Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 1-2 • julij 2003 • letnik I • ISSN-1581-7156
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Po daljšem premoru je pred vami nova številka našega glasila. Med tem časom so bile opravljene lokalne volitve, formirali so se nov občinski svet in delovna telesa. Posledica vsega tega je, da je glasilo izšlo pozneje. Prav je, da sedaj zagrabimo delo s polno močjo in vsi skupaj opravimo čim več v dobro občine Beltinci. Želim, da bi dobro medsebojno sodelovali, kajti v tem sta moč in garant uspeha v dobrobit vseh naših občanov.
Ta apel velja vsem, ne glede na strankarsko ali kakršno koli drugačno pripadnost. Dober razvoj občine kot tudi dobro medsebojno sodelovanje in spoštovanje drug drugega so tiste vrednote, s katerimi je pot do cilja veliko lažja. Je tisto, kar si vsi želimo.
V tem mandatu smo si zastavili ogromno načrtov, ki jih hočemo izpolniti. Pristopamo k našemu največjemu projektu, to je izgradnja kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami v celotni občini in posodobitvi čistilne naprave v Beltincih. To bo velik finančni in časovni zalogaj. Potrebno bo ogromno strpnosti in sodelovanja.
Projekte smo pripeljali tako daleč, da lahko dobimo gradbeno dovoljenje in smo se lahko prijavili na razpis za nepovratna sredstva iz republike.
Prav tako bomo nadaljevali z že začetimi projekti pri ureditvi zdravstvenega doma, obnovah gradu, OŠ, vrtcev in pri ureditvi industrijskih in obrtnih con.
Želimo pripraviti vse potrebno za povezavo vseh krajev naše občine s kolesarskimi stezami. Dokončan je projekt kolesarske steze Beltinci -Gančani. Javni razpis za izgradnjo le-te bo v mesecu juliju 2003.
Ob tem ne smemo pozabiti razvoja turizma kot tiste panoge, s katero najlažje promoviramo našo občino in jo naredimo prepoznavno.
Najverjetneje nam vsega zastavljenega ne bo uspelo realizirati. Z gotovostjo pa lahko trdim, da ne bo mogoče ugoditi vsakemu posamezniku. V okviru razpoložljivih sredstev bomo storili vse, kar se bo dalo in kar nam bo dopuščal čas, ki neizmerno hitro
teče. V največji meri pa je vse odvisno od dobro zastavljenih ciljev in programov, pri katerih moramo vsi sodelovati po najboljših močeh. Dela nam ne bo zmanjkalo.
Časi, ki so pred nami, bodo prinesli marsikaj. Zgodilo se bo mnogo sprememb. Kot nam obljubljajo, bo denarja v občinski blagajni vedno manj. Vedno težje in edino z večjimi odrekanji bomo lahko uresničevali svoje načrte. Doživeli bomo mnogo padcev in vzponov. Vendar z upanjem in vero v prihodnost lahko premagamo vse težave.
Pred nami je čas dopustov in raznih praznovanj. Med nas bodo prihajali naši domači in prijatelji iz drugih krajev. Verjetno bomo v njihovi družbi in na različnih prireditvah ali v krogu svojih družin preživljali lepe poletne dni. Zato vam želim prijetno druženje in napolnitev »baterij« z novo energijo. Naj bo predvsem pozitivna, da bomo lažje kljubovali izzivom, ki so pred nami.
S spoštovanjem!
Milan KERMAN, župan občine
BESEDA UREDNICE
Spoštovani bralci in bralke!
V razmišljanju, kaj napisati v uvodnik občinskega informativnega glasila, so mi misli begale od običajnega nagovora do aktualnega dogajanja, od prijaznega pozdrava in povabila k spremljanju in odzivanju na zapise v glasilu, do literarne teme za razmišljanje. Naloge urednika in uredniškega odbora so v Odloku o občinskem javnem glasilu natančno definirane, vsebina uvodnika pa je, po moji presoji, prepuščena vsakemu posamezniku. Pri tisku glasil, časopisov, revij je beseda urednika običajna, zato naj ne manjka tudi v našem glasilu. Od uvodnih razmišljanj sem izbrala vsakega nekaj.
Mandatna doba članov uredniškega odbora sovpada z mandatom članov občinskega sveta, saj uredniški odbor na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet. Tako smo bili za naslednjo mandatno dobo štirih let predlagani in imenovani novi člani uredniškega odbora. Tokrat je to kar odbor za informiranje, izbrali in imenovali smo še strokovne sodelavce (glej kolofon). Z izdajateljem smo oblikovali programsko zasnovo in uredniško politiko, razdelili smo si naloge in odgovornosti ter se lotili dela.
Morda bo kdo rekel da je preteklo preveč časa do izida glasila. Pol leta je lahko dolga ali kratka doba, odvisno od ciljev in nalog, ki si jih zastaviš. Letno so predvidena tri glasila, lahko pa izide dvojna ali izredna številka. Potrudili se bomo, da bodo izšle vsaj tri. Po obsežnosti prve, ki je pred vami, bi skoraj lahko rekli, da je dvojna.
Ob našem prvem stiku se želim zahvaliti vsem, ki ste se potrudili in nam poslali svoje prispevke. Naš namen je obveščati občane o dogajanjih v občini Beltinci ter o hotenjih in interesih občanov. Zato bomo uvedli rubriko PISMA, ODZIVI PREDLOGI BRALCEV. Dobrodošlo bo vse, kar boste želeli sporočiti nam ali komu drugemu. Potrudili se bomo, da boste dobili odgovore na zastavljena vprašanja, veseli bomo vsake pobude ali konkretnega predloga.
Občinskemu informativnemu glasilu smo želeli dati ime. Poimenovali smo ga MALI RIJTAR - bobnar, obveščevalec, ki je bil v preteklosti nepogrešljiv informator v našem okolju. V upanju, da bo tudi sedaj odigral to vlogo, vam ga toplo priporočamo in vas vabimo k sodelovanju.
Znašli smo se v novi življenjski oz. delovni vlogi. V vsaki novi življenjski vlogi so drugačne perspektive, spreminjajo se. Pa ne samo tako, da so dosedanji oziroma prejšnji veliki in najlepši cilji zdaj kar naenkrat nedosegljivi in ostanejo samo še majhni kakor drobtinice. Ne, to je le prvi vtis in prehiter zaključek, ker so se tako zelo spremenile predvsem naše možnosti. Spremenile so se tako, da so se do sedaj najvažnejše zmanjšale, istočasno so se odprle tudi nove pomembne možnosti in s tem tudi nove perspektive. Svoje nove uspehe bomo v bodoče kovali predvsem tam, kjer so se nam odprle nove možnosti ali povečale nekatere stare.
Najbolj pomembno je trdno notranje prepričanje, da možnosti so. S tem prepričanjem smo začeli. Verjamem, da jih bomo znali izkoristiti.
Mira ŠÖMEN
Mali rijtar - informativno glasilo Občine Beltinci • uredniški odbor: Ivan Mesarič (odgovoriti urednik), Mira Šömen (glavna urednica), Milan Zrinski (pomočnik glavne urednice), Marjan Maučec, Srečko Horvat, Franc Novak • jezikovni pregled: Nada Forjan in Cvetka Rengeo • tehnična priprava: Matija Gabor • fotografija na naslovnici: Matija Gabor • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko • tisk: Eurotrade Print • julij 2003 • glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci tel.: (02) 541 35 35.
2
LOKALNE VOLITVE 2002
Lokalne volitve 2002 so bile izvedene 10. novembra 2002. Prejšnja številka občinskega glasila je izšla v mesecu oktobru preteklega leta, zato občinska volilna komisija na predlog uredniškega odbora občinskega glasila objavlja kratek povzetek rezultatov volitev. Podatki o volitvah so bili takoj po volitvah objavljeni na interni televiziji in tudi posredovani občini, krajevnim skupnostim, predlagateljem list in drugim. Posameznim volivcem pa se ti rezultati v pisni obliki posredujejo v tem prvem internem glasilu, ki je izšlo po volitvah.
Na navedenih lokalnih volitvah smo volili župana občine, člane občinskega sveta in člane svetov v vseh 8 krajevnih skupnostih naše občine.
Za župana naše občine je bil v prvem krogu izvoljen Milan KERMAN, ki je od 5269 veljavnih glasovnic prejel 2883 glasov ali 54,72%, kandidat Stanislav SRAKA je prejel 1282 glasov ali 24,33%, kandidat Jožef KAVAŠ 724 glasov ali 13,74% in kandidat Matija SOBOČAN 380 glasov ali 7,21% veljavnih glasov.
Občinski svet Občine Beltinci je v času lokalnih volitev štel 18 članov (pozneje je bil izvoljen še 19 član, predstavnik romske skupnosti).
V I. volilni enoti (KS Beltinci, KS Lipa) je bilo 1794 veljavnih glasovnic.
Mandate v občinski svet so dobile naslednje stranke oz. liste:
Liberalna demokracija Slovenije: 361 glasov ali 20,12%.
Izvoljen je bil FERENČAK Štefan, Beltinci, Jugovo 8.
Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka: 325 glasov ali 18,12%.
Izvoljen je bil ADŽIČ Igor, Beltinci, Cvetno naselje 4.
Slovenska ljudska stranka: 225 glasov ali 12,54%.
Izvoljen je bil GLAVAČ Stanko, Beltinci, Panonska ulica 86.
Lista za prijazno občino Beltinci: 220 glasov ali 12,26%.
Izvoljen je bil KAVAŠ Jožef, Beltinci, Panonska ulica 113.
Socialdemokratska stranka Slovenije: 212 glasov ali 11,82%.
Izvoljen je bil FERČAK Jožef, Lipa 67/a.
Koalicija za razvoj občine Beltinci: 188 glasov ali 10,48%.
Izvoljen je bil VIRAG Andrej, Beltinci, Na kamni 5.
V II. volilni enoti (KS Dokležovje, KS Ižakovci, KS Melinci) je bilo veljavnih 1500 glasovnic.
Mandate v občinski svet so dobile naslednje stranke oz. liste:
Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka: 397 glasov ali 26,47%.
Izvoljena sta bila HORVAT Simon, Dokležovje, Ob Naklu 9 in SRAKA Regina, Melinci 150.
Slovenska ljudska stranka: 339 glasov ali 22,60%.
Izvoljeni je bil POREDOŠ Mirko, Ižakovci 102.
Socialdemokratska stranka Slovenije: 250 glasov ali 16,67%.
Izvoljeni je bil HORVAT Franc, Ižakovci 104/a.
Lista za prijazno občino Beltinci: 219 glasov ali 14,60%.
Izvoljena je bila MLINARIČ Majda, Ižakovci 149/a.
Liberalna demokracija Slovenije: 188 glasov ali 12,53%.
Izvoljen je bil HORVAT Srečko, Dokležovje, Sončna ulica 8.
V III. volilni enoti (KS Bratonci, KS Lipovci, KS Gančani) je bilo veljavnih 1731 veljavnih glasovnic.
Mandate v občinski svet so dobile naslednje stranke oz. liste:
Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka: 397glasov ali 22,93%.
Izvoljena sta bila: SMODIŠ Venčeslav, Bratonci 114/a in MESARIČ Ivan, Lipovci 100/a.
Slovenska ljudska stranka: 317 glasov ali 18,31%.
Izvoljen je bil MAUČEC Marjan, Gančani 80.
Socialdemokratska stranka Slovenije: 297 glasov ali 17,16%.
Izvoljen je bil BEZJAK Janko, Lipovci 265.
Liberalna demokracija Slovenije: 272 glasov ali 15,71%.
Izvoljen je bil ŠKERGET Alojz, Bratonci 44.
Stranka mladih Slovenije: 135 glasov ali 7,80%.
Izvoljen je bil LEBAR Igor, Lipovci 59.
V svete krajevnih skupnosti so bili izvoljeni:
KS BELTINCI
GLAVAČ Stanko, Beltinci, Panonska ulica 86 - 674 glasov
LEBAR Jože, Beltinci, Gregorčičeva ulica 1 - 599 glasov
ČINČ Roman, Beltinci, Travniška ulica 16 - 548 glasov
TKALEC Katarina, Beltinci, Mladinska ulica 4/C - 510 glasov POREDOŠ Rudolf, Beltinci, Ravenska cesta 73/A - 419 glasov ZADRAVEC Elizabeta, Beltinci, Mladinska ulica 11 - 415 glasov KRAUTHAKER Jožef, Beltinci, Jugovo 27 - 408 glasov
KS BRATONCI
LEGEN Dušan, Bratonci 34 - 258 glasov SMODIŠ Venčeslav, Bratonci 114/a -234 glasov
VIRAG Martin, Bratonci 39 - 217 glasov KOLAR Jožef, Bratonci 134 - 201 glasov VÖRÖŠ Andrej, Bratonci 59 - 201 glasov JEREBIC Štefan, Bratonci 82/a - 180 glasov
SRAKA Mirko, Bratonci 135/a - 174 glasov
KS DOKLEŽOVJE
MIHOLIČ Janez ml., Dokležovje, Glavna ulica 98 - 301 glas KAVAŠ Stanislav, Dokležovje, Glavna ulica 83 - 283 glasov KOUS Marjan, Dokležovje, Nova ulica 37 - 274 glasov
MIHOLIČ Janez st., Dokležovje, Glavna ulica 98 - 265 glasov KOROŠAK Miran, Dokležovje, Glavna ulica 61 - 247 glasov HORVAT Simon, Dokležovje, Ob Naklu 9 - 246 glasov
BALAŽIC Dejan, Dokležovje, Glavna ulica 88 - 237 glasov
KS GANČANI
ŽIŽEK Štefan, Gančani 146 - 495 glasov KUZMA Marjan, Gančani 21 - 481 glasov SRAKA Jože, Gančani 117 - 450 glasov MAUČEC Marjan. Gančani 80/A - 422 glasov
MAUČEC Anton, Gančani 135 - 410 glasov
BAKAN Anton, Gančani 170 - 339 glasov BAKAN Marija, Gančani 137 - 334 glasov
KS IŽAKOVCI
ZVER Marijan, Ižakovci 76 - 399 glasov MLINARIČ Martin T., Ižakovci 149/A - 309 glasov
VUČKO Zora, Ižakovci 120 - 276 glasov HORVAT Franc, Ižakovci 104/A - 228 glasov
SENICA Zvonko, Ižakovci 120/A - 210 glasov
BERNJAK Beno, Ižakovci 160 - 209 glasov
ANTOLIN Dušan, Ižakovci 90 - 208 glasov
3
KS LIPA
TKALEC Ivan, Lipa 134 - 189 glasov FERČAK Jožef, Lipa 67/A - 185 glasov KOCIPER Jožef, Lipa 105/A - 178 glasov BUKOVEC Avgust, Lipa 1/C - 173 glasov ZADRAVEC Štefan, Lipa 6 - 167 glasov DOMINKO Jožef, Lipa 165/A - 150 glasov
BALAŽIC Marko, Lipa 146/A - 141 glasov
KS LIPOVCI
ZAJC Ivan, Lipovci 184 - 524 glasov SRAKA Alojz, Lipovci 64 - 396 glasov BEZJAK Janko, Lipovci 265 - 389 glasov BALIGAČ Franc, Lipovci 52/B -388 glasov
JAKOB Drago, Lipovci 103 - 366 glasov
ŠKAFAR Jožef, Lipovci 12 - 343 glasov CIGAN Franc, Lipovci 41 - 325 glasov
KS MELINCI
DUGAR Peter, Melinci 3/C - 309 glasov HORVAT Janez, Melinci 58 - 255 glasov DUH Andrej, Melinci 118/A - 245 glasov DUH Martin, Melinci 142 - 223 glasov DUGAR Andrej, Melinci 63 - 219 glasov ZADRAVEC Andrej ml., Melinci 66 -201 glas
MAJCEN Darja, Melinci 94/A - 199 glasov
Kot je bilo ugotovljeno, je občinska volilna komisija poročala že na prvi seji občinskega sveta v novem mandatu. Lokalne volitve 2002 so v naši občini
potekale v skladu z veljavno volilno zakonodajo. Na sam izid volitev volilna komisija ni prejela nobenega ugovora ali pripombe. V fazi potrjevanja kandidatur za volitve je bil sicer vložen ugovor v zvezi s potrditvijo kandidature ene izmed političnih strank, vendar se je v sodnem postopku ugotovilo, da je volilna komisija pri potrjevanju sporne kandidature ravnala v skladu z veljavno volilno zakonodajo.
Vsem izvoljenim še enkrat želimo uspešno delo.
Občinska volilna komisija OBČINE BELTINCI Karel MAKOVECKI, dipl. pravnik, l.r.
DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI
Občinski svet Občine Beltinci je na svoji 3. redni seji, dne 13.02.2003 in 4. redni seji, dne 27.02.2003, imenoval sestavo delovnih teles, odborov in komisij, in sicer:
ODBORI:
I. Odbor za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo, komunalo in varstvo okolja
Simon HORVAT, Dokležovje, Ob Naklu 9 - predsednik Štefan FERENČAK, Jugovo 8 - član Marko BALAŽIC, Lipa 146 - član Martin VIRAG, Bratonci 39 - član Marjan MAUČEC, Gančani 80 - član Franc HORVAT, Ižakovci 104/a - član Franc BALIGAČ, Lipovci 52/b - član Martin DUH, Melinci 142 - član Jožef KAVAŠ, Panonska 113 - član
II. Odbor za kmetijstvo in prehrano
Stanko GLAVAČ, Panonska 86 - predsednik
Martin DUH, Melinci 142 - član Simon HORVAT, Dokležovje, Ob Naklu 9 - član
Jože FERČAK, Lipa 67/a - član Andrej VIRAG, Na Kamni 5, - član Alojz ŠKERGET, Bratonci 44 - član Jože LEBAR, Lipovci 59 - član Štefan PERŠA, Ižakovci 127 - član Bojan JEREBIC, Gančani 75/c - član
III. Odbor za proračun, finance in davčno politiko
Štefan FERENČAK, Jugovo 8 - predsednik
Ivan MESARIČ, Lipovci 100/a - član Jože DOMINKO, Lipa 165/a - član Štefan JEREBIC, Kmečka 40, Beltinci -član
Igor LEBAR, Lipovci 59 - član
IV. Odbor za zaščito in reševanje, civilno zaščito in redarstvo
Jože FERČAK, Lipa 67/a - predsednik Jože ERJAVEC, Lipovci 68 - član Slavko VINČEC, Gančani 18/a - član Ljubo ANTOLIN, Ižakovci 145 - član Srečko HORVAT, Sončna 8, Dokležovje - član
Venčeslav SMODIŠ, Bratonci 114/a -član
Alojz FORJAN, Melinci 131 - član Majda MLINARIČ, Ižakovci 149/a -članica
Jožef KAVAŠ, Panonska 113, Beltinci -član
V. Odbor za informiranje
Ivan MESARIČ, Lipovci 100/a - predsednik
Srečko HORVAT, Sončna 8, Dokležovje - član
Marjan MAUČEC, Gančani 80 - član Mira ŠÖMEN, Ravenska 55, Beltinci -članica
Franc NOVAK, Panonska n.h., Beltinci - član
VI. Odbor za družbene dejavnosti
Alojz ŠKERGET, Bratonci 44 - predsednik
Melita OLAJ, Lipa 14 - članica Janko BEZJAK, Lipovci 265 - član Ana BUGAR, Gančani 122/b - članica Nikolaj SZEPESY, Mladinska 8, Beltinci - član
Mirko POREDOŠ, Ižakovci 102 - član Simon HORVAT, Ob Naklu 9, Dokležovje - član
Jože SREŠ, Ižakovci 114/a - član Jožef HORVAT, Poljska pot 9/a - član
VI. Odbor za kulturo, šport in rekreacijo
Andrej VIRAG, Na Kamni 5, Beltinci -predsednik
Igor LEBAR, Lipovci 59 - član Alojz ŠKERGET, Bratonci 44 - član Franc HORVAT, Ižakovci 104/a - član Štefan BALAŽIC, Melinci 153 - član Karel KRAJCAR, Beltinci, Panonska 46/a - član
Alenka FRAS, Dokležovje, Letališka 14 - članica
Marjan MAUČEC, Gančani 80 - član Franc CIGAN, Lipovci 41 - član
VII. Odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem
Mirko POREDOŠ, Ižakovci 102 -predsednik
Regina SRAKA, Melinci 150 - članica Marjan MAUČEC, Gančani 80 - član Marjan HARTMAN, Bratonci 179 -član
Andrej VIRAG, Na Kamni 8, Beltinci -član
Franc KOVAČ, Melinci 78/a - član Srečko HORVAT, Dokležovje, Sončna 8 - član
Roman ŠKAFAR, Lipovci 180/b - član Jožef KAVAŠ, Panonska 113, Beltinci -član.
KOMISIJE:
I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Janko BEZJAK, Lipovci 265 - predsednik
Regina OZMEC, Melinci 150 - članica Mirko POREDOŠ, Ižakovci 102 - član Štefan FERENČAK, Jugovo 8 - član Majda MLINARIČ, Ižakovci 149/a -članica
II. Komisija za statutarna in pravna vprašanja
Venčeslav SMODIŠ, Bratonci 114/a -predsednik
4
Stanko GLAVAČ, Panonska 86, Beltinci - član
Jože FERČAK, Lipa 67/a - član Ivan ZAJC, Lipovci 184 - član Roman ČINČ, Travniška 16, Beltinci -član
III. Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade
Janko BEZJAK, Lipovci 265 - predsednik Jožef KAVAŠ, Panonska 113, Beltinci -član
Regina OZMEC, Beltinci, Ravenska 3 -članica
Marjeta BALAŽIC, Dokležovje, Glavna 31 - članica
Stanko GLAVAČ, Panonska 86, Beltinci - predlagatelj SLS - član
IV. Komisija za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo
Majda MLINARIČ, Ižakovci 149/a -predsednica
Franc HORVAT, Cankarjeva 23 - član Igor ADŽIČ, Cvetno naselje 4 - član Franc HORVAT, Ižakovci 104/a - član Štefan ZADRAVEC, Lipa 6 - član
C. OSTALI
V nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Komuna Beltinci d.o.o. so imenovani:
Marjan MAUČEC, Gančani 80 - predsednik
Igor ADŽIČ, Cvetno naselje 4 - član Bojan JEREBIC, Gančani 75/c - član
Karel KRAJCAR, Panonska 46/a - član Andrej VIRAG, Na Kamni 5 - član
V svet zavoda Vrtec Beltinci se imenujejo:
Regina SRAKA, Melinci 150 Marjan KOUS, Dokležovje, Nova ul. 37 Alojz ŠKERGET, Bratonci 44
V svet Zavoda Osnovne šole Beltinci se imenujejo:
Janko BEZJAK, Lipovci 265, 9231 Beltinci
Melita OLAJ, Lipa 14, 9231 Beltinci Štefan VÖRÖŠ, Cankarjeva 29, 9231 Beltinci
V sosvet načelnika Upravne enote Murska Sobota se imenuje župana Milana Kermana.
Programski svet Kanal K 3 je v sestavi: en predstavnik iz vsake KS in trije člani občinskega sveta Občine Beltinci, in sicer: Srečko Horvat, Igor Adžič in Marjan Maučec.
Uredniški odbor občinskega informativnega glasila v sestavi:
Ivan MESARIČ - odgovorni urednik; Mira ŠÖMEN - glavna urednica;
Milan ZRINSKI - pomočnik glavne urednice;
Nada FORJAN - lektorica;
Cvetka RENGEO - lektorica;
Marjan MAUČEC - član;
Srečko HORVAT - član;
Franc NOVAK - član;
Matija GABOR - računalniška priprava.
OBČINSKI SVET OBČINE BELTINCI V MANDATNEM OBDOBJU 2002-2003
Sedijo (od leve proti desni): Simon Horvat, Ivan Mesarič, Regina Sraka, Igor Adžič, Igor Lebar, Alojz Škerget.
Stojijo (od leve proti desni): Stanko Glavač, Karel Krajcar- predsednik OO NSi, Jožef Kavaš, Jože Ferčak, Majda Mlinarič, Lilijana Žižek - tajnica, Franc Horvat, Janko Bezjak, Venčeslav Smodiš, Marjan Maučec, Milan Kerman - župan, Mirko Poredoš, Štefan Ferenčak, Andrej Virag, Srečko Horvat.
POROČILO O IZIDU VOLITEV
ČLANA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI -PREDSTAVNIKA ROMSKE SKUPNOSTI
Posebna občinska volilna komisija Občine Beltinci je na seji, dne 11. maja 2003, na podlagi zapisnika o delu volilnega odbora na volišču v Beltincih pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvah, dne 11. maja 2003, za volitve člana občinskega sveta Občine Beltinci, predstavnika romske skupnosti ugotovila rezultat ter izid volitev.
I.
Splošne ugotovitve:
V posebni volilni imenik na območju občine je vpisanih 29 volivcev.
S potrdilom je glasoval 1 volivec.
Skupno število volivcev za območje občine je 30.
Glasovalo je skupaj 13 ali 43,33% volivcev.
II.
Za člana občinskega sveta občine Beltinci, predstavnika romske skupnosti, je glasovalo po volilnem imeniku 12 volivcev, s potrdilom 1 volivec.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Edini kandidat je prejel naslednje število glasov: Jožef HORVAT 13 glasov oziroma 100%.
Posebna občinska volilna komisija je v skladu z 85. členom ZLV ugotovila, da je za člana Občinskega sveta občine Beltinci - predstavnika romske skupnosti izvoljen: Jožef Horvat, roj. 21.10. 1955, Beltinci, Poljska pot 9/a.
Posebna občinska volilna komisija v postopku kandidiranja ni prejela nobenega ugovora.
Posebna občinska volilna komisija pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora ni ugotovila nobenih nepravilnosti.
Številka: 006-02/2003-15 Beltinci, dne 11. maj 2003
Predsednica posebne občinske volilne komisije Valerija MES FORJAN, univ. dipl. pravnica, l.r.
Člani in namestniki:
Iztok JEREBIC, l.r.
Marta KLEMENČIČ, l.r,
Lilijana ŽIŽEK, l.r.
Boštjan ČOLIG, l.r.
5
POROČILO O USTREZNOSTI PITNE VODE
Poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode iz črpališča Hraščice v času poizkusnega črpanja in po priključitvi črpališča na javno vodovodno omrežje
Iz javnega vodovodnega omrežja Občine Beltinci, katerega črpališče je v gozdu Hraščica v k.o. Gančani se oskrbujejo krajani Beltinec, Bratonec, Lipovec, Gančan, Lipe in Ižakovec. Z vodovodnim omrežjem upravlja Komuna, Javno komunalno podjetje Beltinci d.o.o. Vse od izgradnje preizkusnega vodnjaka pa do izgradnje črpališča je v pretežni meri analiziral vzorce vode Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Po vključitvi črpališča (28.06.2002) v javno vodovodno omrežje smo 01.07.2002 sklenili pogodbo za nadzor kakovosti pitne vode z Zavodom za zdravstveno varstvo iz Murske Sobote, ki v skladu s Pravil-
nikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS, št. 46/97; 54/98 in 7/2000) odvzema vzorce vode iz črpališča Hraščica, iz hidrantnega omrežja in pri porabnikih v občini, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje. Bakteriološke analize (vzorce jemljejo dvotedensko) opravljajo v Murski Soboti, medtem ko za kemijske analize pošiljajo vzorce (jemljejo jih do 4-krat letno oz. po potrebi) v ZZV Maribor.
Posebna priprava vode se ne izvaja. Ob črpališču je zgrajena klorna postaja za dezinfekcijo s plinskim klorom, ki se vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali druge nepredvidene dogodke, kot je bakteriološko onesnaženje vode. Do sedaj voda iz črpališča še ni bila klorirana, kajti za ta ukrep ni bilo potrebe. Vsi rezultati analiz se sočasno dostavljajo tudi Zdravstvenemu inšpektoratu v Mursko Soboto.
Rezultati analiz vzorcev vode, dobljeni od ZZV Maribor od leta 2001 do leta 2002, so naslednji:
Datum odvzema parametrov	Enota mere	Normativ do 31.12. 2002	Priporočilo do 31.12.02 in normativ od 1.1.2003	23.10. 2001	18.122001 (poizkusno črpanje)	06.062002 (poizkusno črpanje)	23.07. 2002	07.08. 2002	15.01. 2003
pH (kislost vode)	/	6,5-9,5	6,5 - 9,5	6,3	7,3	6,5	6,6	6,3	6,7
Nitrati	mg/l	50	50	21,7	19	15,9	15,5	16,4	-
Atrazin	μg/l	0,2	0,1	0,09	0,09	0,1	-	0,1	-
Desetil-atrazin	μg/l	0,2	0,1	0,17	0,15	0,16	-	0,15	-
Železo	mg/l	200	200	-	50	-	50	50	-
Skupna trdota	N	-	-	-	8,4	-	-	-	-
Opomba: Vsi navedeni podatki so na vpogled na občinski upravi.
Parameter PH pomeni kislost vode, katerega vrednost znaša od 6,3 do 7,3 in je v spodnjem delu normativa. Navedeno občasno odstopanje nima posebnega vpliva na kvaliteto pitne vode.
Nitrati (normativ 50 mg/l) so v celotnem obdobju bili precej pod dovoljeno mejo in so se gibali od 15,5 do 21,7 mg/l, kar je zelo dobro. Ta parameter je odvisen od gnojenja poljščin z umetnimi gnojili.
Za pesticide (atrazin in desetil -atrazin) je bil vse do 31.12.2002 veljaven normativ 0,2 μg/l vode, vendar je pri nas veljalo priporočilo dovoljene koncentracije posameznega pesticida do
0,1 μg/l, kot je bilo to določeno z direktivo Evropske unije. Ta vrednost (0,1 μg/l) uradno velja v Sloveniji od 01.01.2003. Iz tabele je razvidno, da je parameter atrazin v mejah dovoljenega, medtem ko njegov metabolit desetil -atrazin (razgradni atrazin) po novi direktivi presega dovoljeno vrednost. Zaradi tega bo v nadaljnjih aktivnostih potrebno poskrbeti za regulacijo navedenega parametra v dovoljene okvire. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da se zakoni in s tem normativi menjajo preko noči, medtem ko je za uskladitev odstopajočih parametrov z normativi potrebno določeno prehodno obdobje.
Železo, ostale kovine in nekovine pridejo v vodo s pronicanjem le-te skozi prepustne skorje zemlje. Iz tabele izhaja, da so vsi vzorci pod mejo dovoljenega normativa in znašajo 50 mg/l. Pri posameznih uporabnikih se pojavlja rjavo obarvana topla in vroča voda. Vse doslej opravljene analize na hladni vodi so bile neoporečne po kriteriju »železo«,
medtem ko je bilo pri posameznikih odstopanje vrednosti železa od normativa v topli in vroči vodi. Po mnenju ZZV Maribor, ZZV Novo mesto in mnenju ZZV Murska Sobota prihaja do obarvanosti vode iz individualne vodovodne napeljave in iz grelnikov vode (bojlerji in kotli na pečeh za centralno ogrevanje). Zato priporočajo sanacijo notranjih vodovodnih napeljav in čiščenje grelnih teles, istočasno pa pri takih porabnikih priporočajo za pitje in kuhanje izključno mrzlo vodo. Po mnenju navedenih strokovnih institucij pojav obarvanosti vode sčasoma izgine. V okviru podjetja Komuna bomo takoj, ko bodo to omogočale vremenske razmere, pristopili k pregledu hidrantov, ventilov in k izpiranju omrežja preko izpustov vode na hidrantih.
Trdota vode znaša od 8,4 do 8,6 N, kar je po mnenju strokovnjakov dobro,
saj navedena trdota onemogoča čezmerno nabiranje mineralov na ceveh in ostalih delih vodovodne instalacije.
V sklop nadaljnjih aktivnosti za izboljšanje obstoječe kvalitete pitne vode bomo na podlagi predhodnih črpanj in analiz določali lokacijo in zgradili še drug vodnjak v Hraščicah, globine do 30 m, razširili vodovarstveno območje, za zajetje vzpostavili ukrepe iz odloka o varovanju virov pitne vode v Hraščicah in pristopili k postopni zamenjavi vodomerov pri vseh porabnikih. Poleg navedenega bomo sproti obveščali uporabnike o priporočilih, dobljenih s strani strokovnih institucij, glede oskrbe z zdravo pitno vodo.
Janez SENICA
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KULTURNA DVORANA V BELTINCIH
Pisalo se je leto 1950, ko so Beltinčani sklenili, da v centru svojega kraja z lastnimi sredstvi, prostovoljnim delom in veliko voljo po kulturnem udejstvovanju, postavijo svoj zadružni dom. Ker so bili delavni in v takratnem času solidarnost med ljudmi ali do svojega kraja ni bila vprašljiva, je bil dom tudi v kratkem času postavljen.
Veliko dramskih skupin je v njem predstavilo svoja dela, nastopilo je veliko ansamblov, med njimi tudi Avseniki. Pred kulture željno publiko se je večkrat predstavilo tudi domače telovadno športno društvo. Tako je takratni zadružni dom služil v kulturne namene skoraj deset let.
Po letu 1960 je vodstvo KS sklenilo, da se prostori zadružnega doma dajo v korist Tovarni pletenin Beltinka, v kateri bi se lahko zaposlilo veliko ljudi iz naše občine. Ker je bilo življenje težko, so si ljudje želeli zaposlitev, zato je ta predlog dobil tudi podporo širše javnosti in kraj je ostal brez prostora, ki je bil do takrat namenjen kulturi. Beltinka se je z leti razvijala in zaradi širitve svojih bogatih programov postavila svojo delovno halo, naš bivši zadružni dom pa je služil samo še za skladiščenje izdelkov in surovin. Pred leti se je število zaposlenih v tovarni zelo zmanjšalo in naši prostori so ostali prazni. Po daljšem pogovarjanju, dogovarjanju in sprejetju kompromisa s stečajnim
