▼ ftiortaL
Leto XIIL štev. 205
LJubljana, sobota 3. septembra I932
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Seten-burgova ul. 3. — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St. 13. _ Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Mir na Daljnem vzhodu
Jfaročnina znaša mesečno Din 25.—, aa inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon ŠL 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova uL 8. TeL St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
zopet ogrožen
Možnost nove oborožene intervencije Japonske zaradi protijaponskega bojkota
London, 2. septembra AA. Kitajski popi ani k v Londonu Quotaichi je izjavil novinarjem glede na novo napetost med Kitajci in Japonci v Šanghaju, da je tamoš-nji kitajski župan storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da ublaži protijaponsko agitacijo. Obstoja pa bojazen da bodo njegovi napori ostali brez uspeha, če bodo Japonci odklonili sodelovanje z njim in poslabšali položaj. Zadnji govor japonskega zunanjega ministra in pa tako zvana defenzivna pogodba, ki jo je Japonska sklenila, z Mandžurijo, bosta v vsej Kitajski izzvali oster odpor. To je razlog, da bo delo kitajskih oblastev za pomiritev jav-rega mnenja v šanghaju in drugod tako težko.
Kitajski poslanik je izjavil, da ga veseli, ker vidi, kako sedaj nekateri angleški listi že javno zagovarjajo Kitajsko in Društvo narodov in da zahtevajo energično in celo osamljeno intervencijo Anglije v korist Kitajske.
Misel o defenzivni zvezi med Mandžurijo in Japonsko je tako malo resna, da ne zasluži komentarja. Ta pogodba je nov dokaz, kako se Japonska ne zmeni za ves civilizirani svet in kako cinično tepta svoje lastne, svečano sprejete mednarodne pogodbe.
London, 2. septembra s. Po brzojavkah iz Mukdena je pričakovati, da bo med Japonsko in Kitajsko izbruhnila vojna Protigaponske bojkotne organizacija na Kitajskem so tako razvile svoje delovanje, da so se Japonci odločili za Intervencijo. Japonci nameravajo udariti v šanghaju in Tientsinu, da bi mogli na eni strani napredovati proti N&nkringu, na druigii pa proti Pekingu.
Nanking, 2. septembra A A. Kitajska vlada proučuje načrt o uvedbi vojaške obveznosti ter je proglasila 18 september za dan narodne žalosti. Dne 18. septembra lanskega leta so Japonci, kakor je znano, zasedli Mukden.
VPRAŠANJE KMEČKIH DOLGOV
Važna konSerenca v ministrstvu trgovine in industrije - Zakon o zaščiti kmetov se v sedanji obliki ni obnesel - Trajno je treba omogočiti kmečkim posestnikom soliden in cenen kredit
cenfrum
Možnost popolnega sporazuma med Hitlerjevci centrumasi — Razkol v Hitlerjevi stranki
in
Pariz, 2. septembra. AA. Havas poroča Iz Berlina: Hitlerjeva in centrumaška stran-fcr sta izdali skupen komunike, v katerem pravita:
Če se bosta stranki, kakor upata, sporazumeli še pred 9. septembrom, to je dnem nove seje državnega parlamenta, bo moral Hiudenburg imenovati predsedniško vlado is Hitlerjem na čelu. Nova vlada bi bila neodvisna od strank. Obe stranki se bosta ■obenem sporazumeli tudii o ureditvi razmer ina Pruskem in bosta predlagali obnovitev norm a Ines a položaja s sestavo koalicijskega kabineta.
Sinoči je Hitler na svojem sšhodu izjavil, da ne namerava uvesti diktature, ker bo itak prišel dan, ko se bo država istovetila x nacionalnim socijalnzrnom. Glede groženj j? razpustom parlamenta, je Hitler izjavil, da tudi ta ukrep ne bo mogel preprečiti
JtopoLne zmage nacijonalnega socializma, :i bo premagal vse svoje nasprotnike. Jz 14 milijonov bo kmalu nastalo 60 milijonov.
Berlin, 2. sept. d. Komunike, ki sta ga izdala skupno centrum in narodno socialistična stranka, potrjuje, da se vrše med obema skupinama pogajanja za sporazum v pvrho trajnejše koalicije s ciljem, da vrže-ta sedanji režim in dosežeta strankarsko vlado. Tudi Hitler je na velikem shodu, ki se je vršil snočd prvič po daljšem času, potrdil, da se pogajanja nadaljujejo, vendar pa se je izognil vsakemu podrobnejšemu
Gregorja Strasserja, >tei spada med .prve sodelavce Adolfa Hitlerja. V novi organizaciji bodo vsi tisti, ki so s Hitlerjevo politiko nezadovoljni. V pozivu k pristopu pravi Otto Strasser, naj se novii organizaciji pridružijo vsi tisti, nacijonalmi socijalisti, ko-mmmstd in socijalisti, ki hočeoo ustvariti enotno sociij alistidno revoluc ijon arao fronto. Ime nove vojne organizacije bo >Di« schwarze Front«. Vodil 30 bo major Buch-drucfcer, bivši poveljnik držarvne hrambe, ki je 1. oktobra 1923 izvršila prevratni Poskus. Tedaj je bil major Buchdruker obsojen na 10 let ječe kasneje pa pomiiloščen.
Naoijonalni socijalisti so kmalu izločili fe svojih vrst reakcionarne poizkuse in to je pobudilo Otto Strasserja, da je ustanovil disidentsko in docela revoluc i jem arao stranko.
Dresden, 2. septembra AA Več naoijona-
lističnih frakcij, ki 80 se odtujile od Hitlerja, je ustanovilo novo stranko pod imenom »Delavska socialistična stranka Nemčije«.
Nova stranka se namerava udeležiti kongresa, ki ga bo oktobra meseca sklical dr. Otto Strasser kot vodja rasističnih disi-dentov. V tej skupini je tudi tovši socialistični voditelj Stennes. Nova stranka bo v Berlinu izdajala tednik pod naslovom >Nemška pot«. Urednik mu bo Amo Franke ii z Dresden a
Zbližanje vlade in centruma ?
Berlin, 2. septembra AA. Katoliški kon-
Beograd, 2. septembra. M. Na poziv ministra za trgovino im industrijo g. Ivana Mohoriča. se je vršila o problemu razdolžitve kmečkih posestev danes ves dan v ministrstvu konferenca, ki ji je predsedoval osebno g. minister. Prisotni so bi-K predstavniki vseh naših trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, nadalje zastopniki denarnih zavodov in poljedelskih zadrug, kakor tudi vsi odlični strokovnjaki za gosipodarska in finančna vprašanja. V govoru, s katerim je otvori! konferenco g. minister Ivan Mohorič, je zlasti podčrtal, da je sklical konferenco zaradi tega, da bi izvedel od najbolj. poučenih in najbolj poklicanih predstavnikov celokupnega našega gospodarstva za prave rezultate, ki jih je rodilo dosedanje izvajanje zakona o zaščiti kmetov z dne 20. aprila 1932, ter tudi slišal želje in pobude teh predstavnikov glede ukreiDOv. katere bi bilo treba odobriti najkasneje do 20. oktobra t. I., ko poteče veljavnost sedanjega zakona o zaščiti kmetov.
O prvem vprašanju so vsi govorniki soglašala v tem. da rezultati zakotna o
zaščiti kmetov niso preveč povoljni. Kmetje so zaradi tega zakona izgubili vsak kredit, niihovi upniki, pred vsem denarni zavodi, obrtniki in trgovci, pa so prišli v zelo težaven položaj. Zlasti se je naglašala škodljivost raznih, med ljudstvom zlonamerno razširjenih de-magoških vesti, ki jih raznašajo razni agitatorji; mnoge take vesti zavajajo nepoučene in pod pritiskom dolgov zbegane kmete često k ukrepom in odločitvam, ki so njim samim najbolj škodljivi. Vsa kreditna organizacija je bila zaradi posledic zakona o zaščiti kmetov, še bolj pa zaradi zlonamernih napačnih tolmačenj tega zakona v svojih osnovah omajana, tako da preživlja vse naše narodtno gospodarstvo, prav posebno pa naše denarno gospodarstvo, velike težkoče.
Tudi glede drugega vprašanja, to je glede ukrepov, ki bodo potrebni za dobo po 20. oktobru, je bilo na konferenci enodtršno mišljenje vseh, da se zakon o zaščiti kmetov v sedanji obliki ne more in ne sme podaljšati. Na drugi strani pa je konferenca prav tako soglasno poudarjala potrebo, da se najdejo nsnešni ukrepi za olajšanje pri
odplačevanju kmečkih dolgov. V tem pogledu so bili na konferenci stavljeni tudi konkretni predlogi. Ker pa je to vprašanje zelo obsežno in delikatno, je bil na konferenci izvoljen poseben odbor, ki bo proučil vse stavljene predloge in nato sestavil enoten predlog, ki bo nudil najprimernejšo rešitev tega problema. Govorniki so poudarjali, da je treba upoštevati pri tem poleg interesov dolžnikov tudi interes upnikov in sploh vsega našega gospodarstva.
Konferenca je naiposled še posebej podčrtala nujno potrebo, da se mora tudi ves problem fometskih kreditov sam na sebi kar najhitreje rešiti. Obrestna mera. po kateri more danes dobiti kmet posojilo, je mnogo večja, kakor pa je rentabilnost kmečke proizvodnje. Zaradi tega tudi kmet danes ne more prenesti sedanje visoke obrestne mere in je treba zato vprašanje kmečkih kreditov čimprej rešili, ker brez rešitve tega vprašanja ni mogoče odstraniti z dnevnega reda problema zadolženosti in prezadolženost' kmetov.
Hladno presojanje
nemške demarše
Pogajanja z Nemčijo se bodo nadaljevala s posredovanjem Društva narodov
pojasnilu o dosedaj doseženih rezultatih. V gres v Essenu je poslal predsedniku Hkn-
političnih krogih naglašajo, da je zlasti Hitlerju mnogo ležeče na tem. da pride do sporazuma s centruimom. Hitler želi za vsako ceno preprečiti razpust državnega zbora in razpis novih' volitev, ker se zaveda, da bi ob spremenjenem volilnem redu v smislu napovedi kancelarja Papema izšla iz novih volitev narodna socialistična stranka skrajno decimirana, ker bi velika večiina njegovih pristašev izgubila volilno pravico. Razpusta državnega zbora pa ni mogoče preprečiti drugače, kakoT da se izogne vsemu, kar bi dalo Papeuu novod, da iztkorr*H dano mu pooblastilo. V tej smeri se gilbljejo tudi pogajanja med cen tramom im narodnimi socialisti.
Na drugi stran? pa se je tudi izkazalo, da državni predsednik Hindenburg mi izrecno odkloni! koalicijske vlade in da ne bi bilo povsem izključeno, da bi sprejel tudi koalicijo med centrumom in narodnimi socialni, če bi ta koalicija glede sestava vlade dala gotova jamstva osebnega in stvarnega značaja. Če bodo centrum in narodni socialisti pristali na glavno zahtevo državnega predsednika, da mora ostati na krmilu od strank povsem neodvisna prezidijalma vlada, v kateri bodo samo ljudje, ki uživajo osebno zaunanje predsednika republike potem ni izključeno, da bo kljub temu prišlo do izprememb v vladi. Nasprotno pa si Papen prizadeva uveljaviti svoje prepričanje, da nobena vlada ne bo mogla sodelovati s sedanjim državnim zborom ter ob-vladati silno težaven politični in gospodarski položaj Nemčije in da je zato neobhodno ootrebno, da se državni zbor razpusti in da ostane na krmilu njegov režim.
