7. Številka. Ljubljana, v petek 10. januvaija 1896. XXIX. leto Izhaja vsak dan izim&i nedelje in praznika, ter velja po pofiti prejernan za a vstro-ogers ke dežele za vse leto 15 gld, za pol Ifta 8 gld., ta četrt leta i gld , za jeden mesec 1 gM. 40 kr.— Za L j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanjc na dom računa se po 10 ki\ na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vt-č, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrate po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi »e ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj hc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativne stvari. Avstroogerska pogodba. Začela so se podajanja o avstroogersii pogodbi. Ta stvar j© jako težavna, ker se zadeva ob razmerje mej obema državnima polovicama. Glavne težave pa ne tiče v političnih vprašanjih, temveč v finančnih. Na Ogerskem je pač stranka, ki bi rada, da se Ogerska politično popolnoma loči od Avstrije, da ostane i njo k večjemn združena po osebi vladarjevi , razsodnejši Madjari pa ne žhIs teke uredbe, ker vedo, da bi se i njo jim naložilo neizmerno večje breme. Težava se suče pred vsem o tem, kako določiti prispevke mej obema državnima polovicama. Sprva se je bilo določilo, da Ogri plačujejo 30°/o. naš« državna polovica pa 70° 0. To že za tedanje razmere ni bilo primerno, kajti Ogerska ima skoro samo rodovitne pokrajine in bi torej gotovo lahko več donašala. Od prve pogodbe so se pa razmere močno premeni le. Ogerska je silno napredovala, ker jej je bilo lahko, ker je vsled manjšega donašanja k skopnim državnim stroškom imela manjša bremena. L. 1867. se na Ogerskem o veliki industriji niti govora ni bilo, a sedaj so pa na Ogerskem že mnoge tovarne in se je celo bati, da Ogerska še na industrijskem polju prekosi Avstrijo. Zato je v naši državni polovici zavladalo občno prepričanje, da se mora kvota pravičnejše razdeliti. Stvar je lahko rečena, ali težko storjena. Nobene trdne podlage ni, na kateri bi se moglo točno določiti to razmerje. Število prebivalstva ne more biti podlaga, ker ne izraža nikakih gospodarskih razmer. Če ima kaka dežela mnogo ljudij, iz tega de ne sledi, da bi mogla zares mnogo davka plačevati. Razmerje mej davki bi bilo zanesljivejše, ako bi bili davki jednako vrejeni v obeh državnih polovicah. Temn pa ni tako. V vsaki državni polovici so davki urejeni po povse drugačnem sistemu, ker sta obe državni polovici v tej stvari samoupravni. Poleg tega je ta težava, da imamo v nadi državni polovici posebne deželne uprave, ki zopet pobirajo naklade in davke. Sicer je pa tudi pomisliti, da razmerje davkov že zaradi tega ni pravična podlaga, ker bi se ž njim tisti državni polovici, ki je že z davki preobložena, na- ložilo še novo večje breme na korist drugi, ki bi potem tem ložje proapevala. Mislilo se je tudi na letni budget obeh državnih polovic. Če se ta vzame za podlago, bi Ogri morali plačevati 40 in Avstrija C0°/o. To razmerje bi bilo za nado državo ugodnejše mimo sedanjega, a vendar bi še pravično ne bilo. Naša država je celih 30 let plačevala prevelike kvote in so vsled tega naraščali njeni davki. Zato je pa naš državni proračun v primeri z ogfrskim previsok in če se proračuna vzameta za podlago, bodo še vedno naša državna polovica na škodi. Iz povedanega je razvidno, da je določitev kvote silno težavna stvar. Le toliko je gotovo, da je sedanje razmerje krivično in da moramo zahtevati, da se znatno premeni v korist naši državni polovici. Droga stvar je pa carinsko razmerje, carinska pogodba, po kateri mej obema državnima polovicama ni carinske meje, se mora odpovedati do konca tega leta, drngaČe velja še deset let. Ogerska je največ poljedelska država in Avstrija pa že v mnogih ozirih industrijalna. Zatorej eo mej njima različne gospodarske koristi. Ker ni mej njima carinske meje, se koristi s carinami izravnavati ne morejo. Ne bodemo tukaj pi tlakovali, v katerih slučajih je naša, v katerih ogerska državna polovica na škodi. Nekaj druzega pa nam je omeniti. Ogerska se ne drži pogodbe, temveč jo po ovinkih krši, da le uničuje našo industrijo in poljedeljstvo. Ker so vsled manjših dohodkov k skupnim državnim prispevkom razmere ogerske ugodnejše nego avstrijske, Ogri več store za povspeševanje industrija. Tovarne kar rastejo iz tal. Ogerska vlada jim dovoljuje popolno ali delno oproščenje davkov, dovoljuje mnoge druge ugodnosti, nekaterim celo premije iz državne blagajn e*>. Posledica temu je, da tovarne lahko ceneje izdelujejo blago in avstrijske ž njimi konkurirati ne morejo. Da se morejo izdelki ogerskih tovaren po ceni opraviti na trgo-višče, so'jim po ogerskih železnicah dovolili prevaze-valni nižji tariti. Tako vedno avstrijska industrija čuti od dne do dne huje pritisk Ogerska. Posebno hudo je prizadeta mlinarska indu- strija. Čitateljem je pač znano, kaka nevolja je bila zavladala na Češkem in Moravskom zaradi uvažavanja ogerske moke, ki preti uničiti bogato mlinarsko industrijo v teh deželah. Ljudje so obljubo« vali, da