upraviteljem, smo postali ponovno lastniki, z žulji naših vrlih Beltinčanov zgrajenega zadružnega doma.
Zato da je bil del tovarne, ki je služil za skladišče strojev in orodja zelo hitro in brez problemov predan v uporabo kraju, gre zahvala tudi direktorju Beltinke, Bojanu Beloviču, ki je takoj po razgovoru z županom pokazal veliko mero razumevanja za potrebo po kulturni dvorani v Beltincih.
Res je, da se je z izgradnjo nove šole kulturno dogajanje preselilo v šolsko jedilnico in telovadnico, vendar je bila želja po kulturni dvorani v kraju vedno prisotna. Občina je imela v svojem programu predvideno izgradnjo kulturne dvorane v parku ob gradu, člani sveta KS Beltinci pa so imeli željo po obnovi bivšega zadružnega doma, saj bi s tem omogočili vsem društvom, ki v kraju aktivno delujejo, da se širši javnosti tudi dostojno predstavijo.
V skupnem projektu z občino Beltinci smo v mesecu marcu pričeli z obnovo oziroma rekonstrukcijo objekta. Večnamenska dvorana in dnevni bar (tako se projekt uradno imenuje) bosta v bodoče občinskemu središču služila za predstavitev občinskih proslav in skupnih prireditev. V naši občini namreč želja po kulturni izobrazbi spodbuja k delovanju skoraj šestdeset različnih društev, ki bodo v novi dvorani lahko širši javnosti predstavili rezultate svojega
dela, dvorana pa bo služila tudi za predstavitev raznih gledaliških, zabavnoglasbenih in drugih skupin. Zaradi ugodnih pogojev bo v dvorani možno izvesti tudi razna skupna srečanja, večje prireditve, služila pa nam bo lahko tudi kot kinodvorana.
Predvidena vrednost izvedbenih del za rekonstrukcijo dvorane znaša 90 mio SIT, kar vsekakor ni mali znesek in upamo, da nam bo za pomoč uspelo pridobiti tudi sredstva Ministrstva za kulturo RS, za katera se je, po nasvetu župana, občina prijavila na razpis. Obnova dvorane se bo (zaradi omejenih finančnih sredstev) vršila v več fazah. Prva faza obnove dvorane, v vrednosti cca. 15 mio SIT, bo končana do konca junija letos.
Vsi skupaj si seveda želimo, da bi bila dvorana čim prej končana, žal pa je vse odvisno od finančnih sredstev. Uradno se predvideva pričetek uporabe dvorane v letu 2005. Če bo to prej, bomo lahko vsi, ki znamo ceniti bogato delovanje posameznih društev v naši občini in nam veliko pomeni ohranitev našega kulturnega potenciala (plesna folklorna skupina, Marko banda, Mlada beltinska banda, tamburaši, harmonikarji, ljudski pevci in godci, pevski zbori, dramske sekcije, plesni pari, glasbeni ansambli, občinska pihalna godba), zelo veseli.
Teja MAUČEC
Mladi nadaljujejo tradicijo naših prednikov. FOTO: Franc Poredoš
7
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS GANČANI
Letošnji letniki, ki so postavljali majoš.
Po lokalnih volitvah smo tudi v Gančanih dobili nov svet krajevne skupnosti. Sestavljen je iz sedmih članov, ki imajo delovne naloge razdeljene takole: • predsednik: Štefan ŽIŽEK,
• podpredsednik: Marjan MAUČEC.
Ostali člani pa imajo naslednje zadolžitve:
• komunala: Marija BAKAN, Anton BAKAN,
• družbene dejavnosti: Anton MAUČEC, Marjan KUZMA,
• mrliška vežica, javna razsvetljava: Jože SRAKA.
Na seje je vabljen tudi predstavnik zaselka Hraščice, in sicer je to Ivan Sečkar, ki skrbi za javna dela. Pri delu sveta sodeluje Lilijana Časl, ki piše sejne zapisnike.
V krajevni skupnosti Gančani se lahko pohvalimo, da je bil na zadnjih
volitvah za člana državnega sveta Republike Slovenije izvoljen naš sokrajan, Marjan Maučec.
Novi svet krajevne skupnosti Gančani, želi uresničiti v svojem mandatu cilje in naloge iz svojega programa. Tako smo poleg vzdrževalnih del že nabavili klopi, ki smo jih postavili po vasi, kupili smo hidrantne omarice, ki smo jih namestili v Hraščicah. Uredili smo tudi verouk za otroke v stari šoli.
V prihodnje želimo po vasi postaviti koše za smeti, urediti hočemo tudi kurjavo v večnamenski dvorani v ŠRC Gančani, asfaltirati želimo nekaj cest in parkirišč.
Svet KS Gančani je skrbel tudi za družabno življenje. Organiziral je tradicionalna srečanja, in sicer srečanje ostarelih krajanov, prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, letos prvič pa smo pripravili tudi srečanje krvodajalcev. Na božični večer smo pripravili
božični koncert, organizirali pa smo tudi silvestrovanje na prostem.
Osrednja družabna prireditev je bila tradicionalno postavljanje mlaja, letos že 84. po vrsti, kar je zavidanja vredna številka. Letos je mlaj postavljal letnik 1985: Tončka Kuzma, Lea Puhan, Aleksander Jerič, Jernej Žalig, Dejan Tivadar, Gordan Jerebic. Pri sami organizaciji pa so sodelovali tudi turistično in gasilsko društvo ter gospa Hedvika Križanič z izdelavo prelepih kron, ki so krasile mlaj. Upamo, da bo mlaj dosegel tudi stoto postavitev.
Pri vsem, kar smo v vasi postorili, je bilo potrebno sodelovanje med krajani, različnimi društvi in svetom krajevne skupnosti. Naj bo tako tudi vnaprej. Hvala vsem za pomoč in podporo pri razvoju krajevne skupnosti Gančani.
Štefan ŽIŽEK
Tako se ročno, brez strojne pomoči, postavlja majoš.
POSVETITEV CERKVICE V BRATONCIH
Za krajane Bratonec je 15. septembra 2002 napočil dolgo pričakovan dan. Uresničila se nam je velika želja, dogradili smo cerkvico v čast Mariji Pomočnici. Posvetil jo je pomožni škof Jožef Smej. V zahvalo Mariji Pomočnici smo zapeli pesem: »Mariji smo cerkvico novo gradili, je vasi prelepi okras, pa da bi tudi po tolažbo k njej hodili, saj Marija čaka na nas«.
Odslej bo cerkvica Marije Pomočnice romarska cerkvica, katero bodo obiskovali številni romarji od blizu in daleč. Krajani Bratonec smo na to zelo ponosni. Vsem dobrotnikom pri izgradnji cerkvice se iz vsega srca zahvaljujemo.
Emilija SRAKA
8
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
VELIKONOČNA RAZSTAVA V LIPOVCIH
Na letošnjo cvetno nedeljo, 13. aprila 2003, je bila v dvorani lipovskega vaškega doma slovesna otvoritev že tradicionalne razstave velikonočnih remenic ali remenk. Za prelep pevski uvod v razstavo so poskrbele ljudske pevke iz Lipovec, ki so iz bogate zakladnice narodnih pesmi izbrskale stare prekmurske velikonočne pesmi. Z njimi je bila razstava postavljena v religiozni okvir, ki je odlično dopolnil kulturno-folkloristični ton razstave. Glavna nit razstave je bilo prepletanje sodobnih tehnik oblikovanja in barvanja pirhov s prvinami tradicionalne kulture - te so bile lepo vidne v izbiri rekvizitov, kot so doma pletene košare in izdelki iz slame, značilni za Lipovce. V tradicijo nekdanjega praznovanja »vüzma« je gledalce popeljala tudi kratka igrica. Iz nje je bilo moč razbrati pomembno razliko v primerjavi z današnjim praznovanjem največjega krščanskega praznika. Če je bilo nekoč sicer manj šunke, remenic in kruha, pa je bilo mnogo več veselja, življenja, otrok, je v svojem kratkem nagovoru povedala ga. Vera Bezjak, ena od organizatork razstave.
S pomočjo video filma, avtorja Dušana Legena, so se obiskovalci lahko sprehodili skozi utrinke prejšnjih razstav, kulturni program pa je s svojo sklepno mislijo zaokrožil g. Štefan Forjan, predsednik Turističnega društva Lipovci. Le-to je poleg organizacije same razstave poskrbelo tudi za izvedbo kreativne delavnice. Razstavo je slovesno odprl predsednik KS Lipovci, g. Janko Bezjak. Odprta je bila ves teden in na njej je bil obiskovalec poleg prvovrstnega estetskega užitka deležen tudi prijazne besede in okusne pogostitve. Tako mlade kot mlade po srcu pa je še posebej nagovorila kreativna delavnica. Na njej so se udeleženci seznanili z bogato paleto oblikovalskih tehnik, tako tradicionalnih kot sodobnih. S tem je bil nedvomno dosežen cilj razstave - povezati ljudi v skupnem ustvarjanju in odkrivanju lastnih (krščanskih) korenin.
Tadeja TRATNJEK
Remenke, obarvane z domačim rastlinskim motivom, s čebulo.
Z remenkami okrašeno drevo.
Zemeljsko poslikan motiv.
Velikonočni aranžmaji s cvetličnimi poslikavami.
9
ZAVODI
RAZVIJANJE POZITIVNEGA SAMOVREDNOTENJA
V ŠOLSKEM OKOLJU
Človek je dosegel ogromen napredek na znanstvenem, medicinskem in tehničnem področju pa nobenega na duševnem.
Naši odnosi so v tej življenjski naglici povsem tržno usmerjeni. Spoznanje, da v ospredju niso vrednote, kot je delo, poštenost in odgovornost, je stresno. Dejstvo, da si lahko dober delavec, pa si že jutri brez službe, je za marsikoga uničujoče. Človek si tako težko ustvari pozitiven občutek lastne vrednosti. Pomanjkanje tega občutka pa je destruktivno tako za odraslega kot za otroka.
Rezultati raziskav dokazujejo, da tisti, ki se ne ceni, veliko prej seže po drogah, alkoholu in se vključuje v različne zabušantske združbe.
Dokazano je, da se otroci, ki jim primanjkuje občutka lastne vrednosti, ne učijo tako dobro. Postanejo občutljivi, skrbi jih, kaj mislijo drugi in izgubijo motivacijo. S težavami se ne znajo spopasti, krivijo druge in iščejo izgovore zase. Po ponavljajočih neuspehih se njihovo prepričanje o lastni neuspešnosti samo še utrdi.
Nasprotno pa se otroci z razvitim občutkom lastne vrednosti radi učijo, so priljubljeni med vrstniki, se veselijo novih izzivov in so izredno motivirani. Takšni otroci postanejo uspešni odrasli
ljudje, ki ljubijo življenje in sledijo svojim ciljem.
Zaradi zgoraj omenjenih dejstev smo se na osnovni šoli Beltinci odločili, da uvedemo program Pozitivno samovrednotenje v šolskem okolju, ki je plod 20-letnega razvoja in testiranja dr. Reasonerja, svetovno uveljavljenega strokovnjaka, publicista, ustanovitelja in predsednika Mednarodnega združenja za razvoj zavesti o pomenu občutka lastne vrednosti.
Dr. Reasoner je razvoju občutka lastne vrednosti posvetil svoje življenje. Na osnovi bogatih izkušenj je izdelal poseben program, s katerim je dosegel neverjetne, dokumentirane rezultate:
• po 2 letih izvajanja znamo upade število mladostnikov, ki zlorabljajo drogo in alkohol,
• število izostankov se je zmanjšalo iz povprečno 16 na 1 izostanek na semester,
• sodelovanje učencev v šolskih dejavnosti se je povečalo iz 25% na 75%,
• odstotek učencev, ki so končali šolo se je dvignil iz 50% na 82%,
• učenci so imeli manj socialnih in disciplinskih težav ter so bili bolj motivirani za učenje,
• povečal se je odstotek nadarjenih otrok,
• učitelji so pozitivneje ocenjevali odnose s sodelavci in učenci,
• izražali so več zaupanja vodstvu šole in pokazali več pripravljenosti za sodelovanje.
V osnovni šoli Beltinci se program že izvaja. Inštitut za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane je kot član in predstavnik Mednarodnega združenja za razvoj osebne zavesti pooblaščen za izvajanje programa v Sloveniji. Na naši šoli je usposobil 18 mentorjev (med njimi je tudi predstavnik staršev), ki bodo program izvajali pri učencih. V program so pa vključeni tudi starši, del tega je izvajal tudi avtor programa sam, saj je hotel spoznati slovensko šolo, kjer se le-ta izvaja.
In kje je skrivnost čudežnega programa?
Izredno sistematičen program nima nič čarobnega. Zahteva zdrav razum, pogovarjanje, poslušanje, odpiranje drugim in pozitivne misli.
Generator energije so pozitivna čustva in pozitiven odnos do življenja. Ko si srečen, ves svet s svojo energijo steče k tebi, ko si žalosten, pa jokaš sam.
Program, ki je plod dolgoletnega dela in izkušenj dr. Reasonerja in njegovih sodelavcev, je zasnovan na petih prvinah. Vsakemu je potrebno v kolektivu (v razredu) zagotoviti občutek varnosti, občutek identitete in zavedanja svojih odlik, občutek pripadnosti drugim, ne izoliranosti in osamljenosti, strpnosti. Potrebno mu je postaviti in pomagati doseči ideale, saj s tem dobi občutek smisla v življenju ter si zna postavljati cilje. S temi pridobljenimi občutki začuti, da je tudi sam sposoben, ustvarjalen, da tudi on zmore.
Zaposleni na osnovni šoli Beltinci se zavedamo, da moramo posvetiti posebno pozornost vračanju občutka lastne vrednosti, kajti:
»Kaj pomaga človeku,
če si svet pridobi
sebe pa pogubi ali škodo stori.«
(Starogrška modrost)
mag. Marica HORVAT
12
ZAVODI
EKO ŠOLA V ŠOLSKEM LETU 2002/03
V letošnjem letu smo izbrali tematski sklop VODA kot enega izmed treh parametrov v okviru standarda ISO 14001. Namen je bil ugotoviti, kakšno vodo pijemo v naši občini, kako ravnamo z njo, koliko in zakaj jo uporabljamo, ali znamo z njo varčevati, kako je s porabo vode v gospodinjstvu, šoli in doma. Učenci so radi opazovali, kako je s pipami v šoli in doma, koliko vode odteče po nepotrebnem, če pipe puščajo. Tudi vreme in količina padavin sta nas zanimala. Izdelali smo raziskovalno nalogo na temo Kakšno vodo pijemo v naši občini. Nalogo smo predstavili na eko dnevu in jo dali v pogled tudi županu. V okviru naravoslovnega dne smo na šolo povabili Janeza Senico, ki je na občini zadolžen za vodovodno omrežje.
Drugi pomemben projekt je bil Popis starih vodnjakov v naši občini. Vodnjake smo obdelali timsko z različnih vidikov: biološkega, kemijskega, likovnega, tehničnega, zemljepisnega in zgodovinskega.
Tematski sklop ODPADKI nadaljujemo iz lanskega leta in ga dopolnjujemo, nadgrajujemo in širimo. Učenci so bolj osveščeni in se do okolja bolj prijazno obnašajo.
Pozitivno vplivajo tudi na svoje starše, kar je razvidno iz obiska eko dneva, sodelovanja pri naravoslovnih dnevih, ozaveščanja glede ločenega zbiranja odpadkov. Le-tega smo razširili od papirja, baterij, plastike in aluminija še na stara olja. Rezultati kažejo uspeh na tem področju. Količine zbranih odpadkov so se zelo povečale. Zbrali smo 15 ton papirja, 1 tono baterij, precej košev plastike in ostalih odpadkov. Pomembno je, da tukaj sodelujejo tudi starši.
Vključili smo tudi zunanje sodelavce, npr. za nevarne odpadke g. Zadravca iz Saubermacher Komunale iz Murske Sobote (šolska ura iz varstva okolja).
Ta parameter smo prav tako izbrali za standard ISOO14001.
Še vedno odpadke izrabimo za različne eko izdelke (vodnjaki, mlini, darilca...).
Podrobno ENERGIJE kot tematskega sklopa še nismo izbrali, v naše delo pa smo ga vključevali. Zavedamo se pomena analize stanja na naši šoli (prevelika poraba), zato smo jo tudi izbrali kot parameter za standard ISOO14001. Učence smo navajali na varčno porabo energije, popisovali so števce v šoli in doma ter izdelali grafe z analizami.
OSTALE AKTIVNOSTI
Sodelovali smo na občinski očiščevalni akcija, prodajali eko koledarje in eko čestitke, sodelovali na eko kvizu, kjer je Jernej Činč iz 7.a kot šolski prvak na državnem eko kvizu dosegel odlično drugo mesto in si prislužil nagrado in priznanje na podelitvi v Cankarjevem domu. Pripravili smo eko dan, kjer se je priključil VVZ v Beltincih v mrežo eko šol.
Sodelovali smo s policijo, krajevnimi skupnostmi, turističnimi društvi, Saubermacher Komunalo, občino Beltinci, gozdarji, ribiči. Svoje predstavnike smo imeli na različnih likovnih in literarnih natečajih.
PREDSTAVITEV EKO AKTIVNOSTI
Naše eko aktivnosti smo predstavili na eko dnevu, ki je bil 22. aprila, ob dnevu zemlje. Na slavnostno eko prireditev smo povabili zunanje strokovne sodelavce, predstavnike staršev in občine, župana, starše, učence in učitelje. V dopoldanskem času smo imeli naravoslovne dneve, kjer je bil poudarek na problemih vode, zemlje, odpadkov...
Strokovni del smo popestrili z bogatim kulturnim programom, predstavili smo obe eko himni - šolsko in himno Andreja Janca. Prireditev smo zaključili
na eko razstavi ob eko pogrinjku.
5. junija, ob mednarodnem dnevu varstva okolja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani na 6. podelitvi eko zastav naša šola dobila CERTIFIKAT kot potrditev eko zastave v šolskem letu 2003/04. Tega priznanja smo zelo veseli, seveda pa nas obvezuje, da bomo svoje delo ne le nadaljevali, ampak tudi nadgrajevali in razširili v širšo skupnost.
Marija POREDOŠ
ISKRICE
Tjaša pride k meni. Ker je toplo oblečena, ji je vroče in vpraša, ali si lahko sleče jopico.
»Ali imaš spodaj dolge rokave?« jo vprašam.
»Ne, kapri«, odgovori hitro.
X X X X X X
Luka zjutraj najraje pride k meni. Ker je petek, ko gre k logopedu je navadno lepo oblečen, zato ga vprašani: »Ali greš danes k logopedu?«
»Ne, ne grem, naslednji petek grem, danes imam dopust!«
Ivanka KOŠIR
13
ZAVODI
ODLIČNI UČENCI V ŠOLSKEM LETU 2002-2003
Osnovna šola Beltinci,
8.A RAZRED,
razredničarka Tadeja HALAS
1. ROK KRESLIN, Jugovo 14, Beltinci
Dosegel je odlični uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil je zlato Štefanovo in bronasto Vegovo priznanje ter dosegel uspehe na področju računalništva.
2. MOJCA BENKOVIČ, Na Kamni 6, Beltinci
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je zlato Cankarjevo priznanje in srebrno priznanje na tekmovanju iz angleškega jezika ter za delo v razredni skupnosti.
3. SAŠA JERIČ, Gančani 185/a Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je srebrno Štefanovo in srebrno Cankarjevo priznanje, sodelovala na športnih tekmovanjih ter v razredni skupnosti.
4. NEVA HARC, Bratonci 22
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila knjižno nagrado na literarnem tečaju Slovenskih železnic, prejela je priznanje na tekmovanju iz znanja zgodovine in bronasto Cankarjevo priznanje, prav tako pa je prejela nagrado za delo v razredni skupnosti.
5. NIKA MERTÜK, Bratonci 158
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je bronasti priznanji na tekmovanju iz znanja slovenskega in angleškega jezika, prejela je priznanje za večletno sodelovanje pri pevskem zboru ter za delo v razredni skupnosti.
6. MATEJ REMŠKAR, Gregorčičeva 25, Beltinci
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil bronasta priznanja na tekmovanjih iz znanja slovenskega in angleškega jezika ter zgodovine.
7. NIKO SMEJ, Jugovo 52, Beltinci
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil je bronasto Cankarjevo priznanje in za sodelovanje v ekipi malega nogometa - polfinale državnega prvenstva ter za sodelovanje na krosu.
8. MIHAEL SLANA, Melinci 182/a
Prejel je priznanje za sodelovanje v ekipi malega nogometa, ki se je uvrstila v polfinale državnega prvenstva, osvojil je četrto
mesto v metu žogice na državnem prvenstvu za mlajše pionirje, sodeloval je na atletskih tekmovanjih.
9. DEJAN SREŠ, Melinci 157
Prejel je priznanje za sodelovanje v ekipi malega nogometa, ki je v polfinalu državnega prvenstva zasedla drugo mesto.
10. TAMARA POPOV, Štefana Kovača 10, Beltinci
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Zelo se je trudila pri učenju slovenskega jezika in pri vključevanju v novo okolje.
8.B RAZRED, razredničarka Snežana ŠERUGA
1. SANDRA GORČAN, Melinci 99/b Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je bronasto in srebrno priznanje iz zgodovine, prejela je priznanje za angleško bralno značko ter bronasto Cankarjevo priznanje. Dosegla je uspehe tudi na športnem področju - pri atletiki.
2. MIHA BIDERMAN, Lipovci 272 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je priznanje za štiriletno petje pri Mladinskem pevskem zboru, sodeloval je tudi na literarnih natečajih, kjer je prejel nagrado Slovenskih železnic. Osvojil je bronasto Cankarjevo priznanje, prejel je priznanje na področju ekologije, za uspešno vodenje šolskih prireditev, prejel pa je tudi nagrado za najbolj humanega učenca na osnovni šoli v Beltincih.
3. TOMAŽ NEMEC, Gančani 38/a Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto Štefanovo priznanje iz fizike, osvojil je bronasto priznanje na šolskem in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz angleškega jezika. Prejel je še bronasto Vegovo priznanje iz matematike in priznanje za delo na področju ekologije - energija.
4. DENIS DUH, Lipa 47/b
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil je bronasto priznanje na šolskem in srebrno na državnem tekmovanju iz zgodovine. Prejel je bronasto in srebrno Štefanovo priznanje iz fizike, bronasto Vegovo priznanje iz matematike
ter za udeležbo na regijskem in državnem tekmovanju. Prejel je tudi bronasto Cankarjevo priznanje ter za delo na področju ekologije - energija. Dosegel je tudi zelo dobre dosežke na šahovskih tekmovanjih.
5. ANEMARI HORVAT, Lipa 45
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je priznanje za petletno petje v mladinskem pevskem zboru. Prav tako je prejela priznanje pri angleški bralni znački, bronasto Cankarjevo priznanje, bronasto Vegovo priznanje iz matematike ter priznanje za dosežke na športnem področju - odbojka.
8.C RAZRED,
razredničarka Majda GJEREK
1. TAMARA KLAR, Ravenska 72, Beltinci
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je priznanje za uspešno delo v razredni skupnosti, za dosežke na športnem področju (atletika, rokomet, gimnastika, ples) ter za uspešno sodelovanje pri pevskem zboru.
Osvojila je diplomo Vesele šole na razrednem tekmovanju, bronasto in srebrno Vegovo priznanje, zlato, bronasto in srebrno Štefanovo priznanje.
2. MIHA LEGEN, Bratonci 34
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole ter nagrado za izjemne dosežke na področju folklore. Osvojil je bronasto priznanje iz zgodovine, bronasto Cankarjevo priznanje, bronasto Vegovo priznanje ter bronasto Štefanovo priznanje. Prejel je diplomo Vesele šole na razrednem tekmovanju in na tekmovanju druge stopnje ter prejel priznanje za uspešno sodelovanje pri nemški bralni znački.
3. MATJAŽ SUŠEC, Ravenska 64, Beltinci
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je priznanje in nagrade za dosežke na športnem področju (državno prvenstvo iz odbojke na pesku -drugo mesto, državno prvenstvo odbojke -četrto mesto, nagrada za državno tekmovanje iz atletike ter za uspešno sodelovanje pri pevskem zboru. Osvojil je bronasto priznanje iz angleščine, bronasto Vegovo priznanje, bronasto Štefanovo priznanje, priznanje za uspešno sodelovanje pri angleški bralni znački. Prejel je tudi diplomo Vesele šole na razrednem tekmovanju in tekmovanju druge stopnje.
14
ZAVODI
4. MATIJA PETEK, Cankarjeva 17, Beltinci
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto priznanje iz angleškega jezika, diplomo Vesele šole na razrednem in na tekmovanju druge stopnje.
5. MATEJ SMODIŠ, Lipovci 20
Prejel je priznanje na športnem področju (mali nogomet - polfinale državnega prvenstva; atletika - državno prvenstvo tretje mesto, ter udeležba na državnem prvenstvu v krosu. Prejel je priznanje za uspešno sodelovanje na nemški bralni znački.
8.D RAZRED,
razrednik Marjan MAKOVEC
1. NINA OPAKA, Ravenska 76, Beltinci
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je srebrno Cankarjevo priznanje, bronasto Štefanovo priznanje, bronasto priznanje iz zgodovine, bronasto Vegovo priznanje za večletno delo v knjižnici.
2. MATEJA POREDOŠ, Ižakovci 61 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je zlato priznanje iz nemškega jezika in bronasto Cankarjevo priznanje.
3. TAMARA BALAŽIC, Ižakovci 64 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je priznanje za nemško bralno značko »EPI LESEPREIS«.
4. SARA KOCIPER, Lipa 105/a Dosegla je odličen uspeh v 8. razredu osnovne šole. Prejela je priznanje za nemško bralno značko »EPI LESEPREIS«.
Osnovna šola Bakovci enota Dokležovje
1. DENIS HAMLER, Trate 28, Dokležovje
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto Vegovo priznanje, osvojil je slovensko in nemško bralno značko, udeležil se je tekmovanja II. stopnje iz Vesele šole, uspešen je bil na športnih tekmovanjih. Prejel pa je tudi diplomo na državnem tekmovanju »Mladina in gore«.
2. TAMARA JERIČ, Gramozna 2, Dokležovje
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto Cankarjevo priznanje, osvojila slovensko in nemško bralno značko, prejela knjižno nagrado in priznanje na natečaju »Mladi literati Slovenije«, prejela pa je tudi pohvalo za delo na literarnem področju ter priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru.
3. BARBARA MIHOLIČ, Železniška 22, Dokležovje
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto Cankarjevo priznanje, osvojila slovensko in nemško bralno značko ter prejela priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru.
4. SAŠA MIKLOŠIČ, Glavna 56, Dokležovje
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto Cankarjevo priznanje, osvojila slovensko in nemško bralno značko ter prejela priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru.
5. URŠKA ROPOŠA, Nova ulica 36, Dokležovje
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto in srebrno Cankarjevo priznanje, osvojila je slovensko in nemško bralno značko. Prejela je priznanje za sodelovanje na eko kvizu, priznanje za sodelovanje v pevskem zboru, priznanje za aktivno delo v skupnosti učencev šole, diplomo na državnem tekmovanju »Mladina in gore«.
6. TAMARA ŠKRABAN, Železniška 12, Dokležovje
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto Cankarjevo priznanje, osvojila je slovensko in nemško bralno značko ter prejela priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru.
15
ZAVODI
CICIBANI POHODNIKI NA POHORJU
Vrtec Beltinci je tudi v tem šolskem letu staršem ponudil možnost letovanja otrok na Pohorju. Spremenili smo lokacijo bivanja, nova lokacija na Ruški koči nam je bila izziv in veliko pričakovanje. Letovanja se je udeležilo šestnajst otrok in dve vzgojiteljici, potekalo je v času od 11. do 15. novembra 2002.
Osrednji cilj letovanja otrok je vračanje k naravi. Otroci si krepijo zdravje, poleg gibalnih in funkcionalnih sposobnosti si razvijajo tudi spoznavne, socialne in emocionalne sposobnosti in lastnosti. V naravnem okolju spoznavajo lepoto narave, živali, rastline, izvajajo različne športne dejavnosti, ki jih nudi narava in se navajajo na vrednotenje ter pravilen odnos do narave.
Hladnega jesenskega jutra smo se poslovili od staršev in se s kombijem zapeljali novim doživetjem in spoznanjem naproti. Na začetku poti so bili otroci mirni, a so se kmalu razživeli in pot do Ruške koče na Pohorju je hitro minila. Tam nas je pričakal animator Miro, ki nam je pomagal raziskovati in spoznavati Pohorje. Prijazno osebje je poskrbelo za prijetno bivanje in hrano. Življenje v petih dneh na
Pohorju je bilo pestro, razgibano, polno prijetnih vtisov in premaganih naporov.
Našemu letovanju bi lahko rekli tudi zimovanje. Prvi dan smo se namreč tudi kepali, kajti počakale so nas posamezne krpe snega od nedavnega sneženja.
Otroci so na snegu uživali, saj je bil to prvi sneg v tem letu. V naslednjih dneh smo obiskali počitniški dom
Zarja, izvedli smo pohod na Glažuto, ogledali smo si tudi pohorsko kmetijo z živino in žago.
Na Bolfenku smo si ogledali razstavo in zajahali ponija. Razveselili smo se obiska ravnateljice Mire, ki nas je spremljala na nočni pohod na Žavcarjev vrh, kjer smo postali pravi mali planinci pohodniki. Doživeli smo pravi planinski krst.
Kljub prijetni utrujenosti smo imeli zvečer še veliko energije za ples v pižamah. En večer nam je popestrila pravljičarka in nas s svojim doživetim pripovedovanjem popeljala v svet pravljic. Obiskal nas je planinec in nam prikazoval diapozitive o Pohorju. Ob nekaterih smo se prav iz srca nasmejali. Ne smemo pozabiti na obisk lovca, ki nam je pripovedoval o živalih in rastlinah na Pohorju in nam nekatere tudi pokazal. Veliko izkušenj, spretnosti in spoznanj smo si nabrali ob graditvi škratove hiške v gozdu.
Kaj vse lahko ustvarijo otroške roke iz materialov, ki jih nudi mati narava! Posebno veselje in presenečenje za otroke je bilo »škratovo pismo«, v katerem so se »škratje« zahvalili za narejene hiške in otrokom v zahvalo za trud nastavili lizike. V dneh na Pohorju ni manjkalo niti iger s kockami, družabnih iger, knjig in seveda pravljic za lahko noč. V svoje dnevnike so otroci ustvarjali, risali ter podoživljali dneve na Pohorju.