Po dogovoru med narodnimi socialisti in centrumom se bo sestal državni zbor k prihodnji seji šele v drugi nolovici septembra. Na ta način bo pridobljen čas za nadaljevanje nogajanj in dosego sporazuma. Na prvi rmhodnji seji naj bi vlada podala svojo deklaracijo, nakar bi bil državni zbor za nedoločen čas znova odvoden, tako da bi no^talo vsako glasovanje o nezaupnici vladi in o ukinitvi zasilnih uredb, kar bi Papen gotovo izkoristil kot T>ovod za razpust državnega zbora. Vsa situacija je torej trenutno v znaku čakania in šele prihodnji teden bo morda prinese', odločitev na eno aLi drugo stran.
Ustanovitev črne fronte
Pariz, 2. sept. AA. Havas poroča iz Berlina: K obstoječim političnim organizacijam bojnih čet, se bo zdaj pridružila nova. Nacijonalno socialistični disident Otto Strasser bo ustanovili takozvano črno fronto. Poleg jeklenih čelad, državnega prapora in razističnih napadalnih čet bo to četrta milična organizacija v Nemčiji. Zanimivo je, da je njen ustanovitelj brat dr.
denburgu vdanostno brzojavko, v kateri mu zagotavlja zvestobo. Centrum je pripravljen sodelovati za dobrobit domovine v du-hu široke nacionalne skupnosti. V svojem zahvalnem odgovora pravi Hindenburg, da npa, da bo katoliški kongres okrepil krščanska načela r nemškem narodu fa podprl nacionalno zvezo. Neki politični krogli tolmačijo te brzojavke kot zbližanje med centrumom im državno vlado.
Berlin, 2. septembra č. Izmenami brzojavk med državnim kancelarjem Papenom in predsednikom katoliškega kongresa r Essenu je ublažila notranjo politično napetost, bi se je kazala zlasti r nasprotstvn med katoliškim centrom in prezidijahno vlado.
Razočarani socialisti
Berlin, 2. septembra č. Na sejah socialno demokratske parlamentarne frakcije že tretji dan razpravljajo o polomu socialno demokratske politike. Pri debatah je prišlo do hudih nasprotij med posamez-nimi skupinami. Napadali so zlasti bivšega pruskega ministrskega predsednika Brauna ter notranjega ministra Sewerin-ga, ki so jima očitali da nista znala čuvati pozicije socialne demokracije, ko je imela oblast v svojih rokah in da nista poskušala v ta namen uporabiti sredstva, ki sta jih imela na razpolago.
Pomilostitev na smrt obsojenih
Berlin, 2. septembra. AA. Peterica nacifonalnih socijalistov, ki jih je bilo sodišče v Beuthenu obsodilo na smrt, ne bodo obglavljeni. Davi jim je koml-sarska pruska vlada Lzpremenila kazen v dosmrtno ječo.
Za ta sklep državne vlade je bila merodajna okofaiost, da obtoženci v času atentata še niso vedeli za nared-bo državnega predsednika z dine 9. avgusta. Zagovorniki v Beuthenu obsojenih narodnih socialistov so uvedli akcijo za obnovo postopka. Če bo predlog prodrl, se obtoženci ne bodo več zagovarjali pred fejesmniim, temveč pred porotnim sodiščem. Ves tisk živahno komentira pomiilostitveni sklep pruske državne vflade in ga splošno pozdravlja iz razlogov človekoljubja.
BerHn, 2. septembra. AA. Narodni socijalisti niso zadovoljni s pomilostitvijo svojih tovarišev v Beuthenu na dosmrtno ječo, ker jih smatrajo za nacionalne junake. Poučeni krogi trde, da bo beuthenski proces obnovljen. Pri tej priliki jim bodo vnovič znatno znižali kazen.
Pari«, 2. septembra, g. Francoska vlada se je včeraj štiri ure posvetovala o nemški spomenici. Končno je prišlo do sporazuma, da bo na nemški sunek odgovorila s taktiko stvarnosti, in sicer wezi z ugotovitvijo, da ie nemška sporne, "ia sestavljena izredno umerjeno in vljudno in postavlja samo načelo enakopravnosti. Na tej podlagi se bodo vršila z Nemčijo nadaljnja pogajanja, in sicer po Društvu narodov.
Medtem je ministrski predsednik Herrtot že izročil besedilo nemške spomenice angleškemu opravniku poslov v Parizu s prošnjo za pojasnilo angleške vlade, ker vsebuje spomenica — kakor zatrjuje »Petit Parisienc — trditev, da je angleška vlada že priznala nemško zahtevo za enakopravnost v oboro-živi. Foreign Office je nato odgovoril, da ta trditev ni točna in da se od 24. junija dalje med Londonom in Berlinom v 1ej zadevi sptoh niso izmenjavale misli. Ministrski predsednik Herriot je razven tega danes naprosil vse diplomatske zastopnike Fran-eije pri signatarnih državah versailleske pogodbe, naj stavijo pristojnim vladam vprašanja, kakšno stališče zavzemajo glede teh nemških zahtev. V francoskih vladnih krogih so namreč naziranja, da besedilo nemške spomenice ni bilo določeno samo za vpogled pariški vladi, temveč da ga te treba sporočiti tudi vladam v Washingtonu, Londonu, Bruslju, Rimu in Tokiu, kakor tudi vsem signatarnim državam versailleske pogodbe. V političnih krogih se naglaša, da je versaillesko podgodbo podpisalo 28 držav, ki so tb6 enako zainteresirane glede ohranitve ali spremembe za Nemčijo določenega vojaškega statusa.
Nemška spomenica se deli v dva dela. V prvem zahteva Nemčija splošno revizijo versailleske pogodbe, v drugem pa sprmmbo vojaškega statusa. Ker se zadnja zahteva nanaša neposredno na razorožitveno konferenco, so v odločilnih krogih sprožili vprašanje, ali so zaradi te nemške demarše sploh potrebna diplomatska pogajanja, ali na naj bi bila prošnja Nemčije enostavno izročena Svetu Društva narodov, oziroma ali ne spada vsa zadeva izključno v pristojnost raz-orožitvene konference.
Paril. 2. septembra. AA. Jutri ob 10. bo seja ministrskega sveta. Predsedoval ii bo predsednik francoske republike Lebrun.
Francosko časopisje odklanja nemške zahteve
Pariz, 2. septembra AA. Vse časopisje soglaša v tem, da je treba soglasno in z vso odločnostjo odkloniti nemške zahteve glede oborožitve Nemčije, ker pomenijo veliko nevarnost. listi so prepričani, da ve-
like države kakor Anglija, Zedtnjene države, Francija itd. ne bodo dovolile da bd kdo skušal uničevati njihovo delo za ublažitev sedanje gospodarske krize na svetu. Nemška zahteva zdaj di na mesta in hi izzvala le nove oborožitve.
Pariško časopisje poudarja, da Je Francija lojalna in da se ravna strogo po mirovnih določbah in mednarodnih pogodbah, ki jih je podpisala.
Rezerviranost v AngHji
London 2. septembra AA. Časopisje ?e v splošnem dokaj rezervirano napram spomenici, ki jo je Nemčija o svoji oborožitvi izročila Franciji. »Manchester Guardian piše: Ce bi se dovolilo Nemčiji, da se oborožuje, potem je jasno, da bi se to nadaljevalo brez konca. Ni« dvoma o tem, kakšne bi bile posledice takega tekmovanja za razmerje med Francijo in Nemčijo in za vsa vprašanja mednarodne razorožitve. List nato pristavlja, da nemški vladi ne gre za resno akcijo, marveč za vtis na javno mnenje nemškega naroda. Saj po mnenju lista Nemčija sama ne veruje v to da bi zdaj mogla doseči take koncesije.
Stališče Amerike
W»«hingfcon, 2. septembra d. Tudi v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih so vzbudile vesti o nemških oboroževalnih zahtevah veliko pozornost. Ameriška vlada sicer še ni zavzela nobenega stališča, vendar pa se zrcala to stališče v izjavi, ki jo je dal eden izmed vodilnih članov vlade novinarjem. Poudaril je, da je Amerika predvsem za izdatno znižanje oboroževanja ter da je že zaradi tega napravil nemški korak v ameriških krogih skrajno neugoden vtis. Ne da bi se spuščali v omejitve, ki jih nalaga glede oboroževsu-nja Nemčiji versailleska mirovna pogodba, so v Ameriki mnenja, da je mogoče izenačenje v oboroževanju samo potom izboljšanja odnošajev med evropskimi narodi ter z obnovo zaupanja med vsemi narodi, kar bo samo po sebi dovedlo do splošnega znižanja oboroževanja na ono stopnjo, ki je predpisana po mirovnih pogodbah za Nemčijo. Hoovtov razo roži tveni predlog, ki ga je stavil meseca junija, je bil zasnovan na določbah versailleske mirovne pogodbe in je predstavljal začetek splošne razorožitve. Pod nobenim pogojem ne bo Amerika nikdar pristala na to, da bi sre komurkoli dovoljevalo novo oboroževanje, ker bi s tem padlo vse dosedanje delo za dosego čim večje razorožitve in ojačanja miru.
ieča kraja Ruden! In Ktajna je prebival, stvo Izpraznilo. Več prebivalcev v teh kra-jih Je bilo ranjenih od granatnih drobcev. Preiskava Je ugotovila, da je dosedaj Izmed osmih skladišč zletelo v zrak šest poslopij, za ostali dve pa se bojijo, da /bosta zleteli v zrak še v teku dneva. Po mnenju strokovnjakov Je katastrofo povzročila veflka vročina.
Pred povratkom Macdonalda v London
London, 2. sept AA. Predsednik angleške vlade Mac d ona ld se bo vrnil iz Lossie-moutha, kjer je na oddihu, v London prihodnji teden. Na zadnji seji ministrskega rveta je bilo sklenjeno, naj ministrstva izdelajo podrobna poročila o sklepih ottaw-ske konference, nakar bode sklepi te konference prišli vnovič na dnevni red ministrskega sveta.
Macdonaldu je mmisfcrski svet prepustil, da določi dan sestanka parlamenta, kri je zaenkrat odgoden do 27. oktobra. Sodijo, da bo angleški parlament sklican nekaj dni prej.
