se je 1. traper ves čas skrbno branil j omeniti ime svojega mladega u (indijanskega prijatelja, glavarja a Vonodonge, dasi so oči mlade kuLti ^katJk^L,- • vil iftij/jf'- » ■ J-J če" nanj Jrrijehe. Sedaj'pa je čutil, da ne more več odlašati z žalostninj poročilom Indijanka je stopila k njemu in mu rahlo položila svojo roko na ramena, dočim stoji poročnik Kleist v njeni bližini. "Moj beli oče," reče deklica z nežnim glasom, "je govoril bolečino v ušesa svojih prijateljev. Mogoče prinaša veselje za , Vetrno Cvetlico, pe ji pove, da se Jaguar spominja svoje se-i stre in ji dovoli, da mu zopet pripravlja divjačino." "Jaguar," odvrne traper žalostno, "se spominja Komeje, svdje sestre, toda Veliki Duh je hotel, da ne bo nikdar več videl." Torej je mrtev?" "Otrok, povedal sem ti, da se tebe spominja. On želi, da se vrneš k komanškemu rodu, ki se ne bodejo branili sprejeti glavarjeve sestre. In ni mi lahko pri srcu, deklica, ker se moram tudi jaz ločiti od tebe in te ne morem več čuvati." Gorke solze oblijejo obličje Indijanke. "Ali ne sme Želez-1 da se je omračil njegov duh, in da se mu je zgodila velika nesreča. On bo odločil, ali naj Jaguar lovi v loviščih svojih očetov, ali če bo še nadalje potoval na tej zemlji. Senca, j ki otemnuje dušo hrabrega vojnika, je prišla nad njega. I Za vse slučaje pa mu je ostal zvest prijatelj, ki bo skrbel zanj kot za brata. In tudi ti Komea, ne boš imela slabe dnij, dokler jaz držim puško v rokah. Govoril bom s Križono-som, b po trgovcih ti pošljem vsako leto zavoj dobrih kož. katere izročiš Komančem onega rodu, ki te bo sprejel med svoje," Deklica še nadalje tiho joka. ne da bi se drznila ugovarjati besedam Železne Roke. Slednji stoji zatopljen v globoki žalosti in naslonjen na svojo puško, ko stopi Kleist bližje in ga nagovori. Železna Roka in Komančinja sta govorila v ko- vorile dovolj jasno, kaj pomeni pogovor. * "Senor Železna Roka," reče odločno, "Komea je v oni votlini iz hvaležnosti za malo uslugo, katero sem ji izkazal, vas in svojega brata zapustila. Brez njene postrežbe in požrtvovalnosti bi danes ne živel! več. Pravico imam torej, da vprašam, zakaj joka Komea, in kje je Jaguar, njen brat?" Traper se obotavlja z odgovorom. Ko pa se njegov pogled si^sča s pogledom deklice, polnim ljubeznjivosti in zaupanja, konečno odgovori: "Vonodonga," reče, "je mrtev za svojo sestro in za svoje prijatelje. On ne bo videl nikogar več, tudi če živi. Komea je sirota, vrnila se bo k svojemu narodu in živela bo v njih vaseh." "Ne, pri Bogu," zakliče po-; roonik, "to ne bo njena uso-j da! Jaz sam nimam nobene do-, movine, ničesar kot moje roke, skozi življenje in mi pomagati, da si narediva novo domovje, kakor bo Vsegamogočnemu ugajalo?" Deklica pade pred Kleistom na kolena in vzklikne: "Ah, gospod, ja^sem uboga Indijanka, in moja koža je rudeča." "In če bi bila črna kot noč, tedaj si ti Je vedno angelj luči v ljubezni in udanosti. Jaz te ne ljubim iz hvaležnosti, pa raditebe, in če je ta pošteni in junaški mož oni, ki zastopa tvojega brata, tedaj mu jaz povem« da želi Ewald Kleist Komeo za svojo ženo, in prvi duhovnik, katerega