Teden je hitro minil, polni prijetnih vtisov ter s pridobljenimi življenjskimi izkušnjami smo se varno in srečno vrnili v zavetje svojih staršev.
Dušanka ERJAVEC
ZIMSKI POPOLDNEVI Z AEROBIKO
Bila je dolga, mrzla zima. Popoldnevi so se strnili z večeri in postajali čedalje bolj dolgočasni. Razmišljala sem, kako jih narediti bolj razgibane, zanimivejše, prijetnejše... Misli so me popeljale do vrtca, do mojih otrok in staršev. Do vrtca, ki je postal del mene.
Ideja, ki se mi je porodila, je bila aerobika, v katero bi poleg otrok vključila še njihove starše. Nisem se mogla takoj odločiti. Bala sem se in bila v dvomih, kako pravzaprav naj to izvedem.
Ko sem na dan našega prvega srečanja vstopila v vrteško telovadnico, me je pogled navdal z veseljem. Mamice s svojimi otroci so že čakale.
Dogovorile smo se za 12 srečanj od januarja do marca. Aerobika je trajala 1 uro. Prihajalo je 4 do 8 mamic z otroki.
Uro aerobike smo izvajali ob glasbi, ki nam je dajala ritem in nas spodbujala k izvajanju vaj. Seveda smo se primerno oblekli (trenirko in copate), da smo se lažje gibali. Na začetku smo
se ogreli s tekom po telovadnici. Ko smo telesa dobro ogreli, smo nadaljevali z aerobnimi vajami, ki so vsebovale najrazličnejša korakanja in prestopanja v levo in desno. Dodajali smo vaje z rokami in telesom. Vmes smo se osvežili in nadaljevali z vajami leže. Okrepili smo si mišice trebuha in nog. Ob koncu smo se poigrali z
žogami, obroči in se razvedrili s tekmovalnimi igricami.
Prav prijetno je bilo gledati otroke, kako uživajo skupaj s svojimi mamicami. Včasih so izvajali kakšno vajo po svoje, vendar to ni bilo važno. Bili smo skupaj, bilo nam je lepo in koristno smo pregnali dolgočasne popoldneve.
Darinka GRUŠKOVNJAK
16
ZAVODI
POPOLDANSKA GIBALNA DEJAVNOST S STARŠI
V enoti Ižakovci smo se v šolskem letu 2002/03 na prvem roditeljskem sestanku s starši dogovorili za obogatitveno dejavnost, ki smo jo poimenovali Popoldanska gibalna dejavnost s starši. Otroci so bili nad tem navdušeni. Komaj so pričakali dan v mesecu, ko se bodo skupaj s svojo mamico in očkom razgibavali. Dejavnost smo načrtovali enkrat mesečno v popoldanskem času. Družina ima v vrtcu pomembno vlogo, zato smo zelo zadovoljni, da se starši vključujejo in sodelujejo. Prav tako dajemo pomembno vlogo gibanju. Gibanje je otrokova primarna potreba, pomembna za njegovo zdravje in razvoj, zato smo jo v šolskem letu 2002/03 v našem vrtcu izbrali za prioritetno nalogo.
Cilji, ki smo si jih zadali, so bili:
• razvijati otrokove spretnosti v gibanju,
• otroke seznaniti, kaj lahko storijo za ohranitev zdravja,
• uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila.
V jesenskem času smo načrtovali vadbeno uro. Zaradi neprimernega vremena smo jo izvedli v igralnici. Otrokom smo že v dopoldanskem času omenili, kaj bomo delali. Otroci so pomagali pripraviti prostor in prinesti rek-
vizite. Bili so navdušeni, da bodo starši telovadili skupaj z njimi.
V zimskem času smo pripravili igre na snegu. Delali smo gazi in jih primerjali (otrok - starši). Delali smo majhne in velike kepe, ki smo jih vozili s samokolnico do določenega cilja. Metali smo jih v daljino, s tempera barvami risali po snegu, naredili smo sneženega moža. Na koncu smo se sankali in smučali.
V spomladanskem času smo si skupaj z otroki zamislili kolesarjenje do Rakičana. Starejši otroci so se peljali vsak s svojim kolesom, majhne so starši peljali v sedežih. Otroci so bili pravilno opremljeni s čeladami.
Ko smo prispeli do Rakičana, smo si najprej ogledali konje. Nekateri so se takoj začeli igrati, drugim je bilo pomembno, da pojedo svojo malico. Nato smo zapeli nekaj pesmic in uživali ob rajalnih igricah. Čas je hitro minil, kmalu smo se morali odpraviti proti domu.
V našo gibalno obogatitveno dejavnost so se vključevale cele družine (oče, mamica, bratec, sestrica), tudi tisti otroci, ki še ne obiskujejo vrtca. Imeli smo se lepo in upamo, da bo še naprej tako.
Simona VÖRÖŠ
S SONCEM NAPREJ
Leto 2003 je proglašeno za Evropsko leto invalidov. V Evropi živi 37 milijonov invalidov, od tega jih v Sloveniji živi več kot 100.000. Deklaracija o človekovih pravicah določa, da se vsi ljudje rodijo svobodni, z enakimi pravicami in dostojanstvom. Tudi invalidnost je človekova pravica.
Evropsko leto invalidov je priložnost, da opozorimo na invalide kot enakopravne in aktivne državljane. Ljudje smo raznolika skupina, vendar nas ta različnost tudi združuje. Družba mora postati prilagodljiva in prijazna za vse ljudi, invalidom pa mora nenehno vzpostavljati prijazno in dostopno okolje z odstranjevanjem ovir na njihovi poti.
Tudi na OŠ Beltinci se trudimo, da bi gibalno oviranim otrokom omogočili enake možnosti za izobraževanje in bivanje. Tako smo se odločili organizirati dobrodelni koncert, ki je bil 7. marca 2003 z namenom, da bi z zbranimi denarnimi sredstvi odpravili arhitektonske ovire na naši šoli. Tako bomo uredili šolski vhod, ki bo dostopen z invalidskim vozičkom, in sanitarije. Preostanek denarja želimo nameniti za nakup računalnika, ki bo prilagojen gibalno oviranim otrokom, in s pomočjo katerega se bodo ti otroci naučili tudi pisati.
Delavci in učenci OŠ Beltinci se trudimo, da bi gibalno ovirane otroke enakovredno vključevali v šolske dejavnosti in jim zagotavljali primemo delovno okolje. Na tak način vsi rastemo v človeški širini in kažemo, da se sončni žarki dotikajo tudi naših src.
Cvetka RENGEO
17
ZAVODI
LETOVANJE NA MORJU
Veliko smeha, petja, čofotanja in igranja je bilo vabilo, s katerim smo vabili otroke na letovanje v Izolo. Zadali smo si cilje:
• spoznavanje pomena sodelovanja v skupini, medsebojne pomoči in športnega obnašanja,
• sproščeno gibanje v vodi in osvajanje osnovnih elementov plavanja,
• razvijanje interesa in zadovoljstva ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega okolja.
Vzgojiteljice Tina, Vesna in Milena smo se z malimi nadobudneži z vso odgovornostjo podale na pot, proti morju.
Ko smo se na železniški postaji poslovili od staršev, je bila pred nami dolga vožnja z vlakom. Na vlaku je zavladalo prijetno vzdušje s petjem, smehom in vse bojazni pred neznanim so se razblinile.
Polni novih pričakovanj smo prispeli na cilj - v vrtec MAVRICA, ki je bil naslednjih pet dni naš drugi dom.
»JU-HU-HU, nadstropne postelje!« so bili vzkliki otrok, ko smo se nameščali v sobe. Ta čas pa so v kuhinji poskrbeli za naše lačne želodce in vseh pet dni so prijazne kuharice skrbele za nas z zdravo, predvsem pa raznoliko, pestro prehrano in ustregle vsaki naši želji.
Čeprav smo bili od dolge poti utrujeni, je bila želja po spoznanju novega večja in podali smo se na plažo. Bilo je prelepo. Voda, kamenčki, čofotanje. Vse to smo zvečer strnili še s sprehodom po mestu, ob obali in se posladkali s sladoledom.
Prva noč je bila za nami in pred nami novi dnevi pričakovanj in doživetij. Izlet s panoramsko ladjo vse do Pirana je bilo tisto, kar na morju ne sme manjkati. Čeprav nam je vreme ponagajalo, smo preživeli lep dopoldan na morju.
Vsak dan je prinašal nekaj novega. Ogledali smo si staro mestno jedro, ugotavljali značilnosti ter jih primerjali z našimi kraji.
Največja sreča na otroških licih je žarela takrat, ko so lahko po mili volji čofotali, plavali, se potapljali, gradili iz kamenčkov in širili svoj domišljijski svet z iskanjem zaklada v morju.
Dnevi na morju so prehitro minili. Na žalost enih in veselje drugih smo se peti dan odpeljali proti domu v naročje srečnih staršev.
Delček zaklada, spominov, doživetij smo varno spravili v svoje male nahrbtnike in jih odnesli s seboj, da jih podelimo še drugim otrokom, staršem, prijateljem.
Milena BALAŽIC
ROMI NA OŠ BELTINCI
V šolskem letu 2002/2003 je bilo v OŠ Beltinci vpisanih 20 učencev Romov. V vzgojno-izobraževalni program so se vključevali na programu razrednega pouka.
V prvi razred devetletke je bil vpisan en učenec, v prvi razred osemletke 6 učencev, v drugi razred 3 učenci in v tretji razred 8 učencev, v četrti razred ena učenka in ena učenka v peti razred. Obisk učencev Romov je bil v šolskem letu 2002/2003 zadovoljiv. Od pouka so izostajali trije učenci, ki so manjkali skoraj celo leto. Izostanki ostalih učencev so bili opravičeni.
V šolskem letu 2002/2003 se je na OŠ Beltinci začelo izvajanje projekta z naslovom Inkluzivna vzgoja učencev Romov na razredni stopnji, v katerega so vključeni vsi učenci Romi. Program projekta zajema dodatno pedagoško pomoč in vključevanje v interesno dejavnost. Cilji projekta so zmanjšanje izostajanja od pouka, boljše vživljanje in vključevanje v delo oddelkov in dvig samopodobe romskih učencev.
Ob dnevu Romov smo pripravili krajši nastop za razrednike, sošolce, pred-
stavnike sveta staršev, CSD Murska Sobota in Občine Beltinci ter vodstvo šole. Po kulturnem programu je sledil strokovni posvet vseh partnerjev v procesu izvajanja projekta.
Svoje delo z učenci Romi smo predstavili tudi na posvetu v Leskovcu pri Krškem. Po poročanju smo ugotovili sorodnost med težavami, s katerimi se srečujemo pri delu z učenci Romi. Vsi jih rešujemo na svoj način. Ugotovili smo, da je naša pot prava in da bo trud poplačan s trdim in vztrajnim delom, vendar le ob pomoči in vključevanju
drugih institucij. Šola sama ne more rešiti vseh težav z Romi, ker le-te izhajajo iz njihovega matičnega družinskega okolja.
Na učnem področju so učenci Romi napredovali, saj se je odstotek ponavljalcev zmanjšal. Vedenje teh učencev v prostem času v šoli in izven je še zmeraj na nizkem nivoju, saj je stopnja socializacije zelo nizka, prav tako njihova samopodoba. Vendar pa med njimi obstajajo tudi velike individualne razlike.
Breda VÖRÖŠ
18
KULTURA
OB 120. LETNICI ROJSTVA ŠTEFANA KÜHARJA
18. avgusta 2002 smo krajani Bratonec praznovali 120. letnico rojstva našega rojaka Števana Küharja, po katerem nosi ime naše kulturno umetniško društvo.
Števan Kühar je bil zbiratelj in hranitelj ljudskega blaga. V svojem, komaj 33 let dolgem življenju, je napisal dosti pesmi, katere so tudi v repertoarju našega mešanega pevskega zbora. Pokopan je na bratonskem pokopališču.
Njegov grob krasi spomenik svetovno znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Štefanu Küharju smo hvaležni, da nam je zapustil tako bogato kulturno izročilo, ki se prenaša iz roda v rod, našemu mešanemu pevskemu zbora pa gre zahvala, da je njegova pesem še vedno živa in ni bojazni, da bi izumrla. Tudi letos se ga bomo v mesecu avgustu spomnili in s pesmijo obudili spomin nanj.
Emilija SRAKA
KONCERTNI CIKLUS 2002
V petek, 20. septembra 2002, nas je v župnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih s svojim imenitnim glasom skozi glasbo prejšnjega tisočletja popeljala sopranistka Olga Gracelj. Ob njej je odigral orgelski repertoar Milko Bizjak, ki ga prav dobro poznamo, saj je že nekaj let stalni gost in organizator orgelskih koncertov v naši občini.
Tega prijetnega večera, daleč vstran od vsakdanjih skrbi, smo poslušali glasbo skladateljev: Dietricha Buxtehudeja, Giulia Caccinija, Georga Friedrich Handela, Jana Pieterszoona Sweelincka, Alessandra Scarlattija, Antonia Tarsia, Johanna Pachelbela, Giovanni Battista Pergolesija, Franza Schuberta, Johanna Sebastiana Bacha ter Charlesa Gounoda.
Ob koncu pa je po beltinski cerkvi zadonela nam vsem dobro znana in imenitno izvedena pesem »Ave Maria«, ki je ganila marsikaterega obiskovalca in se dotaknila še tako skritega kotička v njegovem srcu.
Iskrena hvala torej za tako lep in prijeten večer gospe Olgi Gracelj in gospodu Milku Bizjaku, da smo lahko uživali ob sicer nevsakdanji, a vsekakor edinstveni orgelski glasbi. Zavedati se moramo, da je ravno klasična glasba tista, ki je postavila temelje današnji, modemi glasbi.
Vsak izmed nas ima svoje korenine v preteklosti, od tam smo prišli.
Lepo je, da smo se tega septembrskega večera v Beltincih ob zvokih orgel lahko spet vrnili stoletja nazaj, v čas, ki je že dolgo minil, a bo živel skozi take melodije in prireditve še dolgo vrsto let.
Na svidenje v letu 2003!
Lilijana ŽIŽEK
19
KULTURA
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
Mladinski pevski zbor vključuje mlade pevke in pevce iz Dokležovja, ki imajo ljubezen do petja in radi nastopajo. Prav gotovo pa ima za to veliko zaslug tudi njihov mentor Leon Kuzma, ki je svoje znanje nabiral v zborovodski šoli pod mentorstvom Nacija Duha in prof. Mirka Slosarja, predavatelja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Tako zbor uspešno nastopa na domačem odru,
predstavil pa se je tudi v sosednjih krajih. Svoje delo je zelo uspešno promoviral na 1. srečanju zborovodske šole v Beltincih.
Naša želja je, da bi se v zborček vključilo čim več mladih, ki bi tako nadaljevali pevsko tradicijo našega kraja.
Marija ZVER
1. revija zborovodske šole 2003. Na njej je sodeloval tudi naš zborček, ki ga vodi Leon Kuzma. Pevci in zborovodja so prikazali znanje z zapetimi pesmimi in potrdili uspešno poučevanje mladega zborovodje. FOTO: Marija Zver.
TINE MLINARIČ
Dolgoživost
Iz buč pijeta ženin in nevesta.
Sel jezdi konja z veliko hitrostjo.
Iz spora in groženj se množijo kreposti. Mar si buča, kar mora obviseti,
ne da bi se použilo. Tikvice na njivici, na krožnikih sveže bučkice. Boš pri meni ob večerni uri. V mislih imam obrok izpolnjen z željami, ki izvirajo iz pečk.
Posušene jedi ohranjajo dolgoživost.
Vsak pri sebi pazi naj ne hodi po tuji senci. Éna suši perilo.
Boš posušila bolečino, izpolnila
obljubo, da hodim po suhem, kakor kralji čez reke ali Hebrejci skozi morja. - Do posušenih bučk na divanu, ki se ponujajo sredi zime.
Hura, počitnice so tu! FOTO: M.G.
Zaljubljenci
Aspere penijo morje. Éna zaliva rože. Srčni ocean ni darilo kopnega, pač pa poklon morja.
Srečujemo se na palubju in podpalubjem.
Sklepanje prijateljstva, je v povezavi z vitlom, vrvjo in rdečimi češnjami. Pritegujemo daljave, bližine nas ne osrečijo. Cvetenje češenj se raznese
na druga drevesa.
Brezvoljnost nas zapušča.
Lica dobivajo vinsko barvo.
Od volumnov je odvisna pobarvanost balonov. Tudi količina padavin
in cvetenje morja, - kakor češenj.
Ikre razpadajo na pare in množice. v Kani cveti vinska trta, v svatovskih vrčih pa hranijo vodo.
V naših je rdeče vino.
20
KULTURA
MOŠKI PEVSKI ZBOR DOKLEŽOVJE
V okviru KUD-a že peto leto aktivno deluje moški pevski zbor Dokležovje.
Peti so začeli na cvetno nedeljo 1998 v cerkvi in nato z zadovoljstvom krajanov ustanovili moški pevski zbor.
To je bil začetek trdega dela, okrepljen z voljo, z žrtvovanjem neštetih ur prostega časa.
Zbor vodi Alojz Balažic, pojejo pa: Branko Zver, Janez Balažic, Stanko Marin, Vilko Balažic, Drago Fras, Alojz Lopert, Alojz Vohar, Jože Vohar, Andrej Panker in Janez Miholič.
Zbor se lahko pohvali s številnimi nastopi v domači regiji in tujini.
Največji uspeh zbora je bil leta 2000, v mesecu juniju, ko so bili na obisku pri naših izseljencih v Stuttgartu. Praznovanje se je začelo s sveto mašo v cerkvi sv. Elizabete v Eeslingu, pozneje pa s kulturno prireditvijo v dvorani, na kateri sta nastopali tudi folklorna in dramska skupina. Naslednji dan je zbor pel v cerkvi v Boblingu. Dvakrat so peli na reviji pevskih zborov v Stični in s svojim nastopom pripomogli k nepogrešljivi celoti zborovskega petja.
Decembra lani so nastopili na dobrodelnem koncertu Karitasa v Razkrižju, v domači cerkvi pa so pripravili božični koncert in polnočnico.
V cerkvi pri Veliki Nedelji so peli božične pesmi.
Letos januarja so bili povabljeni v Prevalje, kjer so zapeli prekmurske pesmi. Na orglah jih je spremljal maestro
Marjan Potočnik, zborovodja mešanega pevskega zbora iz Murske Sobote.
S svojimi številnimi pesmi so bogato popestrili slovenski kulturni praznik in praznik naših mater, žena in babic.
Vsako letu se udeležujejo tudi občinske revije zborov v Beltincih.
Marija ZVER
LIKOVNA KOLONIJA »IZAK LIPOVCI 2003«
V Lipovcih se je tudi letos odvijala likovna kolonija, po novem pod nazivom Likovna kolonija Izak Lipovci 2003! To je bila že enajsta likovna kolonija v Lipovcih.
Delo Društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci, kljub prezgodnji smrti pobudnika, ustanovitelja ter idejnega in organizacijskega vodje Izidorja Horvata-Izaka, ni zamrlo. Člani društva in mnogi drugi, ki jim ni vseeno za lipovsko likovno kolonijo, smo združili svoje potenciale in izkušnje ter na novo organizirali delo društva. Oblikovali smo umetniški svet, ki skrbi za strokovne zadeve v zvezi z dejavnostjo društva. S ponosom in zadovoljstvom lahko povemo, da se več kot 10-letna tradicija odmevne likovne kolonije v Lipovcih nadaljuje. Ohranitev kolonije ni bila le želja nas, ki sodelujemo
pri organizaciji, ampak tudi želja krajanov in drugih simpatizerjev. Ohranitev kolonije je tudi v interesu KS Lipovci in občine Beltinci, pa tudi slikarji udeleženci zelo radi prihajajo v Lipovce.
V naši sredini je letos, v času od 22. 6. do 29. 6. 2003, ustvarjalo deset zelo priznanih umetnikov, društvo pa jim je v času kolonije nudilo slikarski material, nastanitev pri domačinih, prostor za delo, prehrano, spremljajoče prireditve in obilo domačega vzdušja. Nova umetniška dela so v koloniji ustvarjali slikarji Marjan Skumavc, Nikolaj Beer, Suzanne Kiraly Moss, Lucija Močnik Ramovš, Peter Vernik, Igor Banfi, Goce Kalajdžiski, Bojan Klančar, Milan Razgoršek in Judita Kavčnik.
Društvo je v času kolonije pripravilo tudi pregledno spominsko razstavo Izakovih umetniških del, ki je bila v prostorih beltinskega gradu.
Ob zaključku kolonije, in sicer
29.6.2003, je bila v Lipovcih manjša, priložnostna razstava likovnih del, nastalih v letošnji koloniji. V jesenskem času pa bo društvo pripravilo še eno razstavo del iz letošnje kolonije in ob tej priložnosti izdalo tudi barvni tiskani katalog z deli iz Likovne kolonije Izak Lipovci 2003 in podatki o sodelujočih umetnikih.
Likovna kolonija, razstave in vse spremljajoče prireditve so bile odprte za javnost in z veseljem si jih je ogledalo večje število ljubiteljev slikarstva, domačinov in drugih.
Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje vsem sponzorjem, donatorjem, lastnikom Izakovih slik in prijaznim krajanom, ki so v desetih letih Izaku in društvu kakorkoli pomagali, obenem pa prosi tudi za nadaljnje razumevanje, sodelovanje in pomoč.
Tradicija likovne kolonije v Lipovcih živi naprej.
Jože PIVAR
21
KULTURA
HARMONIKARJI V PULI
Letos je bilo v Puli na Hrvaškem od 29. maja do 1. junija jubilejno 30. mednarodno srečanje harmonikarjev. Srečanje, v okviru katerega poteka tudi tekmovanje, se odvija vsako drugo leto. Letos je sodelovalo 92 solistov, 19 komornih skupin in 17 orkestrov iz 12 evropskih držav (Avstrija, Bosna in Hercegovina,
Češka, Francija, Hrvaška, Nemčija, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Srbija, Švica in Velika Britanija). Lahko smo ponosni, da smo tudi iz občine Beltinci imeli kar štiri harmonikarje, ki so kot solisti sodelovali na tem srečanju, ki šteje za največje tovrstno v jugovzhodni Evropi.
Glasbeno šolo Murska Sobota so v Puli predstavljali: Alen Pivar, Vid Ščavničar, Gregor Sraka in Matjaž Balažic iz oddelka v Beltincih pod mentorstvom Mateja Zavca ter Dominik Kranjc iz Murske Sobote pod mentorstvom Ištvana Varge. Dosegli so naslednje rezultate:
Alen Pivar, A - kategorija II. nagrada
Vid Ščavničar, B - kategorija III. nagrada
Dominik Kranjc, B - kategorija II. nagrada
Gregor Sraka, C - kategorija III. nagrada
Matjaž Balažic, C - kategorija I. nagrada
Vsi udeleženci so se 25. maja 2003 predstavili tudi na koncertu v cerkvi sv. Ladislava v Beltincih. Vsem seveda iskreno čestitamo.
Hkrati pa se zahvaljujemo Občini Beltinci in županu Milanu Kermanu za finančno pomoč, brez katere se tega srečanja ne bi mogli udeležiti.
Matej ZAVEC
VELIKA NOČ V IŽAKOVCIH
Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci je iz zakladnice kulturne dediščine obnovilo že prenekatero dejavnost, običaj, mitološko zgodbo.
Tako so nastali büraši s svojim izročilom mlinarji, brodarji, vile, vodni možje, predice in tkalke, ljudski pevci in pevke, pripovedovalci zgodb, šeg in navad...
Skupina kmečkih žena, ki deluje v DKLI Ižakovci, je skupaj z igralsko skupino za letošnjo veliko noč pripravila ob pomoči KS Ižakovci in PGD
Ižakovci, velikonočno razstavo in veseloigro, za katero so snov črpali iz običaja velikonočnega ponedeljka, ko so se vaška dekleta in fantje pripravljali na ženitev. Povabilo društva in KS, ki jo je prejela sleherna hiša v Ižakovcih, je naletelo na izredno kreativnost in inovativnost, s katero so se razstavljala lotili omenjene teme. Koliko je načinov dekoracije, velikonočne motivike, prtičkov in pregrinjal, izvezlanih s prosto roko na laneno blago, koliko lepih zamisli s katerimi se okrasi miza, stena, košara za remenice, koliko je načinov okrasitve prostora, v katerem se predstavljajo velikonočna jedila!
Improvizirani prostor še nedokončanega vaškega doma, je postal pretesen za izdelke pridnih rok. Gonilne sile so bile gospe Marija, Jula in Ilonka. Od sobote do ponedeljka so imeli številni obiskovalci iz vasi in drugod priložnost videti, koliko ljubezni in volje se je prelilo v razstavljene predmete.
Osnovno sporočilo so seveda dajale remenke, najrazličnejših barv in tehnik. Milan Žužek se je celo lotil tehnike luknjanj in brušenj, ki so jo razvil na
Vrhniki in je v slovenskem merilu najbolj izvirna in redka.
Jože Marič, Slavi Škafar, Micka Krčmar ter mladi iz igralske skupine DKLI so ob spremljavi ljudskih pevk in pevcev zaigrali v igri, kako so včasih na velikonočni ponedeljek na »vesi« izbirali »sneho« družini oz. ženo kmečkemu fantu. Za konec je ostalo le še »kokodakanje«, prav tako značilno za »vüzenski ponedeljek«. Namreč, kateri fant bo najlepše po kokošje zapel, bo za nagrado prejel lepo jajce.
Tine MLINARIČ
22
KULTURA
ZGOŠČENKA IN KASETA PEVSKIH ZBOROV MELINCI
V prekrasni majski dan se je odvila predstavitev CD-ja in kasete mešanega in moškega pevskega zbora iz Melinec, pod vodstvom g. Andreja Maroše, obenem pa tudi kratka predstavitev njegove nove cerkvene pesmarice iz zbirke Ko rože še spijo.
Napisa iz ozadja »Sem pevec in peti mi vse je na sveti.« in »Odmevi ob Muri« odsevata ljubezen in čut za lepo petje, pripadnost zboru, razdajanje sebe in svojega prostega časa poslušalcem, ki radi poslušajo zborovsko petje.
Ob tej priložnosti smo povabili goste, in sicer cerkveni mešani pevski zbor župnije Beltinci, ženski pevski zbor iz Dokležovja in domače ljudske pevke.
Recitatorji so dopolnjevali program s pesmimi Miroslava Lebarja, tudi članom pevskega zbora. Celomi program predstavitve z govori predsednika KS Melinci Petra Dugarja, predsednika KUD-a Melinci Martina Majcna ter podelitvijo Gallusovih značk, ki jih je izročil župan občine Beltinci, g. Milan Kerman, je uspešno vodila Nada Forjan.
Zgoščenka in kaseta sta posneti kot zahvala vsem pevcem, ki so in še bodo peli pri pevskem zboru na Melincih. Prav tako pa je zahvala namenjena zborovodji ter avtorju pesmi g. Andreju Marošu.
CD in kaseta naj postaneta del kulturne dediščine celotnega Prekmurja, naše beltinske občine, posebno pa vasi Melinci, od koder izhaja zaslužni avtor in zborovodja Andrej Maroša.
Posvetilo
Glas za glasom zliva se v ubrani spev.
Melodija, besedilo družita nas v hvalospev.
Minuli spev je čas že skoraj vzel.
Čas zabrisal je sledi, čeprav spomin še blag živi.
Iztrgajmo spominu čas.
Strnimo teh pesmi glas v spomin
na tiste, ki jih ni,
spomin na njih pa še živi!
(Miro)
Ime CD-ja in kasete je avtor izbral sam. Mura je življenjska reka, ki je našim ljudem delila žalostne pa tudi lepe trenutke. Je reka vznemirjenja, radosti in bolečin, je harmonija narave, ki pušča spomine.
Zbranih je dvajset pesmi Andreja Maroše, nekaj jih je ponarodelih, vendar prirejenih.
Andrej Maroša je skladatelj, zborovodja in organist in vodja mešanega in moškega pevskega zbora na Melincih. Sam sebi pravi, da je »kmet rojen leta, 1933 na Melincih«, kjer še danes živi in ustvarja.
V zahvalo vsem pevcem, ki so in še pojejo v zboru, je KUD Melinci zaprosil Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti za podelitev Gallusovih značk pevcem in pevkam za ljubiteljsko dejavnost.
Sodelovanje, zaupanje, prijateljstvo so temelji in garancija za kvalitetno in dobro opravljeno nalogo. Iz tako zastavljenih izhodišč smo pri KUD-u Melinci izvedli projekt snemanja CD-ja in kasete ter izdajo biltena. Nameravamo še posneti videokaseto pevskega zbora. Projekt želimo zaključiti kot celoto v pesmi, sliki in besedi, da postane dediščina, dar našim zanamcem,
prijateljem, znancem, partnerjem in še komu.
Izrek Kdor poje, slabo ne misli zveni povsem resnično. Plemenitost in harmonija pesmi nas nikakor ne utrudita. Za trud in čas se iskreno zahvaljujemo zborovodji, g. Andreju Maroši, vsem pevcem in pevkam mešanega in moškega pevskega zbora Melinci.
Hvala vsem prejšnjim pevkam in pevcem, živim in že umrlim za njihov trud in ohranitev bogatega izročila. Zahvala tudi vsem, ki so sodelovali pri projektu, vsem sponzorjem ter generalnemu pokrovitelju KLIMA FORJAN, Martinu Forjanu s.p. Seveda zahvala velja tudi vsem nastopajočim gostom in ljudem, ki radi poslušajo petje in del naših pesmi ponesejo na svoje domove na CD-ju ali kaseti.
Predstavitev se je zaključila z željo, da ta dan ostane v trajnem spominu in kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
Miroslav LEBAR
23
ŠPORT
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE BELTINCI 2002
O izboru najboljših športnikov občine za leto 2002 je po pooblastilu župana občine Beltinci g. Milana Kermana odločalo predsedstvo Športne zveze Beltinci. Na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov, ki sta ga občinska uprava in Športna zveza Beltinci posredovala vsem športnim društvom v občini in je bil javno objavljen tudi na internem kanalu občinske kabelske televizije, je predsedstvo Športne zveze Beltinci na svoji 11. seji, dne 21.1.2003, izbralo najboljše športnike med posamezniki in posameznicami, najboljše športne kolektive in perspektivne športnike.
Vrstni red med športniki:
1. mesto: Andrej Tot 2. mesto: Stanislav Kuzma 3. mesto: Tomaž Mlinarič
Vrstni red med športnicami:
1. mesto: Petra Jerebic 2. mesto: Andreja Glavač 3. mesto: Anja Horvat
Vrstni red med športnimi kolektivi:
1. mesto: HK LEK Lipovci 2. mesto: NK Beltinci 3. mesto: SD Gančani
Perspektivni športniki:
Blaž Krauthaker Uroš Stanko
Obrazložitve
Pri izbora za proglasitev perspektivnih športnikov so se upoštevali tekmovalni uspehi posameznika, kakor tudi odnos
mlajših športnikov do športa, marljivost in vztrajnost, predvsem pa verjetnost, da bo perspektivni športnik nadaljeval z delom in uspehi v športu. Podeljeno priznanje mora biti nagrajencem predvsem vzpodbuda za delo vnaprej.
Blaž Krauthaker iz Beltinec, dijak 1. letnika, je vsestranski športnik. Že v osnovni šoli se je vključeval v delo v raznih panogah in predvsem v odbojki in atletiki posegel tudi v vrh slovenskega šolskega športa. Njegova športna usmeritev pa je prav gotovo vezana za nogomet. S svojim talentom in marljivim delom v vrstah NK Beltinci je prerasel okvire domačega kluba in z željo po boljših pogojih dela in napredku prestopil v vrste NK Mura. Njegove kvalitete so opazili tudi nogometni strokovnjaki, saj ga v kategoriji kadetov kličejo in uvrščajo v območno in tudi v državno reprezentanco.