ne bodo več ogerske moke kupovali in tako dalje. Se v* da to nič ne pomaga. Naposled jo vsakdo kupi, ker je ceneji, sicer pa prebivalstvo ničesar storiti ne more, ker trgovci so ogersko moko lahko za Češko prodajali. Tudi na Kranjskem je mlinarsko industrijo popolnoma uničila ogerska moka. Tako povspeševanje domače industrije, kakor se kaže na Ogerskem, je popolnoma jednako kakor bi se carina nakladala, na avstrijsko blago, prav za prav še huje. Carina bi le zabranjevala, da bi avstrijski izdelki in pridelki ue mogli na Ogerskem izpodrivati domačih, a državno pospešeanje ogerske obrti pa doseza, da ogerska industrija izpodkopuje avstrijsko tudi v naši državni polovici. Stvar je torej važna in treba je, da se pri obnovljenju ogerske pogodbe tacemu počenjanju, kolikor je moč, postavijo meje. Če se to ne zgodi mora popolnoma propasti naša industrija. Že Hedaj se razne industrije selijo na Ogersko. Avstrijski kapitalisti imajo na Ogerskem tovarne, naši polovici pa s tem odpada davek in več drugih dohodkov. Carine, ki se pobirajo na mejah, ee zaračunajo kot skupni dohodek obeh državnih polovic. Te najprej zaračunajo, šele prebitek skupnih državnih stroškov pokrijeta obe državni polovici. Pravično bi pač bilo, da se carine zaračunijo za obe državni polovici v istem rrzmerji, kakor se zaračunijo .stroški. Če moramo Avstrijci 70% stroškov nositi, zakaj ne bi participirali s 70% pri dohodkih. Večina blaga se privažuje čez avstrijsko mejo in tudi večina v Avstriji použije Tako smo tudi v tem OlilU Avstrijci na škodi. Pa Še tukaj Ogri nas sleparijo. Na Reki se je osnovala čiščilnica za petrolej. OJ surovega petroleja je plačati mnogo večjo carino, kakor od ščiščenega. Na Reko se pa ne privaža pravi surovi petrolej, temveč že ščišČeui in potem le malo umetno onečišćen, da se more z nizko carino uvažat1, d-Sčenje skoro nič ne stane. Ta petrolej se potem uvaža na Ogersko in tako lahko ceneje prodaja Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Szisal Ni s Vodoran.) Pot me je pripeljala v Petelinovo. Sklenil sem tu prenočiti. Bilo je še dve uri do večera; porabil sem ju, da sem si pogledal ta trg in njegove znamenitosti. Ta čas je pa tudi zadoščal, da sera 8i vsako večje pettlinovsko poslopje trikrat ogledal, kakor bi je hotel kupiti, in da sem se vzpel na bliži ji holmec, kjer so podrtine starega petelinov-skega gradu štrlele v zrak. Pri povratku"v Petelinovo došel me jo prijazen, star Petelinovec z grab-Ijami na rami. Lahko sem torej uganil, da je kmet. Mož je bil zelo zgovoren, in kmalu sem vedel, kar 111:1 je najbolj zanimalo, o petelinovskih razmerah. Velika večina Petelinovcev je kmetiškega rodu in stanu. Razstežne koŠenine dajejo mnogo sena, zato Petelinovci rede obilo lepe goveje živine, katera j jim prinaša lepe dohodke. Bolj nemarni posestniki pa seno prodajejo; s tem si lajšajo delo, ali žepi |Bo kmalu prazni, in delajo se dolgovi. Pa tudi gospode ne manjka v trgu; razun mnogoštevilnih političnih in sodnih uradnikov, zdravnikov, lekarja, luhovnikov, učiteljev in dragih javnih funkcijonarjev je v trgu nekoliko trgovcev in bogatih posestnikov, kateri se prištevajo gospodi in druže z njo. Sre dišče gospode, vsaj one, katera „vleče na slovensko stran1*, je „Naš prijatelj", kjer sem bil tudi jaz odšel. V prvem nadstropju so čitalniški, pri t Mi pa gostilniški prostori, kjer ima gospoda svojo posebno prostorno sobo. Stalni gostje imajo tudi svojo posebno mizo. Redno zahajajo tja zvečer gospodje sodni svetovalec, davčni nadzornik, lekar, okrajni inženir, okrajni komisar, nadučitelj in drugi bolj priletni uradniki. Kar je mlajših uradnikov, ne dajo se vezati, ter gredo, kadar in kamor se jim poljubi. Se ve, mladina ne išče samo okusnega založeja in dobre kapljice, ona ima še druge potrebe. Poslovivši se od prijaznega Petelinovca, krenil sem k „Našemu prijatelju" ter vstopim v gosposko sobo. V kotu je stala velika miza, a krog nje mehki stoli. To je bila miza za stalne goste. Ker nisem imel druge zabave, usedel sem se k sosedni mizi, da bi ložje motril cvet petelinovske družbe. Nisem dolgo čakal; prihajali so drug z drugim in kmalu je bilo omizje do par sedežev zasedeno. Vsacega je sprejela čedna in prijazna natakarica Rezika, voščeča mu Bdober večer" in nagovarjajoča ga z njegovim imenom in naslovom, zalo sem poznal kmalu vso družbo. Dokler mu je na- števala, kaj dobrega se vdobi dmes v kuhinji, potapljal jo je vsak po ramenu, ali jej pogladil pod-bradek — nekateri pa celo oboje — ter potem dostojanstveno zavzel svoj sedež. Ob osmih se je konstatovalo, kdo se je danes družbi izneveril. Bili so to: davkar, davčni kontrolor in finančni komisar. CJospod sodni svetovalec je opomnil, da so vsi trije izostali neoženjeni, a vsi, kateri so prišli, oženjeni. „To ni slučaj, to nekaj pomeni" — pristavi. .Danes je Sirnikov god iu povabil je vse tri. Splete se nocoj tam morebiti Se kaj drugega. Saj veste, da se naš kontrolor za Sirnikovo Lino oziia; zdi se mi, da bo nocoj slovesna zaroka" — pojas-nuje davčni