Strahovita katastrofa y Rumuniji
Zaradi požara je zletelo v zrak veliko municijsko skladišče, pri čemer je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih
BukareSta, 2. septembra, d. V pretekli noči je 10 km od rumunske prestolnice, v bližini postaje Obitila zletela v zrok stara rumunska trdnjava Ceasna, kd je služila v zadnjem času za vojaško municijsko skladišče. Okrog 6. zvečer je nastal v enem objektu požar, bržkone zaradi silne vročine, ld je vladala že vse zadnie dni. Okrog 9.20 je prišlo do eksplozije, kri jo je bilo slišati kilometre daleč. Celo v prestolnici ie popokalo nekaj šip. Eksplozija le nastala v glavnem skladišču z« granate. N« več kilometrov daleč naokrog so popokale vse šipe. vsa poslopja, ki so se nahajala kilometer daleč od trdnjave, so se porušil« Vsi posfcusi, da bi požaT ocnejild o bili ša-
man. Ogenj se }e vedno bolj Sirfi ter Je nazadnje zajel vse objekte trdnjave. Eksplozija je sledila za eksplozijo. kaT je povzročilo med prebivalstvom strahovito paniko. Najhujša je bila eksplozija okrog pol 10. zvečer, ko je zletela v zrak velika zaloga morskih min. Pri tej eksploziji je bilo tudi več voiakov in gasilcev ubitih, mnogo p« ranjenh. Požar še vedno traja. Škodo cenijo nad 100 milijonov lejev
Bukarešta. 2. septembra s Eksplozija v artiljerijskem skladišču Ceasnl je zahtevala več irtev. kot se Je sprva mislilo. 16-(lanska straža v skladišču Je Izginila brez sledu in se dosedaj še ni dalo ugotoviti, kaj se je z njo zgodilo. Blizu skladišča le.
Nove spremembe v fašistični stranki
Rim, 2. septembra, ž. Na včerajšnji seji centralnega direkto-rija fašistične stranke je generalni tajnik Starace podal obširno poročilo o položaju v stranki. Obravnaval je razmere v vsaki posamezni pokrajini in sporočil ukaz Mussolinija, da se ukinejo komisariati pri političnih tajništvih v 25 pokrajinah. Na mesto komisarjev so brH imenovani novi pokrajinski politični ta1 niki.
Delegacije za Streso
Pariz, 2. septembra. AA. Francoska delegacija za mednarodno konferenceo v Stresi je sestavljena sledeče: predsednik Bonnet, člani Coulondre, ravnatelj zunanjih trgovinskih poslov, Elbel, ravnatelj za trgovinske pogodbe, Bizot, pomočnik ravnatelja za fonde, Robert Boisanger, finančni inšpektor in Biller, odposlanec poljedelskega ministrstva.
Vodja angleške delegacije je Addison, angleški poslanec v Ptragi, člana pa St. Ouin-« t in in Hill, ravnatelja urada za delo.
Berlin, 2. sept. AA. Nemško delegacijo za Streso bodo tvorili: Bosse, ravnatelj ministrstva za gospodarstvo, Berger, vodja fi-naenega urada in Wiehl, svetnik zunanjega ministrstva.
Bukarešta, 2. septesrtbra. AA Rtmrtnrsko delegacijo na konferenci v Stresi bodo tvoriti : minister za trgovino in industrijo Madigearu, opotaomočeni minister Radule-sen in direktor v ministrstvu za trgovino m industrijo Marjam. Madgearu je že odpotoval v Streso. Pred odhodom je izjavil novinarjem, da bo naloga konference ta* da prouči m predlaga ukrepe, ka naj odstranijo sedanae ovire v deviznem prometu. Taki ukrepi bi olajšali trgovinske stike in poboljšali položaj poljedelskih držav. Za poljedelske države bi bil važen tudi preferencijatai sistem in se zato nadeja, da bo konferenca sklepala tudi o tem vprašanju. V vseh teh vprašanjih pa je potrebno, da so države agrarnega bloka enit misli in da nastopajo solidarno. Na kraju je minister izjavil, da bo rumunska vlada stavila na konferenc! razne predloge.
Poraz naših teniških igralcev v Benetkah
Benetke 2. septembra AA. Na mednarodnih teniSkih tekmah sta v partiji doubie za gospode Francoza Santien in Lessier premagala Jugoslovena Schafferja in Ku-kuljeviča z rezultati 6:3, 6:0, 2:6, 4:6, 6:3.
Volja do življenja
Ljubljana dobiva zopet slavnostno lice. Tradicionalni jesenski velesejem z vrsto slavnosti in prireditev, ki se nam obetajo danes in jutri, je vidno razgibal ulice in dal mestu praznično obeležje. Prispeli so gostje s slovanskega severa; druge napovedane goste nam prinese današnji dan. Jutri utegnejo navaliti v mesto množice z dežele. Pisanemu vrvenju bodo dajale slikovito lice številne narodne noše, katerih častilci prirejajo pri nas svoj prvi kongres. Slav-nost zaslužnega društva »Soča«, strelske tekme, gledališke predstave pod milim nebom, vse to so poleg velesejma in njegovih zanimivih razstav razveseljivi maki naše nepremagljive življenjske volje.
Vir naših narodnih energij je neizčrpen. Ne gospodarska kriza, ne temno obzorje mednarodne politike ne moreta cplašiti naših energičnih in iniciativnih delavcev. Mrtvilo se ne prilega slovenskemu značaju; naj so splošne razmere še tako neugodne, vedno in celo v oddaljenih vaseh se naša volja do življenja in razmaha izživlja v kakršnihkoli akcijah javnega značaja. Ljubljana pa daje vsem vabljiv vzgled premagovanja časa z delom in gibanjem. Lani ob tem času smo imeli krasne prireditve kraljevega tedna s prvimi gledališkimi predstavami pod milim nebom, letošnji junij nam je bil prinesel poleg velesejm-skih atrakcij odlično uspeli glasbeni festival. Komaj smo s prvim korakom stopili v jesen, že se razgrinja pred nami živa revija našega kmetijskega, obrtnega in industrijskega dela. Veliki lepaki napovedujejo teden slovenske knjige, pr-va skupna razstava naših založnikov in nova razstava likovnih umetnikov opozarjata na vezi med našim gospodarskim .in duhovnim delom. Vse kliče s stoterimi glasovi na delo. In vsak klic na delo, pozitivno, prospehu in napredku našega naroda in države namenjeno delo, je klic zoper malodušnost, ki se v trdih časih rada oprijemlje slabotnejših duhov. Vse je živa in učinkovita propaganda zoper črnogledstvo, ki se zadovoljuje s prekri-žanimi rokami, in zoper defetizem, ki sanjari o razdiranju in kuje meglene, nerealne načrte.
Klic na delo in vzgled pozitivnega, z neomahljivim optimizmom prežetega delovanja, sta posebno vzpodbudna sedaj, na pragu jeseni. Poletni meseci so vsaj
Francesco Giunta v politični penziji
*ekdan|J požigalec tržaškega Narodnega doma postane predsednik
zedinienih primorskih ladjedelnic
f	Trst, 31. avgusta.
Kje in kako bo končal Francesco Giunta? Tako so se spraševali Tržačami že takrat, ko je požgal naš Narodni dom in je začelo tudi vsem trezmim Italijanom presedati njegovo besnenje proti mirnemu slovenskemu prebivalstvu. In vprašanje, kije in kako bo končal Giunta, se ponavlja ved-nr> na novo, kadar se v javnosti pojavi niegovo ime.
Francesco Giunta je prišel v Trst leta 1919 kot »capitano« in se tu s svojo bes-costjo povzpel na čelo fašističnih tolp, ki to z vsemi možnimi sredstvi strahovale ulovamsko. pa tudi italijansko prebivalstvo. če se ni brezpogojno pokorilo njihovim ukazom.
Od prvih začetkov fašizma v Trstu in na Primorskem pa do sestanka leta 1921. izvoljenega rimskega parlamenta je bil Giunta. ki se je pri teh volitvah vsilil Tr-žačanom tudi za poslanca, neomejen gospodar v vsem Primorju. Z neverjetno spretnostjo se je vzpenjaj po lestvici fašistične strankarske in državnopravne hierarhije. V parlamentu je dosegel mesto zborničnega podpredsednika, v stranki se je povzpel do glavnega tajništva in ■tajnika vrhovnega fašističnega sveta, kar je še danes. Do zadnje rekonstrukcije rimske vlade je bil tudi državni podtajnik v ministrskem predsedništvu, torej majožji sodelavec Mussolinijev.
Ko so Tržačaini čitali, da so dobili ob zadnji preosnovi rimske vlade skoro vsi izločeni ministri in državni podtajniki razna diplomatska isn visoka upravna mesta, so se čudili, da med njimi ni bilo imena »najzaslužnejšega«, imena Framcesca Giun-te. Za tiste, bi so bili bolje poučeni, pa je bila stvar jasna. Giunta je dovršil svojo politično in državniško karijero in zanj je treba udobnega, mastno plačanega mesta, kjer bo mogel mimo počivati na svojih lovorikah. Duce, ki je poleg vsega drugega tudi imeniten računar, je tudi v resnici znal najti tako mesto zanj, pač po receptu: kdor te rodi, naj te tudi redi. Ghtnto je dal fašizmu Trst, naj ga torej tudi redi Trst. Kakor poročajo tržaški listi, je Francesco Giunta določen za predsednika upravnega sveta »Jadranskih zedinienih ladjedelnic<r v Trstu, im sncer po volji predsednika vlade ter se imenovanje or. izvolitev izvrši že v prvi seji upravnega sveta. Giunta dobi torej mastno sine-kuro za junaški požig našega Narodnega doma in vsa podobna svoja junaštva in list! že no j o čast in slavo »vrlemu duševnemu vodji julijanskega fašizma, ki bi bil mogel sprejeti druge naloge, pa j« rajši sprejel to.«
»Jadranske zedinjene ladjedelnice« otv segajo ladjedelnici pri Sv. Marku im Sv. Roku v Trstu, Cosulichevo v Tržiču in kvarno strojev (Strudthoff) v Trstu. Kapaciteta teh podjetij je nad 220.000 ton ladijske prostornine. V obratnem letu 1930-31 se je zgradilo 18 ladij s 110.992 tonami in strojev za 228.000 PH. Delničarjem se je razdelila 6 odst. dividenda v skupnem znesku nad šest milijonov lir, nagrada upravnemu svetu pa Je zinašala 158.000 lir, pri čemer predsednikov delež gotovo ni najmanjši, ne glede na ono, kar se zabeležuje zanj med rednimi izdatki. In »Piccolo« pravi, da so se vršila pogajanja med predstavniki zedinjenih ladjedelnic in Giunto.
Izprememba italijanske vlade so je izvrši-
malo in začasno ublažili posledice gospodarske depresije, zaposlili plast brezposelnih, drugim pa olajšali prehrano in stanovanje. V množicah se je polegla vznemirjenost, ki je rasla vsepovsod od lanske jeseni tja v pozno pomlad. V boju s krizo je nastalo v vročih mesecih nekako premirje, ki je blagodejno vplivalo na vse javno življenje.
Ne smemo pa misliti, da jesen ne bo povišala gospodarske temperature in da bližajoča se zima ne bo marsikomu trda preizkušnja. Vendar se je v teku zadnjih mesecev pokazalo dvoje, kar nas mora navdati z novim zaupanjem: Svetovna gospodarska kriza je pridela popuščati, v nekaterih državah se kažejo prvi vidni znaki zdravljenja, raste volja do podjetnosti in zaupanje v novo prosperiteto. Ta gospodarski moment so opazili in poudarili celo nekateri voditelji narodov, predvsem ameriški prezi-dent Hoover. Trdno lahko upamo, da ta jutranji svit ni samo varljiva fatamorgana, marveč zora boljših časov. Drugi moment pa je psihološki: Množice začenjajo očitno spoznavati, da je rešitev v vztrajnosti in v prizadevnem delu, ne pa v nervozni zbeganosti in v topem čakanju neke neizogibne usode. To spoznanje se je med letom nekako utrdilo in če prav presojamo položaj, je že za nami epidemija nezaupanja in panike, ki je toliko škodovala celotnemu gospodarskemu življenju.