Uroš Stanko iz Lipovec, prav tako dijak 1. letnika, član Hokejskega kluba LEK Lipovci, je že v osnovni šoli kazal znake vsestranskega športnika, saj se je ukvarjal z več športnimi panogami in dosegal zavidljive uspehe. Najbolj pa se je posvetil igranju hokeja na travi. Je najboljši predstavnik klubske mladinske ekipe, ki je osvojila naslov državnih prvakov. Z marljivim delom se je prebil tudi že v prvo ekipo svojega kluba. Je nepogrešljiv član mladinske reprezentance Slovenije.
Predsedstvo športne zveze se je pri izbora najboljših športnikov posameznikov odločilo, da prvič proglasi najboljše tako v moški kot v ženski konkurenci, kar kaže na razvoj oz. tekmovalne uspehe tudi pri športnicah. Upoštevan je bil individualni uspeh posameznika in njegov odnos do športa nasploh, rang tekmovanja oz. tekmovalni uspehi ekipe, iz katere posameznik prihaja ter njegov prispevek k uspehom svoje ekipe ne glede na to, da so se nekateri odločili za športe, ki jih društva iz občine ne gojijo oz. so nekateri s svojo kvaliteto prerasli okvire društev, iz katerih izhajajo.
Andrej Tot, doma iz Beltinec, je odbojko vzljubil že v beltinski osnovni šoli, kjer je spoznal prve osnove te igre, pozneje se je vključil v OK Galex Pomurje iz Murske Sobote. Kot zelo talentiran je bil pred leti že proglašen za perspektivnega športnika občine Beltinci in kasneje je to odločitev povsem upravičil. V kadetski in mladinski konkurenci je bil stalni član državne reprezentance. V svojem klubu je postal eden od nosilcev igre ter s svojimi predstavami na parketu prepričal odbojkarske strokovnjake, da so ga uvrstili tudi v sestavo slovenske članske odbojkarske reprezentance.
Stanislav Kuzma, doma iz Melinec, se je z igranjem nogometa začel ukvarjati že zelo zgodaj. S svojim talentom in predvsem marljivim delom skozi mlajše selekcije NK Beltinci je že zelo mlad, kot perspektiven vratar, nastopal s svojim tedanjim klubom v 1. slovenski nogometni ligi. Poznejši slabši uspehi njegovega matičnega kluba so usmerili njegovo kariero v druge, bolje rangirane klube, kjer je še naprej dokazoval svoje kvalitete, ki so jih na koncu opazili tudi, po rezultatih sodeč, v najboljšem slovenskem nogometnem klubu. Stanko je ob koncu leta 2002 postal vratar NK Maribor Pivovarna Laško, kjer bo nadaljeval svojo, verjamemo, da še bolj uspešno nogometno kariero.
Tomaž Mlinarič iz Ižakovec, član AMD Ptuj, je upravičil dejstvo, da je že bil proglašen za perspektivnega športnika občine Beltinci. Od takrat je prerasel v uspešnega tekmovalca in se prebil v vrh slovenskega kartinga. V svoji tretji tekmovalni sezoni je osvojil skupno 3.
Najboljši športniki za leto 2002 oz. njihovi predstavniki z županom in predsednikom Športne zveze Beltinci na slovesni podelitvi dne 1.2.2003.
24
ŠPORT
mesto za državnem prvenstvu v razredu 100 ccm ICA. Njegovi uspehi na raznih dirkah v Sloveniji in na Hrvaškem potrjujejo, da gre za talentiranega dirkača z možnostjo, da se uvrsti v višje razrede dirkalnega športa in tam nadaljuje svojo uspešno kariero.
Petra Jerebic iz Bratonec se je odločila za šport, ki v naši sredini ni razvit - padalstvo. Njena začetna radovednost in adrenalin sta kriva, da se je kasneje z veliko vnemo posvetila skupinskim likovnim skokom. Kot članica Padalskega kluba Andromeda Skydiving iz Miklavža je Petra nepogrešljiva članica ekipe Hudički, ki je v leto 2002 osvojila naslov državnega prvaka v kategoriji četverk in osmerk. S svojimi uspešnimi skoki in delom je postala članica slovenske padalske reprezentance v skupinskih likovnih skokih, ki se že pripravlja za svetovno prvenstvo v Franciji.
Andreja Glavač, dijakinja iz Beltinec, se je odločila za nogomet, šport, ki zaradi raznih, povsem neupravičenih predsodkov, v naši sredini še ni popularen kot si zasluži. Z velikim uspehom ga igra v ŽNK Atrij Odranci, ki uspešno nastopa v 1. slovenski ženski nogometni ligi in je tudi kapetanka te izredno perspektivne ekipe. Je stalna članica nogometne reprezentance Slovenije do 18 let, kot najmlajša igralka pa je bila v leto 2002 uvrščena tudi v člansko nogometno reprezentanco Slovenije.
Tudi Anja Horvat se je odločila za nogomet, ki ga uspešno igra pri ŽNK Atrij Odranci. S svojim delom je dokazala, da je zelo perspektivna vratarka in je tudi stalna članica mladinske nogometne reprezentance Slovenije, s katero je nastopila tudi na kvalifikacijskem turnirju za Evropsko prvenstvo 2003, ki je bil na Slovaškem.
Pri izboru najboljših športnih kolektivov občine Beltinci se ni gledalo izključno na popularnost panoge in na rang tekmovanja posamezne ekipe, temveč tudi na druge stvari: tekmovalne uspehe, organizacijo društev, organiziranje športnih prireditev, sodelovanje z okolico, posodabljanje športne infrastrukture.
Hokejski klub LEK Lipovci, vsekakor eno od najuspešnejših športnih društev občine, je v svoji dolgoletni zgodovini nanizal že številne uspehe. Ob tem, da je lahko ostalim društvom vzor organiziranosti in pravega športne-
ga zanesenjaštva, ki ga krasita prostovoljnost in domoljubje, je klub v letu 2002 dosegel verjetno največji uspeh v zgodovini kluba. Zasedli so 4. mesto na Evropskem dvoranskem prvenstvu skupine C na Portugalskem, kar lahko štejemo za enega največjih uspehov slovenskega dvoranskega hokeja nasploh. Ob tem mednarodnem uspehu pa klub že standardno dosega odlične rezultate tudi v slovenskem merilu. Tako je v leto 2002 članska ekipa osvojila državni pokalni naslov, državni naslovi v mladinski in pionirski kategoriji pa samo dokazujejo, da se za prihodnost lipovskega hokeja ni bati.
Nogometni klub Beltinci je pred leti, v tedanji 1. slovenski nogometni ligi, vsekakor dosegel največje uspehe beltinskega športa nasploh. Ekonomske razmere in razmere v tedanjem slovenskem nogometu so bistveno vplivale na to, da se je ekipa kaj hitro znašla na nivoju povsem povprečnih nogometnih ekip. A z voljo nekaterih posameznikov, ki jim ni vseeno za usodo beltinskega nogometa in igralcev, vzgojenih v klubu, se je ekipa ustalila v 3. slovenski nogometni ligi. Še več. Po jesenskem delu prvenstva je ekipa NK Beltinci celo na 1. mesto v ligi. Lepe uspehe dosegajo tudi mlajše klubske selekcije, kar kaže tudi na dobro in načrtno delo z mladimi.
Strelsko društvo Gančani je v dosedanjih letih obstoja doseglo lepo število tekmovalnih in delovnih uspehov. V leto 2002 so osvojili 3. mesto v državni dopisni ligi v streljanju z zračno puško. V streljanju z malokalibrsko puško so postali regijski prvaki. Poleg tega so ekipe strelcev in posamezniki iz SD Gančani dosegli še nekaj odmevnih rezultatov na raznih pokalih in tekmovanjih. Tudi sami so organizirali več uspešnih tekmovanj. Vložili so precej truda v posodobitev oz. izgradnjo strelišča. Vrata avtomatskega strelišča v ŠRC Gančani so odprli za vse zainteresirane, kar se odraža v povečanem članstvu in novih tekmovalnih uspehih.
Priznanja in plakete najboljšim športnikom, športnim kolektivom, priznanja perspektivnim športnikom in posebno priznanje sta na prireditvi, ki je bila 1.2.2003, v sejni sobi na sedežu občinske uprave občine Beltinci, podelila župan občine Beltinci g. Milan Kerman in predsednik Športne zveze Beltinci g. Jože Horvat.
Jože PIVAR
MEDOBČINSKA VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
Športna zveza Beltinci je na pobudo nekaterih društev in posameznikov ustanovila medobčinsko ligo malega nogometa. Tako je bilo v sezoni 2002/2003 prvič izvedeno tekmovanje v tej ligi. Tekmovalo je 6 ekip iz občine Beltinci in še dve ekipi iz sosednjih občin.
Končni vrstni red:
1. Melinci 2. Beltinci 3. Odranci 4. Bolero Bistrica 5. Lipa 6. Ižakovci 7. Gančani 8. Bratonci
Najboljši strelec prvenstva je bil Branko Sušec iz veteranske ekipe Beltinci, ki je dosegel 27 golov.
Po mnenju sodelujočih je liga dosegla svoj namen. Za administracijo v zvezi z ligo je poskrbela Športna zveza Beltinci. Pravila tekmovanja in vse ostalo v zvezi z ligo pa je bilo vedno dogovorjeno na sestankih vodij ekip. Ekipe so tekmovale zelo športno, tako da ni bilo nobenih pripomb in pritožb.
Ob zaključku je bil organiziran še zaključni turnir, ki je bil 14.6.2003 na igrišču ekipe Bolero v Gornji Bistrici. Na turnirju, ki je bil namenjen predvsem druženju, je zmagala ekipa Odranec pred Melinci in Gančani.
Prva sezona medobčinske veteranske lige malega nogometa je lepo uspela. Vodstvo tekmovanja upa, da se bo v prihodnji sezoni v ligo vključila še kakšna ekipa.
Jože PIVAR
Franc Novak: SLOVAR BELTINSKEGA PREKMURSKEGA GOVORA, Murska Sobota, 1985, stran 92:
RIHTAR -a m župan svrnem. RIHTER
MALI RIHTAR - vaški bobnar
NAŠ MALI RIJTAR -naše občinsko glasilo
25
ŠPORT
KOLESARSKI TIM MLIN
KOLESARSKI TIM MLIN Beltinci je ekipa mladih kolesarjev iz občine Beltinci. Kolesarjenje jemljemo kot rekreativni šport, ki je vezan na naravno okolje in njegove danosti. Udeležujemo se vseh pomembnih maratonov v pokrajini ob reki Muri: Lendavski maraton (Slovenija-Madžarska-Slovenija), maraton Občine Tišina, maraton Ajda (Moravske Toplice), maraton Term Banovci, maraton Treh src Radenci in maraton Terme 3000 (Moravske Toplice). Naše kolesarske poti so največkrat speljane po razgibanem goričkem terenu, ime
kraja Beltinci pa večkrat ponesemo tudi preko meja, predvsem v sosednjo Avstrijo in na Hrvaško. 4. maja smo bili prisotni v Moravskih Toplicah, ko je ultramaratonec Fredi Virag poskušal doseči svetovni rekord (48 urno kolesarjenje). Zadnjih nekaj krogov smo ga
tudi sami spodbujali in tako bili priča slovenskemu rekordu (zaradi slabih vremenskih razmer svetovni rekord ni bil osvojen).
V letošnjo sezono smo stopili z novimi kolesarskimi majicami, izdelali smo logotip, na katerem želimo graditi svojo prepoznavnost, od 25. aprila pa smo prisotni tudi na svetovnem spletu (internetu) - najdete nas na naslovu http://users.volja.net/tim-mlin/ oziroma na enem od slovenskih iskalnikov vpišete tim mlin. Vabimo vas, da obi-
ščete našo spletno stran in si ogledate nekaj kolesarskih prog, ki potekajo po asfaltiranih in večinoma neprometnih cestah, del prog pa je speljan po zanimivih vinsko-turističnih cestah. Na ogled so vam izbrane fotografije turističnih znamenitosti in izletniških točk s podrobnim opisom. Na ta način želimo širši javnosti predstaviti našo kolesarsko ekipo, občino Beltinci in izbrane točke v SV delu Slovenije.
Leon MIHALIČ
BELTINSKO ŠPORTNO POLETJE 2003
Športna zveza Beltinci v okviru projekta »Beltinsko športno poletje 2003« vabi mlade in starejše k udeležbi na športno rekreativnih prireditvah. Projekt bo delno sofinancirala tudi Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Otroške športne delavnice Beltinci 2003 bodo od 4.8. do 8.8.2003 in se bodo odvijale v telovadnici OŠ, na terenih športnih društev iz občine, v kopališču in še kje.
K sodelovanju vabimo fante in dekleta v starosti od 10 do 14 let.
Delavnice ponujajo varstvo, prehrano, rekvizite, razne popestritve in obilo športnih aktivnosti. Prijave zbira občinska uprava (tel. 541-35-51) do 1.8.2003.
Vabljeni otroci, ki želite aktivno in zdravo preživeti počitnice.
V soboto, 9.8.2003, bodo pohod, kolesarjenje in rolanje po vaseh občine Beltinci.
Tradicionalni malonogometni turnir za pokal Občine Beltinci (letos že sedmič) bo v sklopu praznovanja občinskega praznika v soboto, 16.8.2003 v KS Lipa.
Športne igre krajevnih skupnosti občine Beltinci (letos četrtič) bodo v soboto, 23.8.2003 v Ižakovcih.
Igre so zabavnega značaja in so namenjene predvsem druženju in rekreaciji.
Discipline: tek v vrečah, vlečenje vrvi, slalom z žogo, met kamna...
26
KORENINE
HOTEL KRONA - GOSTIŠČE ZVEZDA BELTINCI
Posnetek enonadstropne zgradbe iz obdobja okrog leta 1970.
Že v preteklosti je bilo v Beltincih nekaj znanih gostiln, v daljšem obdobju pa sta bili pomembni gostilni Krona in Pri Sapaču. Obe sta bili zbirališče kulturnega in športnega ter družabnega življenja v vasi oziroma trgu.
Z ozirom na to, da je še danes aktivna Zvezda (prej Krona), sem se odločil, da v krajšem sestavku obudim njen življenjepis. Kljub temu, da je pri nastanku in tako dolgem obstoju in obratovanju odigral pomembno vlogo lastnik z bogatim kapitalom, ki je hotel zgradil in ga dajal posameznikom v najem, je z dolgoletnim vodenjem (in lastništvom) od leta 1938 največ uspel Geza Rituper iz Tešanovec.
Prvotna pritlična zgradba bi naj bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja.
Po pripovedovanju urarskega mojstra, gospoda Ivana Mariča iz Beltinec, bi naj bil prvi najemodajalec lokala Karel Mentsik, ki je skupaj z ženo Barbaro pokopan na beltinskem pokopališču v grobnici, ki je obdana s kovinsko ograjo.
Med prvimi najemniki gostinskega lokala se omenja Prša (Pörša). Z odkupom je lastnik postal Žid Imre Dajč. (Glej posnetek pritlične zgradbe Korone, z glavnim vhodom ter ostalih zgradb ob cesti.)
Leta 1910 je Dajč st. opravil nadzidavo hotela. Enonadstropna zgradba ima v tlorisu obliko črke L z glavnim vhodom na vogalu stavbe. Omenjena zgradba je secesijska arhitektura in pomeni prodor mlajših umetniških skupin okrog leta 1900, ki so se odcepile od starih združenj z različnimi nacionalnimi vsebinskimi vplivi preteklosti.
Ob koncu 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja se pri gradnjah pojavijo novi materiali, ki prispevajo tudi k tipičnemu izgledu posameznih zgradb z domačim (madžarskim) stilnim poudarkom.
Imre Dajč je bil lastnik hotela do konca 1. svetovne vojne.
Naslednji lastnik je bil Franc Cigüt. S Cigütovo hčerko se je poročil Štefan Zemljič (1907-1933), ki se je priženil v Beltince. Bil je zelo razgledan, govoril je nemško in madžarsko, po poklicu je bil
mesar. Kot zet je aktivno vodil hotelirske posle, pomagal pa je tudi domačim gasilcem s prevozi na požarišča. Bil je tudi velik pristaš beltinskega sokolskega društva, kateremu je odstopal dvorano nad glavnim vhodom za telovadbo in druge prireditve.
Dne 29.07.1933 se je z motorjem smrtno ponesrečil, star komaj 26 let. Na beltinskem pokopališču ima spomenik kot hotelir in posestnik. Zaradi nepričakovane in prerane smrti zeta je gospodarjenje in vodenje prevzela mlada vdova. Po nekaj letih životarjenja je vmes posegla banka, ki je celotni objekt prodala bratoma Ludviku in Oskarju Koblencerju. Brata sta bila velika trgovca v Juriju na Goričkem. (Ludvik je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču, Oskar pa je umrl leta 1952).
Leta 1938 je na licitaciji hotel od Koblencerjevih kupil Geza Rituper, ki se je iz Tešanovec preselil v Beltince. Hotel je dobil novega lastnika, zato je bilo potrebno napisati nov napis. Prav s pisanjem novega napisa pa je znana naslednja resnična anekdota.
Ko so pleskarji nad glavnim vhodom pisali nov napis, ga niso dokončali in odšli na malico. Uspeli pa so že napisati: HOTEL KRONA RIT... Ljudje, ki so hodili mimo zgradbe, so seveda brali (nedokončani) priimek RIT. Lahko si predstavljamo, da je bilo med mimoidočimi ljudmi precej muzanja in smeha. Po malici so pleskarji nadaljevali s pisanjem naslova, ki se je glasil: HOTEL KRONA RITUPER GEZA.
Novi lastnik je vodil gostilno (hotel) vse do leta 1948, ko mu je bil objekt odvzet - nacionaliziran. V tem času je bilo v Beltincih ustanovljeno gostinsko podjetje. Za poslovodjo in upravnika je
bil imenovan za krajše obdobje Avgust Preog st. Za njim je gostilno ponovno vodil Geza Rituper vse do leta 1970, ko se je upokojil.
Leta 1958 je gostilničar Rituper nabavil prvi televizijski sprejemnik v Beltincih, kjer smo ob večerih gledali in poslušali predvsem poročila v črnobeli tehniki.
Spomladi leta 1966 je KS Beltinci uredila ulično razsvetljavo, ki je potekala od Zvezde, mimo stanovanjskih blokov na Ravenski ulici, ob osnovni šoli, mimo cerkve, do lekarne pri Črncu.
Leta 1970 je bil pred Zvezdo položen asfalt.
Po upokojitvi Geze Rituperja je vodenje prevzel Štefan Jerebic, ki se je izučil prav pri Rituperju. Gostišče je vodil celih 21 let, do leta 1991.
Zaradi reorganizacije se je beltinsko gostišče po 2. svetovni vojni povezovalo s sorodnimi organizacijami: Zvezda Murska Sobota, Moravske Toplice, Radenska iz Radenec.
Po osamosvojitvi Slovenije (1991) so Rituperjevi kot lastniki gostišča v denacionalizacijskem postopku dobili vrnjeno nacionalizirano premoženje iz leta 1948. Precejšen delež tega vrnjenega premoženja so Rituperjevi dediči prodali.
Od leta 1991 pa do današnjih dni gostišče vodi Franc Vučina.
Peter ŠRAJ
Viri:
- avtorjev arhiv
- Franc Obal: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju, PZ 2002
- Greta Klemenčič (roj. Rituper), Murska Sobota - Ivan Mari, urarski mojster, Beltinci - Štefan Jerebic, Beltinci - Tonček Gider, Murska Sobota
27
KORENINE
BELTINSKI »UČITEL« JANOŠ MURKOVIČ
Pomembno vlogo za Beltince in okolico, kakor tudi za Prekmurje sploh, je imel danes malo znani učitelj Janko (Janoš) Murkovič, ki je bil sicer rojen 23. decembra 1839 pri Mali Nedelji. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in tam tudi končal didaktični pedagoški tečaj. Poučeval je v Štrigovi, Mihaljcu in pri Sv. Juriju v Medžimurju. S samo izobraževanjem si je leta 1859 pridobil v Sopranu na Madžarskem učiteljsko diplomo.
Leta 1858 so ga izvolili v Beltincih za učitelja, pozneje pa je opravljal še kantorsko službo. V Beltincih je služboval kar 20 let, torej vse do leta 1878.
Ker je bil zelo uspešen in sposoben učitelj, mu je madžarska vlada omogočila študijsko potovanje v Švico in Nemčijo. Ko se je vrnil, je sprejel leta 1879 nadučiteljsko mesto v Trbovljah. Leta 1880 je prišel nazaj v Prekmurje, in sicer za nadučitelja in kantorja v Lendavo. Na tamkajšnji meščanski šoli je
poučeval še petje in glasbo. Leta 1896 ga je ministrstvo imenovalo za predmetnega učitelja na meščanski šoli, kjer je poučeval petje in nemščino. Leta 1910 se je upokojil in živel v svoji hišici v Lendavskih goricah do smrti 15. aprila 1917. Pokopan je na Trojičkem vrhu.
V Beltincih je učil učence »lepega slovenskega petja« (B. Raič) in dvignil raven cerkvenega in zborovskega ljudskega petja. Poleg tega je ustanovil in vzgojil pihalne godbe v Beltincih, Gančanih in pozneje v Lendavi.
Ko je Fran Kovačič kot študent leta 1893 potoval po Prekmurju, je za Beltince zapisal: »V Letopisu Matice Slovenske od leta 1869 sem našel tri matičarje v Beltincih: župnika, kaplana Žemljiča Štefana in učitelja Murkoviča Jankota. Ti trije so mnogo storili za beltinsko župnijo. Župnik in kaplan sta v materinščini poučevala odrasle in otroke ter jim vlivala ljubezen do čitanja, a učitelj je gojil narodno glasbo in petje«.
V Beltincih si je prizadeval tudi za ustanovitev meščanske šole, a so vplivni domačini temu nasprotovali, ker so menili, da bi v čisto katoliško okolje morda prišli učitelji drugih veroizpovedi.
Pomembno Murkovičevo delo je priprava učbenika Abecednik za katoličanske vesničke šole, katerega avtor je bil madžarski šolnik Ignac Brny. Učbenik v madžarščini je izšel v Pešti leta 1869, druga izdaja že naslednje leto (1870). Murkovič je priredil oz. prevedel (»slobodno spravleni«) to drugo izdajo. Abecednik je izšel v Pešti leta 1871. Zato je tudi na naslovnici napis »II. natis« in so nekateri zmotno menili, da gre že za drugi natis v prekmurščini. Ponatis je izšel še leta 1878.
Že iz samega naslova je razvidno, da so uporabljali abecednik samo v katoliških šolah po Prekmurju, medtem ko so v evangeličanskih šolah uporabljali Kardoševe prevode oz. priredbe.
Ta abecednik je prvo natisnjeno delo v prekmurščini v gajici. Na hrbtni strani naslovnice je le »Tolmačenje pismeni znamenj«, kjer Murkovič na kratko razloži zapise in pomen črk v gajici. Murkovič je bil namreč pod vplivom taborskega gibanja, ki je bilo na desnem bregu Mure.
Učbenik je bil pomemben zaradi kulturno-politične usmeritve, saj ni več upošteval madžarskega črkopisa. Murkovič je izbral govor okolice Beltincev na eni in rojstne štajerske Male Nedelje na drugi strani. Ta poskus stapljanja je bilo Murkovičevo zavestno dejanje, da bi tako jezikovno zbližal Prekmurce s Slovenci na oni strani Mure. Tega sicer nekateri niso odobravali, saj to ni »niti ilirski niti slovenski« jezik, kot je nejevoljno zatrjeval Janoš Kardoš.
To pa ni bilo brez posledic. Peštanski listi so pisali, da je abecednik panslavistična nevarnost. Tri dni je bilo burno tudi v peštanskem državnem zboru. Poslanci so zahtevali, da se morajo vse knjige sežgati. Duhovniku Žižku so očitali, da je izdajalec in ga je potrebno kaznovati, saj namerava Prekmurje združiti s Štajersko. Žižek se je odzval tako, da je napisal tri članke in tako uspel vihar v Pešti umiriti. Knjižico so naposled le odobrili. Kot je bilo že rečeno, je učbenik čez nekaj let ponovno izšel (1878).
Na uglednega šolnika Janoša Murkoviča so lahko Beltinčani še danes ponosni, čeprav je utonil v živem spominu v pozabo.
Franc KUZMIČ
28
GASILSTVO
NOVOSTI V GASILSKI ZVEZI BELTINCI
Gasilci Občine Beltinci smo se ob neprestanih finančnih in organizacijskih težavah, s katerimi smo se srečevali v skupni gasilski zvezi bivše občine Murska Sobota, odločili za samostojno Gasilsko zvezo Beltinci, ki smo jo ustanovili 30. avgusta 1998.
Že v sami osnovi je bilo pričakovati, da je odločitev za samostojno zvezo pravilna, saj so naše gasilske enote bile med najbolje organiziranimi in zavzetimi. Gasilci so se redno izobraževali in nikoli niso zanemarjali svojega poslanstva, ki ga prostovoljna gasilska društva v naši občini opravljajo že od 70 do 120 let.
Vodstvo Gasilske zveze Beltinci se je že na samem začetku lotilo dela z vso vnemo in pristopilo k organiziranosti sodobne razvojno usmerjene gasilske organizacije. Sprejeta so bila načela in dogovorjena pravila, ki jih društva upoštevajo in omogočajo usklajen razvoj gasilskih društev naše zveze.
Mandat, ki se je iztekel letos, omogoča uspešno delo tudi GZ Beltinci, saj so postavljeni temelji za nadaljnje delo.
Vsa društva smo uspeli opremiti z novimi sodobnimi vozili, ki jih lahko nadgrajujemo in opremljamo z osebno zaščitno opremo in opremo za operativne enote.
Tehnični razvoj v gospodarstvu prispeva k večji požarni nevarnosti. Čedalje več je umetnih materialov, ki ob gorenju povzročajo nastajanje strupenih plinov in zastrupitve. Ob interveniranju
se gasilci spopadamo ne samo z ognjenimi zublji, temveč tudi z nevarnimi snovmi, ki jih je v našem okolju vse več. V zadnjih letih se je pri nas neverjetno povečal tranzitni promet, katerega tovor je mnogokrat tudi dvomljive vsebnosti in sreča je, da še nismo doživeli večje ekološke nesreče.
Gasilci se na vse morebitne nesreče pripravljamo in se trudimo, da bi ob teh pretečih nevarnostih bili pripravljeni posredovati čim hitreje in učinkovito. Za to pa moramo biti usposobljeni in primemo opremljeni.
Na letni skupščini GZ Beltinci smo sprejeli temelje nadaljnjega razvoja gasilstva v naši občini. Velik poudarek bomo dali usposabljanju članov po društvih, saj znanje zagotavlja kvalitetno izvajanje nalog s področja zaščite in reševanja.
Poskrbeli bomo za varnost članstva z nadaljnjim opremljanjem zaščitne opreme v skladu z veljavno kategorizacijo.
Gasilci smo porabniki proračunskih sredstev občine in bomo v letu 2003 sprejeli temeljne usmeritve nadaljnjega razvoja gasilstva v naši občini. Plan razvoja za dobo petih let bomo dali v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.
Glede na kategorizacijo bomo uredili kriterije za sofinanciranje pri nabavi opreme. Poudariti je potrebno, da bomo veliko vlagali v mlade, saj ima naša gasilska zveza največ mladega potenciala in tega je potrebno vzgajati in vključevati v članski operativni sestav.
Ne pozabimo pa tudi na naše veterane, saj so ti postavili trdne temelje gasilstvu po naših vaseh in naša dolžnost je nadaljevati njihovo delo. Na vseh ravneh našega delovanja pa je naša osnovna naloga preventivno delo, da do nesreče in požara ne pride.
Posodobili bomo informacijski sistem. Ne smemo si dovoliti, da bi nas čas prehitel, zato pri gasilski zvezi deluje komisija, ki daje pobude in predloge za nadaljnji razvoj gasilstva v naši občini in te obravnavamo na predsedstvu, poveljstvu in v nadzornem odboru. Vse predloge, ki krepijo požarno varnost v naši občini in prispevajo k nadaljnjemu razvoju gasilstva, vključujemo v leme programe našega dela.
Da smo bili prvi mandat našega dela uspešni, sem se kot predsednik GZ Beltinci dolžan zahvaliti slehernemu članu v društvih za vloženo delo pri krepitvi požarne varnosti.
Ob izteku mandata se zahvaljujem vsem dosedanjim sodelavcem, ki so postavili temelje naše zveze.
Prav tako novo izvoljenim funkcionarjem, ki so si pridobili zaupanje delegatov na naši volilni skupščini, ki je bila 29. marca 2003, želimo uspešno delo, da združeni realiziramo vse zastavljene cilje, katere si bomo zastavili v planu našega dela.
Uspešni smo lahko, če smo složni.
Jože LEBAR
Na skupščini GZ Beltinci smo podelili tudi državna odlikovanja.
29
GASILSTVO
NOVO GASILSKO VOZILO V DOKLEŽOVJU
Pred dvema letoma se je porodila zamisel, da bi v Dokležovju nabavili nov gasilski avto. Ta naj bi zagotavljal nove tehnike gašenja, ki se spreminjajo z razvojem civilizacije. Sledili so številni sestanki, prispelo je mnogo ponudb, na koncu smo se odločili za vozilo znamke IVECO.
Kmalu zatem se je v Dokležovje pripeljal avto, ki pa ni bil nič kaj podoben gasilskemu vozilu. Manjkala mu je namreč nadgradnja, kar je najpomembnejše pri tem vozilu. Odločili smo se za najboljšega ponudnika. Nadgradnjo so naredili v podjetju Varkar. Vozilo je opremljeno s tisočlitersko cisterno, visokotlačno črpalko, agregatom in z drugo klasično opremo. V njem se lahko pelje 7 gasilcev. Pridobitev sama pa je stala cca. 16 milijonov slovenskih tolarjev.
Pri nabavi vozila bi se predvsem zahvalili krajanom Dokležovja, KS Dokležovje, občini Beltinci, GZ Beltinci, Zavarovalnici Triglav, gradbenemu inženiringu Gomboc, RTV Tratnjek in KG Rakičan za prostovoljne prispevke, ki so nam omogočili nakup vozila.
Slovesen prevzem novega orodnega vozila PGD Dokležovje je bil v nedeljo, 4. maja 2003. Ob prevzemu se je v Dokležovju zbralo 120 uniformiranih gasilcev z 9 gasilskimi prapori. Sama prireditev s kulturnim programom je pote-
kala ob gasilskem domu. Zbrane gasilce, goste, botre in ostale navzoče pa so nagovorili: predsednik PGD Dokležovje Andrej Panker, župan občine Beltinci Milan Kerman, predsednik GZ Beltinci Jožef Lebar in predsednik KS Dokležovje Simon Horvat.
Nastopili so tudi moški pevski zbor in ljudske pevke iz Dokležovja, predstavili pa so se tudi mladi gasilci.
Novo vozilo je blagoslovil domači župnik g. Anton Horvat; blagoslovil pa
je tudi kipec svetega Florjana, dar GZ Beltinci. Župan Milan Kerman pa je predal ključe vozila šoferju, ki je obenem tudi poveljnik, Jožefu Mesariču. Samo blagoslovitev in prevzem smo dobro zalili tudi s šampanjcem.
Prireditvi ob prevzemu vozila so prisostvovali tudi botri. To so Bernarda Bakan, Aleksander Miklošič, Drago Meolic, Janez Sreš, Jožica Lopert, Franc Petek, Leopold Balažic, Jožef Ritonja, Milan Korošak, Leopold Jerič, Judita Šiško, Milan Štaus, Boris Budja, Mirko Gavez in TGP Ozmec Melinci.
Gasilska zveza Beltinci je obenem gasilcem PGD Dokležovja podelila občinska gasilska priznanja.
Ob koncu slovesne prireditve smo se za 15 let predsedovanja zahvalili »bivšemu« predsedniku PGD Dokležovje Stanku Kavašu. V zahvalo smo mu podarili sliko našega gasilskega doma.