nadzornik. „Glejte, glejte, kdo bi si to mislil! Torej jo bode vender le vzel" — oglasi se okrajni komisar. „Vi mu je menda ne privoščite" — meni lekar. „Kaj bi mu je ne privoščil? Menije ni treba. Saj veste, da sem že deset let uprežen v zakonski voz." ,Vi mu ne zavidate Lne, ali zavidate mu veselje, ka'ero hode zd.ij u/.ival. Saj veste, kako srečen je človek, kadar S'i ženi" — piavi n id-učitelj, „Res je, čas Žonitvo in prvi zakoniki tedni kakor vsak drngi, ko so državo za carino opeharili. "Vidno je torej, da bode treba raznih prememb na carinski pogodbi. Apelnjemo na naše poslance, da stvar dobro prouče in z vso odločnostjo varujejo koristi naše državne polovic, treba je, da se preneha podpirati madjarsko ošabnostz našim denarjem. V I Jiililjuiil. 10. januvarja. Isterski deželni zbor. Italijani v isterskem deželnem zboru se kažejo jako ošabni. Pri volitvi perovodij, revizorjev in v odseke niso volili nobenega Slovana. Gospodje hočejo biti moj seboj. Slovanska manjšina je pri vseh volitvah oddala bela listke Na,višja olitčba z dne 14. septembra 1895., S katero se odreka sankcijo sklepu, s katerim se proglaša italijanski jezik za jedini poslovni jezik deželnega zbora, seje iz: oči 1 j ohtičnogospodarskemu odseka v poročanje. Ko pride stvar na dnevni rod, ut» f.M.e l»>ti lui'la d»-hata, ki utegne dati povod izstopu Slovanov iz deželnega zbora ali pa celo razpustu zbora. Namestnik Kinaldini jo v največji za-diegi. Rađ bi podpiral Italijane, a od vlado pa ima in'og, da mu je varovati narodno ^ednakopravnost. Ponoćni obisk grofu Badenija. Dunajska „ReichepOSlu pripoveduje, da je te dni posuo zvečer obiskal grof Badeni Deškega poslanca Kaizla. Ta obiek je gotovo imel kak političen pomen in je morda v kaki z vezi i napadi na grofa Thuna v češkem deželnem iboru. Bitno zaradi etiket«* grof Baderil Kaizla ni obiskal) p s-bio, ker bo sedaj v njegovi rodbini take razmere, di privatni obiski niso mogoči, .tt-dohspost" si di, da so jo grof Itadeni prišel le Mladočehom zahvaljevat za napade na grofi Tinina v deželnem zboru ali pa jih š-3 izpodbud.it k novim n i padom, kar se ved * se nam ne zdi verojetno. „Ileichs-post" se ne bcji, da bi sm stvar mogla utajiti, ker ve 7e di v » i obn ■ ti. Hodi povod temu obisku tak ali tak. gotovo je, da je pomenljivo, da mini-eterski predsednik obiskuje Mladočehe, to je stranko, katero BO le nedavno skušali ugonobiti z izjemnim stanjem. To pač dokazuje, da na Dunaju prihajajo do prepričanja, d t so pr«.ti češkemu narodu več vladati ne di. ,\l i.hposti" ta obisk ni všeč, ker kače, da <'ehi vendar nekaj več veljajo, kakor pro-tisera:• j -. Avstro ogerska pogodba in deželni zbori. T lr.-f nI n i vKnVI oo «Tt,11r» Krtlj -r j n i m i r\ yn nOfT'-HKo V. Ogersko, nego je \ l.tdi ljubo. Povsod se stavijo predlogi, naj M pri novi pogodbi bolj ozira na avstri.ske koristi Tudi v solnograšken deželnem zboru so stavili poslano! ESberbard, Ko!ler in Lien-bacher nujni preolog, naj se vlada pozivlje, da se v prvi vrsti ozira na avstrijske koristi. Vsi ti pred logi nekako kažejo, kako ti poslanci nič prav grofu Badenija no zaupajo, di bi dovolj odločno branil koristi naše državne polovice. Pritiskati hočejo nekako na vlado. M j obema polovicama je nekak razloček. Na Ogerskem so tudi neki podobni pozivi »lo vlade m iklenili, n je vas le vlada najela, da sj moro nanje opirati, pri u.h sh p i stavljaj o taki predlogi proti volji vlade. Pomenljivo je pa vaekako, da deželni zbori se oglašajo v takem omilit ntno političnem vprašanju. To že nekako diši po federalizmu, (leatralietičnim vladam so tor«j ni po- so najsrečniii Cai v človeškem življenji in ako človek dragega nima od eenitve, ima sladek spo min* — trdi vkrijui Inieair. »Vse dobro- mi ni nadgozdar — „ali la sreča je redko k < I. * j trajna, in meni ne gie v glavo, zakaj -i človek, ;«ko je v zakonu nesrečen, iz te nesiee ne ime pomagati, Ločitev zakona bila bi mnogokrat prava sreča aa moia in leno, In zakaj bi se ii" lo' l.i, posebno t.-daj, kadar sta oba prepričana, da nista drug zi drugega V In ako sta se res ločila, Zakaj bi no smela iskati novo zakonsko zvezi-." K iin;o, da j.. Harno jeden kriv ločitve, zakij so moreta oba pokoriti v fcem obziru? Novega t*, k na n« sin«- skleniti ne on, ne ona, dokler je d: ug /IV." Slovesno se oglasi nadučitelj: „Katoliška cerkev tega nikdar ne more in ne smo dopustiti, da bi se z.ikon, ta stekat rodbinskega življenja in rod-bineke sreče, ta podlaga sooijaloega redu in države, rušil, kadar in kakor bi bilo komu ljubo. Pa tudi drŽava, dokler stoji na jedino pravi, krščanski podlagi, mori se protiviti vsem nakanam proti neraz-ruiljivosti zakona Kam pridemo, ako bi smeli ieno menjati, kakor obnošeno ali nevladno suknjo? Kje bi bila moralnost ?