Zastavica v podobah. Priobčil G. Štupar I Rešitev in imena pešilcev priobčimo v prihodnji številki. Koliko dpeves ima Pariz. Koiiko konj je na sveta. Pariz, glavno mesto Francoske, ima brez Izračunali so, da je na svetu 80 milijonov zasebnih gajev, vrtov, pokopališč in šol okolo konj. Polovica teh je v Evropi. V Ameriki 80.000 dreves. V okroglem številu je 26.000 jih je 25 milijonov, v Aziji 11 milijonov, v platan, 16.000 brestov, 17.000 kostanjev, Afriki in Avstraliji pa po 2 milijona. Od 40 11.000 javorov, 4000 akacij in ravno 2222 lip. milijonov konj, ki jih ima Evropa, jih je v Najmanj je vrb. Rusiji 23 milijonov. r •* 119 *¦ Strašen potres. . Čadno praznotferje. Dne 18. preteklega meseca je bil v V Benetkah vlada praznoverje, da pri- mestu San Francisku (San Francisco) v naša srečo ona številka gostilniške sobe, Severni Ameriki v Kaliforniji grozovit potres, kjer je umrl gost. Treba je to številko izmed največjih, kar jih pomni zgodovina. staviti v Ioterijo. A izkušnja kaže, da ni Razdejano je domalega vse mesto. Več na tem nič resnice. tisoč Ijudi je ubitih. Popokale so vodo- ¦ > " vodne in plinove cevi ter ie zaraditega „ , , , , .. -¦. • nastal grozen požar. Tudi v okolici tega Kako na9'° Platfa piba- mesta so hudo trpeli. O številu mrtvih in Francoski nfpniak H Retmar freci- ranjenih v San ft.nd.ku » ne ve.še nič Re J ^po ^S^p^of^ pS gotovega. Nekaten trdijo da je bi o ubitih do 2Vljička, da prlplava riba, kadar napne nad 5000 oseb, a ranjenih pa se veliko vec^ vse sile v ^^ &setkrat toliko daljave, Ravno tako poročajo tudi, da je nad 300.000 k k i , = • t , Rib kj = J ljudi brez strehe. Od vseh strani prihajajo ^a_kt°r ffi ^"^ vte'e°etrt ure nre^avati ponesrečencem darovi. Ameriška vlada je ^Jj^ ^? lO^olga P?a & m dovohla za prvo pomoč en milijon do- mptrov daliave larjev. - Mesto San Francisko ni staro. metrov da|Jave-Prvo naselbino v tem kraju so napravili frančiškani leta 1776. (Od tod ime San Predpotopna žival. Francisko.) Njihov ,,misijon" še danes ob- stoji na južni strani mesta. Skoro ob istem Blizu Monsa v Belgiji so nedavno od- času je bila na istem mestu postavljena krili okamenelo okostje velikanske predpo- vojaška straža (presidio) in sezidanih več topne živali. To je okostje morskega , hiš, ki so bile znane pod imenom Yerba kuščarja, ki je dolgo 7 in pol metra, Buena (,,dobro zelišče"). Od leta 1833. pa glava je pa dolga poldrugi meter. V čeljustih je misijonska postaja propadla, pač pa je so našteli nad 2000 ostrih velikih zob. naselbina privabila več ameriških posto- Sedaj je okostje spravljeno v muzeju v pačev, tako da je naselbina štela leta 1848., Bruslju. -> ko so v Kaliforniji prvič našli zlato, že S. PpS^je g?oIVmeL L 34*fi P"eb^lsWo Za9"eba ™M* iD **A* prebivalcev. Izpočetka je bilo mesto gnezdo z b ,avn0 mest Hrvaškega, je hudobije, pozneje pa so meScam napravili St , ,f82 ', f samo 2m prebjva|cy. Jv red m danes je mesto eno najbolj uprav- t St n niso bjH ^ prebivalci ljanih mest v Severni Amenki Mes o je K tola VIaške ulice in Nove vesi, ker veckrat pokonča požar leta 1848.,_ 1850., nis^ ti'mestni deli tedaj še spadaii' pod 851.), posebno ker so bile h>se vecinoma mesto z b Leta 1870J g0 bi{f ti deli lesene - V San Franc.sku iSo se nasel.l. ž d ^estom Zagrebom in s^ istega prv. Slovenci pred 18 leti. Sedaj jih je nad letaKnašteli 20.143 duš. Leta 1900 je bilo v 100 med temi 20_ družin, ako niso umrli Zagrebu že 60.000 prebivalcev. Danes jih pod razvalinami. iDosIi so vecinoma od itJ? 7a<,rPh *p 70 nm Metlike in Dragatuša na Dolenjskem in Ste]e ZagreD Že /UUUU-delajo po strojarnah in raznih tvornicah. flajbogatejši pudnik. Japonski običaj. Najbogatejši rudnik na svetu ne daje ,, , . . , , ni zlata ni srebra ni dragih kamenov. Kadar izpuste na Japonskem novo . baker Ta rudnik8je v Severn| adjo v morje, pnvezejo na sprednji del Am^riki. Lansko ,eto so izkopaii v tem ladje veliko k etko, v kater. je polno razno- dniku bakra za 48 milijonov ^ron. v tri- vrstmh pt.c. V trenutku ko zdrsne ladja v d tih , tjh odkar de,aJjo v rudnjk so morje, .zpuste pt.ce iz kletke. Ta navada d bm iz nje^a bakrene ,!ude za 384 ^iVl. izvira iz japonske vere, da pnneso ptice . kronJ 5 srečo ladji, ko ta plava po morju. J Največja trta na sveta. Hcast, stap 2900 let. Največja trta na svetu se nahaja v Pozornost prirodoslovcev zbuja hrast, dolini Karpinteria v Kajiforniji. Vsadila jo ki raste na otoku Chiu v Mali Aziji. Njega je pred 61 leti mlada Spanka dona Ayala. mladost sega v dobo Homerja. Bil je močan Deblo te trte meri pri tleh 2 m 54 cm v že za Davida in se je do danes silno raz- obsegu, ena vodoravna veja pa 91 cm. rastel na vejah in koreninah. V premeru je Trta pokriva prostor 1333 m- ter sloni na širok devet metrov. — Prirodoslovci trdijo, 60 močnih kolih. Ta velikanska trta daje da je to najbrže najstarejše drevo na svetu. na leto okolo 5000 grozdov.