Podarili smo še nekaj spominskih daril, in sicer županu občine Beltinci Milanu Kermanu, predsedniku KS Dokležovje Simonu Horvatu, predsedniku NK Dokležovje Janku Kardinaru in gospodu Janezu Srešu.
Ob koncu naj se še enkrat zahvalim vsem imenovanim in neimenovanim, ki so prispevali k uresničitvi našega cilja -to je novo gasilsko orodno vozilo.
Andrej PANKER
Občinska gasilska priznanja III. stopnje so prejeli:
Andrej PANKER Matej LUKAČ Zdenko ŠKRABAN Miran KOLENKO Stanko ZADRAVEC
Občinska gasilska priznanja II. stopnje so prejeli:
Ervin LUKAČ Marjan GJÖREK Dominik GJÖREK Jože MESARIČ Drago BARBER Stanko KAVAŠ Slavko ROPOŠA
30
DPM
LEPŠEGA POULA NEJ, KAK JE PREKMURSKO...
Naslovnica kasete in CD plošče. Pevke: Marica, Anica, Micka, Zorica, Albina, Pavla Š, Pavla B. in Katka.
S tem naslovom je opremljena kaseta in zgoščenka ljudskih pevk iz Dokležovja, ki smo ju izdali v lanski jeseni. Vse zbrane pesmi so nastale kot plod dolgoletnega zbiranja in iskanja naših pevk, ki so jih uspešno predstavile na promociji. Sama prireditev je bila zelo odmevna in je med poslušalci in tudi strokovnjaki naletela na velik odziv. Kaseto so predstavile tudi na radiu Murski val v Murski Soboti. Po številu klicev poslušalcev in njihovih pohval upamo trditi, da smo s kaseto dosegli svoj namen. Tako bodo zelo lepe in izvirne pesmi ohranjene mladim rodovom, ki slabo poznajo našo ljudsko pesem. Moramo pohvaliti naše pevke, ki se rade odzovejo povabilom na sodelovanje in se udeležijo najrazličnejših prireditev v kraju, sosednjih vaseh v občini in tudi drugje.
Sodelovali smo na prireditvi ob mednarodnem dnevu gluhih v Murski Soboti in tako uspešno promovirali naše pesmi ob prikazu kmečkih opravil. Gostje iz vse Slovenije so bili zadovoljni z nastopom, prav tako pa smo bili deležni pohval s strani organizatorjev in ministra za delo in socialne zadeve gospoda Vlada Dimovskega. S svojim programom smo sodelovali tudi na paradi kmečkih opravil in običajev v Gornji Radgoni v okviru radgonskega sejma.
Seveda pa je še vedno aktualen naš projekt Kak je negda fajn bilou, v katerem sodelujejo tudi mladi člani DPM. Program vsako leto izpopolnjujemo, ga aktualiziramo in k sodelovanju vedno
znova privabimo nove člane. Tako smo se v letošnjem letu predstavili v Rogašovcih in občini Šalovci. Del naših opravil in običajev pa vsako leto predstavimo tudi v Beltincih, ko se predstavijo KS v okviru folklornega festivala.
Naše pevke se pod vodstvom dirigenta Leona Kuzme pridno pripravljajo na srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Izbor pesmi je zelo zahteven, zato morajo pevke temeljito vaditi. Ob vsem tem pa naše pevke opravljajo humano poslanstvo, saj pojejo tudi na pogrebih, ko s pesmijo pospremijo k zadnjemu počitku naše umrle krajane.
Marija ZVER
Ljudske pevke iz Dokležovja nastopajo na vseh prireditvah v kraju in tudi drugod. Tako so nastopile tudi na prireditvi PGD Dokležovje ob prevzemu novega vozila. FOTO: Srečko Horvat
USTVARJALNE DELAVNICE V DPM DOKLEŽOVJE
V delavnice se vključujejo otroci vseh starosti, za njih pa se odločajo po svojih interesih. Nekateri pa se udeležijo likovne in literarne. Delavnice potekajo ob sobotah, predvsem v zimskem času in v zimskih ter poletnih počitnicah. Z njihovimi likovnimi izdelki pripravimo razstavo in najboljše pošljemo tudi na razpisane natečaje. Tako so naši udeleženci vsako leto prejeli kar nekaj priznanj in nagrad. Med likovnimi nagrajenci so tudi letos kar štirje dobitniki priznanj.
V letošnjem letu pa se otroci že veselijo nagradnega izleta Slovenskih železnic. Z vlakom se bodo popeljali na zasluženi izlet in počitnice. Seveda se teh po napornem šolskem delu prav gotovo vsi zelo veselijo. Na naslednji strani objavljamo še njihovo pesem o počitnicah.
Marija ZVER
Skupina mladih »slikarjev« ustvarja za natečaj Likovni svet otrok.
31
DPM
VLEKLI SO »KOPANJO«
Skupinska fotografija sodelujočih v pustni povorki v Dokležovju. FOTO: Srečko Horvat.
V našem društvu smo se že več časa pripravljali obuditi stare, pozabljene običaje ob pustu. Tako smo v letošnjem letu končno predstavili že pozabljen običaj vlečenja kopanje, če se v predpustnem času v vasi ni poročil noben par.
Na šegav način smo oženili JEGNEDOV PEN in VRBOVO BREZO. Imeli smo pravo gostüvanje, kar je razvidno tudi s fotografije.
V pustni povorki se je zbralo staro in mlado, naš muzikant Jožek pa je poskrbel za rajanje. Ob zvokih harmonike sta
se najprej zavrtela nevesta in ženin s svojo gostüvanjsko družbo, potem pa še seveda vsi, ki so povorko spremljali. Bilo je živahno in ni manjkalo šal in postavljenih ugank, ki so jih morali reševati vsi, ki si niso nadeli »larfe«. Za dobro kapljico in izvrstne krofe so poskrbeli člani turističnega društva. Vse maske so bile tudi nagrajene. Upamo in želimo, da se bo naša druščina ob vlečenju kopanje v prihodnjem letu povečala in da se v priprave vključijo vsa društva v našem kraju.
»Jegned se je ženit šou, hopsasa, no drajsasa, Jegned se je ženit šou.
Vrbovo Brezo si je zeu, hopsasa, no drajsasa. Vrbovo brezo si je zeu.
Zaj pa vsi veseli smo, hopsasa, no drajsasa, gostüvanje se služi...«
Marija ZVER
V Dokležovju smo pripravili že stari, skoraj pozabljeni običaj, kako so vlekli kopanjo, če se v vasi v predpustnem času ni nihče poročil. Na šaljiv način smo »oženili« JEGNEDOV PEN in VRBOVO BREZO. Imeli smo pravo POROKO, ki je zbrala v sprevodu mlado in staro, saj se je v pustni povorki zvrstilo veliko lepih in izvirnih mask. Del tega prikazuje tudi naša fotografija. FOTO: Srečko Horvat.
POČITNICE
Juhuhu, počitnice so tu!
Šolska vrata se zapro, težke torbe v kotu so.
Zjutraj dolgo bomo spali, se lenobno pretegovali. Nič nam ura ne zvoni, iz spanca sladkega budi S prijatelji se bomo igrali, se potepali in smejali.
Knjige napete bomo brali, z detektivom zanke razvozlali. Domače okolje bomo raziskovali, tudi v neznano se podali.
Zato počitnice so najlepši »letni čas«, ko potrebno je veliko spat’ in se igrat’.
Mladi člani literarne delavnice DPM Dokležovje
32
ZDRAVJE
»ZDRAV DANES ZA JUTRI« V VRTCU BELTINCI
Projekt promocije zdravega načina življenja ŽIVIMO ZDRAVO - BELTINCI 2002 se nadaljuje. Še naprej ga koordinira in uspešno vodi ga. Erika Zelko Peterka, dr. med., spec. splošne medicine ob pomoči koordinatork po krajevnih skupnosti, podpori Občine Beltinci, g. župana in vseh sodelujočih.
Med njimi je tudi VRTEC BELTINCI, ki se v projekt vključuje zelo aktivno. Na nivoju zavoda smo ga poimenovali »ZDRAV DANES ZA JUTRI«. S tem poimenovanjem smo želeli opredeliti in dati poudarek promociji zdravja, sodelovanju s starši in okoljem, predvsem pa skrbi za zdrav način življenja predšolskih otrok v okviru institucionalne vzgoje.
Z uresničevanjem kurikuluma posameznih področij smo skušali preko različnih dejavnosti na čim bolj nevsiljiv in naraven način vplivati na otroke in starše ter pri njih ozavestiti potrebo po zdravem načinu življenja.
Kot v širši skupnosti tudi v vrtcu projekt izvajamo drugo leto. V šol. letu 2001/02 smo prednost dali ZDRAVI PREHRANI, v šolskem letu 2002/03 pa področju GIBANJA. Po prvem letu izvajanja smo vse aktivnosti zbrali in izdali bilten, ki je bil ob finančni podpori Ministrstva za zdravstvo (kjer smo kandidirali za sredstva na javnem razpisu) primerno urejen in tiskan. Bilten je še vedno na razpolago. V šolskem letu 2002/03 smo projekt »Zdrav danes za jutri« izvajali na podoben način.
V letnem delovnem načrtu zavoda smo pod skupne projekte Vrtca Beltinci projekt ZDJ in prioritetno nalogo -GIBANJE zapisali na prvo mesto. Izvajali smo jih v vseh oddelkih, vsebine so strokovne delavke prilagajale starostni stopnji otrok. Uresničevali smo cilje in naloge, ki smo si jih zadali.
Cilji:
• omogočanje in spodbujanje gibalnih dejavnosti otrok,
• zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju,
• otrokom omogočamo, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti in jih primemo razvijajo,
• postopno spoznavanje in osvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti,
• spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanje različnosti.
Naloge:
• kontinuirano načrtovanje in izvajanje gibalnih dejavnosti,
• v individualnih LDN dajejo vzgojiteljice poudarek področju gibanja, poglabljanju znanj, študiju priporočene literature s področja gibanja in otrokovega razvoja,
• s starši načrtujejo in se dogovorijo za srečanja s tega področja,
• v ponudbo gibalnih dejavnosti in sodelovanj vnašajo pestro ponudbo: obogatitvene dejavnosti za otroke in starše, aerobika, otroška folklora, sodelovanja s športnimi društvi - klubi, spoznavanje športnih panog, kolesa nekoč in danes, orientacijski pohodi, športni dopoldnevi - popoldnevi, kolesarjenja, letovanja, zimovanja, tekmovanja za ŠZ, program prilagajanja na vodo...,
• otrokom omogočamo dnevno gibanje, zlasti na prostem,
• organizirano uporabljamo notranje in zunanje prostore vrtca, KS,
ŠRC,
• nabavljanje športnih rekvizitov in opreme,
• izvedba izobraževanj s področja gibanja,
• izdaja biltena,
• zaključna prireditev s področja gibanja.
Za izvajanje vseh zadanih nalog smo bili zadolženi vsi strokovni delavci, pri nekaterih pa tudi ostali zaposleni. Ožjo projektno skupino so sestavljale strokovne delavke:
• Cilka Opaka in Ivanka Košir iz enote Beltinci,
• Renata Zver iz enote Dokležovje,
• Metka Sobočan iz enote Lipovci,
• Romana F. Erdelji iz enote Gančani in
• Tanja Zver iz enote Melinci, Ižakovci.
Skupino je koordinirala in vodila Mira Šömen.
Med letom smo se sestale petkrat, sproti smo spremljale zadane naloge iz lanskega leta in te, ki smo si jih zadale letos. Ugotavljamo, da smo uresničili vse, kar smo načrtovali.
Ob zaključku šol. leta so pred nami zbrane, zapisane in v skromnejši obliki
(brez dodatnih sredstev) izdane vse aktivnosti, ki smo jih na nivoju zavoda izvajali s področja GIBANJA. Bilten smo naslovili »POSKOK, KORAK IN SVEŽI ZRAK«. Na tak način smo ponovno zaokrožili enoletno izvajanje projekta, ga vsebinsko in slikovno ohranili kot dokaz sodelovanja s starši in okoljem ter strokovno poglobljenega izvajanja gibalnih dejavnosti v vseh oddelkih VRTCA BELTINCI.
S projektno skupino ŽIVIMO ZDRAVO - BELTINCI 2002 smo se med letom sestajali, bili informirani o poteku aktivnosti in načrtih za zaključno srečanje. Sami smo imeli priložnost poročati o našem delovanju v okviru projekta.
Veliko smo naredili tudi na področju poglabljanja znanj s področja gibanja in otrokovega gibalnega razvoja. V vrtcu smo za vse strokovne delavke izvedli seminar PREDŠOLSKA ŠPORTNA VZGOJA V LUČI KURIKULUMA ZA VRTCE. Izvajalca sta bila predavatelja Fakultete za šport, dr. Mateja Videmšek in dr. Damir Karpljuk. Po programu dela strokovnih organov smo na strokovnih aktivih po starostnih stopnjah pripravljali in obravnavali strokovne teme s področja gibanja. Zelo aktivno in dosledno smo izvajali program Zlatega sončka. Iz sredstev, namenjenih programu s strani Občine Beltinci, smo nabavili kar nekaj športnih rekvizitov in literature. Korak smo usmerili že za leto naprej in se udeležili mednarodnega posveta FIT CLUBA, s katerim želimo sodelovati naslednje šol. leto.
Prepričana sem, da so naši otroci in njihovi starši v šol. letu, ki se končuje našli obilo vsega tega. Poskrbeli bomo, da bo tudi v prihodnje tako, čeprav se bo projekt ŽIVIMO ZDRAVO - BELTINCI 2002 zaključil. Vzorčni projekt programa CINDI v Sloveniji naj bo začetek ne konec športnih aktivnosti vseh sodelujočih.
Svoj prispevek naj zaključim z mislijo: GIBANJE IN ŠPORTNA AKTIVNOST NAJ NE BO PRISILA IN NE OBVEZA, KI POVZROČA STRES IN ODPOR. OTROK, ODRASLI, NAJ V IGRI, GIBANJU IN ŠPORTU NAJDE ZADOVOLJSTVO, UŽITEK IN RADOST, H KATERI SE VRAČA.
Miroslava ŠÖMEN
33
RAZVOJ
Na podlagi Poslovnega načrta Garancijske sheme za Pomurje in Poslovnega načrta Razvojnega sklada »Sinergija« ter Poslovnega načrta Razvojne agencije Sinergija za leto 2003, objavljajo RRA Mura, Murska Sobota, Garancijska shema za Pomurje, v sodelovanju z Razvojno agencijo Sinergija ter Novo Ljubljansko banko d.d., Podružnica Pomurje; Raiffeisen Krekovo banko d.d. Maribor, PE Murska Sobota; SKB Banko d.d. Ljubljana, PE Murska Sobota; Probanko d.d. Maribor, Ekspozitura Murska Sobota; Banko Koper d.d., PE Murska Sobota; Novo KBM d.d., Podružnica Pomurje-LLT
RAZPIS ZA DOLGOROČNE KREDITE TER GARANCIJE NAMENJENE POSPEŠEVANJU RAZVOJA PODJETNIŠTVA
na območju občin Razvojne agencije Sinergija za leto 2003
za občine Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš,
Kuzma, Grad, Cankova in Rogašovci
Predmet razpisa
Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni predvideni okvirni višini 100.000.000,00 SIT, za katere bo lahko RRA Mura Garancijska shema za Pomurje dodeljevala garancije v višini 50 - 70%, vendar garancija ne more presegati 5.000.000,00 SIT.
Delež sredstev za prosilce iz posamezne občine je odvisen od višine sredstev, ki jih je prispevala občina za zagotovitev skupnega kreditnega (garancijskega) potenciala.
Pogoji za dodeljevanje
Krediti
- prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT;
- obrestna mera za kredite znaša TOM + 2,5%;
- doba vračanja kredita je do največ 5 let.
- kredit se lahko zavaruje z garancijo RRA Mura in/ali drugim za banko sprejemljivim zavarovanjem
Garancije
- prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit;
- garancija ne more presegati zneska 5.000.000,00 SIT, oziroma 50-70% poroštva odobrenega kredita;
- prosilec zavaruje prejeto garancijo RRA Mura GS za Pomurje s poroki na podlagi notarskega sporazuma.
Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije
Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene:
- nakup opreme in zagotovitev trajnih obratnih sredstev;
- nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov;
- nakup, ureditev in opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov.
Splošni pogoji za prijavo na razpis
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
- gospodarske družbe, ki so v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah uvrščene med majhna podjetja;
- samostojni podjetniki posamezniki;
- fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot pretežno dejavnost in se dodatno ukvarjajo z dopolnilno ali dodatno dejavnostjo;
- imajo sedež dejavnosti na območju občin Razvojne agencije Sinergija v občinah Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad, Cankova in Rogašovci;
- med viri financiranja imajo zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev;
- v primeru zavarovanja kredita z garancijo, morajo imeti/pridobiti status člana Garancijske sheme za Pomurje.
Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije
Prednost pri dodelitvi kreditov in garancij bodo imeli projekti, ki bodo poleg kriterijev banke izpolnili še naslednje prednostne kriterije:
- ustanavljanje oz. soustanavljanje podjetij, katerih ustanovitev bo doprinesla k lokalnemu razvoju;
- spodbujanje oziroma razvoj podjetništva v kmetijstvu (dopolnilne dejavnosti na kmetijah);
- dejavnosti, ki zagotavljajo uvajanje sodobnih tehnološko in ekološko neoporečnih procesov;
- pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v podjetništvu;
- razširitev poslovanja obstoječih enot malega gospodarstva;
- razširitev poslovanja zasebnikov, ki opravljajo propulzivne storitvene dejavnosti;
- povečanje zaposlovanja in ohranjanje delovnih mest;
- dejavnosti, ki so izvozno usmerjene in ki nadomeščajo uvoz; - dejavnosti, ki sovpadajo z razvojnimi usmeritvami matičnih občin.
Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije
Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije je razvidna iz obrazca »Krediti / Garancije - vloga - 2003«, ki ga prosilci dobijo na naslednjih mestih:
- Razvojna agencija Sinergija, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, tel. 02/ 538-13-50,
- RRA Mura, Murska Sobota, Lendavska 5/a, tel. 02/ 536-14-61.
Vloge z vso zahtevano dokumentacijo se oddajo na Razvojno agencijo Sinergija, Kranjčeva ulica 3, Moravske Toplice.
Rok za prijavo
Rok za prijavo je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15.12.2003.
Obravnava vlog
Prva obravnava prispelih vlog bo po 15. aprilu 2003, potem pa praviloma vsak mesec.
Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
O odločitvi bodo prosilci obveščeni predvidoma v 15 dneh od obravnave na komisiji in sklepa kreditnega odbora poslovne banke.
Sklep o odobritvi ali zavrnitvi je dokončen.
Ostale informacije
Vse ostale informacije dobijo prosilci na Razvojni agenciji Sinergija, Moravske Toplice, Kranjčeva 3, telefon 02/ 538-13-52 oziroma e-mail info@sinergija.si. Kontaktni osebi sta Renata Kočar in Mojca Breščak.
36
RAZVOJ
PROJEKT CRPOV MELINCI - IŽAKOVCI
Občina Beltinci kot prijavitelj ter Razvojna agencija SINERGIJA kot izvajalec sta v zimskih mesecih začeli z izvajanjem projekta CRPOV Melinci - Ižakovci, katerega namen je motivirati prebivalce za aktivno udeležbo pri iskanju in izvajanju razvojnih projektov za ti dve vasi.
Z aktivnim sodelovanjem večine krajanov obeh vasi se že kažejo prvi rezultati tega projekta. Poleg delavnic, ki so bile izvedene v začetku leta in na katerih so udeleženci oblikovali tudi posebne skupine, je bila izvedena tudi anketa med gospodinjstvi obeh vasi.
Anketa je pokazala precej podobnosti v strukturi in hotenjih prebivalcev Ižakovec in Melinec. Kot dolgoročno donosna dejavnost se kaže pridelava vrtnin, turizem ter predelava kmetijskih proizvodov. Kot ovire pri uresničevanju ciljev pa so anketiranci navajali predvsem pomanjkanje kapitala in dodatna vlaganja, trženje produktov ter registracijo in poslovanje dejavnosti vključno z davki.
Krajani priložnosti za razvoj vidijo v turizmu (predvsem reka Mura, različne poti in športne aktivnosti ter etnokulturne značilnosti), razvoju kmetijstva in podjetništva ter ureditvi infrastrukture (prometne, vodovoda in kanalizacije, vaških središč). S tem so povezani tudi glavni problemi v okolju, kjer so izpostavljeni predvsem neurejena infrastruktura, slaba povezanost, raznolikost in pomanjkljivo trženje turistične ponudbe ter težave v kmetijstvu in okolju.
Skupine krajanov, ki so bile oblikovane na delavnicah v aprilu, se bodo ukvarjale z naslednjimi področji, povezanimi z ugotovljenimi razvojnimi možnostmi: skupina za razvoj turizma in ohranjanje krajine, skupina za nove programe in nove dejavnosti ter skupina za društvene in družabne dejavnosti.
Rezultat projekta ob zaključku v septembra bo Razvojna naloga za Melince in Ižakovce, kjer bodo razvojne priložnosti in projekti podrobno obdelani.
Stanislav SRAKA
Vsak delovni dan med 7:30 IN 15:30 uro, sreda do 16:30, petek do 14:30
Razvojna Agencija SINERGIJA Development Agency
Pospeševanje razvoja podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja podeželja
Občine: Beltinci, Moravske Toplice. Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Rogašovci, Cankova
Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, tel.: (02) 538 13 50, fax: (02) 538 13 55, E-mail: sinergija@moj.net
Imate poslovno idejo? Imate razvojni projekt?
Jc vaše poslovanje pričelo rasti? Morda je vaše poslovanje zašlo v težave?
In ne veste, kako naprej? → Dobrodošli pri nas!
* Za komitente iz občin ustanoviteljic so naši nasveti brezplačni, prav tako večina storitev.
Obstoječim in bodočim podjetnikom nudimo osnovno in specialistično svetovanje ter strokovno in organizacijsko pomoč pri:
• ustanavljanju novih ali prestrukturiranju obstoječih malih in srednjih podjetij;
• pridobivanju ugodne finančne podpore podjetniškim projektom; • zagotavljanju ugodnosti pri odpiranju novih delovnih mest in
pomoč brezposelnim pri (samo) zaposlovanju;
• projektih razvoja podeželja - dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah ter turističnih dejavnosti na podeželju;
• vključevanju v lokalne, državne in mednarodne razvojne programe in projekte; ...
Za komitente iz občin ustanoviteljic so naši nasveti brezplačni, prav tako večina storitev.
37
DRUŠTVA
SPUST PO MURI ZA DIMEK - HROVATOV MEMORIAL
»Ne odnašaj, Mura, mojih dni; obrni, obrni še kamen al’ dva al’ tri,« poje Vlado Kreslin, ki je vnesel v slovensko glasbo panonsko občutje, prav kakor je temna in globoka Mura v svojem toku čez slovensko ozemlje prinesla v naše vodovje panonsko umirjenost, zastrto lepoto Prekmurja in rastno bogat svet svojih logov in mrtvic.
Planinci in drugi ljubitelji narave se enkrat letno, ob pomoči vseh gasilskih in brodarskih društev ter klubov iz vasi ob reki Muri, v čolnih prepustimo njenemu toku. Mura nas združuje, pa čeprav je kriva, da se je takratni spust Mirka Baligača-Dimeka končal tragično. Bil je izreden poznavalec Mure in njenih bregov, vendar je usoda hotela drugače. Letos je 35 let, ko ga je Mura potegnila v svojo temno globino. Bil je izreden ljubitelj gorskega sveta. Še posebej rad je imel vzpon na »očaka kranjskih siv’ga poglavarja«, Triglav. Ni mu bilo težko premagovati razdalje, običajno je to storil kar s kolesom.
Seme planinstva je trdno vsejal v naša tla in po njegovi zaslugi je Prekmurje danes znano po planinstvu in planinskih entuziastih širom Slovenije.
Ob spustu se vsako leto spominjamo še enega planinskega zanesenjaka, Franca Hrovata. Gore so mu bile v krvi že od rojstva, saj je prišel z Idrijskega. To svojo ljubezen do gora je vcepljal mladim rodovom Prekmurcev. Več kot 20 let je aktivno deloval v organih društva.
Letos je leto obletnic. Praznujemo 110 let organiziranega planinstva v Sloveniji in 50 let PZS, spominjamo se tudi štirih srčnih bohinjskih mož, ki so se pred 225 leti povzpeli na Triglav, simbol slovenstva. Letos pa tudi mineva 50 let, kar je človek prvič stopil na najvišjo goro sveta Mount Everest.
V jubilejnem letu bi veljalo, da bi vsak, ki hodi v gore, postal tudi član naše planinske organizacije, da bi lahko skupaj kakovostno ohranjali ter pomagali vzdrževati številne planinske domove in nad 7000 km planinskih poti. Če bomo tako združeni, bomo še bolj vplivni v času, ko narašča nasilje nad naravo, še posebej gorsko, ko razvoj tržno globalnih revolucij še kako vpliva na klimatske, geološke in druge razmere v gorah. V jubilejnem letu si bomo še posebej prizadevali za ohranitev kulturnosti in učinkovitega skrbništva nad našimi gorami, kjer so viri in izviri našega življenja in preživetja.
Če bomo tako delovali, si bomo ohranili še naprej svobodo gibanja v kralje-
stvu gora. In tam izvira naša Mura, kar precej visoko, na višini 1900 m. Tudi letos se bomo odpravili k njenemu izviru. Čudovito doživetje, še posebej za tiste, ki ob njej in z njo živimo.
Posebej sveta pa nam mora biti dolžnost, da skrbimo, da prečudoviti planinski in ravninski svet z vsemi potočki, rekami in jezeri zapustimo zanamcem vsaj takšnega, kakršnega smo sprejeli, še posebej zato, ker je letošnje leto OZN razglasila za leto voda. In voda je
osnovni vir vsakega živega organizma. Zato ne smemo dovoliti nadaljnjega onesnaževanja naših vodnih virov, podtalnice, s svojimi dejanji moramo ljudi osveščati, da ta vir življenja ohranjamo tudi za bodoče rodove.
Lepe misli ob številnih jubilejih nas še lahko dodatno motivirajo.
»Ne odnašaj, Mura, mojih dni; obrni še kamen al’ dva al’ tri.«
Jože RUŽIČ
Naj bo našim zanamcem neokrnjena narava raj in zatočišče. FOTO: Franc Poredoš
38
PETROL JE TUDI PLIN
Utekočinjen naftni plin je učinkovito, varčno in naravi prijazno gorivo, vsestransko uporabno in predvsem ekonomično. Plin pri Petrolu pa prinaša še nekaj edinstvenih ugodnosti:
- najugodnejša cena plina
- najem plinohrama (v primeru, da ga že imate, vam ga Petrol lahko odkupi)
- mesečno obračunavanje porabe (konec skrbi o veliki enoletni investiciji)
- brezplačno strokovno svetovanje in organizirana montaža instalacij - zanesljiva in dolgoročna oskrba s plinom
Za več informacij pokličite na 080 22 66, kjer boste dobili odgovore na vsa vaša vprašanja ali obiščite spletno stran: www.petrol.si
TAKO ZELO...
... PLINOSTAVNO!
TAKO ZELO PLINOSTAVNO!
080 22 66
www.petrol.si
PLINOHRAM = PRIHRANEK
Termo Trade d.o.o.
Podjetje za trgovino, storitve in posredovanje Kocljevo naselje 9, 9231 Beltinci
Tel.: 02/5422 830, fax: 02/5422 831, e-mail: termo.trade@siol.net
Prodaja, montaža plinskih in oljnih kotlov proizvajalcev:
Izvajamo vodovodne, centralne, plinske in elektro inštalacije.
Prodaja in montaža klimatskih naprav.
Uredimo potrebno dokumentacijo za priklop na zemeljski plin.
Ugodno in strokovno vam nudimo knjigovodske storitve.
Vabljeni v naš razstavni prostor Kocljevo naselje 9, Beltinci Pokličite nas: Termo Trade d.o.o, tel: 02/5422 830, gsm: 041/ 788 089, 041/683 605
Vaš partner, sedaj tudi v vašem kraju
V podjetju VALHER TOMAŽ s.p. že več kot 30 let izdelujemo zelo kvalitetne kotle za centralno ogrevanje, ki slovijo po svoji dolgi življenjski dobi in velikem izkoristku pri pridobivanju toplotne energije za ogrevanje vašega doma in sanitarne vode.
Po večletnih izkušnjah in razvoju smo v podjetju VALHER razvili poseben kotel, ki omogoča hkratno uporabo trdega in tekočega goriva v enem samem kotlu.
V kombinaciji z akumulatorjem omogoča tudi ogrevanje sanitarne tople vode. Pri kotlih serije TGV DK in TGV DK B ni potrebno izvajati zamenjave vrat na kotlu, da bi lahko izbirali med različnim načinom kurjenja. Naš kotel ima komoro-kurišče za gorilnik in kurišče za trdo gorivo. Dvojno kurišče našega kotla vam omogoča, da lahko, ali neposredno kurite na trdo gorivo, ali pa, da se po končanju kurjenja trdega goriva, gorilnik avtomatsko vklopi, ko je potreba po dodatnem ogrevanju. Izgoreti plini se srečajo med potjo in potem skupaj izstopijo iz kotla.
Prednosti našega kotla:
• Istočasna uporaba različnih goriv • Nepotrebna demontaža gorilnika in čiščenja komore • Veliko kurišče za trdo gorivo
• Kombinirani način kurjenja po zmožnostih in potrebah uporabnika • Pri obratovanju z gorilnikom je doseženi izkoristek primerljiv s specialnim kotlom za tekoča goriva
• V kombinaciji z akumulatorjem (100L) je omogočena tudi priprava tople sanitarne vode • Male zunanje dimenzije kotla so primerne za montažo v zelo majhnih kotlovnicah.
Podjetje VALHER se priporoča in vas vabi na ogled in predstavitev naših kotlov v pooblaščene salone podjetja TERMOTRADE D.O.O. (tel. 02-542-28-30: GSM 041-683-605)v BELTINCIH in KSP D.O.O. (tel. 02-585-16-20), v LJUTOMERU.
Spoštovani občani!
Leta 2000 sta Petrol in Občina Beltinci podpisala koncesijsko pogodbo o izgradnji plinskega omrežja in dobavi zemeljskega plina. V Petrol plinu smo takoj pričeli z intenzivnimi pripravami na izgradnjo omrežja: pridobivanje služnostnih pogodb, priprava lokacijske dokumentacije, pridobivanje gradbenih dovoljenj in podobno.
V lanskem letu se je plinifikacija dejansko pričela. V uporabo smo predali primarni plinovod Lipovci - Lipa, kjer smo aprila 2003 priključili prvega uporabnika SGP Pomgrad-ABI Lipovci.
Maja 2003 smo zaključili izvedbo plinovoda in priključkov v naselju Bratonci, kjer je na skoraj 90 objektih izveden hišni priključek. Junija bomo pričeli z izvedbo plinifikacije naselja Beltinci. Dela bodo končana do začetka kurilne sezone, ko bodo zainteresirani občani lahko pričeli z odjemom plina. Skladno s koncesijsko pogodbo in v dogovoru z Občino Beltinci bomo v letošnjem letu izvedli plinifikacijo samo tistih ulic in odsekov, kjer bo izkazan dovolj velik interes lastnikov objektov za izvedbo plinskega priključka. Lastnike objektov želimo pozvati, da je odločitev za namestitev plinskega priključka izjemno smotrna v začetni fazi izgradnje omrežja. Prispevek za priključitev je v obdobju izgradnje omrežja določen v koncesijski pogodbi, in sicer:
• 67.200 SIT za individualne hiše in enote v objektu
z manj kot štirimi stanovanjskimi enotami,
• 33.600 SIT za enoto v objektu z več kot štirimi
enotami,
• za komercialne uporabnike pa po dejanskih stroških.
Tako navedene cene veljajo, če je razdalja od priključnega plinovoda do objekta manj kot 10 m. Vsak nadaljnji tekoči meter se ovrednoti »po dejanskih stroških izgradnje«.
Občanom želimo sporočiti, da bo višina prispevka po KONČANI izgradnji nekega odseka določena »po dejanskih stroških«, v katere je velikokrat vključeno tudi asfaltiranje ceste, kar lahko pomeni precejšnje zvišanje stroškov priključka za tiste občane, ki bi si želeli izgraditi priključek kasneje.
Na območju občine Beltinci trženje plinskih priključkov izvaja podjetje TERMO TRADE d.o.o., Kocljevo naselje 9, Beltinci; telefon: 02-542-28-30, gsm: 041 788 089.
Občani! Upamo, da je članek vse tiste, ki razmišljate o naslednji kurilni sezoni in mimo katerih bomo gradili plinovodno omrežje prepričal, da se boste odločili za podpis pogodbe o izvedbi plinskega priključka. Tako boste imeli možnost, da v tej ali naslednjih kurilnih sezonah pričnete uporabljati zemeljski plin. Veselimo se sodelovanja z vami. Želimo vam lep dopust. Pa imejte v mislih naslednjo kurilno sezono.
PETROL PLIN d.o.o.
ZAHVALA VOLIVCEM!
Občanom Občine Beltinci, ki ste nam na zadnjih volitvah v lokalno skupnost naklonili (oddali) svoj glas, smo se že zahvalili po internem kanalu. Predvidevamo, da internega kanala vsa gospodinjstva ne morejo spremljati in ker je to prvo občinsko informativno glasilo, ki ga po zadnjih volitvah v lokalno skupnost prejme vsako gospodinjstvo, se zahvaljujemo tudi preko glasila.
PRISRČNO SE ZAHVALJUJEMO VSEM OBČANOM, KI STE NA VOLITVAH V LOKALNO SKUPNOST ZAUPALI (ODDALI) SVOJ GLAS SOCIALDEMOKRATSKI STRANKI SLOVENIJE (SDS).
Z vašimi glasovi smo člani občinskega sveta v tem mandatu: Janko Bezjak, Lipovci 265; Jožef Ferčak, Lipa 67 in Franc Horvat, Ižakovci 104/a.
Svoje razpoložljivo znanje in energijo bomo vložili za hitrejši razvoj občine Beltinci kot celote in vsake krajevne skupnosti.
Hvala za zaupanje!
V pričakovanju tudi vaših pobud s tematiko, ki se naj rešuje na ravni občinskega sveta. Vas prisrčno pozdravljamo.
Vaši občinski svetniki:
Janko Bezjak Jožef Ferčak Franc Horvat
Slovenska ljudska stranka
Zahvaljujemo se vsem, ki ste dali glas za SLS na lokalnih volitvah 2002 in obenem obljubljamo, da bomo naredili vse za razvoj občine.
OO SLS BELTINCI
41
KAJ OSTANE OD POČITNIC, KI NISO ZAVAROVANE?
KOMAJ KAJ.
Zavarovalnica Triglav d.d., Miklošičeva c 19, Ljubljana
TURISTIČNO ZAVAROVANJE
triglav
www.zav-triglav.si
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z NALOŽBAMI V VZAJEMNE SKLADE
VITAFOND ADRIATIC
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
VitaFond Adriatic je oblika življenjskega zavarovanja, ki združuje življenjsko zavarovanje z varčevanjem sredstev v vzajemnih skladih. Obsega torej dve funkciji: zavarovalno in varčevalno. Zavarovalni del vključuje življenjsko zavarovanje za primer smrti, varčevalni del premije pa se vse do konca zavarovanja plemeniti v enem ali več vzajemnih skladih.
VitaFond Adriatic omogoča, da aktivno vstopite v naložbeno politiko lastnega zavarovanja. To pomeni, da sami odločite v katere sklade želite vlagati svoja sredstva ter določite razmerje razdelitve premije med izbrane sklade. VitaFond Adriatic torej združuje ugodnost življenjskega zavarovanja in vlaganja v izbrane vzajemne sklade ter tudi možnost doseganja visokih donosov, ki so odvisni od gibanja tečajev vrednostnih papirjev.
VitaFond Adriatic zagotavlja izplačila sredstev v dveh primerih. Zavarovalnica ob doživetju izplača vrednost premoženja, ob smrti pa zavarovalno vsoto za smrt oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote (v primeru nezgodne smrti in ob dodatnem nezgodnem zavarovanju pa še zavarovalno vsoto za nezgodno smrt).
Ob odločitvi za VitaFond Adriatic lahko izbirate med petimi vzajemnimi skladi:
KD Investments: GALILEO, RASTKO in BOND Primorski skladi: PIKA in ŽIVA
PRIMER:
Ženska, stara 27 let, sklene VitaFond Adriatic. Odloči se za dobo 25 let ter premijo 70 EUR mesečno. Na podlagi tega izhaja zajamčena zavarovalna vsota za smrt 20.000 EUR in predvidena vrednost premoženja ob doživetju 77.986 EUR (ob predvideni 11 % stopnji donosnosti). Zavarovalnica ob doživetju izplača vrednost premoženja, ob smrti pa zajamčeno zavarovalno vsoto za smrt, oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote.
	vsota vplačanih premij	predvidena vrednost premoženja	izplačilo
smrt v 5. letu vplačevanja premije	4.200	3.892	20.000
smrt v 18. letu vplačevanja premije	15.120	34.690	34.690
doživetje (25 let)	21.000	77.986	77.986
v EUR
Zavarovalna vsota za smrt
Vrednost premoženja
Vrednost premoženja ob izteku zavarovanja bi, ob predvidenem 11% letnem donosu, znašala 77.986 EUR.
Povprečni letni donosi skladov od leta 1996 do 2002:
	struktura naložb	naložbena politika	naložbeno tveganje	povprečni 5-letni donos
Galileo	obveznice in delnice	uravnotežena	srednje	26,09%
Rastko	delnice	dinamična	višje	25,29%
KD Bond	obveznice	umirjena	nižje	15,03%
Pika	obveznice in delnice	umirjena	nižje	16,82%
Živa	delnice	dinamična	višje	20,70%*
* povprečni 4-letni donos (od ustanovitve v I. 1999 dalje)
ADRIATIC d.o.
PE MURSKA SOBOTA Ul. arhitekta Novaka 13 MURSKA SOBOTA Tel.: 539 - 10 - 10
KASKO d.o.o. Glavni trg 13 LJUTOMER Tel.: 583 - 12 -33
ZAAL d.o.o. Partizanska c. 24 GORNJA RADGONA Tel.: 564 - 37 - 00
FORMICA d.o.o. Mlinska ul. 5 LENDAVA Tel.: 578 - 91 - 70
ZAAL d.o.o. Kraigherjeva 19/b LENART
Tel.: 720 - 02 - 00
DOLINKA inženiring beltinci
PROIZVODNO TRGOVSKA ZADRUGA z.o.o.
9231 Beltinci, Mladinska 12, tel.: (02) 5422-083, fax: (02) 5421-746
ORGANIZIRAMO IN IZVAJAMO VSA DELA V GRADBENIŠTVU
• zidarska dela • obrtniška dela • strojne instalacije
(vodovod, centralna kurjava, prezračevanje)
• elektro instalacije • dela na ureditvi okolice
• proizvodnja in prodaja (na veliko) vseh vrst žičnikov
Ste že brskali po počitniških katalogih, s prstom po zemljevidu prepotovali Evropo ali morda kako drugače našli idealen kraj za preživetje letošnjih počitnic? Če ste ugotovili, da se vam račun za uresničitev želja ne izide, vam v Novi Ljubljanski banki ponujamo ugodno osebno posojilo. Odobrili vam ga bomo hitro in brez dokazil kako boste posojilo porabili.
Ob najemu osebnega posojila vam bomo v banki na dan najema posojila izračunali mesečno obveznost, ki se vse do poplačila posojila ne bo spremenila. Če vas je torej doslej skrbelo da bi lahko vaše mesečne obveznosti za posojilo naraščale, je ta strah ob najemu jasnega posojila povsem odveč!
Tisti, ki prejemate dohodke na bančni račun že vsaj 6 mesecev, poslujete z vsaj eno plačilno kartico NLB in korektno poslujete ter boste posojilo odplačevali prek trajnega naloga, lahko najamete posojilo brez plačila zavarovanja. Posojilo lahko zavarujete s plačilom zavarovalne premije ali s poroki.
Navajamo dva primera izračuna. Izračun za vaše posojilo pa vam bomo pripravili v naših poslovalnicah, sami pa si lahko posojilo preračunate tudi na spletnih straneh banke na internetnem naslovu www.nlb.si
	Brez zavarovanja	Z zavarovanjem
Višina posojila	500.000 SIT	1.000.000
Doba odplačevanja	36 mesecev	60 mesecev
Obrestna mera	10,40 %	10,15 %
Mesečna obveznost	16.228 SIT	21.321 SIT
Strošek odobritve	5.000 SIT	10.000 SIT
Zavarovalna premija	-	37.354 SIT
Interkalarne obresti	142 SIT	278 SIT
EOM	11,96 %	13,28 %
Navedena EOM je izračunana na dan 30. 06. 2003 in se spreminja z dnem izračuna. Prav tako se spremeni, če se spremenijo obrestne mere, stroški odobritve in zavarovalna premija.
Privoščite si najlepše počitnice s pomočjo posojila Nove Ljubljanske banke
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Pomurje
NLB d.d.. Trg republike 2, 1520 Ljubljana, Promocija
OBČINA
BELTINCI
URADNE OBJAVE
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00, 67/01) in v skladu z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 51/02) je Občinski svet občine Beltinci na svoji 2. seji dne 28. decembra 2002 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE BELTINCI
1. člen
V Statutu občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00, 67/01) se v prvem členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V Občini Beltinci živi naseljena romska skupnost. Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom.«
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek, postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
2. člen
Drugi odstavek 14. člena se spremeni in se pravilno glasi: »Občinski svet šteje 19 članov, od teh je 1 član občinskega sveta predstavnik romske skupnosti.«
3. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2-9/2002 Beltinci, dne 28. december 2002
Župan:
Milan Kerman l.r.
V skladu s 33. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) je Občinski svet Občine Beltinci, na predlog župana na 3. seji, dne 13. 2. 2003 sprejel
SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA
I.
Za podžupana Občine Beltinci se imenuje svetnik Igor Adžič, roj. 13. 8. 1965, stanujoč Cvetno nas. 4, 9231 Beltinci.
II.
Podžupan bo tudi v primem predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana, v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
III.
Podžupan bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Št. 032-01/2003-3-2003 Beltinci, dne 13. februar 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 3. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-345/02-9 (Uradni list RS, št. 105/2002) in 92. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/2002) se
RAZPISUJEJO VOLITVE ENEGA ČLANA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI - PREDSTAVNIKA ROMSKE SKUPNOSTI
1. Volitve člana občinskega sveta Občine Beltinci, predstavnika romske skupnosti se opravijo v nedeljo 11. maja 2003. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 3. marec 2003.
3. Za izvedbo volitev skrbi posebna občinska volilna komisija.
Številka: 006-02/2003-1 Beltinci, dne 13. februar 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
1
URADNE OBJAVE
Na podlagi petega odstavka 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), prvega odstavka 44. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS. Št. 80/94,45/97,56/98 in 89/99), 32. in 33. Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 108. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01) izdajam
SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2003
1. člen
Do sprejetja proračuna Občine Beltinci za leto 2003 se začasno financirajo potrebe porabnikov proračuna na podlagi proračuna za preteklo leto, vendar najdlje do 31.03.2003.
2. člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine, sorazmerno s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2002. Na področju investicijskih vlaganj se dovoljuje koriščenje sredstev za investicije, ki so bile v proračunu 2002.
3. člen
Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun Občine Beltinci za leto 2003.
4. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2003.
Št. 402-04/02-3 Beltinci, dne 17.12.2002
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), v skladu z Uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98, 29/00 in 59/00) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci na seji, dne 27. 3. 2003 sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE BELTINCI
1. člen
Zadnji odstavek 17. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Beltinci (Uradni list RS, št. 67/01) se spremeni tako, da se pravilno glasi:
»Tajnik občine mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo pravne, upravne, ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri.«
2. člen
V 18. členu se črta zadnji odstavek.
3. člen
V zadnjem stavku 22. člena se vejica za besedo »potrebi« nadomesti s piko, besedilo v nadaljevanju pa se črta.
4. člen
Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 032-01/5-72/III-2003 Beltinci, dne 27. 3. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 22., 23., in 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) ter 15., 16., in 122. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01) je Občinski svet občine Beltinci na 2. seji, dne 28.12.2002 sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O OBLIKOVANJU VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA IN ŽUPANA OBČINE BELTINCI
1. člen
V prvem odstavku 1. člena Odloka o oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/98, 78/02) se število »18« nadomesti s številom »19«.
Za tretjo alinejo 1. člena se doda četrta alineja, ki se glasi: »Volilna enota 4, ki zajema celotno območje Občine Beltinci, kjer živijo pripadniki romske skupnosti. V tej volilni enoti pripadniki romske skupnosti volijo 1 člana občinskega sveta - predstavnika romske skupnosti.«
2. člen
V 3. členu se doda nov odstavek, ki se glasi;
»Volitve za predstavnika romske skupnosti v občinski svet vodi in izvaja posebna občinska volilna komisija.«
3. člen
Odlok o spremembi odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 032-01/2-11/2002 V Beltincih, dne 28. december 2002
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
2
URADNE OBJAVE
Na podlagi prvega odstavka 10. člena in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 52/02), 6. člena in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na 3. seji dne 13. 2. 2003 sprejel
ODLOK O UPORABI GRBA IN ZASTAVE OBČINE BELTINCI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja uporabo grba in zastave Občine Beltinci.
2. člen
Grb in zastava Občine Beltinci se smeta uporabljati le v obliki in z vsebino ter na način, ki je določen s tem odlokom.
3. člen
Geometrijska, likovna, ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave so v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
4. člen
Če sta grb ali zastava ob uradnih priložnostih postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z grbom ali zastavo Republike Slovenije, morata biti grb in zastava Republike Slovenije v skladu z zakonom.
Če sta grb ali zastava ob uradnih priložnostih, ki se odvijajo na območju Občine Beltinci, postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z zastavami drugih slovenskih občin, tujimi zastavami, oziroma skupaj z drugimi znamenji, morata biti postavljena v skladu z zakonom, če ni s tem odlokom drugače določeno.
5. člen
Grba in zastava ni dovoljeno uporabljati, če sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Občine Beltinci.
Če organ, ki opravlja nadzor nad izvajanjem tega odloka, ugotovi, da se grb in zastava uporabljata v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odredi takojšnjo odstranitev grba in zastave.
6. člen
Grba, zastave ali njenih sestavnih delov se ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model oziroma vzorec ter za označevanje blaga ali storitev.
II. GRB
7. člen
Grb občine se uporablja:
1. v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih občinskih organov;
2. v prostorih in na poslopju sedeža Občine Beltinci 3. na registrskih tablicah motornih vozil;
4. na svečanih sejah občinskega sveta;
5. ob sprejemu uradnih delegacij v občini;
6. na prireditvah, ki predstavljajo občino;
7. na listinah, ki jih izstavlja ali podeljuje občina v slovesni obliki;
8. na vabilih, čestitkah, vizitkah in ostalih uradnih listinah, ki jih za službene namene uporabljajo občinski organi;
9. v drugih primerih in ob pogojih, ki jih določa odlok.
8. člen
Grb občine se lahko uporablja:
1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se Občina Beltinci predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takšnih prireditev in shodov; 2. na neprometnih znakih, ki označujejo območje Občine Beltinci;
3. na poslopjih, v katerih so uradni prostori organov krajevnih skupnosti;
4. v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju s tem odlokom.
9. člen
Politične stranke, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije ter skupnosti, ki imajo sedež v Občini Beltinci, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba grba v določenih primerih ali prostorih, in sicer:
• njihovi firmi, štampiljki ali imenu;
• na njihovih proizvodih kot nezaščitena označba proizvoda: • ob propagiranju svojih proizvodov, v sredstvih javnega obveščanja;
• v priznanjih, ki jih podeljujejo najboljšim proizvodom na sejmih, razstavah in podobno;
• v obliki našitkov na društvenih praporih, delovnih oblekah in uniformah;
• na svečanih listinah ali priznanjih;
• v obliki spominkov ali značk.
10. člen
Vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo grba mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe grba. Če gre za označbo prireditve mora prosilec v vlogi opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba grba. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, barvni tisk, reliefni tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija itd.) in naklado.
Idejno, vsebinsko in tehnično dokumentacijo prosilec z ustreznimi opisi in predlogami predloži uradu župana Občine Beltinci.
11. člen
Uporabo vsebinskih prvin simbolov dovoljuje urad župana Občine Beltinci z odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na župana občine, ki o zadevi dokončno odloči.
Urad župana Občine Beltinci lahko že izdano dovoljenje vsak čas prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva z odločbo določenih pogojev.
12. člen
Za pravilno uporabo vsebinskih prvin simbolov skrbi urad župana Občine Beltinci, ki daje potrebna pojasnila glede njihove uporabe, sprejema vloge iz 10. člena odloka in opravlja tudi vsa strokovna in administrativna dela v zvezi z vlogami ter vodi evidenco izdanih dovoljenj.
III. ZASTAVA
13. člen
Zastava je stalno izobešena na poslopju, kjer je sedež Občine Beltinci.
3
URADNE OBJAVE
Ob prazniku Občine Beltinci se izobesi zastava na poslopjih, v katerih so prostori krajevnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih. Zastava je izobešena ves čas praznika.
14. člen
Zastava je lahko izobešena:
1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se Občina Beltinci predstavlja, oziroma katerih se udeležuje v skladu s pravili in običaji takšnih shodov;
2. v počastitev krajevnih praznikov; ob jubilejih, komemoracijah, javnih prireditvah in obisku delegacij prijateljskih mest;
3. ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije;
4. v drugih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju s tem odlokom.
15. člen
Izobešene zastave se odstranijo najkasneje v roku 24 ur za tem, ko je prenehal razlog za izobešanje zastav.
16. člen
Če je zastava izobešena na drogu horizontalno, morata biti barvi zastave razporejeni tako, da je zgoraj modra barva in spodaj rumena barva. Če je zastava izobešena na drogu vertikalno, morata biti barvi zastave, gledano od spredaj razporejeni tako, da je ramena barva na levi, modra pa na desni strani.
IV. PRAVILA ZA UPORABO GRBA IN ZASTAVE
17. člen
Za uporabo grba in izobešanje zastave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki določajo način uporabe grba Republike Slovenije in način izobešanja zastave Republike Slovenije.
Če se grb uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije in zastava izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije, veljajo za način njune uporabe določila zakona.
V. NADZORSTVO
18. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje pristojni organ občine. VI. KAZENSKE DOLOČBE
19. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če uporablja grb ali zastavo v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju s tem odlokom (2. člen);
2. če uporablja grb ali zastavo, ki sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo (prvi odstavek 5. člena); 3. če uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom ali tako, da krni ugled Občine Beltinci (drugi odstavek 5. člena);
4. če zavaruje ali uporablja kot znamko, model ali vzorec ter za označevanje blaga ali storitev grba ali zastavo ali njune sestavne dele (6. člen);
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člana.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2003-3-43/III Beltinci, dne 13. 2. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci, na seji dne 27. 3. 2003 sprejel
SKLEP
Do sprejetja Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Beltinci se regresira (sofinancira) nabava apnenca in mulja, testiranje škropilnic in pršilnikov ter analiza zemlje in krme, zavarovanje proti elementarnim nesrečam v kmetijstvu v naslednji obliki:
1. Izboljšanje strukture in teksture tal ter zmanjšanje kislosti tal
Namen ukrepa je izboljšanje strukture in teksture tal ter zmanjšanje kislosti, kar se kaže predvsem pri sušnih letih ter racionalnejši rabi mineralnih gnojil.
Višina pomoči:
- apnenec 50% cene/kg, brez prevoza
- mulj 100% cene/kg, brez prevoza
Pogoj za pridobitev pomoči je račun o nakupu.
2. Sofinanciranje testiranja škropilnic in pršilnikov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjšanje onesnaženosti tal in okolja.
Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojnih načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil posameznim kmetijskim kulturam. Analiza krme služi ko podlaga za izračunavanje krmnih obrokov za posamezno vrsto in kategorijo živali in posredno vpliva na količino in kvaliteto mleka in mesa.
Višina pomoči:
• do 50% upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in pršilnikov,
• do 50% upravičenih stroškov za analizo zemlje in krme.
Pogoj za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
• račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škropilnic, pršilnikov;
• račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme.
3. Zavarovanje proti elementarnim nesrečam v kmetijstvu Namen ukrepa je sofinanciranje zavarovalnih premij pri intenzivni proizvodnji poljščin in vrtnin.
4
URADNE OBJAVE
Višina pomoči:
• do 30% upravičenih stroškov zavarovalne premije Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci (kmetje) priložijo naslednjo dokumentacijo: • sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto;
• potrdilo o plačilu zavarovalne premije.
Št: 032-01/2003-5-75/III Beltinci, dne 27. marec 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94, 70/00, 51/02 ter odločb US Uradni list RS, št. 24/99 in 94/02) in na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01), je Občinski svet občine Beltinci na 5. seji, dne 27. 3. 2003 sprejel
ODLOK O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI BELTINCI
1. člen
Političnim strankam (v nadaljnjem besedilu: stranka), ki so kandidirale kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah v občinski svet, se dodelijo sredstva iz proračuna občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki so jih dobile na volitvah.
Stranka je upravičena pridobiti sredstva iz proračuna občine, če je dobila najmanj 50% glasov, ki so potrebni za izvolitev enega člana občinskega sveta (število veljavnih glasov : s številom mest v občinskem svetu X 50 : 100).
2. člen
Višina sredstev, ki se namenijo za financiranje strank se določi v proračunu občine za tekoče proračunsko leto.
3. člen
Sredstva iz proračuna, ki so namenjena za financiranje strank, ne smejo presegati 0,6% sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občine in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog (primerna poraba).
4. člen
Višina sredstev, ki so namenjena financiranju strank, se lahko lemo poveča za toliko, za kolikor se poveča obseg sredstev, s katerimi občina zagotavlja izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, vendar višina teh sredstev ne sme preseči odstotka določenega v 3. členu odloka.
Mesečni izračun sredstev za posamezno stranko:
Primerna poraba Občine Beltinci X 0,6% : seštevek glasov, ki so jih prejele stranke, ki so upravičene do financiranja (2. odstavek 1. člena tega odloka) X število glasov, ki jih je posamezna stranka dobila na volitvah : 12.
5. člen
Sredstva se strankam nakažejo na njihove transakcijske račune mesečno po dvanajstinah.
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s sprejemom proračuna občine za leto 2003.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o načinu financiranja političnih strank, ki ga je sprejel Občinski svet občine Beltinci, dne 24. 4. 2001.
Št. 032-01/5-76/III-2003 Beltinci, dne 27. marec 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 33., 35., 36. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet občine Beltinci na 2. seji dne 28.12.2002 sprejel
SKLEP O IMENOVANJU POSEBNE OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BELTINCI
I.
V posebno občinsko volilno komisijo občine Beltinci se imenujejo:
1. Valerija Mes Forjan, Pot ob Črncu 5, 9231 Beltinci -predsednik komisije
2. Marija Zver, Dokležovje, Nova ulica 8, 9231 Beltinci - namestnik predsednika
3. Iztok Jerebic, Kmečka ul. 9231 Beltinci - prvi član komisije
4. Marta Klemenčič, Dokležovje, Nova ulica 2, 9231 Beltinci - namestnik prvega člana
5. Ludvik Horvat, Poljska pot 9, 9231 Beltinci - drugi član komisije
6. Ignac Horvat, Dokležovje, Murska 24, 9231 Beltinci - namestnik drugega člana
7. Lilijana Žižek, Lipovci 205, 9231 Beltinci - tretji član komisije
8. Boštjan Čolig, Bratonci 44, 9231 Beltinci - namestnik tretjega člana
II.
Mandatna doba članov posebne občinske volilne komisije traja štiri leta.
III.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 032-01/2-13/2002 Beltinci, dne 28. december 2002
Župan Občine Beltinci
Milan Kerman, l.r.
5
URADNE OBJAVE
Na podlagi 32. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 38. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet občine Beltinci na seji dne 13.02.2003 sprejel naslednji
SKLEP
I.
Nadzorni odbor občine Beltinci ima naslednje člane:
1. Glavač Martin, Jugovo 42, 9231 Beltinci,
2. Gruškovnjak Peter, Na kamni 8, 9231 Beltinci,
3. Klemenčič Dejan, Glavna ul. 107, Dokležovje, 9231 Beltinci,
4. Krampač Nada, Lipa 161, 9231 Beltinci in 5. Steiner Dominik, Partizanska ul. 4, 9231 Beltinci.
II.
Nadzorni odbor predstavlja predsednik, ki sklicuje in vodi njegove seje.
III.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 032-01/2003-3-26 Beltinci, dne 13. februar 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS 72/93 in dopolnitve, 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99,124/00 in 79/01), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98, 1/99, 59/99 61/99) in 20. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet Občine Beltinci na 5. redni seji, ki je bila 27.03.2003 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2003
1. člen
S tem odlokom se za proračun Občine Beltinci za leto 2003 določajo višina, postopki izvrševanja proračuna, upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter občinskim premoženjem.
2. člen
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
		v tisoč tolarjih
7	PRIHODKI	993.815
70	DAVČNI PRIHODKI	423.314
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	303.383
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	8.018
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	31.913
71	NEDAVČNI PRIHODKI	105.476
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI IZ PREMOŽENJA	3.279
		