Z vso pravico smemo tedaj upati, da bomo zlasti še Jugosloveni brez velikih gospodarskih tresljajev prebili še letošnjo jesen in zimo, ki ostaneta v znamenju svetovne gospodarske krize. Prav zaradi zaupanja v stabilnost in v ozdrav-ljujočo silo našega gospodarstva, v nenadomestljive dobrine, ki jih daje Slovencem sedanji državni položaj, prav zaradi tega so pomembni taki pojavi kot so sedanje razstave v Ljubljani. S tega vidika so pomembne tudi vse druge prireditve, ki kažejo velike rezultate drobnega dela mnogih poedincev, sadove organizacije, koristi zaupanja in vere v narodovo bodočnost.
Pozdravljajoč goste h ostalih delov naše države in iz tujine ter vse, ki bodo v teh dneh posetili naše mesto, želimo organizatorjem, katerih delo je obrodilo tako lepe sadove, kar največ nadaljnjih uspehov!
la sicer šele 21. VTI., toda stvar se je brez dvoma pripravljala že dober mesec prej, dasi v italijansiki javnosti mi t>ilo čuti niti •besedice o kakem italijanskem neuspehu v Lausanmi in Ženevi in je ves fašisfričn* tisk dam za dnem proslavljal italijanske teze ki polnil svoje stolpce z vnanjtmi odobravanji teh tez. Toda France&oo Giunta je bil sredi meseca junija, ko so italijanski prostovoljci s poslancem Cosel-schirei im dalmatinskimi iredem tisti ugan jali svoje iredentistične orgije po Trstu in Goriškem. tudi v Trstu, a je obenem izrabil to priliko, da je ma tržaški prefekturi s primorskimi senatorji in poslanci ter predstavniki — zedinjenih ladjedelnic konferi-ral (»Piccolo«, »Popolo di Trieste« od 17. VT. 1932) o »gospodarskem položaju ma Primorskem«. Tedaj je pač že bilo določena da se .izpremeni rimska vlada im Giunta si je torej že tedaj zagotovil svojo sedamjo simekuro!
Požiga!ec našega Narodnega doma m •največji nasilnež nad našim narodom bo torej užival še bogato plačilo za svoja grozodejstva nad mamil
Važne spremembe v naši finančni upravi
Ljubljana, 2. septembra.
Pri dravski finančni direkciji v Mutotja-ni so bile, kakor smo izvedeli, 1. septembra izvršene obsežne in važne osebne az-premembe.
Uipokojena sta finančni direktor Ar. Josip Povalej in pomočnik finančnega direktorja g. Martin S p d n d 1 e r.
Za direktorja dravske finančne direkcije je imenovan dr. LJudevit V a 1 j a v e c, dosedanji pomočnik finančnega direktorja v Podgorici, in za pomočnika g. Avgust Sedlar, šef odseka za. neposredne davke pri finančni direkciji r Sarajevu.
Iz dravske finančne direkcije so bHl premeščeni :
k finančni direkciji v Beogradu: računski inšpektorji VI. skupine Fran Pečnlk, Blaž N a g 1 i č in Rajko S e 11 n a ter računska kontrolorja "VII. skuipime tfvan š p o r n im Fran ž d t n ik;
k savski finančna direkciji t ZagTebn: Danilo H e r k o v, Josip Cesar im Stanko Lazar, vsi finančni kontrolorji VII. skupine;
k drins!ki direkciji v Sarajeva: računski kontrolor Fran M e g 1 i č ;
k dunavski direkciji v Novem Sadn: Josip K o 1 b e z e n, livarn L a z n 3 ik i.n Anton P o r e n t a, računski kontrolorji VH. skupine ;
k moraivski finančni direkciji v Našu: Andrej Go 1 o b, Fran Fermantin in Fran štrukelj, računski inšpektorji VI. skupine;
k zetski finančna direkciji t Podgoricj računski kontrolor VSI. ekapime Leaoold P e h a n i.
Novi zdravniški pripravniki
Beograd, 2. septembra v. Z obokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje so postavljeni za zdravniške pripravnike v splošni bolnici v Ljubljani gg.: dr. Jože Pon, dr. Bogdan Brecelj, dr. Slavko Preveč, dr. Fran BramdtstStter, dr. Bo-žena Merljak, dr. Blaženka Klepec in dr Boris Krištof.
Napredovanje v državni službi
Beograd, 2. septembra p. S kraljevim
ukazom je napredoval v višjo skupino profesor srednje tehniške gole v Uubllani Stane PremeJč.
Velik odmev govora ministra dr. Kramerja v Ljubljani
Beograd, 2. septembra, v. Govor ministra g. dr. Kramerja na shodu članov organizacije JRKD minuli torek v Ljubljani je vzbudil ne samo v beograjskih političnih krogih temveč, tudi v vsej državi veliko pozornost. V krajših in daljših izvlečkih so ga objavili vsi večji jugoslovenski Msti, ki obširno ko-mejjtirajo posamezna izvajanja g. ministra. Posebno pozornost posvečajo onkn delom govora, v katerih se je ba-vil g. minister dr. Kramer s perečimi gospodarskimi vprašanji in predvidenimi uikrepi za o življenje gospodarske krize.
Prof. Lojze Pavlic in njegovi popravki
V »Jutru« z dne 30. avgusta L L čifcam poprarek, ki vam ga je z oziram na >Ju-tnovo« poročilo o seji Narodne skup&CLne z dne 10. avgusta poslal g. nar. poslanec Lojze Pavlač. Ta popravek j« poln nefcočnostL Za primer naj pnibijem samo eno:
G. Panrlič pravi, da je ma moj medic M« >Kck> pa je klical živela republika!« in >Ka<j pa je z ItaMjansfcimi zastavami?« odgovoril: >To so vaša podtikanja. Glavne prnče teh žalostnih dogodkov so župan Se-lan in falsifikatorji tisočddnar»kih novča-nic. To eo slabe priče, ker so že vse v zaporu.«
Ugotavljam, da je g. PavMč, M bi moral ikot svečenik nad vse spoštovati resnico, hčerko božjo, v tem popravku hudo grešil pnoti teorra načelu: Konstatlram:
1.)	da g. Pavilič na moje mediMIce v Jibor-oicrf epdoh nd odgovoril, k ar je razvidno tudi ta etenografakega zajplsmika;
2.)	da stavkov o Selanu ta o falsifiikatar-jiih tiisočdinarskiih movčanic sploh ni izgovoril v zbornici, kar lahko izpričajo vsi, takrat v zbornici prisotni! poslanci;
3.)	da je stavke o žmpann Selann 4n o faleifikatorjih tisočdim arakih novčandc g. Paviič šele po končani seji, torej naknadno vpisal v stenografski zapisnik, kar je dokazano po svedokih In kar je razvidno tudi iz stenografs.kega zapisnika samega;
4.)	da je v stenogra,tekem zaplenita! po seja svojevoljno izbrisal medklic poaL TJ reka: >Povej raje, zakaj si se napačno prija-vS, ko 61 prenočeval t hotelu »Pošti« kar laihko dokažem s svedofci im tudi • »teno-grateloim zapisnikom samiin.	/
To so dejstva! Po teih dejstvih pa lahko ma&a javnost presodi, kakšno vrednost imajo popraviki g. Paivliča.
V Ljubljani, 2. septembra 1932.
Rast o Pustoslemšek, nar. posl.
Nacionalistično gibanje v Albaniji
Naraščajoči odpor albanskih patriotov proti italijanskemu vpliva v Albaniji
Jutri zvečer v hotelu Tivoli
VELIKA LJUDSKA ZABAVA
t ognjemetom in narodnimi igrami, ki jih bodo izvajali bratje Cehi in naše narodne noše
Vstopnina je le 5 Din, s kongresnim znakom prost vstop.
Shodi nar. poslanca dr. Bogumila Vošnjaka
Slovenjgradec, 2. septembra.
V	soboto zvečer je bila Kacova gostilna v Šmartnem nabito polna občanov, ki so t največjim zanimanjem sledili izvajanjem svojega poslanca dr. Vošnjaka. G. poslance }e primerjal čase po osvoboditvi lahkemu lepemu koleslju, pred katerega je vprežen lep konjič, na vozu pa sedi objesten zadovoljen kočijaš; dana>šn>i časi pa so bolj podobni težkemu vozu, katerega moramo praviti z združenimi močmi na previ tir. Zato je bilo prej prav lahko biti poslanec, danes je pa to mnogo bolj težko. VoHl-i in poslanci se morajo medsebojno podpirati v težkih današnjih časih. G. poslanec je razpravljal obširno o delovnem načrtu vlade. Posebno moramo biti zadovoljni, da hoče vlada razširiti delokroga banovin banskih uprav.
Predsednik sreske organizacije JRKD g Sentjnrc je v lepem govoru pojasnil potrebo vsedržavne stranke, nakar tudi za Šmartno osnovala krajevna organizacija JRKD. V pozni uri je predsednik shoda g. nadučitelj Barle zaključil shod.
V	nedeljo po drugi maši se je zbralo nekoliko sto ljudi pred Rozmanovo gostilne v Št. IIju pod Turjakom. G. 1'rSič je predsedoval jako uspelemu zborovanju, kakršnega St. XIj že dolgo ni videl. Poslanec dr. VoSnjak je v velikem govoru pojasnjeval potrebo nove gospodarske politike Jugoslavije. Navzoči so z največjim razumevanjem in zanimanjem pritrjevali govorniku. Nekateri pristaši bivše SLS so naredili par medkliicev, na katere pa je g. poslanec te-koj učinkovito odgovoril. Oglasili so s? poleg g. Ferda Sentjurca še mnogi drugi govorniki, ki so prosili g. poslanca, da še naj čim bolj zavzema za izvoz živine in lesa. Nekateri govorniki so izraznld tudi željo, naj bi ostalo šumsko posestvo g. Pcrgerin neokrnjeno, da bi mogli domačini delati v tesni industrijri tega posestva.
Istega dne popoldne je bil lepo uspel sli od tudi v Šent Vido nad Valdekom. Predsedoval je g. upravitelj Zupančič. Zborovanje je bilo pod veliko staro lipo. Redko je pač, da se visoko v gorah najde tako zavedn« občin«, ki teko pozorno sledi javnim
dogodkom. Po poročil« g. poslanca Vošnjaka in nagovora g. šent jure« 90 se zborovaka vpisovala v novo vsedrisvno stranko.
•
Prihodnji shodi in sestanki v sk>ver.!gra-škem srezu bodo: v soboto ofe 20. v Šoštanja r hotelu Jugoslaviji, v nedeljo ob 9. dopoldne v št Andražu pri GriČeriu oooldne v Ložnici pri Cviklu in popoldne ob 16. v št Janžu n« Vinski gori n« prostoru pred cerkvijo.
Nov letalski rekord
Oleveland, 2. septembra AA. Major Do-Httle je dosegel s kopnim letalom 485 km na uro.
