265
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). Spodnja zbornica je dognala sklepe o odpravi fevdne zveze. Poslanci češki in poljski se niso udeleževali ne pomenkov ne sklepov. V seji 30. julija je minister Rechberg odgovoril na vprašanje zastran ustavnih zadev v Kur h es i i, kteri odgovor je bil pa zboru toliko manj po volji, ker je določno zvedil, da po ustavnih postavah se zbor v unanje zadeve cesarstva nima nič vtikati. V tej seji je v imenu svojih družni-kov poslanec Kuziemski vprašal ministerstvo: kaj se bojo grunt ne bukve osnovale in vredile tudi v tistih deželah, kjer jih še nimajo, pa so za varstvo zemljišnega premoženja tak silno potrebne? V seji 31. julija je poslanec dr. Haan s svojimi družniki vprašal ministerstvo: zakaj se gornje-avstrijanski deželi lastne hiše v Lincu in Welsu deželnemu odboru ne izročijo, ker jih sedaj za se potrebuje? dr. Miihlfeld pa, zakaj se dolnjo-avstrijanskemu deželnemu odboru ne izroči popolno gospodarstvo s premoženjem, ki ga ima zaklad gruntue odveze? — V seji 2. avgusta je poslanec Krom mer govoril o notarjih in potrebo dokazati si prizadeval,  naj bi se notarstvo pre-
266
naredilo, na kmetih vse opravila notarjev ces. sodnijani ali županijam izročile, v glavnih mestih pa le tiste jim pustile, ki jih našteva §. 1 notarske postave. Sklenjeno je bilo, ta predlog za to nalašč izvoljenemu odboru poprej v pretres dati. — Poslanec dr. C up r je z nadušeno besedo govoril za prenaredbo šolskega nauka zlasti v gimnazijah, o kterih je dokazal, da so celo malo vredne in da se jim stara pruska uniforma nikakor več ne prilega. Napake šolskega nauka je tako temeljito dokazal, da ga je cela hiša pozorno poslušala in so ga o tem tudi tisti poslanci pohvalili, ki niso za to, da bi šolske zadeve deržavni zbor pretresal, ampak deželni zbor, ker šole naj spadajo v skerb vsaki deželi. O potrebi učenju vseh živih jezikov a veti i-janskih in ne le samo nemščine, in o pravicah narodnih je tako krepko govoril, da je — morebiti še celo kterega na levici preveril. Cuprov predlog pride po sklepu večine v posvet za to odločenega zbora; večina desne strani pa ni za to glasovala, ker ona želi tudi o šolstvu autonomijo deželnih zborov varovati. Omeniti imamo še interpelacije, ki jo je grof C lam-M ar t in ic z 23 družniki predložil 1. dan t. m. skupnemu ministerstvu ter ga vprašal: kako je to, da v 27. seji, ko je marski poslanec (dr. Giskra) tako raz-žaljivo govoril o češki kroni in kraljevi časti, ni ne predsednik govornika zavernil, pa tudi ne ministerstvo ga posvarilo? Ker se to ni zgodilo, kaj nek to pomeni?
Do 12. t. m. so seje odložene. Zakaj? ne vemo. Med tem bojo menda važni sklepi ogerskega in her-vaškvega zbora že gotovi.
Cesko. Iz Prage 3. avg. Včeraj in predvčeranjem smo obmilovali veliko razujzdanost, ki se je v judovskih ulicah godila. Vzrok tega je bilo to, da je neki jud nekega kristjanskega hlapca tako otepel, da se je mislilo, da je umeri. Čeravno to ni res bilo, je razkačilo vendar to priprosto ljudsvo tako, da je silno razsajalo zoper jude, s kamni jim oknja pobijalo itd., tako, daje mogla celo vojaška sila miriti razkačeno ljudstvo. Nekteri dunajski nemški časniki, kteri v vsakem Slovanu hudiča vidijo, so berž sum zagnali, da je ljudstvo podšuntano po „narodni stranki44. ^Narodni listi" opominjajo zato mestjane, naj poduče prosto ljudstvo, da se ne udeleži nobene silovitosti in da obderži mir in red; zakaj sovražniki že prežijo na to, da bi se nam po takih homatijah podkopala svoboda. „Mi se potegujemo za svete pravice naroda našega in Bog je blagoslovil *do-sihmal delo naše; al mi se ne bojujemo z orožjem sirove sile, ampak mi stojimo na postavni poti; večna resnica je naše orožje; le na to se opira naša moč in upanje naše kmalne zmage."
Iz Tersta. 30. julija. Danes je mestni odbor sklenil, pismo poslati do Nj. veličanstva, v kterem protestira zoper odločbo deržavnega ministra o učnem jeziku na gimnazii teržaski, in cesarja prositi, naj bi obveljal sklep mestnega odbora, po kterem namesto nemškega jezika ima učni jezik biti italijanski. Odborniki Nobile, Cumano in Picciola so bili izvoljeni, da naj naredijo prošnje pismo do Nj. veličanstvo ; manjšina se ni udeležila te volitve.