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	5.571
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	 9.400
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	87.226
72	KAPITALSKI PRIHODKI	69.500
720	PRODATA OSNOVNIH SREDSTEV	36.500
722	PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA	33.000
		
73	PREJETE DONACIJE	550
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	550
74	TRANSFERNI PRIHODKI	394.975
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH	
	JAVNOFINANČNIH INŠTITUCIJ	394.975
4	ODHODKI	1.054.883
40	TEKOČI ODHODKI	248.668
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	57.210
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	8.272
		
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	174.870
4020	PISARNIŠKI IN SPLOŠNI MATERIAL IN STORITVE	15.467
		
4021	POSEBNI MATERIAL IN STORITVE	7.990
4022	ENERGIJA VODA, KOMUNALNE STORITVE IN KOMUNIKACIJE	29.660
		
4023	PREVOZNI STROŠKI IN STORITVE	1.670
4024	IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA	1.420
4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE	76.057
4029	DRUGI OPERATIVNI ODHODKI	42.606
409	REZERVE	8316
41	TEKOČI TRANSFERI	368.630
410	SUBVENCIJE	21.000
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	246.235
		
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM (DRUŠTVA)	L 47390
		
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	54.005
4	INVESTICIJSKI ODHODKI IN TRANSFERI	437.585
	RAZLIKA - PRIHODKI - ODHODKI PO BILANCI A	-61.068
		
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	-9.000
		
	KREDITI FIZIČNIM OSEBAM IN POSAMEZNIKOM (DEPOZITI)	15.000
		
	VRAČILO KREDITOV/DEPOZITOV	6.000
	C. RAČUN FINANCIRANJA STANJE NA RAČUNIH 1/1	71.180
		
	PRORAČUNSKI PRESEŽEK - PRIMANJKLJAJ	 -70.068
	SKUPAJ PRESEŽKI/PRIMANJKLJAJI IN STANJE 31/12	1.112
		
3. člen
V proračunu so zagotovljena sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave, sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, otroškega varstva, socialnega varstva, kulture, športa, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, sredstva za pospeševanje gospodarstva, komunalno-cestno gospodarstvo, stanovanjsko dejavnost, urejanje prostora, požarno varstvo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mrliško ogledno službo in druge javne potrebe.
6
URADNE OBJAVE
Proračun zajema tudi prihodke in odhodke krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine in razvojnega sklada Občine Beltinci.
4. člen
V okviru proračuna se za potrebe krajevnih skupnosti in društev v skladu z možnostmi proračuna zagotavljajo sredstva za sofinanciranje programov na področju:
• obnove in izgradnje vaških cest in poljskih poti do višine 30% vrednosti po končni situaciji,
• obnove in izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja do višine 30% vrednosti po končni situaciji,
• obnove in izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja do višine 50% vrednosti po končni situaciji (cevi, jaški, cestni požiralniki, čistilna naprava),
• obnova vaških domov do višine 30% vrednosti po končni situaciji,
• za investicije v druge komunalne objekte do 30% vrednosti.
• za investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov do 30% vrednosti.
• razširitve n.n. el. omrežja do 30% vrednosti • za investicije in investicijsko vzdrževanje sakralnih objektov - 30% vrednosti
• za investicije v objekte širšega občinskega pomena do 70% vrednosti - o uvrstitvi investicije v to alineo na predlog župana odloča občinski svet.
V specifičnih primerih lahko občinski svet spremeni udeležbo krajevne skupnosti ali društva iz tega odstavka. Nakazila se izvršujejo direktno izvajalcem del ali upravičeni krajevni skupnosti oz. društvu.
5. člen
Občina Beltinci v leto 2003 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2003 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31.12.2003.
6. člen
Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno.
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
7. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo sredstev.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50%
pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primarnem zavarovanju predplačil.
Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan.
8. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Vodja računovodsko finančne službe kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb, za zakonitost, upravičenost in namembnost porabe pa odgovarjajo predstojniki notranjih organizacijskih enot, ki odrejajo izplačila iz proračuna za posamezna področja.
9. člen
Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sredstev, se oblikujejo v višini 3,329.427,30 SIT za občinski del proračuna in 986.797,28 za proračune krajevnih skupnosti.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan, ki o porabi sredstev obvešča občinski svet. Za proračune posamezne KS o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča predsednik KS in o tem obvešča svet krajevne skupnosti.
10. člen
Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 4,000.000,00 oz. največ v višini do 1,5% prejemkov proračuna po bilanci prihodkov in odhodkov.
Izločanje v rezervo se izvršuje praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta.
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja;
4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez obveznosti vračanja, sredstev iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke pa župan.
11. člen
Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah.
12. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom. O soglasju in poroštvu iz prvega in druge odstavka tega člena odloča občinski svet.
7
URADNE OBJAVE
13. člen
Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
14. člen
Nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih naročilih.
15. člen
Nadzorni odbor, župan in občinska uprava opravljajo nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskih poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna.
Če pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti občinski svet.
Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna dogovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna.
16. člen
Uporabniki proračuna so dolžni uskladiti in predložiti finančne načrte za leto 2003 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28.2.2004 občini predložiti poročilo o delu, zaključne račune za leto 2003 in realizacijo finančnega načrta za leto 2003 s primerjavami podatkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta.
17. člen
Župan je pooblaščen, da v okvira posameznega področja spremeni namen in višino sredstev za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 5%. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami razvojnega sklada odloča upravni odbor sklada do višine 50%, nad tem pa s sklepom občinskega sveta Občine Beltinci.
18. člen
Tabelami pregledi po proračunskih uporabnikih so sestavni del tega odloka.
19. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.2003 dalje.
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
POSEBNI DEL PRORAČUNA
NEPOSREDNI UPORABNIK -OBČINSKI ORGANI / UPRAVA
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
A	PRIHODKI	
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	303.383.000,00
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	88.018.000,00
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	31.913.000,00
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI IZ PREMOŽENJA	1.050.000,00
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	5.571.000,00
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	 1.750.000,00
		
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	17.800.000,00
720	PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV	36.500.000,00
722	PRODAJA ZEMLJIŠČ EM NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA	3.000.000,00
		
		
730	PREJETE DONACIJE	
	IZ DOMAČIH VIROV	550.000,00
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INŠT.	394.975.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	884.510.000,00
ODHODKI			
111	40	PLAČE FUNKCIONARJI, PRISPEVKI IN SEJNINE, NADOMESTILA	17.167.000,00
111		DEJAVNOST IZVRŠILNIH IN ZAKONOD. ORG. - FUNKCION.	17.167.000,00
			
133	4020	PISARNIŠKI MATERIAL IN STORITVE	8.435.000,00
133	4021	DROBNO ORODJE IN NAPRAVE	200.000,00
133	4022	ENERGIJA VODA, KOMUNALNE STORITVE IN KOMUNIKACIJE	5.400.000,00
133	4023	PREVOZNI STROŠKI IN STORITVE	1.670.000,00
133	4024	IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA	850.000,00
133	4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE	5.700.000,00
133	4029	DRUGI OPERATIVNI ODHODKI	13.550.000,00
133	4090	TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA	3.329.427,30
133	4091	REZERVA ZA NARAVNE NESREČE	4.000.000,00
133	4119	JAVNA DELA - GUMLA	1.800.000,00
133	4202	NAKUP RAČUNALNIKOV IN DRUGIH OSNOVNIH SREDSTEV UPRAVA	1.500.000,00
133	420	RAZVOJNI PROJEKTI	9.500.000,00
133		DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	55.934.427,30
160		PLAČE IN DRUGI IZDATKI - ZAPOSLENI - UPRAVA IN PRISPEVKI	54.001.800,00
180	4130	TEKOČI TRANSFERI DRUGIM RAVNEM DRŽAVE - KS	58.390.000,00
180	4300	INVESTICIJSKI TRANSFERI KS	23.000.000,00
180	4301	RAZVOJNI SKLAD - INVESTICIJSKI TRANSFERI	20.000.000,00
180		TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT. 	101.390.000,00
			
8

210	4021	UNIFORME, SLUŽBENA OBLEKA - CZ	 500.000,00
210		CIVILNA ZAŠČITA	500.000,00
320	4119	JAVNA DELA - GASILSTVO	1.000.000,00
320	412	GASILSTVO-DOTACIJE DRUŠTVOM	5.500.000,00
320	4302	NAKUP GASILSKE OPREME	9.750.000,00
320		POŽARNA VARNOST	16.250.000,00
411	4021	DRUGE POSEBNE STORITVE - VETERINARSKE STORITVE	100.000,00
411	4102	SUBVENCIONIRANJE OBRESTI PRIVATNIM PODJETJEM IN ZASEBNIKOM	1.000.000,00
411	4133	DRUGI TRANSFERI-SOFINANCIRANJE -	
SINERGIJA, RRA MURA			3.000.000,00
411		POSPEŠEVANJE PODJETNIŠTVA	4.100.000,00
421	4102	KOMPLEKSNE SUBVENCIJE V KMETIJSTVU	20.000.000,00
421	412	KMETIJSTVO-DOTACIJE DRUŠTVOM	 750.000,00
421		KMETIJSTVO	20.750.000,00
451	4025	VZDRŽEVANJE CEST, ŽELEZNIŠKIH PREHODOV, MOSTOV	 24.000.000,00
			
451	4	KOMUNA - KOLESARSKA STEZA GANČANI - IZGRADNJA	25.816.000,00
451		CESTNI PROMET	49.816.000,00
471	4119	JAVNA DELA - TURIZEM	1.800.000,00
471	412	TURIZEM-DOTACIJE DRUŠTVOM	2.200.000,00
471	4204	MLIN NA MURI	2.000.000,00
471	4206	ODKUP ZEMLJIŠČ - OTOK LJUBEZNI	 780.000,00
471		TURIZEM	6.780.000,00
490	4021	GEODETSKE STORITVE	1.500.000,00
490	4025	DRUGO TEKOČE VZDRŽEVANJE - PARK, ZELENICE...	300.000,00
490	4029	PLAČILA PO POGODBAH	
		O DELU / DENACIONAL. POST.	1.300.000,00
490	4130	TEKOČI TRANSFERI KOMUNA	700.000,00
490		DRUGE DEJAVNOSTI -GOSPODARSTVO / KOMUNALA	3.800.000,00
510	4022	KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV, ODVOZ POSEBNIH ODPADKOV	8.000.000,00
510	4300	ZBIRNO-SORTIRNI CENTER / TAKSA ZA OBREM. OKOLJA	10.250.000,00
510	4307	KOMUNA - ZBIRNO-SORTIRNI CENTER (OBČINSKI)	4.000.000,00
510		ZBIRANJE IN RAVNANJE Z ODPADKI	22.250.000,00
520	4204	IZGRADNJA KANALIZACIJE	10.400.000,00
520	4206	ODKUP ZEMLJIŠČE - KANALIZACIJA	9.600.000,00
520	4	KANALIZACIJA-PROJEKTI	22.000.000,00
520	4300	KANALIZACIJA BELTINCI - SANACIJA ČISTILNE NAPRAVE IZ TAKSE	13.400.000,00
520		RAVNANJE Z ODPADNO VODO	55.400.000,00
610	4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV	200.000,00
610	4132	STANOVANJSKA SREDSTVA - STANOVANJSKI SKLAD / ODŠKODNINSKI SKLAD	3.600.000,00
610		STANOVANJSKA DEJAVNOST	3.800.000,00
620	4021	PROSTORSKO PLANIRANJE	3.500.000,00
620		NAČRTOVANJA IN RAZVOJ	3.500.000,00
630	4204	VODOOSKRBA (HRAŠČICA - ČRPALIŠČE)	6.900.000,00
630	4307	KOMUNA - VODOOSKRBA (DODATNI STUDENEC)	50.000.000,00
630		OSKRBA Z VODO	56.900.000,00
640	4022	ELEKTRIČNA ENERGIJA - JAVNA RAZSVETLJAVA	7.000.000,00
			