Drač, 2. septemfbra. r. V AJbanijl se v
zadnji dobi razivijajo dogodUoi, ki vedno bobi vzbujajo pozornost inozemstva. 2e nekaj časa se opatža vedno večje nezadovoljstvo nacionalnih krogov s sedanjim kiurzom državne politike, ki je v vsem podrejena Rimu in spravlja Albanijo v čedalje večjo odivrsinost od fašistične Ratje. Odlkar pa so razpisane nove volitve, se je stanje le poslabšate jn aretacije nacionalistov so na dnevnem redu. Skoro vsa inteligenca, ki ne odobrava italijanskega pokroviteljstva, je že v zaporu in vse, karkoli poskuša pri volitvah poudariti boM nacionalni knrz, mora v zajpor. Vse to se vrši po navodilih iz Rima, kjer zelo ljubosumno gledaio na ta pokret v ATbanfji. Fašistične in albanske vladine kroge je nacionalistično gibanje v AUbamji zadelo temibolj neprijetno, ker se zavedajo, da gre za spon-ta<ni izra« Sjtidske voliie in da ne mo-re biti govora o tem, da bi bila ta akcija Htspitirana iz inozemstva. Zaradn" tega skušajo z vso strogostjo zatreti pokret za resnično svobodo jn neodvisnost Albanije ter za osvobojenae izipod tt:aRJa«nskega pokroviteljstva. Kljtub vsemu tesmn pa se akcija nacionalističnih krogov vise bolj širi. Nenadni poset amgfleSke mornarice v sredozemskih vodah isn bivanje angleškega princa na Krfu je dalo potre tu novega poleta. Albanskim im fašističnim viastodiržcem Je postalo jasno, da bi mogle svobodne voiitve roditi popota preokret v albanski notranji politiki, kar bi seveda imelo daldkosežne
posJedlce tudi na zunanje-podit!5ne odno-
šaje Albanije. Toda teror albanskih oblasti? je dosegel povsem nasprotni uspeh, kakor pa so računali. Nezadovoljstvo pri vladi se širi ▼ vseh narodnih stojih od joga pa do severa. Aretacije se vrše na debeto in v zaporih so tako muslimani, kakor kato-Kčanii io pravoslavni. VeiliSco pozornost je vzbudila aretacija podpredsednika afban-aikega državnega sveta. Aretacija tega ugiledinega io visotkega funkcionarja je še povečala s-pto&io nezadovoljstvo in pnw verjetno je, da bo prišlo v ASbanfji še do burnih dogodkov.
Skadar, 2. sept M. Po pisanju uglednih albanskih listov »Ore* in »Bese« se bo t najkrajšem času pričel pred poMtičnim sodiščem proces proti stotini v zadnji dobi aretiranih uglednih albanskih intelektualcev, ki so odkrito nastopili proti sedanji italofiiski orijentaciji albanske politike. Kakor poroča »Bese«, »o oblasti odkrile veliko tajno organizacijo, ki je pripravljala odločilno borbo proti sedanjemu popolnoma pod fašističnim vplivom stoječemu režimu. Centrala te organizacije je bila v Va-loni, svoje pristaše pa je imela po vsej Albaniji. Aretacije so se vršile po vseh mestih, zlasti v Tirani, SScadra, Korči, Argiro-kastru m v drue^h krajih južne in severne Albanije. V Skadru »o bili aretirani ugledni nacionalisti Skodra, Ta*p, D&afer Hafis ter Še nekateri drugL Zapori v Tirani so prenapolnjeni, čeravno »o v to svrho uporabili tudi že štiri druga največja poslopja. Kljub vsem tem ukrepom /Jbanskih oblasti pa število pristašev tega pokre*a g -vsakim dnem narašča.
Pričefek veslaških tekem za prvenstvo
Evrope
Včeraj popoldne so se ▼ stadiona na Savi pri Beograda z izbirnimi tekmami pričele mednarodne veslaške tekme za prvenstvo Evrope Rezultat naših udeležencev nad vse zadovoljiv — Odlična organizacija bi velik obisk
ja 6:37.6; Jugoslavija &AX Beigija 7:29X R umoma j a 8:30, 2. skupine: Češkoslovaška 6:44.6, Francija 6.45A potem Holandska rn
Beograd, 2. septembra, p. Danes popoldne 06 3. so se pričele na novo zgrajenem stadionu mednarodne veslaške tekme za prvenstvo Evrope. Ob krasnem vremenu se je zbralo na stadionu nad 4000 gledalcev, med njimi najodličnejši predstavniki beo grajske družbe. Navzoč je bil tudi minister za fizično vzgojo g. dr. Kraljevič. Or-ganimcija tekem je odlična in je zadivila »se gledalce Vojaštvo je zelo aktivno sodelovalo pri pripravah in organizaciji, zgradilo je poseben pon tonski most in uredilo tudi telefonsko službo vzdolž vse proge tako da je vsak čas mogoča najnatančnejša kontrola. Na posebnem čolnu ie spremljal tekmovalce tudi filmski operater obenem z mikrofonom beograjske radio-postaje, lei te prenašala ves notek tekem. Ce se upošteva, da je mlado jugoslovansko moštvo prvič nastopdlo v velikih mednarodnih tek-mah, je rezultat današnjih izločilnih tekem nadv.ie zadovoljiv in smelo smemo pričakovati, da se bo jugoslovenska ekipa v borbi z rutiniranimi inozemskimi moštvi od reza-la prav častno.
Rezultati današnjih rzfehnlh tekem so bili naslednji:
čefvorka s krmarjem: 1. skupina: Itaft-
Italija. 3. skupina: Dansfka 6:48.8, Švica 7:058
Skiff: 1. tinrpanae Francija 7:20.8, Madžarska 7--22j6, Italaja 7:23.2, Poljska 7:23.8, nato Švica. — 2. skupina:: Češkoslovaška 7:26.8, Belgija 7:31.8, Jugoslavija 7:43.2, Rumunija 7:54.4.
Dvojka • krmarjem: 1. skupina: Hoten d-ska 7:54.2. Italija 7:55.5, Poljska 7:05 2, Francija je odstopila. — 2. skupina: §rica 7:43.8, Belgija 7:48. Jugoslavija brez fesa
Četvorka brez krmarja: 1. skupina: Ho hmdska 6:44, Švica 6:44.6, ItaHja 6:44.8. To je bala doslej najlepša tekma. Švka je vodila skoraj do cilja, kjer pa jo je prehitela in zmagala Holandska. — 2. skupin?: Jugoslavija 6:46j6, Madžarek* 7:03.6. BeA-gija brez časa. — Jugoslavija b? bila imela bioljgi čas, pa je bila daleč spredaj in se ni več trudila. V finishu je b51a odlična.
Osmerka s krmarjem: 1. skupina: Češkoslovaška 6:13, Poljska 6:17, Nizozemska 6:17.4, Belgija brez časa. — 2. skupina: Madžarska 6:13.2, Francija 6:16.4, Jugoskr vija 6:19, ca brez časa.
Za ukinjenje obveznega zavarovanja avtobusnih potnikov
Maribor. 2. septembra.
Popoldne so se sestali v mestni posvetovalnici zastopniki avtobusnih podjetij avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja in trške občine Vitanje. Na konferenci je bila sprejeta obširna resolucija, ki je bila poslana ministru za trgovino in industrijo. Resolucija zahteva, da se ukine obligatorno zavarovanje avtobusnih potnikov. Med drugim n&glaša, da bodo avtobusni podjet-niik v primeru, da se ta načrt izvede, prisiljeni ustaviti obratovanje. Odveč je na-glašati važnost avtobusnega prometa ki se je v zadnjem času tako lepo razvil in napravil razne kraje naše banovine dostopne za zvezo z najvažnjšimi prometnimi središči. Iste važnosti je tudi v tujsko prometnem in v gospodarskem pogledu sploh. Mesto Maribor je svojim avtobusnim podjetjem prispevalo dosedaj na leto 60.000 Din, no novih predpisih pa bi moralo 437.847. Iz tega sledi, da bi morala podjetja, ki so doslej plačevala 2 odst, plačevati 12 odst. Prizadeta so tudi druga avtobusna podjetja.
Potres v vrbaski banovini
Banjahtka, 2. sept. n. V pretekli noH je nastal potres v nekaterih krajih vrbaske banovine. V vasi Turjah se je zrušila neka hisa, pri čemer so bile ubite 3 mladenke •'n sicer Zlata. Ha reka in Rahmana Hodži-čeva, Fehhna Išmirovičeva pa je bila hudo ranjena.
29krat zažgan gozd
Stoperca, 2. septembra.
Pri nas je vladalo v zadnjem časa veliko razburjenje zaradi neznanega požigalca, ki je 293crat poizkusil zažgati gozd dr. Janka Brejca in Gospodarske zveze fe Ljubljane Zadnji požar je nastal 30. avgusta. Goreti je začelo vedno v pojpoldanakih urah. Povzročena Skoda znaša okoli 40.000 Din.
Naposled pa so poiigriea le izsledili
Ljudje so opažali, da je začelo goreti vedno. kadar se je iz gozda vračal cestar Alojz Lampret w Stoperc. Lampret je bil zaradi suma požigov aretiran in priveden v sodne zapore v Ptuj. Priznal pa je samo dva požiga. Kakor je izjavil, je zažgal zasadi tega, da bi ugotovil v kakšnem času se razširi ogenj. Ostalih 27 požarov možak odločno zanika.
Mirovni ko^Tna Dunaju
Dunaj, 2. septembra. AA. V nedeljo bo na Dunaju otvorjen 29. mednarodni kongres za mir. Udeležili se g* bodo odposlanci vseh velikih pacifističnih društev sveta. Kongres bo zasedal v dvorani avstrijskega parlamenta pod predsedstvom avstrijskega kancelarja Dollfussa.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napo red ra dane*: Sedanje Treme bo trajalo dalje. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrski pritisk je v glavnem padel za 1 do 1.5 mm. Temperature so ostale nespremenjene.
Dunajska Tremen«ka napo-red ra «oboto: V prostih legah bolj vetrovno, sem in tja bolj oblačno in morda tudi dež. Temperatura zaenkrat še nespremenjena. Nemirno vreme.
žrebanje v drž. raz. loteriji
V* razred.
Dne 3L avgusta 1932 so bffi izžrebani naslednji dobitki: Din 5.000 St. 73.349, 73.367. Din 2.000 St. 54.226.
Din 1.000 St. 4.443, 4.495, 10.870, 10.873. 10.884, 19.540, 19.576,	23.448	31.128
35.509, 35.593, 37.047, 42.515, 42.520, 42.553, 42.581, 42.592, 45.787,	51.861,	52.22l|
52.255, 54.280, 58.345, 58.388, 62.212, 62.231, 65.345, 65.365, 69.467,	69.469,	69.478,
69.493, 75.623, 75.675 75.690, 81.748, 84.4G8. 86.671, 86.677, 88.215,	88.217,	88.224, 88.270, 88.277, 88.279, 93.099, 98.612, 98.635.
Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da Ima vsak t Bralec prfflkn Igrati do konca, to Je na največje dobitke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Maši kraji fn
Naši kraljeviči v Kamniški Bistrici
KZ&OT Smo že včeraj poročali, so s« mudili v torek v Kamniški Bistrici, kjer »ta bila na lovu ]Vj. Vel. kralj in kraljica, tudi v»i trije naši kraljeviči. Na povratku fe kraljeve lov-ske koče so mladi princi za jahali konje in na njih veselo pojezdili v dolino do ceste, kjer jih je čakal avtomobil
^fanifestanten uvod v slavnostne dni
Ljubljana 2. septembra.
Danes se j« mesto odelo v praznično obleko, da se pripravi na svečanosti, ki se bodo godile te dni. Z javnih poslopij, pa tudi s številnih zasebnih hiš so zavihrale nacionalne trobojnice. Vsa Ljubljana se je zazibala v nestrpnost pričakovanja.
Z vlaki so začeli prihajati gostje od vseh strani države in iz inozemstva. Z brzovla-fcom ob 5. popoldne se je pripeljala skupina Čehov, da se udeleži kongresa narodnih noš. Na postaji se je zbrala ogromna množica narodnega občinstva. Cela vrsta narodnih in kulturnih društev in korporacij je poslala svoje oficijelne zastopnike k sprejemu. Tako je za mestno občino in župana prišel dr. Bohinjec, za bansko upravo in za bana dr. Šter, za češkoslovaški konzulat podkonzul Cihelka. za JČ-ligo dr. Egon Stare, za Češko Obec Skružny, potem predsednik kongresnega odbora senator dr. Rožič, za »Sočo« dr. Ražem, zastopniki ve-lesejma in društva za propagande narodnih noš. Pozornost je vzbudila lepo ubrana skupina slovenskih narodnih noš propagandnega društva. V velikem številu je bila zastopana češka kolonija v Ljubljani.
Ko je brzi vlak privozil na postajo, ni bilo viharnega navdušenega pozdravljanja ne konca ne kraja. Ko so gostje izstopili, jib je najprej pozdravil v slovenščini, potem pa še v blagoslasni češčini zastopnik mesta m župana dr. Bohinjec. Pozival je goste in vzo zbrano množico, naj bo to prisrčno snidenje nov korak k še večjemu
skupnemu delovanju za veliko slovansko stvar. Potem so govorili še senator dr. Rožič, ki je goste še posebej pozdravil v imenu slovenskega srca, duše in ljubezni, dr. Ražem (v češčini), dr. Stare, ki je v slovenščini in češčini pozival k še večjemu prijateljstvu, ljubezni in zvestobi. Za temi govori so naše dame goste obsule s cvetjem, vsa množica pa jih je pozdravljala s spontanimi vzkliki.
V imenu čeških gostov se je za sprejem
zahvalil najprej v srbohrvaščini g. Jožko Burda, tajnik ČJ-lige v Plzni. Ljubljana Plzenčanom ni več neznana, saj so jo imeli priliko že spoznati, ko je Glasbena Matica gostovala pri njih. Svoj lepi govor je gospod Burda končal z vzikliikom kralju Aleksandru in vsem Jugoslovencm. V češčini je nato odzdravil še g. Rudolf Andre, zastopnik Narodopisnega društva v Plzni, ki je izpovedal, da so Čehi prišli v belo Ljubljano, kakor da so prišli domov. Pripominjamo, da je bila ta skupina samo iz Plzna, d očim jutri še pridejo skupine iz Prage in s Slovaškega.
Po pozdravu se je s postaje formiral sprevod po mestu. Skozi ulice okrašene z državnimi zastavami, je skoraj vsa množica občinstva spremljala goste po Miklošičevi, Tavčarjevi m Dunajsik cesti do hotela »Slon«, kjer so se gostje nastanili. Ves sprejem in sprevod po mestu sta bila prav manifestativsn uvod v svečanosti, ki se bodo pričele jutri.
Strelci iz vse države na poti v Ljubljano
Ljubljana, 2. septembra.
Slavje naših strelcev, ki bodo te dni zbrana v Ljubljani, obeta biti izredno svečano hi pestro. Baš danes je došla vest. da prispe v soboto zjutraj ob 8.10 poleg drugih gostov tudi poseben vlak Šumadijcev, okrog 6<T0 po številu. Vrle Šumadijce, bodo pričakali naši strelci s številnimi prijatelji na kolodvoru z zastavo. Srvirala bo tudi vojaška godba. Šumadijcem načeluje brigadni general g. Radosavljevič, ki je predsednik kragujevške okrožne družine. Po sprejemu bo sikupni pohod na strelišče. Zvečer bo v restavraciji »Zvezdi« poseben pozdravni večer.
V nedeljo bodo prihajali z jutranjimi vlaki v Ljubljano številni strelci z vseh strani države. SLavnosti. pri kateri bo razvita zastava, dar Nj. Vel. kralja strelski zveri, se bodo udeležili strelci iz Beograda, Zagreba, Sarajeva. Novega Sada, Ceti-nja in od drugod, prav številna pa bo seveda udeležba iz dravske banovine, zlasti tudi z zelenega Štajerja. V ogromnem številu bo udeleženo Sokolstvo in gasilstvo. Najavljen je poset okrog 200 Sokolov samo iz okolice Kranja. Mariborčani pridejo v nedeljo ob 10. dopoldne. Goste bodo sprejemali strelci pri vseh vlakih z godbo. Pri strelskih svečanostih bodo sodelovale kar štiri godbe, in sicer: vojašika, Sokola I., viška in domžalska.
Zbirališče sokolskfh drtrStev bo v nedeljo od pol 9. do pol 10. pred Narodnim do-
mom. Gasilci pa se bodo zbirali pred Mestnim domom. V povorki bo sodeloval tudi jezdni odsek Sokola I. z godbo. Po razvitju zastave v nedeljo ob 11. bo na strelišču defile, nato pa bo krenila povorka z -zastavami in godbami po Dolenjsiki cesti, čez Karlovški most in dalje po Florjanski ulici v Rožno ulico na Sv. Jakoba trg, po Bregu v Gosposko ulico rn na Kongresni trg ter dalje po Šelenburgovi ulici. Pred glavno pošto se nato sokol sike čere odcepijo in krenejo pred Narodni dom, ostala povorka pa se bo pomikala pred magistrat, kjer bo sledil razhod. Popoldne sc bodo pričele tekme. Pri otvoritvi bo sodelovala spet vojaška godba.
Na strelišču vlada zadnje dni silna živahnost. članstvo ljubljanske strelske družine je dovolj požrtvovalno. Le pojdite pogledat, kako okusno je strelišče okrašeno. Pridno je na delu tudi vojaštvo. Že so tam nameščene poljske kuhinje, ker bodo imeli udeleženci tekem iz zunanjih krajev ves čas tekmovanja brezplačno, okusno hrano. Ljubljanski strelci so nabrali že nad 250 prekrasnih daril. Dragocene poklone so dali gg. ban, divizijenar, župan, konzorcij »Jutra«-, mestna občina, Društvo ostrostrelcev, SLD, Narodna odbrana in drugi. Ta darila so bila do večera razstavljena v izložbi Zvezne knjigarne v Šelenburgovi ulici, prihodnje dni. pa bodo razstavljena na strelišču. Splošno se pričakuje udeležbe okrog 2000 strelcev, z drugimi gosti pa do 5000.
©b Jubileju društva „§oee"
Prireditveni odsek društva »Soče«, ki je z mravljinčno pridnostjo pridobil društvu že lepe denarje za pomoč bednim emigrantom
Eno rraidelavnejsfh ljubljanskih drcStc, »Soča«, organizacija naših primorskih rojakov, razvine v nedeljo svoj prapor in proslavi obenem jubilei svojega predsednika, ljubljanskega župana g. dr. Dinlka Pu-ca, ki stoji požrtvovalno na čelu društva 12 let, to je od ustanovitve društva dafije. Razpored proslave je nasledmiii:
Drevj ob 19.30 urf bo pod okni ca kth-mici gospe Miri Znidarčičevi v Hrenovi ulici, potem sprevod v hotel Miklič, kjer bo slavnostna seja članov in prijateljev društva v počastitev tov. predsednika dr. Dinka Puca. Slavnostni govor bo imel podpredsednik g. Ivo Sancin.
V nedeljo ob 9. uri d op. maša na Kongresnem trgu, po maši govor pokrovitelja kongresa narodnih noš g. dr. Dfrilka Puca
m ministra n. r. g. Zapatršča. oziroma g.
senatorja dr. Rožiča, revija narodnih noš.
Ob 15. uri se zbero udeleženci na Kongresnem trgu in krenejo v spre-vodu na slavnostni prostor »Soče« na Taboru (Sokol I), ob 16. nri razvitje društvene zastave »Soče« na Taboru, govor predsednika dr. Dinka Puca in drugih zastopnikov, kumica gospa Mira Zuridarčičeva pripne trak na zastavo in jo izroči praporščaku »Soče«. Med to slavnostno zapojeta združeni društvi »Ljubljanski Zvon« rn »Grafika« Adamičev »Cuj nas zemfja« in »Bože pravde«.
Ob 17. nri nastop narodnih društev: a) Zbor pevskega društva »Grafike »zapoje Maririkovičevo »Na Adrijo«, Ravmiko-vo »-Kam si šla« in eno narodna; b) Pev-
JudJe
sftl odisek Kluba koroških Slovencev v Ljubljani nastopi s koroško narodno »Jaz mam tri ljubce«, Ravta>rjevo »Rožno dolino« in narodno »Sem se raitov ženit«; c) Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« v Ljubljani zapoje nekaj primernih pesmi, č) »Ljubljanski Zvon« zapoje Prelovčevo »Ko so fantje proti vasi slu in »Venček dolenjskih napitnic«.
Med posameznimi komadi bo svirala godba Sokola I in nastopita Klub koroških Slovencev z narodno igro na konjih in »Mlada Soča« z govorilnim zborom. Bogat srečolov, prosta zabava in ples do polnoči
Poskrbljeno bo za najboljše pijače in iestvine po zelo nizkih cenah. Dobila se jO tudi gorka ied in kava. V slučaju slabega vremena ima društvo na razpolago vse sokolske prostore na Taboru.
Udeleženci proslave imajo četrtinsko vožnjo po vseh železnicah Jugoslavije. Zato s? morajo dati vsi udeleženci proslave žlgcsati svoje Izkaznice na slavnostnem prostoru pri društveni blagajni, ker le na ta način bodo imeli na povratku prosto vožnjo. Tisti pa, bi stanujejo v Ljubljani alfi bližnji okolici, si bodo nabavili legitimacije na slavnostnem prostoru in si ji.h dali ta.koj žigosati ter bodo imeli pravico do četrtinske vožnje po že-lezmici iz Ljubljane do vseh postaj na Gorerui,skem in nazaj v Ljubljano. Pri nakupu polovične karte na vstopni postaji pa morajo dati žigosati izkaznice pri železniški blagajni, železniške karte pa ne smeio pri izstopu oddati, da jrm bo lahko služila za povratek.
Gozdna in jamska prlireditev na Kališah
Logatec, 2. septembra.
Preteklo nedeljo popoldne so Kališe nad Logatcem oživele kakor menda šs nikoli doslej, vsaj stari kališki oče je rekel, da toliko ljudi še ni bilo gori in jih tudi ne bo. Tisoč jih je bilo po njegovem, dosti manj jih pa res ni bilo.