* ,Fraza, trate, samo frazo i- — razvnema ao sročilo deželnih zborov ponižati v nekake lokalne gospodarske korporacije, kakor bi jih bile rade. Nemška kultura Nemški listi sedaj jako mnogo pišejo o angleški surovosti, ko so napali transvaalsko republiko. Lepo angleško postopanje ni, a Nemci jim nimajo pač ničesa očitati. Te dni je bila pred disciplinarno zbornico v Potsdamu obravnava proti asese-rju Wehlauu, ki je bil nekaj časa nemški uradnik v Afriki in ondu prav na pristen nemški način razširjal kulturo. V Kamerun so ga bili poslali za atašeja guvernerju Zimmermann in jo ondu večkrat moral zastopati kaocelarja Leista ali pa tndi guvernerja samega. Zatožba pravi, da jo v uradu Afričane le psoval s kaj nedostojnimi besedami, „mrha", „peau, „lopov" itd. Mlad zamorce llell je bil obdolžen, da je ukral uro. Zamorec je tajil, a \V«blau pa ni dosti preiskaval, temveč ukazal mu jih je našteti petdeset z bičem iz no-BOrOgpve kože. 'A unorec je potem priznal tatvino, in \\Milau ga jo obsodil na šestletno ječo, 100 mark globe in da sh mu jih še vsak mesec 15 naštejo z bičfm. Moj obravnavo jih je bil Dell dobil se kacih 80. Zimorka je prišla tožit moža. Wdhlau ni nič popraševal moža, čo je res, kakor žena trdi, kar 50 mu jih je ukazal našteti. Svojega stugo je dolžil, da mu krade smodke in mu jih je zatorej prisod 1 dvajset gorkih. Strašno je divjal proti vstaškim bakokozamorcom. Nekaj starih bab, katere so ujeli, je ukazal kar zaklati. Drugo jelnike so uklonili in jih mej groznim pretepanjem peljali v ječe. Tri je dal privezati za drog, na katerem je visela nemška zastava in jih je ondu pustil, da so lakote umrli. Drugo jetnike je dal pri hudi vrofiihl na neki ladiji tako trdo privezati, da je jim kri v rokah in nogah zaplula in ao jim roke iu nogo grozno zatekle ter so so v oteklinah zaredili črvi. Več dnij jim ni dal nič jesti. Ko so že ek-ro popolnoma omagali, jih je dal kot zverine po«treliti. VVehlau 89 je celo bahal s tem, da jih je dal postreliti. Hvalil se je tudi 8 Bvojimi vojaki, kako znajo zamorcem kožo z glave potegniti. Narežejo jo pod brado, polem jo pa potegnejo čez glavo. Nekaj jetnikov je pa ukazal svojim vojakom kar razsekati. VvVhlau je bil obtožen, da je v 70 slučajih prekoračil svo^o službeno dolžnost Ta nemški kulturonosec ni tajil dajanj, temveč samo trdil je, da so poročila malo prrtirana. Tepsti h« na -r.nrrtnrfi rvnmin, jo trdi! W hlau. Sodiš'e ga je obhodilo milostno v fiOO mark globe in da se prestav i v drugo službo jednakoga čina, kot je sedaj. Mi ne vemo, če so večji škandal dejanja sama, ali pa razsodba sodišča., da puste v službi človeka, ki jo zaslužil večletno ječo. To je pač lep vzgled nemške kulture. Dopisi. H 1'iih«-, 8. januvarja. Ni predvečer sv. Tieh kraljev napravila je narodna čitalnica v Zi-tforji „ Volar;č^v verer". Cisti dohodek je namenjen Volaričevim sirotam in vdovi. Kakor vsakikrat v Zagorji, bi a jb tudi isti večer veselica prav dobro obiskana. Zistopani ao bili vsi stanovi, le pokojnikovih tovorov gospodov učiteljev jo bilo primerno malo. Pivški moški in mešani zbor je pol vodstvom ! g pevovodje Kr. Steleta vse točko pohvalno dovršil, i začenši z Volaričevim: „Hratje v kolo" in konča vsi nadgozdar. — , Kako življenje, kaka rodbinska sreča, kaka moralnost je to, ako se mož in Žena dan za dnevom prepirata, pretepata, svojim otrokom In oell u užini slabe izglede dajeta, sosede vznenii-rajata in povsod le pohujšanje širita?* „ Ni kdo no trdi, da jo to moralno — odgovarja nadučitelj. nNihče no misli, da je to sreča, ali tej n,'»reči m pohujšanju prišlo bi se lahko v okom, ne da bi se zakon rušil. Cerkev in — ako bi trebalo — tuli država morala bi v takem slučaju krepko poseči vmes ter mej zakonskima red in mir napraviti ..." „„ln ljubezen" — pozabili ste pristaviti" — piehže mu besedo nadgozdar, ter nadaljuje: »Lepi nazori I Policija naj bi tudi v zakonsko življenje vtikala svoj no3 . . .* „Z ikaj ne, kjer je potrebno" — odvrača nadučitelj. „• . . in ljubezen zapovedovala pod globo ! rudna bode tu ljubezen in morala. Ljubezen pod policijnkim nadzorom! Ha, ha, ha! Mož, ki ne more ljubiti žene, v zapor ž njim! Ni vrag, da mu se ne obudi ljubezen do nje!4 „Vi pretiravate, gospod nadgozdar!" —- brani se nadučitelj. Jvar se tega tiče, imamo cerkvene iu posvetno postavne določbe, lo vršiti jih treba, s Sattnerjevo „Na planine". Ni čuda, saj je vatraj-nost gospic pevk in gospodov pevcev Zagorje-Kneških obče znana. Gosp učitelj Malnarič je opisal življenje ranjcega Volariča in z ganljivo besedo apeloval na rahločutna srca navzočih. Govor je imel viden uspeh, kajti pri šaljivi loteriji razprodale so se skoraj vse številke. Oez 50 lepih dobitkov se je razdelilo Goepica Jožica Domiceljeva je svojo nalogo „deklamacijo" kaj pohvalno zvršila. Tudi v gmotnem ozira je bil nepeh kaj povoljen. Gospod blagajnik sam mi je pravil, da mu bo moč, po odbitih troških, poslati zapuščeni družinioi Volaričevi okroglih 80 kron. Po končanem vzporedu našel se je korenjak, ki je zaslužne pevce in pevke s tem odlikoval, da je njih neumornega pevovodjo vzdignil na ramena, ter nesel po dvorani. Burni „živio" in nslava" so ga spremljevali. Vsa veselica prirejena in zvršena je bila prav po domače. Najlepše je bilo videti dražestne gospice s