640	4025	VZDRŽEVANJE KOM. OBJEKTOV - JR	5.950.000,00
640		CESTNA RAZSVETLJAVA	12.950.000,00
760	4021	ZDRAVSTVENE STORITVE - MRLIŠKI OGLEDI	550.000,00
			
760	4133	TEK. TRANSFERI - PROJEKT - ŽIVIMO ZDRAVO	550.000,00
			
760	4302	ZDRAVSTVENI DOM BELTINCI	15.900.000,00
760		ZDRAVSTVO	17.000.000,00
810	4119	JAVNA DELA - ŠPORT	2.820.000,00
810	412	ŠPORT-DOTACIJE DRUŠTVOM	12.000.000,00
810		ŠPORT EM REKREACIJA	14.820.000,00
820	4119	JAVNA DELA - KULTURA	2.350.000,00
820	412	KULTURA-DOTACIJE DRUŠTVOM	6.000.000,00
820	4133	KULTURNI ZAVODI - BIBLIOBUS IN KNJIGE ZA ŠTUD. KNJIŽNICO	10.000.000,00
			
820	4208	PROJEKT - DOM STAREJŠIH / KULTURNI DOM	1.500.000,00
			
820	4204	KULTURA - OBNOVA ZGOD. SPOMENIKOV - GRAD	6.910.000,00
			
820	4302	KULTURA- KNJIŽNICA M. SOBOTA	10.515.000,00
820	4307	SAKRALNI OBJEKTI - ST. ANTON (PARK) / ŽUPNIJSKI DOM	4.500.000,00
			
820		KULTURA	41.775.000,00
830	4020	ZALOŽNIŠKE IN TISKARSKE STORITVE	700.000,00
			
830	4020	OGLAŠEVANJE-INTERNI KANAL	2.100.000,00
830	4029	AVTORSKI HONORARJI	300.000,00
830		INFORMATIVNA DEJAVNOST IN ZALOŽNIŠTVO	3.100.000,00
			
840	412	POLITIČNE STRANKE	7.870.000,00
840	412	DRUGA DRUŠTVA-DOTACIJE	2.500.000,00
840		DRUGE NEPROF. ORG. / POLITIČNE STRANKE	10.370.000,00
			
911	4119	JAVNA DELA - VRTEC	4.300.000,00
911	4119	VRTCI-DIFERENCIRANA CENA	160.000.000,00
911	4113	VRTCI - MATERIALNI STROŠKI, NOVOLETNA OBDARITEV	1.700.000,00
			
911	4307	OTROŠKO VARSTVO - KUHINJA BELTINCI	10.500.000,00
			
911		PREDŠOLSKA VZGOJA 	176.500.000,00
912	4119	REGRESIRANJE PREVOZOV V ŠOLO	17.000.000,00
912	4119	JAVNA DELA - OSNOVNA ŠOLA	1.750.000,00
912	4119	DRUGI TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSP. - LETOVANJE	 2.650.000,00
			
912	4133	NADSTANDARD - OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE	 5.700.000,00
			
912	4133	OŠ - DOTACIJE - MATERIALNI STROŠKI, RAZŠIRJENA DEJAVNOST	17.800.000,00
			
912	4307	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - ŠOLA BELTINCI	33.000.000,00
			
912	4307	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - ŠOLA DOKLEŽOVJE	7.500.000,00
			
912		OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE	85.400.000,00
			
950	4133	DRUGI TRANSFERI - IZOBRAŽEVANJE - LJUDSKA UNIV.	3.000.000,00
			
950		IZOBRAŽEVANJE - DRUGO	3.000.000,00
1020	4119	REGRESIRANJE OSKRBE V DOMOVIH	20.000.000,00
			
1020		DOMOVI	20.000.000,00
9
URADNE OBJAVE
1070	4131	ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE DOLOČENIH KATEGORIJ OBČANOV	21.500.000,00
1070	4119	PLAČILO POGREBNIN	1.000.000,00
1070		SOCIALNO OGROŽENI	22.500.000,00
1090	4110	DENARNE POMOČI	1.200.000,00
1090	4119	JAVNA DELA - SOCIALA	2.600.000,00
1090	4119	DRUGI TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSP.- STAR. OBČANI	 1.200.000,00
1090	412	SOCIALA-DOTACIJE DRUŠTVOM	2.000.000,00
1090	4133	TEKOČI TRANSFERI - SOCIALA, ZDRAVSTVO	4.000.000,00
1090		DRUGE DEJAVNOST - SOCIALNA VARNOST	11.000.000,00
		SKUPAJ ODHODKI	890.754.227,30
B	750	VRAČILA ZAČASNO PRENEŠENIH SREDSTEV	 2.000.000,00
		RAZLIKA PO BILANCAH	-4.244.227,30
C		STANJE NA RAČUNIH 01.01.	4.244.227,30
NEPOSREDNI UPORABNIKI -KRAJEVNE SKUPNOSTI KS BELTINCI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	50.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODATE BLAGA IN STOR.	500.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	32.870.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	15.946.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	49.366.000,00
		
1090	SOCIALA	550.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	700.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	22.744.817,68
160	SREDSTVA ZA ZAPOSLENE	6.723.000,00
320	GASILSTVO	100.000,00
451	CESTE	14.800.000,00
473	TURIZEM	50.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	5.300.000,00
630	OSKRBA Z VODO	2.000.000,00
810	ŠPORT	1.060.000,00
820	KULTURA	130.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	2.800.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	270.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	100.000,00
	SKUPAJ	57.327.817,68
	RAZLIKA PO BILANCAH	-7.961.817,68
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	7.961.817,68
KS BRATONCI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7130	PRIHODKI OD PRODATE BLAGA IN STOR.	200.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	4.000.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	12.104.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	16.304.000,00
		
1090	SOCIALA	200.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	1.000.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	4.177.815,12
180	TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT.	511.000,00
320	GASILSTVO	350.000,00
451	CESTE	3.600.000,00
473	TURIZEM	320.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	3.479.000,00
630	OSKRBA Z VODO	100.000,00
810	ŠPORT	920.000,00
820	KULTURA	1.310.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	70 600.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	150.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	40.000,00
	SKUPAJ	16.757.815,12
	RAZLIKA PO BILANCAH	-453.815,12
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	453.815,12
KS DOKLEŽOVJE
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	39.417,52
7103	PRIHODKI OD NAJEMNIN	1.050.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	2.500.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.185.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	12.163.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	16.937.417,52
		
1090	SOCIALA	440.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	1.000.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	2.946.000,51
320	GASILSTVO	95.000,00
451	CESTE	1.700.000,00
473	TURIZEM	30.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	2.360.000,00
620	PROSTORSKO PLANIRANJE	70.000,00
630	OSKRBA Z VODO	2.350.000,00
810	ŠPORT	505.000,00
820	KULTURA	245.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	300.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	205.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	235.000,00
	SKUPAJ	12.481.000,51
44	DANA POSOJILA	8.000.000,00
	RAZLIKA PO BILANCAH	-3.543.582,99
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	4.655.715,22
	PREDVIDEN PRESEŽEK 31.12.	1.112.132,23
KS GANČANI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	25.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	300.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	13.245.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	6.934.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	20.504.000,00
		
1090	SOCIALA	500.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	1.000.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	1.227.477,77
320	GASILSTVO	100.000,00
451	CESTE	11.000.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	1.370.000,00
630	OSKRBA Z VODO	115.000,00
810	ŠPORT	5.370.000,00
820	KULTURA	150.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	 640.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	50.000,00
	SKUPAJ	21.522.477,77
	RAZLIKA PO BILANCAH	-1.018.477,77
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	1.018.477,77
10
URADNE OBJAVE
KS IŽAKOVCI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	5.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODATE BLAGA IN STOR.	200.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	2.275.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	9.793.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	12.273.000,00
		
1090	SOCIALA	420.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	1.450.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	4.253.292,15
180	TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT.	2.729.000,00
320	GASILSTVO	50.000,00
451	CESTE	20.000,00
473	TURIZEM	790.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	590.000,00
630	OSKRBA Z VODO	200.000,00
810	ŠPORT	890.000,00
820	KULTURA	750.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	775.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	35.000,00
	SKUPAJ	12.952.292,15
	RAZLIKA PO BILANCAH	-679.292,15
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	679.292,15
		
KS LIPA
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	5.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.590.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	9.000.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	10.595.000,00
		
1090	SOCIALA	150.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	5.831.295,83
180	TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT.	560.000,00
320	GASILSTVO	100.000,00
451	CESTE	1.200.000,00
473	TURIZEM	20.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	570.000,00
810	ŠPORT	1.550.000,00
820	KULTURA	780.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	640.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	120.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	20.000,00
	SKUPAJ	11.541.295,83
	RAZLIKA PO BILANCAH	-946.295,83
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	946.295,83
KS LIPOVCI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	65.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	400.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	13.030.600,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	5.448.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	18.943.600,00
		
1090	SOCIALA	650.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	800.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	2.695.439,59
320	GASILSTVO	1.000.000,00
451	CESTE	2.000.000,00
473	TURIZEM	30.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	12.782.000,00
630	OSKRBA Z VODO	130.000,00
810	ŠPORT	6.220.000,00
820	KULTURA	365.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	845.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	50.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	110.000,00
	SKUPAJ	27.677.439,59
	RAZLIKA PO BILANCAH	-8.733.839,59
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	8.733.839,59
KS MELINCI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	40.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	2.500.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.230.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN      10.002.000,00	
	SKUPAJ PRIHODKI	13.772.000,00
		
1090	SOCIALA	400.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	600.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	1.674.659,88
320	GASILSTVO	350.000,00
451	CESTE	300.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	370.000,00
630	OSKRBA Z VODO	1.900.000,00
810	ŠPORT	8.020.000,00
820	KULTURA	190.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO      910.000,00	
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	80.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	45.000,00
	SKUPAJ	14.839.659,88
	RAZLIKA PO BILANCAH	-1.067.659,88
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	1.067.659,88
RAZVOJNI SKLAD OBČINE BELTINCI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003	
SREDSTVA USTANOVITELJA	20.000.000,00
OBRESTI OD DEPOZITOV IN A VISTA SREDSTEV	2.000.000,00
	
PRODAJA/SOFINANCIRANJE OPREMLJENIH STAVB. ZEM.	30.000.000,00
	
SKUPAJ PRIHODKI	52.000.000,00
133	IZDATKI ZA BLAGO, STORITVE / SEJNINE / NAGRADE	418.742,15
620	PROJEKTI/VLAGANJA - OBRTNA CONA / INDUSTRIJSKA CONA	90.000.000,00
	SKUPAJ ODHODKI	90.418.742,15
		
B	VRAČILA KREDITOV/DEPOZITOV	4.000.000,00
B	KREDITI FIZIČNIM OSEBAM	
	IN POSAMEZNIKOM (DEPOZITI)	7.000.000,00
	RAZLIKA PO BILANCAH	-41.418.742,15
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	41.418.742,15
11
URADNE OBJAVE
Na podlagi 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: državni pravilnik Ur. list RS, št. 78/99 in 107/00) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji seji, dne 27. 3. 2003 sprejel
ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O MERILIH ZA DOLOČITEV OBRATOVALNEGA ČASA
GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ,
NA KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST NA OBMOČJU OBČINE BELTINCI
1. člen
V 2. odstavku 4. člena Odredbe o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 14/00 in 118/00) se besedilo spremeni tako, da se pravilno glasi: »Diskoteke smejo obratovati vsak petek, soboto in nedeljo najdalj do 3.00 ure zjutraj naslednjega dne.«
V 4. členu se doda novi 7. odstavek, ki se glasi:
»Za gostinske obrate, ki se nahajajo izven strnjenih stanovanjskih naselij obratovalni čas s to odredbo ni omejen.«
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/5-73/III-2003 Beltinci, dne 27. 3. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci, na seji dne 27. 3. 2003 sprejel:
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA
OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI
1. člen
V Poslovniku občinskega sveta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00) se zadnji odstavek 13. člena spremeni, tako da se pravilno glasi:
»Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu z zakonom ter na podlagi posebnega akta občinskega sveta do plačila za opravljanje funkcije.«
2. člen
Doda se novi 23. a člen, ki se glasi:
»V izjemnih primerih, če je odločitev potrebno nujno sprejeti po hitrem postopku in ni časa za sklic redne seje, se odločitev lahko sprejme na korespondenčni seji. Korespondenčna seja se lahko izvede po pošti, po faxu, po
elektronski pošti ali po telefonu.
Glede odločanja veljajo pravila tega poslovnika kot za odločanje na redni seji.
Zapisnik s sklepi se potrdi na prvi naslednji redni seji.«
3. člen
V 59. členu se v prvi alineji črta beseda »urbanizem« za besedo »infrastrukturo« postavi vejica in črta beseda »in« za besedo »okolja« se postavi vejica in dodajo besede »komunalo in redarstvo«, na koncu prve alineje se postavi vejica, v drugi alineji se za besedo »podjetništvo« postavi vejica in dodata besedi »drobno gospodarstvo«, doda se osma alineja z besedilom »Odbor za informiranje«, osma alineja postane deveta, deveta alineja pa postane deseta.
4. člen
60. člen se spremeni in dopolni tako:
• v prvi točki se črta beseda »urbanizem,« za besedo »infrastrukturo« postavi vejica in črta beseda »in« za besedo »okolja« se postavi vejica in dodajo besede »komunalo in redarstvo«, število »8« se nadomesti s številom »9«,
• v drugi točki se za besedo »podjetništvo« postavi vejica in dodata besedi »drobno gospodarstvo«, število »5« se nadomesti s številom »9«,
• v tretji, četrti in peti točki se število »8« nadomesti s številom »9«,
• v sedmi točki se število »5« nadomesti s številom »9«,
• doda se nova 8 točka z besedilom »Odbor za informiranje ima 5 članov«,
• sedanja 8. in 9. točka postaneta 9. in 10..
5. člen
Spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 032-01/5-70/III-2003 Beltinci, dne 27. 3. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
V skladu s 100. b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Beltinci (46/00, 118/00, 67/01 in 11/03), je Občinski svet občine Beltinci na svoji 6. redni seji, dne 8. 5. 2003 sprejel:
PRAVILNIK O PLAČAH, PLAČILIH IN DRUGIH PREJEMKIH
OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES
OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH
ORGANOV IN ORGANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER O POVRAČILIH STROŠKOV V OBČINI BELTINCI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določa višina in način določanja plače, plačila za opravljanje funkcije, sejnin in drugih prejemkov, ki pripadajo poklicnim in nepoklicnim funkcionarjem v Občini Beltinci.
Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se
12
URADNE OBJAVE
smiselno uporabljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št 30/90, 18/91, 22/91; Uradni Ust RS, št. 2/91-I, 4/93) in določbe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96, 39/99, 86/99), v kolikor Zakon o lokalni samoupravi (Uradni Ust RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98,74/98, 70/00 in 51/02) ne določa drugače. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do plačila za opravljanje funkcije ali sejnine, če funkcijo opravljajo nepoklicno.
Najvišje vrednotena funkcija v občini je funkcija župana. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora pripada plačilo za njihovo delo, kot sejnina, ki se oblikuje na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz drugega odstavka tega člena. Občinskima volilnima komisijama in volilnim odborom pripada plačilo v višini, ki ga določa Zakon o lokalnih volitvah.
2. člen
Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet.
Krajevni funkcionarji so: člani sveta krajevne skupnosti. Člani sveta krajevne skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
3. člen
Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Beltinci, ki sodi v 5. skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 7.0. Županu pripada tudi funkcijski dodatek v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije plačilo v višini 50% plače oblikovane na podlagi zakona. Za nepoklicno opravljanje funkcije mu dodatek za delovno dobo ne pripada. Plača podžupana oz. plačilo za opravljanje funkcije se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo za opravljanje funkcije, določeno največ v višini 40% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno.
Merila za oblikovanje plače oziroma plačila za opravljanje funkcije podžupana in višino plače oziroma plačila določa ta pravilnik.
Občinskim funkcionarjem ne pripadajo posebni dodatki po predpisih o plačah v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti razen dodatka za delovno dobo, ki pripada občinskemu funkcionarju, ki opravlja funkcijo poklicno.
4. člen
Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okvira katerega se lahko oblikuje plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačuje plačilo za opravljanje funkcije članom občinskega sveta ter plačila članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Beltinci.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu Občine Beltinci.
II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE 
5. člen
Plačilo za opravljanje funkcije podžupana, ki opravlja funkcijo nepoklicno se oblikuje največ v višini 40% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka na delovno dobo) v skladu z naslednjimi kriteriji in merili:
• za nadomeščanje župana v primera
odsotnosti ali zadržanosti	10% plače župana
• za vodenje seje občinskega sveta 5% plače župana • za koordinacijo dela delovnih teles in udeležbo na sejah delovnih teles po pooblastilu župana	5% plače župana
• za pomoč županu
pri izvrševanju nalog	10% plače župana
• za opravljanje nalog iz pristojnosti
župana po pooblastilu	10% plače župana
V primera, če bi podžupan zaradi predčasnega prenehanja funkcije župana opravljal funkcijo župana, mu pripada v času, ko opravlja funkcijo župana, plača, ki bi jo dobil župan. Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu podžupana, ki jo vodi občinska uprava.
6. člen
Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Lemi znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplačajo posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo).
V okvira tega zneska se članu občinskega sveta določi sejnina za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za:
•	udeležbo na redni seji občinskega sveta	35%
•	udeležbo na izredni seji občinskega	sveta	20%
•	udeležbo na seji delovnega telesa,
katerega član je	10%
•	vodenje seje občinskega sveta
(po pooblastilu župana ali zaradi nadomeščanja po zakonu)	10%
•	predsedovanje seji delovnega telesa
občinskega sveta	15%
Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava.
7. člen
Osnova za obračun plače oziroma plačila za opravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Plača oziroma plačilo za opravljanje funkcije župana se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter dodatek za delovno dobo. Dodatek za delovno dobo pripada županu le v primera, da funkcijo opravlja poklicno. Plačilo za opravljanje funkcije posameznega občinskega funkcionarja se obračunava v skladu s 5. in 6. členom tega pravilnika. V okvira ugotovljenega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma plačila za opravljanje funkcije za posameznega občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon in ta pravilnik.
13
URADNE OBJAVE
8. člen
Odločbo oziroma sklep o plači oziroma plačilu za opravljanje funkcije župana in podžupana izda komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta.
Plača občinskega funkcionarja, ki funkcijo opravlja poklicno, je pravica, ki mu pripada na podlagi sklenjenega delovnega razmerja.
Občinskemu funkcionarju, ki funkcijo opravlja nepoklicno, se sejnina izplačuje na podlagi sklepa o potrditvi mandata.
9. člen
Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila plačila za opravljanje funkcije za čas, ko je občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas.
III. SEJNINE IN DRUGA PLAČILA
10. člen
Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi plačilo v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi sklepa o imenovanju v skladu z evidenco občinske uprave o opravljenem delu oziroma prisotnosti na sejah.
Sejnina za posamezno sejo znaša 1,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo)
11. člen
Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do plačila v višini največ 5,25% za predsednika oziroma največ 3,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo) za člana za posamezno sejo, ki vključuje tudi nadzor. Sejnine ne smejo lemo preseči najvišjega možnega zneska.
Prisotnemu članu nadzornega odbora na seji občinskega sveta pripada sejnina, ki jo prejema član občinskega sveta za udeležbo na redni seji.
Plačila predsednika in članov nadzornega odbora se izplačajo na podlagi sklepa o imenovanju v obliki sejnine v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava.
12. člen
Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije ter njihovi namestniki imajo ob vsakih splošnih lokalnih volitvah pravico do enkratnega nadomestila v višini, ki jo določa Zakona o lokalnih volitvah.
Predsednik, tajnik in člani posebne občinske volilne komisije za volitve člana občinskega sveta-predstavnika romske skupnosti ter njihovi namestniki, imajo ob vsakih lokalnih volitvah pravico do enkratnega nadomestila v višini 1/5 nadomestila, ki pripada predsedniku, tajniku in članom občinske volilne komisije ter njihovim namestnikom.
Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki imajo ob vsakem glasovanju pravico do nadomestila v znesku, ki ga določa Zakon o lokalnih volitvah.
Nadomestilo se izplača na podlagi odločbe o imenovanju. Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije ter njihovi namestniki, predsednik ter člani volilnih odborov imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov pravico do nadomestila, katerega obseg sredstev določi občinski svet s sklepom najkasneje v 15 dneh po razpisu referenduma.
Nadomestila se oblikujejo kot:
• sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter • plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. Nadomestila se oblikujejo v skladu z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo na podlagi odločbe o imenovanju.
IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI
13. člen
Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Občine Beltinci. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
14. člen
Pravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje.
Nalog za službeno potovanje izda župan. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog tajnik občine (direktor občinske uprave) oz. pooblaščeni delavec občinske uprave.
V. NAČIN IZPLAČEVANJA
15. člen
Sredstva za izplačevanje plač, plačil za opravljanje funkcije, sejnin, nadomestil in povračil drugih stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna.
16. člen
Plače, plačila in sejnine se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 25. dne v tekočem mesecu.
Prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se izplačajo najkasneje v 8. dneh po končanem službenem potovanju.
17. člen
Plače, plačila in sejnine se usklajujejo skladno s spremembo zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Plače, plačila za opravljanje funkcije, nadomestila, sejnine in povračila, ki pripadajo občinskim funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se izplačajo od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja, na podlagi evidence prisotnosti na sejah oziroma evidence o opravljenem delu.
19. člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se
14
URADNE OBJAVE
smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov in drugih organov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan.
Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega odstavka tega člena, pripada plačilo v višini 2,25%, članom teh organov in komisij pa v višini 1,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka na delovno dobo).
20. člen
Predsednik sveta KS ima za opravljanje funkcije v krajevni skupnosti pravico do plačila v višini 2,25%, član sveta KS pa v višini 1,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo) in sicer za vsako sejo. Za člane sveta KS se smiselno uporabljajo tudi določbe 13. člena tega pravilnika, ki urejajo povračila, nadomestila in druge prejemke.
Predsednik sveta KS ima pravico do enkratnega letnega neto plačila v višini zadnje znane povprečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
21. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev Občine Beltinci in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in organov krajevnih skupnosti ter o povračilih stroškov, ki je bil sprejet, dne 15. 6. 1999.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 032-01/2003-6-86 III Beltinci, dne 08.05.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci, na 7. redni seji dne 20.06. 2003 sprejel
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM JAVNEM GLASILU
1. člen
V 2. členu Odloka o občinskem javnem glasilu (Uradni list RS, št. 77/2000) se za besedo »glasilo« postavi vezaj »-» in doda besedilo »MALI RIJTAR«
2. člen
V prvem odstavku 7. člena se beseda »štiričlanski« briše in nadomesti z besedo »devetčlanski«.
Drugi odstavek istega člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Uredniški odbor sestavljajo glavni urednik, pomočnik glavnega urednika, odgovorni urednik, trije člani in trije strokovni sodelavci.
3. člen
V drugem odstavku 8. člena se beseda »odgovornega« briše in nadomesti z besedo »glavnega«. V tretjem odstavku istega člena se beseda »Odgovorni« briše in nadomesti z besedo »Glavni«.
4. člen
V prvem odstavku 9. člena se beseda »odgovorni« briše in nadomesti z besedo »glavni«.
5. člen
Drugi odstavek 15. člena se pravilno glasi: » Ime in sedež izdajatelja, kraj in datum izdaje, ime in sedež tiskarne ter naklada in imena ter priimki članov uredniškega odbora.«
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 032-01/2003-7-105/III Beltinci, dne 20. junij 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) in 7. člena Odloka o občinskem javnem glasilu (Uradni list RS, št. 77/2000) je Občinski svet občine Beltinci na svoji 7. redni seji, dne 20.06.2003, sprejel
SKLEP O IMENOVANJU UREDNIŠKEGA ODBORA OBČINSKEGA JAVNEGA GLASILA
I.
V uredniški odbor občinskega javnega glasila se imenujejo: Ivan Mesarič - odgovorni urednik,
Mira Šömen - glavna urednica;
Milan Zrinski - pomočnik glavne urednice,
Nada Forjan - lektorica,
Cvetka Rengeo - lektorica,
Matija Gabor - računalničar,
Marjan Maučec - član,
Srečko Horvat - član,
Franc Novak - član.
II.
Delo uredniškega odbora vodi glavni urednik.
III.
Mandatna doba članov uredniškega odbora sovpada z mandatom članov občinskega sveta.
IV.
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 032-01/2003-7-106/III Beltinci, 20.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
15
URADNE OBJAVE
Na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) in 9. člena Odloka o ustanovitvi razvojnega sklada Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 70/95) je Občinski svet občine Beltinci na svoji 7. redni seji, dne 20.06.2003, sprejel
SKLEP O IMENOVANJU UPRAVNEGA ODBORA RAZVOJNEGA SKLADA OBČINE BELTINCI
I.
V upravni odbor Razvojnega sklada občine Beltinci se imenujejo:
1. predsednik - Štefan Režonja, Cvetno naselje 8, 9231 Beltinci;
2. član - Balažic Jože, Panonska 4 b, 9231 Beltinci;
3. član - Sobočan Marija, Gregorčičeva ul., 9231 Beltinci;
4. član - Sraka Stanko, Lipovci 180, 9231 Beltinci;
5. član - Virag Martin, Bratonci 39, 9231 Beltinci.
II.
Delo in poslovanje sklada vodi predsednik upravnega odbora, ki tudi zastopa in predstavlja sklad.
III.
Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta.
IV.
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 032-01/2003-7-113/III Beltinci, 20.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 36. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) imenujem
OCENJEVALNO KOMISIJO -NAJ KMETIJA IN NAJ DOMAČIJA ZA OBMOČJE OBČINE BELTINCI
V ocenjevalno komisijo - Naj kmetija in naj domačija za območje Občine Beltinci se imenujejo:
1. Štefan Forjan, Lipovci 129, 9231 Beltinci;
2. Roman Karajica, Melinci 118/b, 9231 Beltinci;
3. Darinka Ščavničar, Ravenska c. 67, 9231 Beltinci;
4. Ana Bugar, Gančani 122/b, 9231 Beltinci;
5. Venčeslav Smodiš, Bratonci 114/a, 9231 Beltinci;
6. Marta Ferčak, Lipa 67/a, 9231 Beltinci;
7. Renata Zver, Nova ul. 29, Dokležovje, 9231 Beltinci;
8. Majda Balažic, Ižakovci, 9231 Beltinci;
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 031-02/2003-NK Beltinci, 09.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 36. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) imenujem
KOMISIJO ZA ELEMENTARNE NESREČE - SUŠA
V komisijo za elementarne nesreče - suša, za območje Občine Beltinci se imenujejo:
1. Zadravec Štefan, Lipa 151, 9231 Beltinci,
2. Horvat Simon, Ob Naklu 9, Dokležovje, 9231 Beltinci,
3. Glavač Stanko, Panonska ul. 86, 9231 Beltinci,
4. Duh Martin, Melinci 142, 9231 Beltinci,
5. Puhan Danijel, Gančani, 9231 Beltinci,
6. Jakob Drago, Lipovci 103, 9231 Beltinci,
7. Vöröš Jože, Bratonci 29, 9231 Beltinci,
8. Poredoš Jožef, Ižakovci 23, 9231 Beltinci.
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 031-02/2003-S Beltinci, 09.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
IZVLEČEK IZ PRILOGE K ODLOKU O UPORABI GRBA IN ZASTAVE OBČINE BELTINCI
barve v zastavi in grbu:
MODRA
- po standardu HKS 43
- po standardu PANTONE 286
- po standardu cmyk 100C 50M 0Y 0K
ZLATA (nadomestna: rumena)
- po standardu HKS 3
- po standardu PANTONE 12
- po standardu cmyk 0C 12M 100Y 0K
16