Iz Gorice. „Ost umi West" je v 136. listu prinesel od 43 gosp. bogoslovcov pojasnilo odgovora deržavnega gosp. ministra v deržavnem zboru 27. p. m., v kterem pravi, da v goriškem seminišču je zraven latinskega jezika tudi nemški jezik učni jezik. Gosp. bogoslovci temu nasproti pravijo, „da saj skozi 4 leta, kar so oni v goriškem seminišču, se pri predavanji naukov ni cula ne ena nemška beseda, in to zlasti zato ne, ker je mnogo njih prišlo iz takih gimnazij, kjer germanizacija še ni svoje zastave tako mogočno razvijala kakor se godi na drugih slovanskih gimanazijah. Goriški bogoslovci grejo kot dušni pastirji med slovenski in laški narod; toraj bi bilo res nepotrebno in celo protinaravno, da bi se v semenišču z nemškim pre-
davanjem pitali; jezik,   ki ga mi potrebujemo, je slovenski in laški.u
Hervaško. Iz Zagreba. O važni stvari posvetuje se sedaj naš deželni zbor, namreč o tem, je ii bi se poslali poslanci v deržavni zbor v Beč (Dunaj) ali ne. Pomenki terpijo že več dni; v seji 2. t. m. je govorilo spet 11 govornikov; sklenjeno še ni nič. Po vrata popolnega starega ustava trojedne kraljevine je „conditio sine qua nona, je rekel poslanec Stoj an o vi c; on pravi, da bi se poslanci nikakor ne poslali v dunajski zbor. Kvaternikov predlog ne sega tako deleč, pa mu tudi dunajski zbor ni pri sercu ; Priča želi, naj bi se iz političnih vzrokov in za-volj vzajemnosti z drugimi avstrijanskimi deželami, pa le na vstavni podlagi in na podlagi čisto enake autonomije vseh dežel poslali poslanci v deržavni zbor. Kaj bo obveljalo, se še ne ve.
—   V odgovoru „Ost und West-u", ki je Hervate opomnil, naj ne prezrejo celo ostalih jugoslovenskih narodov, govori „Pozor" v 177. listu sledeče tudi za nas Slovence pomenljive besede: „Cjelokupnost trojedne kraljevine nemože škoditi Srbljem, a Slovencem može neizmjerno puno koristiti; zato nedokučujemo, kako da smo Slovence od sebe odbili, a nismo još ni culi do sada, da im se na žao daje (to jest pravim i sviestnim Slovencem), što tražimo njekoje kotare slovenskoga zemljišta. Ako braca naša hoče zadržati te prediele, pa ako ih mogu spojiti u jednu iiepu zdravu cjelinu s ostalimi slovenskimi predieli, Hrvati su prvi, koji če se tomu od svega srca radovati. U ostalom znati če i Slovenci i da Hrvati niti su nakanili, niti mogu rat voditi svimi onimi, koji misle, da su slovenske krajeve kakvim pravom zakvačili".
—  Deputacija gr a ni carje v je vendar dovoljenje dobila, pred cesarja priti in mu razodeti svoje nadloge. Kakor „Mil. Zeit.u terdi, se ima iz vsakega graničarskega polka, ki ima svoje namestnike v deželnem zboru zagrebškem, izvoliti en.poslanec za to deputacijo.
—  Pravila akademije Zagrebške so bile 29. p. m. v deželnem zboru brane in z majhno premembo poterjene. Preuzvišeni škof Strosmajer, utemelitelj akademije, je tudi nje protektor.
Ogersko. Iz Peš ta 4. avgusta. Še le danes bo do-gotovil Deak osnovo odgovora na cesarjev odpis. Ker pride Deakova osnova še poprej v posvet posebnega odbora, bo težko pred koncom piihednjega tedna celi deželni zbor očitno ta odgovor v posvetovanje vzel.
—  C. kr. miniaterstvo duarstva je ogerskim davkov-skim uradnijam ukazalo, brez ozira na kakošue druge govorice davke iz ter je vat i natanko po danih zaukazih.
Francozko. 29. julija je cesar Napoleon zapustil toplice Vihiški in se podal v Fontaineblau, od kodar gre kmali v tabor Chalonski. Po tem takem vendar Napoleon ni že z eno nogo v grobu, kakor se je uedavnej tu pa tam pripovedovalo. Tudi kralj pruski in kralj švedski prideta v Chalons.
—  „Moniteur" razglaša razpis ministerstva notranjih oprav do škofov francozkih zastran praznovanja godii cesarjevega. To pismo omenuje, da cesar na Turškem sv. evangelij varuje in da je sv. Oče francozki armadi pri neki slovesni priliki se za njeno pomoč zahvalil. „Še je veliko težav premagati — pravi razpis dalje — ali rešile se bojo s poterpežljivo in lojalno politiko; vse pa je v rokah Božje previdnosti4'.
Srbija. Iz Bel i grada 31. julija. — Knezov ukaz sklicuje narodno skupščino za 18. avgusta v Kragujevac.