priprostimi a ljubkimi kmetskimi dekleti šetati in kramljati, ali pripro-stega kmeta v irhastih hlačah, ki je sukal bogato oblečeno gospo. Tako je prav. Vsi stanovi bili so jednaki. Kako upliva tako prirejena veselica na priprosti narod, povedal nam je v krasnem govora g. drd. Starec. Res je 1 kakor teško kje v kaki vasi na Kranjskem, tako dostojno se obnaša prebivalstvo v Zagorji. Tujcu vidi se, da je prišel, ne v priprosto vas, temveč v kako mesto ali vsaj v trg. Zadnje ime si je vas Zagorje v polni meri zaslužila. Vse to je pa zasluga častitega odbora Čitalnice. Isti odbor ve in ume čitalnico voditi tako, kakor mora biti, zato se pa razvija čitalnica tako lepo. Njene ideje so vkorenine v prostem narodu in zagotovljen jej je večni obstanek. Konečno mi je le Ao pohvalno omeniti točno, ceno in dobro postrežbo krčmarice gospe Čopiče ve. Taka gostilna se sama priporoča. +• Dnevno vesti. V Ljubljani, 10. januvarja. — (Deželni zbor ) Prihodnja seja dež. zbora bode v ponedeljek dne 18. t. m. — (Repertoir slovenskega gledališča) Nocoj se bode pela, in sicer tretjič velika opera „Karmen", v nedeljo pa se bo igrala burka „Ugrabljene S a b i n k e" in na korist zaslužnemu igralcu in vestnemu režiserju gosp. Ine-m a n n u. — (Premije »Glasbene Matice" za 1.1895.) Odbor »Glasbene Matice" naznanja, da se je izvršila razpošiljatev muzikalij, izdanih kot darila dru-štvenikom za leto 1895. (zvezek zborov: Aljaža „Ubčutki", Foersterja „Kitica", Pirnata „Ponilad in jesen" ter „Žalost" in zvezek klavirskih kompozicij HotVmeisterja). Ker ni izključeno, da so je vrinila pri razpošiljanji kaka pomota ali nepravilnost, prosi odbor tem potom vse one p. n. društveniko, ki niso še sprejeli navedenih skladb, naj blagovolijo to nemudoma naznaniti odboru MGlasbene Matice" v Ljubljani, da se jim naknadno vstreže. — (Srebrni drobiž.) Fiuančno ministerstvo je izdalo ukaz z dne 18. decembra 1895. v kate* j em določa: Srebrni drobiž po 10 kr. in 5 kr. avstrijsko vrednosti se a prvim januvarjem 1897. 1. vzame iz zakonitega prometa. Ta drobiž je torej eamo še do vštetega q1, decembra 1896. 1. v zasebnem prometu jemati v plačilo po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti. PočenČi z dnevom, katerega ta ukaz zadobi veljavo, ne smejo sa -.-;-1-_. kjer se pohujšanje godi. In ako menite, da te določbe niso primerno, saj se lahko spremene. V to so poklicane cerkvene oblasti, cerkveni in posvetni postavodajalni zbori. Tu Vam je prosto polje, ali bistvo zakona ostavite v miru. Predložite pametno Rpremembo iu primerne naredbe, in pošljite predlog katoliškemu društvu, in potem . . „Gospoda!" — spregovori dokaj glasno in jasno sodni svetovalec, kateremu ta predmet razgovora očividno ni prijal. „Gospoda! Meni se zdi, da bodomo, ako tako nadaljujemu, kmalu v onem tiru, v kateri smo bili snoči zašli. Mislim, da smo se suoči napolitikovalt dovelj za nekoliko dnij. Saj bi se bili malone ozbiljno sprli. Zabavajmo sy torej nocoj drugače. Gospod okrajni inženir trdi, da je spomin na ženitev vsakemu sladek. Soglašam se ž njim in predlažem, naj vsaki izmej nas pove, kako se je ženil. S tem bo budil sebi prijetne spomine, a druge kratkočasil. Zakouovo n formo bodemo pa rešili o drugi priliki." „Živio! Izvrstno! Sprejme se" — vpijejo in ploskajo drug za drugim, eelo nadučitelj in nadgozdar. »Najstarejši naj prične, in potem naj gre redom po staroati" — doda okrajni inženir. (Dalje prih.) ' novci po c. kr. blagajnicah in uradih več izdajati, ač pa jih morajo c. kr. blagajnice in uradi včtevči -do dne 31. decembra 1898. I. sprejemati pri vseh plačilih in v zameno po imenski vrednosti. Po pre »teku tega obroka mine vsakatera zavezanost države, •da more te novce sprejemati. Ta ukaz je stopil v Unoč s 1. januvarjem 1896. 1. — (Mušica) Vzdih slovenskega rodoljuba •rglede ^ostrega" postopanja klerikalnih poslancev: -Zgodaj začne žgati, komur je kopriva mati. — (Podržavljenje južne železnice) Ofi-■cijozni „Freuidenblatt" javlja, da je vlada opustila namero, prdržaviti južnu železnico. Za slovenske pokrajine je to žalostna vest. Odslej bo osredotočiti vse sile na to, da se premene veljavni in za naše kraje skrajno neugodni tanfl. — (Iz Medvod) se nam piše: Svoječasno se je iz mnogih stranij Slovenije čulo o samonemških poštnih pečatih, da se pa nahaja jednak pečat celo v sredini Kranjske je pač žalostno. Poštni urad v Medvodah ima namreč samo naslov nZwischenwa9-serntt, a županstvo se za to ne meni, pač pa je isto županstvo dne 2(j. decembra 1. 