Dve možnosti za Rakitno!
Usoda mladinskoga klimatskoga zdravilišoa na RakitTii jc šp vodno nogotova. Za iiajnujiioj-ša sanaoijska dola bi bilo troba zbrati io scst milijunov dinarjov. Zaradi omojitvonih ukropov na področju splošno in skupno porabc bi bilo ta srodstva tožko dobili, šc ložo pa zagotoviii na-daljnjo nomotono dolovanjo zdravilišča. Oskrb-ni dan /a cncga otroka bi bil namroO zclo drag -400 din - in vprašanjc jc, kdo bi tc slroško pokril, saj zdravstvcne skupnobti nimajo dc-narja.
Dcjslvo pa jc ludi, da jc skoraj vsa skrb o nadaljnji usodi zdravilišča na ramah viške obči-110 - občinsko skupščinc in izvršnoga svota - lor zaoasnoga kolcgijskcga poslovodncga organa. Občinska zdravstvona skupnost sc v rošcvanjo tožav no vključujo - nili s sirukuvno niti z donarno pomočjo - kar po miionju članov vi->koga izvršncga svoia nikakor ni prav. Zdrav->tvona Nkupnost naj bi bila pač iista, ki bi pri rosovanju lakih vprašanj, ki prav gotovo bodijo v okvir njonoga dola, sodolovala v kar najvooji tnori. Čo žo nima srodstov, bi so morala nedvo-iniio vključiti v pogovorc o tom, kako in kaj naj bi sc l Rakitno zgodilo.
Možnosti sta namrcč dvc. Ena jo ta, da bi zdraviliščo kot tako nkinili in so dogovorili, ka-tora dcjavnost bi na tom kraju lahko obstajala, no da bi nalotola na pudobno tožavo. Druga pa
jo, da bi /draviliščo obnovili in v naslodnjom srodnjoroonom obdobju zagotuvili nomotono pi)slovaiijc, tako glodo donarja kot tudi zadost-no /asodonusti zdruvilišča tokom cologa lota. V tcm primoru pa so pojavlja šo cno vprašanjo: kako zaposliti doaakrat tch trinajst Ijudi, ki so formalno šo vodno zaposloni v zdravilišču, čo-prav dola nimajo, oziroma niti sluoajno no dda-jo tistoga. kar bi radi in bi morali.
V oboh primorih pa odgovornosti za odločitvc no morc prcvzoti viška ubčinska skupščina ozi-roma izvrini svct, saj jo bilo (in morda šo bo) zdraviliščo namonjono otrokom vsoh Ijubljan-^kih občin, pa tudi tistim izvon Ljubljano.
Zalo sc bodo skušali na Viču dogovoriti o tom, kaj so bo z Rakitno zgodilo, na mobtni ravni, v okviru Ijubljanskih zdravstvonih skup-nosli in mcstno s-kupščino, pa tudi vsa rogija in ropublika bosta rokli svojo.
Začasni kologijski poslovodni organ jo v svo-jom poročilu propričano zatrdil, da kljub utomo-Ijonosti usposobitvo zdravilišča za nogo oirok Ijubljansko rogijo, no vidi matorialnih možnosti za njogov obstoj. Vso ostalo tožavc so namroč sodaj odpravljeno, samuupravni akti urojoni in možnosi dclovanja na tom področju nima ovir. Končno zarczo pa bodo, hočcš nočcš, moralo dati »denarno škarjo«.
MOJCA KAUČIČ