Ko bi v nedeljo ne bile nudile Kališe prav ničesar drugega kakor tisto čisto posebno, res edinstveno pokrajinsko sliko — v vencu temnih kraških gozdov zlato zeleni mehki obli hrbti, na katerih stoje poredko najrazličnejši grmi in drevesa, vsako zase krasno in popeino razvito — in nad njo razlito poznopoletno sonce, bi mogle biti vse te množice zadovoljne z dnevom. V okvir res nedeljske pokrajine pa je bila nevsiljivo postavljena gozdna in jamska prireditev, ki so jo z veliko požrtvovalnostjo in spretnostjo aranžirali logaški jamarji, združeni v sekciji Društva za raziskavanje jam. K polnemu uspehu so znatno prispevali mnogi za svoj Kras navdušeni Loga-čani. Vsem tem, posebej pa še rodbini gospoda notarja, žele prireditelji sporočiti najtoplejšo zahvalo za pomoč in naklonje-nost.
Največjo privlačnost za obiskovalce je imela Dolarjeva ja.ma, v kateri je gosti promet dirigiral pravi najditelj jame, mlajši kališki France, in posestnik m tudi imenitno razlagal čuda tega brezna. V gneči okoli vhoda si moral čakati vsaj pol ure, preden si se mogel po lestvi spustiti v globino. Takšnega navala radovednežev še ni doživela gotovo nobena jama pri nas. Silno je bilo tudi zanimanje za nekatere-razstavljene najdbe iz te jame. Podjetnejši izletniki so obiskali tudi bližnjo zelo zanimivo Ka-liško jamo.
S prireditvijo so bili obiskovalci prav
Ka] Ivan,
s tvojo ženo? Prej tako zabavni in veseli, ji je v zadnjem času minila vsaka dobra volja ?
—	Saj ni čudno, da jo je minila vsa dobra volja. Reva trpi zaradi hemeroidov in si ne moreš predstavljati njenih bolečin.
—	Kaj, samo to? Tudi moja žena je imela to nadlogo, pa ji je zdravnik predpisal Posterisan in v kratkem času je bila zdrava. To je res izvrstno sredstvo in priporoči svoji ženi, da ga takoj poskusi!
Posterisan mazilo stane 31 Din, škatlica začepkov pa 39 Din in se dobi v vsaki lekarni.
Odobreno od min. soc. pol. in narodnega zdravja s. br. 936 od 10. V. 1932. . 263
zadovoljni. Le prekmalu je primanjkalo vseh dobrot, s katerimi so postregle lačnim in žejnim gostom gozdne vile. Ortkester jrmskih škratov je neumorno razgibaval poskočne noge plesa željnih. Lepa domača nehrupna razigranost je družila izletnike, ki so ostali tu gori še pozno v noč. - .■*
Rudniške apnenice v Zagorju počivajo
O^Urpn <rmt na RIpiIii I Shižbo je izgubilo 70 delavcev — Apnenice bodo najbrž ukinjene
HJUHtCl! gvai. «« U1CUU	7a<*arie 2. septembra. jev v rudniškem konzumu znaša okrog 1/
Poleg drugih odliinih oseb, ki vsako leto posečajo ali so letos posetili naš Bled. je bil pretekle tedne tudi g. Dragoljub Ra-dojlovič, predsednik našega najvišjega upravnega sodišča, Državnega sveta. Počutil se je na Bledu izredno dobro Ln obljubil, ko se je te dni vračal v Beograd, da bo še čim večkrat prišel. Naša slika ga kaže na verandi vile, v kameri je bil nastanjen.
Danes ob 4., ln %10 zvečer
Ufina sijajna komedija — bomba smeha!
Wilfy Frftseh Camilla Hora Rslfsh Artur Eoberts
Najnovejši zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Huda ura v Beli Krajini
Metlika, 2. septembra.
V četrtek popoldne so se prijel,i zbirati obkki nad Metliko in okolico. Ljudje so z zadovoljstvom pričakovali bagodejnega dežja, saj je bila suša vsepovsod. Vode nikjer. Grozdje, upanje Belokranjcev, je bilo usahlo, uvelo.
Vlilo se je. Nastala je nevihta, vihar. Tresk za treskom, gTom za gromom. V transformatorju so ugotovili 18 udarcev, nakar je elektrika ugasnila. Metlika je bila vso noč in skoraj ves dan brez elektrike. Vihar je podiral drevje: hraste, orehe, bukve, smreke, jablane itd. Med drugim je bilo tudi več nesreč. V Jurovcm ob Kolpi, pol ure od Metlike je udarila strela skozi okno hleva ter ubila vola, drugi se je utrgal ter ostal zdrav. V Želebeju je vihar podrl dvojnik, last bivšega poslanca Nema niča. Treščilo je tudi v stolp cerkve v Kra-snnou, fara Podzemelj. Edina sreča je bik. da strele niso ufžngale.
Požar v Črešnjevcih
Gornja Radgona, 2. septembra.
V sredo okrog pol 22. je na doslej nepojasnjen način nastal požar v poslopju gostilničarja Jožefa Ropoša v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Gostilničar Ropoša je imel sredi vasi hišo in gospodarsko poslopje pod eno streho z ostrešjem, dolgim okrog 25 metrov. Ogenj je nastal nekako v sredini stanovanjskega in gospodarskega poslopja in z vso naglico zajel vse ostrešje. Nesrečo so opazili najprej pri najbližjem sosedu Santlu in zbudili ponesrečenca Ropoša. Na kraj nesTeče so prispeli z motorno brizgal no gornjeradgonski gasilci. Ker je bilo že vse ostrešje v plamenih, so le s težavo rešili živino, med tem ko sta vsa krma in slama zgoreli. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Požar je bil najbrže podtaknjen,
Zagorje, 2. septembra. Naše delavstvo je zadel spet težak udarec. Rudniške apnenice so ustavile svoj obrat in je zgubilo službo 70 delavcev, ki imajo večinoma vsi družine. Pri pečeh, ki pa bodo v par dneh izžgane, je ostalo ie še nekaj čuvajev. Kakor se govori, bo obrat apnenic ukinjen -za vedno, češ, da izkazuje deficit. O deficitu seveda ne more biti dvoma, ne sme pa se pozabiti, da so rudniške apnenice v dobi dobre konjunkture dajale velikanske dobičke, ko so vendar nekatera leti producirale po 1600 do 1900 vagonov žganega apna. Vsa javnost z delavstvom vTed ni pozabila na to dobo dobre konjunkture in občuti kot veliko krivico, da se požene danes na cesto okrog 70 delavcev s številnimi družinskimi člani vred.
Rudarske družine preživljajo sploh najtežje čase. Tudi rudniški konzum nekaterim rudarjem noče več izdajati živil, ker dolgujejo že precejšnje vsote. Kakor že večkrat, so se tudi tokrat zbrale rudarske žene ter prosile predsednika Prehranjevalnega odbora g. Čobala za posredovanje. G. Čobal je interveniral pri ravnateljstvu, ki je sprejelo žensko daputacijo in obljubilo, da bo konzum še izdajal živila. Ob tej priliki je ravnateljstvo priporočalo, naj se pač štedi v največji meri. Dc'lg rudar-
jev v rudniškem konzumu znaša okrog 175 tisoč Din, kar pa pri velikem prometu ni tako veliko in gotovo tudi ni izgubljeno. Kakor hitro bodo rudarji v večji meri za^ posleni, bo rudniški konzum prvi -prišel do poravnave vseh svojih terjatev. Rudarske družine so zadolžene tudi pri raznih trgovcih in ti dolgovi gotovo niso manjši od onega pri konzumu. Trgovci, ki bodo prišli do poravnave svojih terjatev sicer šele za konzumom, pa imajo toliko razumevanja za veliko stisko rudarskih družin, da š® vedno kreditirajo.
Znatno povišanje števila brezposelnih zaradi ustavitve rudniških apnenic je velik udarec za ves kraj in za vse sloje njegovega prebivalstva.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice
izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da se tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah. in špecerijskih trgovinah.
Po nevarnem požaru v Bohinjski Bistrici
Ogenj je zanetn neznan zločinec — V gorečem skednju je najbrž
našel smrt občinski revež Korl
Bohinjska Bistrica, 2. septembra.
O požaru pri posestniku Alojziju Logarju v noči od 28. na 29. avgusta so se do-znale nekatere podrobnosti, ki v največji meri podpirajo sum, da je na delu nevaren požigalec. V kratkem času je bil to že drugi požar, ki se je dogodil v zelo sumljivih okoliščinah. Goreti je začelo okrog_ 1. ponoči in je prvi zapazil ogenj finančni stražnik, ki stanuje v neposredni bližini Logarjeve hiše. Ko se je zbudil, je skozi okno opazil sumljivo svetlikanje in ko je stopil k oknu. je že gorelo z velikimi plameni seno na Logarjevem hlevu. Finančni stražnik je tedaj opazil tudi pod skednjem postavo neznanega moža, ki se je takoj, ko so se dvignili plameni, pognal v beg proti šum-ski upravi. Stražnik je takoj tekel na pomoč in ko je odprl vrata hiše. je bila tudi hiša posestnika Logarja že v pilamenih. Domačini so vsi spali in je moral močno razbijati po vratih, da so se zbudili in rešili iz velike nevarnosti.
Marljivi gasilci so se z vso vnemo lotili gašenja in posrečilo se jim je. da so zaustavili širjenje ognja na sosednja poslopja. Zaradi velike suše je bila v nevarnosti vsa vas. Šele zjutraj okrog 5. je bil ogenj popolnoma lokalizriran in udušen.
Žrtev tega požiga je postal najbrž tudi precej slaboumni, okrog 361etni ^ vaški revež, splošno znan pod imenom Korl, ki se je preživljal s prosjačenjem, od časa do
časa pa je tudi kmetom pomagal pri r
nih delih. Stalnega bivališča ni imel, videlo pa se ga je poprej vsak dan v vasi. Od usodne noči pa ga ni več na spregled m so ljudje prepričani, da se je tedaj, kakor že večkrat zatekel k počitku v Logarjevo seno in tam zgorel.
Pogorelec ima veliko škodo, ker je bil zavarovan za malo vsoto. Poleg pohištva mi« je zgorelo tudi 4000 Din gotovine. Veliko škodo ima tudi njegova sestra, ki se je nameravala v kratkem poročiti. Zgorela jt je vsa, skrbno pripravljena bala in razne dragocenosti v vrednosti preko 30.000 Din. Reva svojega premoženja seveda ni zavarovala. Ne samo iz tega, kar je videl finančni stražnik, temveč tudi iz drugih dejstev se da sklepati, da js ogenj zanetila zlobna roka. V onem delu poslopja, kjer je pričelo goreti, ni električne napeljave, ni ne kuhinje in ne dimnika in se tako ns more misliti, da je ogenj nastal po nesreči. Podobne okoliščine so bile tudi pri požaru, ki je nastal pred dobrimi tremi tedni. Tudi tukajšnjemu ključavničarskemu mojstru Francu Vojvodi je neznani požigalec ža dvakrat tekom zadnjih 10 dni poskusil zažgati domačijo. Obakrat pa so ogenj še piavočasno opazili in zadušili. Nekoč so tudi. videli neznanega moškega, ki je be-žau od kozolca, kjer je skušal podtakniti ogenj. Varnostni organi zasledujejo poži-galra z vso vnemo, prebivalstvo pa pričakuje, -da mu bodo prišli čim prej na sled.