1. izdalo sledeči odlok seveda brez številke in datuma: „Geehrter Herr V — der Herr (intneinde Vorstaud erlaubt nicht fiir hente fttr die Musick zu spilen — in Vertret-tung M —a. Pa naj še kdo reče, da to ni — napredek. — (Narodno bralno društvo v Dolu) bo imelo svoj redui 14. občni zbor v nedeljo dne 12 t. m. ob 3. uri popoludne pri gosp. Vekoalavu Ldarju v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posameznosti. — (Narodna čitalnica v Kamniku) ima za tekoče leto v odboru naslednje gospode: Joa. Močnik predsednik, Josip Adamič, podpredsednik, Anton Pintar, blagajnik, Alojzij llenkovič, tajnik, odbor piki: Fran H »jek, Josip Sadnikar, Karol Skala, Jos. Ste č in Avgust Terpinc. — Narodna čitalnica v Cerknici) je pri občnem zboru due 29. decembra volila sledeči novi odbor: Gg. Leopold Vehovar, c. kr. notar, predsednik; Karol Dermelj, nadučitelj, tajnik; Anton d* Seli iava . trgovec, blagajnik; odborniki: Rudolf Piš, učitelj; Ferdo Juvanec, učitelj; J^sip \\\rli, trgovec; Leopold Meden, trgovec; Alojz Kraje, trgovec; Kdu.ird Leeb, c. kr. kontrolor; Ivluard C >r-jak, upravnik užit. davka. Za leto 189ii. sklenil je odbor prirediti dve veselici in sicer: 20. januvarja z igro, petjem iu plesom, in 9. februvarja ina skarado. — (Narodna čitalnica na Vinici pri Cer uonilju) je im-ia dne ti januvarja v dan sv. treh kraljev, in to na Bid in žalost nekaternikom že šesti zelo ž valim občni zbor. Točno ob 7 uri so se zbrali člani v prostranih čitalmških prostorih v gostilni pri „Školuiku-. in akoravno je nekdo hotel zasejati prepir in neslogo, bili so vsi člani pri zbo rovanju složni, kakor še pri nijeduem občnem zboru. Dnevni red sh je vršil po običajnem vzporedu in iz tajuikovega poročila Be je razvidelo, da j« imelo društvo osem redaili cdborovih sej in da je priredila čitalnica pretočeno leto veselico iu nekoliko zabavnih večerov. Blagajnik jo poročal o dobrem denarnem BtanjU, na žalost onim, ki žele, da kmalu čitalnici razpade. Voljeni so bili v odbor gg : Fr. Lovšin, predsednik; Franjo lilinc, podpredsednik; Joško Bergantj tajnik; Peter Malic, blagajnik; Hu dolf M uiilič, knjižničar; Odborniki so gg : Ivan Sutej, Juru Tivmptis, Portuna! Khnar. '— (Častno občanstvo) j* občina BrielJ nad Vipavo podelila dež. predsedniku baronu 11-unu m voditelju poetojinskega okrajnega glavarstva vitezu Lusclianu. — i iu Slovenka 1 ne v,ah J t e sv. Cirila ir* Metodo 1 _ ....._____U 1 1 Darila : Dar »Glasbeni Matici". Gospod dr. Matija Iluduik, odvetnik v Ljubi ani, naklonil Je) „Glasbeni Matici" kot novoletno darico znesek sto gld. Družbi sv. Cirila in Metoda darovali so v ime oproičenja od običajnih novoletnih in drugib voščil odbornioaan lontjakobako*ttn ovske ženske podružnice naslednji gospodje, gospe in gospodične: štiri krone: Čemu Elizabeta; po tri krone: Pavhn Frančišek, ces. kr. inžener, dr. Volčič Kduvard, c kr. agrarni komisar; — po d ve krone: Bayr Alojzij, c. kr. računski svetnik v p., Bayr Marija, rač. svetnika f-oproga, Dobrin Ana, krčmarica, Lavrič Marija, posestuica, dr. Munda Fran, odvetnik, Petorca Frančišek, trgovec, Pollak Karol, trgovec, Vidmar Jus pina. poaestnikova soproga; — po j e d n o krono: Čuden France, urar iu posestnik, Krapeš Marija, kavaruarica, l\unnt Alojzija, čevlj. mojstra soproga, Nedeljko Ivan, od-vrtniški solicitator, Počkar Marija, postnega uslužbenca soproga, Uozman Marija, Sešark Antonij«, tratikaritinja. IV. zbirka: :j:J kron. S L, H. in III. zbirko 223 kron 20 vin., ukupaj 250 kron 20 vin. V korist družbe sv. Cirila in Metoda odkupili so se novoletnih voščil v Smartnu pri Litiji: Gg. Marija Zore, Ivana Knatiič, Kristina in Minka Demšar. V isti namen poslale so litijskim Slovenkam iz Ljubljane gospa Minka Vrančič in gospica Anuška Lušin vsaka jedno krono. Podpornemu društvu za slovenske viso-kosolce na Dunaju poslal je g Dragotin Hribar iz Celja trideset goldinarjev katere so darovali: gg. Dragotin Hribar, tiskar in urednik „Domovine*, 3 gld.; Lovro Baš, c. kr. notar, 2 gld ; Jurij De-tiček, c. kr, notar, 2 gld.; dr. Ivan Dečko, odvetnik, dež. posl., 2 gid.; dr. Jos Vrečko, odvetnik, 2 gld. ; Ivan Lončar, tajnik posojilnico, 2 gld ; dr. Praunseia, prakt. zdravnik, 2 gld.; Vanič, trgovec, 1 gld.; dr. J. llrašovec, odvetnik, 2 gld.; dr. Jos Sernoc, dož poslanec, odvetnik itd, 5 gld.; P. Majdič, posestnik paromlina, 5 gld.; dr. Alojzij Hrenčič, odvetnik, itd., 2 gld.; — vsi iz Celja. — dalje sta darovala: (ioepa Antonija Krhovnic, posestmea v Ribnici, 6 gld. in g dr. Mat. Volca, c. kr. nadkomisat pri poštni hranilnici na Dunaju, .'5 gld. Iskrena bodi hvala gospej darovalki, vsem gg. darovalcem, posebno pa gosp. nabiralcu Drag. Hribarju. Darila z* to društvo sprejema vč. g dr Fr. Sedej, c. kr. dvorni kaplan, itd. na Dunaju l Augustinersrrasse 7. Književnost. — Knjižnica za mladino. Snopič 12. prinaša dvo povesti: nHudoben tovariš', srbski spisal Peter Dispotovid, poslovenil S. G. in „/mrzle nolze na cvetkah Marije Antninette, francoske kraljice", spisa 1 Chambrier, poslovenila L utomerska, Ker sa je tisek podražil in je naročnikov premalo, ao je cena „Knjižnice za mladino" povišala na 2 gld. 40 kr. na leto (torej za GO kr.) zi vsak sopič n** 20 kr. Naj bi se učitelji potru Idi, pridobiti knjižnici kar največ naročnikov. — Slovensko amerikanski koledar za leto 1896 Izdala tiskarni „Glasa Naroda" (103 Groen-Wioh Street) Ne\vYork. Že drugič je izšel ta, slovenskim v Ameriki bivajo.im rojakom namenjeni, z mnogimi ličnimi ilustracijami okrašeni koledar. Mimo koledarske vsebine