srečava, bo blagoslovil zakon." Indijanka ne more govoriti, pač pa poljubuje s solzami roko svojega prijatelja. Tutfi traper mu seže v desnico. "Senor," reče, "zvedel sem, da ste možat in junaški mož, ! torej mi dajte svojo besedo, da bodete skrbeli in negovali tega 'otroka, potem pa naj bo vaša proti Križonosu. Tam na drugi strani otoka je vladalo živahno življnje. Videlo se je. kako so člani eks-1 pedicije stali okoli Bonifacija , in se živahno pogovarjali. SprjH v.a sploh niso hoteli vrjeti, da je njih načelnik mrtev, in še-, le, ko jim je Bonifacij pokazal prstun grofa, so se polagoma ! : prepričali, da je vse resnica. 'Ko jim je pa uoročnik Moravski razdelil denar, tedaj se ! je v večini izmed njih vzbudila strast in želja po zlatu, in j I skoro vsi bi se takoj odpotili i naprej, da pridejo v zlato dolino, samo če bi vedeli kako. Dalje prihodnjič. . , 1 . iJ Mi imamo American Express Co. money ordre, Id so ravno tako dobri kot poitni. Kadar pošiljate prijatelju ali kakemu društvenemu tajniku denar v kako drugo mesto, obrnite se na nas. ------------- mm i1, wp» Radi preselitve na svojo farmo v krasni Floridi. Raditega razprodam vse moje blago izpod lastne cene. Razprodaja se začne V PONED. a SEPTEMBRA 12. ob 8. uri zjutraj ter traja do 10. ure zvečer vsak dan, dokler zaloga traja. Take razprodaje še ni bilo v naši slovenski naselbini, da bi »e blago prodajalo izpod lastne cene. Tisoče dolarjev vrednosti, vsakovrstna zlatnina, srebrnina, ure, verižice, zapestnice, zlati prstani, broie, vsakovrstna božična darila se bodejo razprodajala. Vse to v dobro znani prvi slovenski trgovini. ANTON SAMSON, 6209 ST. CLAIR AVENUE. Moike in ienske ure elate Moike in ien.ke ure .late Moike in ienake ure zlate Moiketa t^tovM' 10 let g rantirane 20 let garantirane 20 let garantirane 20 let garant.rane 25 let gafant.rane $7.00 $10.00 $12.00 $15.00 $16.00 prqe $12.00 do $15.00 pfeje $17 00 do »20.00 preje $18.00 do $22.00 | preje $26.00 | preje $28.00 _ ——— I ' mmmmmrn—mmmmmam.-a—mmmm-mmmmmm Moike in ienake ure ilate I Moike ure.olid go.d Moike ure i, ženske u^ .oHd gold 25 let garantirane 14 karat nikla a*««™«. k $20.00 $35.00 $2.00 do $8.00 $20.00 $3.00 preje $35.00 preje $60.00 preje $4. do $15. | preje $35.00 | preje $6.00 —^—mam _____________.. Verižice zlate 45 let Veriiice date 20 let I Veriiice zlate 10 let Bro« vaake ke J garantirane na obe »trani garantirane garantirane $3.50 $2.25 $1.00 50c 80c. do $1.00 preje $6.50 preje$5 00 prej $3.00 P"**1'20 preje $ 1.80do $2.50 ! -:-;--v | T„ie Gumbi za Gumbi sa srajce, solid Zapestnice Igle . gold front (Braslete) sa kravate za kravate ^^ $2. do $5. 50c 80c 45c 80c do $1.20 preje »4.00 do $10.00 preje $1.00 - $1.20 | preje $1.50 - $2-50 | P'* 7Sc | pre.e $1.80 do »J.50 Solidno zlati prstani, prej od $2.50 do $10.00, sedaji $1-00 do $5.00 Diamantni prstani, verižice, medaljončki, stenske ure, budilke, harmonike gramafoni, itd. vse se razproda pod lastno kupljeno ceno. Sedaj je cas, da si prihranite denar. Vsa zaloga mora biti v kratkem času razprodana. Pridite in prepričali se bodete. Ne pozabite naslova ANTON SAMSON,