prinaša zanimivo pisan pregled zgodovino Zjedinjenib držav in mnOgO dru-('i i iničndi sestavkov zabavne in poučne vsebine. Pripi ročamo lepi koledar prav toplo, sij nam je z ijedno d<>kaz da se slovenski živelj onkraj morja krepko giba. Koledar je jako elegantno vezan. PoreČ 10. januvarja. Liška stranka se je zbala razpusta dež. zbira ni jo zategad lj na zvijačen način razveljavila česatsko naredbo z dne 11 septembri 1. L, s katero B« je raz-veliavil sklep, da je stnio italijanščina raz-pravnl jezik dež. zbora, in poskrbela, da bode italijanščina dejanski jedini raspravni jezik. Sileuila je, da glavar ue sme nikdar predst d-stva prepustiti svojemu namestniku. Cuje se, da je Einaldiui poklican na Dunaj. Slovanski poslanci sj posvetujejo, kaj jim je storili zoper laško preširnost. Gorica 10. januvarja. V včerajšnji seji deželnega zbora 10 stavili slovenski poslanci pet interpelacij. Mej čitanjem teh interpelacij so laški poslanci, izvzemši dva, zapustili dvorano. Dunaj 10. januvarja. Dalmatinski namestnik Divid je dospel sem, da porota vladi glede Imenovanja dei. glavarja namesto umrlega Klaica. Predlagan je dr. Bulat Dunaj 10. januvarja. Olicijozm listi očitajo češkemu namestniku Thunu pristranost, katero je pokaral s tem, da je v včerajšnji seji deželnega zbora zagovarjal predlog lumške Stranke glede volitev v odseke. Listi zahtevajo, naj vlada naredi konec neugodni situvaciji na Češkem Brno io. januvarja. Češki poslanci so sta\ili predlog glede zavarovanja popolne jezikovne ravnopravnosti na hruški visoki šoli in glede ustanovitve češkega vsettčttli a na Moravl. Narodno-gospodarsKe stvari. — Semenj za poljedelske stroje na Du-naji. Cm kr. kmetijska družba dunajska priredi v razstavnih prostorih v c. kr. pratru na Dunaji od *j do 14. maja 181)6. 11. mejnarodni semenj za poljedelske stroje Namen semnja je, da i-e ponudi poljedelcem prilika nakupiti Bi, kar potrebujejo, in da bi kmetijsko družbe spoznalo najboljšo sestave poljedelskih strojev. Bemanj sestoji iz 10 oddelkov. V nekaterih oddelkih se namerava piirediti tudi „skušnj* novobti" na polju kmetijske Btiojne tehnike. Objavo naj so poiljejo do 15. mnrcija 181)0 na odbor — Dunaj, 1. II rrengasse 13. — v kar se je posluževati priglusilndi f rmuhirov. Prijave za „skuš- nje novoatij" dopoalati se pa imajo že do 1. marcija in ae morajo dotične stvari odboru poslati najdlje do 9. aprila 18H6. Program tega strojnega sejma je na razgjed tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Listnic« uredništva. Oosp. M. J. v Petrovi vasi: Dopis smo odstopili uredništvu „Rodoljuba*. — (iosp. J. %, v Sarajevu : Do konca leta. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrtga proba* ljenja t-e priporoča raba mnogo desetletij dobrosnanega, pristnega „Moli ovega Seidlitr. praska", ki so dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkole prebavljenja. Originalna Akatljiua 1 gld. a. v. Po pofitnem povzetji razpošilja ta prnftek vsak dan lekar A. MOM,, c. in kr dvorni zalagatclj na DUNAJI, Tucddauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLLov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (1766*1) 1% nra Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru . . Odrska zla'a renta 4° „. . , Ogerska kronska rente t Avstromrerske bančne delnice Kreditu«- di-biice .... NemAki dri bankovci za lo<> mark 80 mark......... 80 frank.-v....... C kr, 100 gld 10 kr 100 »;r» 122 • 20 m 10O ■ 06 ■ 191 BO '♦H • 90 a 1008 — 868 n 75 121 m 46 69 t 32' 11 v B6 ■ 9 n ♦il1 ii a 44 n 16 • ■ H9 Dne 8. januvarja 1896, državne srečke iz I 1Ho4 po 860 gld. Državne srečke iz I lht>4 DO [00 gld. Donava rog, srečke f>° 0 po 100 gld. . 12'.i Zomlj. obč avstr. 41,0,, zlati zast. listi . 190 Kreditne srefke po loo gld...... 1V7 Ljubljanske srečk.'......... 2> Rudolfove srečke po lo gld...... 88 Akcije atiglo a\str. banke no iJOO gld.. . Dil Trauiway-drust vclj 170 gld. a. v. . . . 487 Papirnati rulielj......... | 144 gld. 15-5* . kr. rs i 7f» 96 60 88 C. ir. planuo ravoateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda vel]sivxiK f a ol 1. olctoTora, 1895. SMtopDO omanjaal pribajalul In oabajalnl oul uauaoai.i so • ii **iu)ttwuTmlut\ Odhod la LJubljane rjnS. kol.) CM 19. (ms a m4m. f«> ru~rH OMbul Oak » Trbla, Pootabal, Halja«, Oa> lorsa, Kranaanafast«, Ljubno, oaa rialaihal v Auaiaa, tachl, Ornim-dan, Holiiaajrad, Hibjj, Lino. Ilu.l«l«'l", FUanJ, MartJ li.e V»», Ileb, Karlova Tara, huinvi »ara, Pra«o, Mpako, DnoaJ Tla Am.»otl«n. 99 S. ur* tO m«m s>afrt»i moaanl fUa » Kooavja, Noto DMta. CM r. ur* tO w*4m. mjulrn) omahni rla>k » Trhli, l'miiai.al, Halja a, 0*> loTao, rranNUfNM, IJobnu, Dank), HaUlI.al T Holno«ra.l, DiioaJ rim AjnaUttan. Oa> 1-J tar4 (Ut tm*n. popoln**** mei*nl Tli.k v Noro tneato, Ko6«*]*. O6 11. mri SO mmtn. ttei*i**dr*(i ombul tI»« w Trbta, l'onlab«!, H«lJ»a, n«li)ve(], I .J nt. ii, i, Balalbavl, Htmuj. OP 4 ur4 popolmutn* ošabni tU* v Trhla, BoIJak , OeloTBO, Ljubno, Coa BaiUkhaU * t^lnofrad, I^tml - (Uatalu, Z«ll n» Josaru , luu.ioal, Braaano, ^rih, Ovoaro, Pavtia, Starr, IJna, Omiiu-tnn , Iaohl, Btirte-Javioa, Pisanj, Marijina rara, llabr FrmuoOTO rmtt, Karlu., .ar«' Prago, Upaku, Dunaj vi* Arart.u«. Oa> f. ur* KO Hifn. «rww oatenl vlak t Kooarja, Kon inaalo Raiun Ugm ob nadaljah In pruaniklh ob S. uri »9 minul popoluiln« oatobnl rlavk • :^ao«-Hl«d Prihod * LOnblJaiio (juž. kol). Um B. —r4 6» Min. aj»«t>«*i OMbol Tla* a Dunaja Tla Amat«IUa, Up-akaga Fra*«, Vranoorlh nroi, Karlovih Taror, Haba, Marijinih t*rov, Planja, Podaj»Tto, nolnoffnMla, Unca, Hl«yta, Onundaaa, laohla, Aua aaaa, IJabna. Oalnvoa, Raljaha. rranaanafaaia, Trblaa CM S. -rt 19 •»•**. *J%tfrm\t roa*>aoi rlak ta Koaevja, Movega rnaaia. CM II. **ri »a m**m. alupolaialaaa oaabal rlak a Kuna). Tla ▲mstallan, Lipakega Pra«a. FranocjTth raror, Karlo »Ih TmrOT, Haba, Marij In 1> vmTOT, Plaaja, Bodajarl«, Solnoan-ad«, t4>oa, Htajrra, P ari »a, 0«Dtr«, Oorlha, Brafanea, Inomoala, Zalla ua laaanj, l*id llumna, Ujut.na. OaloToa, PonlabU, TrUaa IM ». uw* lUt mim. papoiaiiiaia maaa.nl rlak la KoiaTJi, No t aura mula CM 4 **rt VI anaaa. aioaiolaiaSia oMbel vlak a Dunaja, Idnbaa, SaUrthala Baljaka, Oaloroa, Fruaanifatta, Poniabla, Trblaa CM 9. uri «5 «*««a. t a« »ar raaaanl vlak la Kooavja, Nuraaa Marta. Um> 9. uri 4 aadaa. mmmr»r oaabal vlak a Dnnajja pratko Aaaataltoaa le LdTjbnasa, BaUaka, Oslova*. PunUbla, Trblaa OdAOđ lB Ljabljavn« (drf. kol J CM T. ur* »9 aaava mjuivij * Kamnik. t M. 9 CM u oojjoa^aatfTaa 9 w 6 ' Prihod Z LJnbUaao (dr* kol.). CM 0. aart 49 mtim. mjutrmj trn Kaamnlka . II. ■ tO . ato|>a»ai4iaa . (1705-7; rviij b<»i j pit!! srajce za gospode z gladkim in nagubanim oprsjem, kakor tudi ovratnike in manšele obramnike (hlačnike) in vedno n&jnovejie v ^ It r -a v o. t a. lx ^2 priporoča (1494—5) Alojzij Persche Pred škofijo 22 poleg mestne hiš©. lllDO ustein's 'iihrende Pillen katere so že več. let presku&ene in po ndličnib zdrnvnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, Sfl motijo pri-bavljania, SO popolnoma neškodljive. Ker ko potlndkorjen«, jih otroci radi uživajo. Sk a t i j i <■;«. I ."i I. r<»i;l 11»* imajoča, Velja 1."» kr., znvoj z H Skatlj icami, turo i s lin U ro^l|i<->ti»il, velja le ■ tflll. H. V. 7ahtouai »H'sUMiimits od- at_rtll lO VdJ vajalne krogljj eJ. — Pn-tne no sanic». ako imajo pridojtno varstveno r.nmnko .Sv. Leopolda* v rudečem tiBku, NaSe regiiitrovane 5k«t-Ijtro, navodi in zavitki morajo imeti podl.ll ,,Fllllipp NoiiHta-ln, V|m»-theker". Philipp Heustein-ova lekarna pri „«.v. Leopoldu", Dunaj, L, 1'Lnkcngiuise ii. ZkIok" v i..|ul>l|aaiil pri gospodu i'leroll-|n> lekarjil (I4l».r»-M) Iz zavarovanja za ulnAaj smrti, sklenjenega fie le predt dvema letoma pri zavarovalnici na življenje „The Oreanam^ v Londonu se mi je po jceneraluem Mnlit|in>kn v IJubllanf«, gospodu *Uvlcla ZeMhkn, zavarovana glavnica takoj iz«, plačni*, ko «em prinesel potrebne dokumente. Javno izrekajoč, bvojo zahvalo, toplo priporočam zavod ..The Urewhaua'* vsakemu, ki si We za vsak slnčaj zaroto-iti prihodnjost avoje rodbine. V Cerknici, dne 6. januvarja 1896. l^i-Mii r^\\ tjor) it ii* (1755) c. kr. poStar. Poštna io brzojavna upraviteljica z mnogoletno prakso i**«." nlužbe pri kombiniranem uradu na Štajerskem ali Kranjskem. — Ponudbe upravni&tvn ^Slovenskega N«roda". (167G—3) Po ceni na prodaj je (1757—1), večji mlin in žaga s poljubno stalno vodno Bilo, z zraven spada-joClml y, I jimi. Varstvo proti mrazu in mokroti i lajn jedino in samo moje sveto Vlili/. 11 it. I M' častniške konjske čabrake katere so mnogo merodajne osebe, ekonomi, posestniki konj in cirkusni ravnatelji prizr.ali za gorkt*, trajne in n • 11 _■ < • t i" l • 11 '•. torej brez dvombe najboljše kini|skf <•»-bruke. Moje častniško konjske žabrnke su jako voljne, torej so laliko rabijo /a |»o-l«0|u<. uil«J». So jako velike in imajo lifs pruge in (ikrnjkn in velja vrsta A gld. l eo, vrsta H gld. Rumenodlakaste fijakarske plahte s H različnimi progami in okrajki, popolnoma dolg^e in Široki- i'M iS'AO, dvojno močne in juko debele, jako iitie gld. »•— komad. 1'ofi Ija se z jamstvom proti povzetju. /a neugajajoCe se znesek povi ne. .i«'« nI no in ukre|MetHliiii nn iMoi po feikili naporih, lr>.|oOi |«*.mIi il.l Najbolj« s.- je obnes.l pri vseli vnaiijib bidezmli, kakor prolluu, rt-vuiHlicnaiu otr|»u.ii|ii, c«it|uio pr«l«'KU<'iiJu tU itd. Vena ttvkitvnivi i .«//##. kt: Karola "Wolf-a redflni prašek za živino. PreskuBen pri vseb domacib in koristnib živalib, kakor pri konltli. Roveillh, n»,«h, preAlelh itd. fe tfU&m |enll, ce hImIio prebat IJajo, izvrMno varovalno Biedatvo prod kuAiiliu l»oU»*ulua. •"«*»♦« tiMiitku *.» ki: (1BS4—80) Piemovano. ~+Lfk — Mnogobrojna pismena priznanja. Iloblva aeviNakl lekarni, t.lavna pri Jniluem U iilšeu . Do ti AlS popravila ho ra• »pravilno delo prevzel, pa 20° 0 kot kavcijo do dne zgradite in koluvdarij« uložiti isti dan. Zagorje poleg Save, dnd 8. januvarja 1896. •TiiUot> C jJ roH« (I7f.-I g) načelnik. liHHl.niii!« in tisk „Narodne Tiskarne4, 7266