Uničevanje alkohola v Ljubljani
Ljubljana, 2. septembra. Statistika mestnega dohodarstvenega urada pove marsikatero poučno zsodbo. kaj vse Ljubljana konzumira. Zadnjič smo poročali o kupčiji na živilskem trgu. Danes naj povemo kako Ljubljana pije. Letos_do 30. jun. so Ljubljančani popili že 22.407.05 hI različnih alkoholnih pijač.
Statistika mestnega dohodarstvenega urada predvsem navaja, da je Ljubljana vsvo-jem okolišu porabila 200 hI ruma in likerjev. Zimski meseci s predpustom so bili prav primerni za konzum teh pijač. Žganja raznih vrst je šlo v pol leta 1400 bi. To je strašna številka. Izredno velik pa je letos tudi konzum vina. Uradni podatki pravijo, da se ga je v pol leta iztočilo 1.714.013 I. Toliko je namreč bilo zatrošarinjenega. Računajte liter povprečno po 10 Din! Za mleko ki ga je Ljubiiana porabila v isti dobi so izdali samo 8.490.905 Din. čeprav so ga porabili skoro trikrat več. Mesečni konzum vina se giblje med 230.000 do 300.000 litrov. Največ so ga popili v maju (392.535 litrov), v juniju pa je konzum padel za okoli 100.000 1. a konzum piva je takrat začel naraščati. Piva so Ljubljančani v prvi letošnji polovici popili 35.175 1. Če računamo liter po 9 Din, so pivci izdali kar 3,106.175 Din. Opažati pa je da je letos konzum piva splošno nazadoval, ker je razmeroma drago in ljudje raje p i jo cviček,
ki se je pocenil. Tudi sadjevec se pije v Ljubljani. V pol leta ga je izteklo 21317 1. Vina v buteljkah so prodali 2106 buteljk. S šampanjcem je velika težava. Zatrošari-nili so samo 513 steklenic. Baje ga precej vtihotapljajo v Ljubljano in da so zlasti nekateri avtomobili kar angažirani za to.
Brezalkoholna Ljubljana pa je letos do konca junija popila 12.2S0 kg malin ovca in drugih takih pijač.
Konzum alkoholnih pijač je po mnenju poznavalcev razmer še znatno večji, kakor govore številke, ker so stopile v veljavo znatne olajšave glede trošarine. Vinogradniki imajo pravico, da prodajajo v mesta nezatrošarinjeno vino lastne produkcije. Zato je natančna kontrola o konzumu vina zelo otežkočena. Velika brezposelnost in borba za vsakdanji kruh marsikoga naravnost sili. da skuša priti na kakršenkoli način do zaslužka in se zato mnogi lotijo prodaje nezatrošarinjenega vina odnosno se bavijo z vtihotapljanjem alkohola. ^Zelo se je razpaslo tudi tihotapstvo z žganjem. »Morali bi napraviti pravcati kordon fžitninskih paznikov okoli Ljubljane, da bi preprečili tihotapstvo vina in žganja. In če bi se pazniki držali kakor v kolu. bi tihotapec vendar še zlezel skozi«- — je rekel star poznavalec dohodarstvenih razmer v Ljubljani.
Predstavimo svojo trgovino, obrt in industrijo
Številnim domačinom in tujcem, ki bodo pose-tili Ljubljano v sejmskih dneh in ob kongresu narodnih nos z oglasi v „JUTRU"!
Domače vesti
♦	Kmečki praznik na Bledu. <±je še nekaj dni nas loči od velikega kmečkega praznika na Bledu 8. t. m. V zeleni Zaki pa se dvigajo paviljoni in tribune. Vse kaže, da letošnji kmečki praznik na Bledu ne bo zaostajal za mogočno kmečko manifestacijo na Krškem p^ju, saj so se strnili vsi sloji lepe naše Gorenjske, da pripomorejo k popolnemu uspehu te tradicijoneine narodne .prireditve. Podiporo pa nudijo tudi vsi drugi faktorji od občin in zadrug do banske uprave in ministrstva Za konjske dirke, živinorejsko razstavo, sirarsko razstavo in za narodne noše so določene razmerno visoke nagrade.
♦	Izfetni odbor Narodno propagandnega društva v Ljubljani sporoča vsem prijavljenim izletnikom za Jadransko morje, da bo odhod iz Ljubljane v .ponedeljek ob 18-20 preko Zagreba na Sušak. Vsd udeleženci morajo dopotovati v Ljubljano, ker le na ta način uživajo četrtinsko vožnjo, ko jiinn .pisarna žigosa legitimacije za povratek. Legitimacije veljajo za vse ude-ležnike kongresa, ki so v narodnih nošah in za vse one, ki potujejo iz Ljubljane v Split. Vsi izletniki naj se javijo v kongresni pisarni Ljubljana _ vesele jem. Oni, ki
še niso nakazali zneska za izlet, naj to store v Ljubljani pri zletaem odboru ali pol ure pred odhodom vlaka na vrtin kolodvorske restavracije, kjer bo zbirališče izletnikov. Giede prehrane in prenočišč na [potovanju je vzorno poskrbljeno. Vsa nadaljnja navodila prejmejo izletniki v vlaku,
♦	Angleški turisti v Dalmaciji. Predvčerajšnjim je iz Benetk doplul v splitsko pristanišče veliki angleški turistični parobrod >Trathad« (40.000 ton) s 620 turisti, ki so »e takoj izkrcali ter z avtomobila krenili v Solin in Trogir. Ogledali so si tudi Spliit, potean pa odpotovali na otok Hvar in Boko Kotors&o. Turisti so bili večinoma iz Londona, izlet pa je priredila Jugoslovanska eskspresna agencija v Londonu.
♦	Naturalno stanovanje za učitelje. Ministrstvo prosvete je odredilo, da preneha pravica do uživanja naturalnega stanovanja z onim dnem, s katerim je Ml učitelj v dosedanjem službenem kraju razrešen službene dolžnosti. S tistim dnem preneha tudi pra/vica njegove družine do uživanja stanovanja.
♦	Društvo finančnih pisarniških uradnikov za Slovenijo bo imelo svoj izredni občni zbor 11. t m. v soba št 28. finančne direkcije v Ljubljani.
♦	Kupovanje starega srebrnega denarja. Narodna banka kraljevine Jugoslavije kupuje predvojni srebrni denar po naslednjih cenah: srebrne dinarje: po 5 Din 2 dinarske po 2.50 Din 1 diinarske in poldinarske srebrnike po 1.25 Din; srebrne avstroogr-eke krone po 13 Din, 5 kronske po 5 Din. 2 kronske in 1 kronske srebrnike po 2.50 Din, po tej ceni se odkupujejo tudi srebrni črnogorski .per perji; srebrne avstrijske goldinarje po 6.60 Din; srebrne tolarje Marije Terezije po 14 Din; srebrne ruske rublje, kovane pred letom 1&86. in po njem po 10.70 Din in polrubeljske novce po 5.40 Din; srebrne nemške marke po 14-50 Din novce za & mark, po 8.70 Din, novce za 3 marke, po 5.80 Din, novce za 2 marki po 2.90 Din, novce za 1 marko in po 1-50 Din novce za 50 pt" Fwii.gov.
♦	Kontroliran med. Prejeli smo: Med nI
samo izvrstno hranivo, ampak tudi zdravilo za razne bolezni, žal pa se med ne pridobiva vedno neoporečno. Mnogo se v tem ožini greši, švicarski čebelarji so zaradi tega nedostatka že pred desetletji uvedli društveno kontrolo medu. Kakor smo zvedeli, je tudi čebelarsko društvo začelo slediti švicarskem« zgledu ter tudi uvedlo kontro-
lo. Kontrola obstoji v tem, da društveni
zaupniki .pregledajo pri čebelarjih, ki se prijavijo, ves čebelarski obrat, zlasti pa naprave za pridobivanje in posode in prostore za shranjevanje medu. Iz čabelarjeve zaloge medu odvzamejo zaupniki vzorce ter jih s poročili vred predložijo posebni, v ta namen sestavljeni komisiji Ta preizkusa med glede gostote, čistoče, okusa in vonja in ako iima čebelar ves svoj čebelarski obrat v brezhibnem stanju in je tudi ocena medu zanj ugodna, dobi pravico prodajati med pod etiketo s kontrolno oznako. Kupu-jočemu občinstvo je tedaj v vsakem oziru dano jamstvo, da je med, ki ga prodajajo pod kontrolno oznako, v vsakem oziru čist, pristen in sploh brezhiben. Kontroliran med smejo trgovci prodajati le v zaprtih posodah, lončkih, kozarcih in pločevinastih posodah, v odprtih .posodah pa le čebelarji, katerih med je preizkušnjo dobro prestal. Veseli nas ta nov pokret čebelarskega društva in upamo, da bo občinstvo rado segalo po kontroliranem medu.
♦ V Sarajevu odpravljeno nočno delo v pekarnah. V sarajevskih pekarnah je bilo z naredbo banske uprave 1. septembra odpravljeno nočno delo. Sme se v poletnem času delati do 23., pozimi pa do 22. ure. Zjutraj pa se sme pričeti delo ob štirih.
Ne moreš v šolo?
Vzgoji se sam!
ffaaS te aam rseh »fcvairi, bi job potrebojei ta »roj nepeh ▼ HrvIjemjml Kreipka volj«! V letu 4n4 roaž t«« trgwsk« predmete, kakor tadi tadrnžn« tn ka/terifcoM »vetov« jeziki PiS D«	10947
Dopisno trg. So»o v Ljubljani, Pražakova 8, ali p* »e ogl-a&i sam. Informacije zastonj. Oradne ure 8—12. in 2.-6., nedelj« 10.—M.
NE POZABITE
že danes kuplti-naročltl (z navadno dopisnico)
srečke
za novo kolo pri srečnem glavnem pooblaščenem prodajalcu DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»BRISTOJL"
Novi Sad, željeznička ulica br. 27
Zahtevajte brezplačni načrt In navodila!
Sprejmemo prodajalce pod najugodnejšimi pogoju
Žrebanje L razreda 11. in 12. oktobra.	11302
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1« čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. •mer ta brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge naj n 11 jo.
2. septembra Ljubljana 7, 765.0, 17.0, 90, mirno, 10, 0.1, dež; Ljubljana 13, 704.0, 25.0, 50, SW3, 5, _
Maribor 7, 765.4, 14.0, 80, N4, jasno, —; Zagreb 7, 764.4, 21.0, 60, NE8, 9,
Beograd 7, 763.2, 18.0, 90, NW2, 9--;
Sarajevo 7, 764.4, 14.0, 90, mdrno, 9, 3.0 dež; Skopi je 7, 702.3, 22.0, 60, W2, 8, _ Split 7, 761.1, 23.0, 50, NE6, 8, —; Kram-b or 7, 760.0, 22.0, 80, mirno, 6, _, Rab 7, 762.7 21.0, 60, NE4, 10, 0.3, dež.
Temperatura: Ljubljana 22.0, 17.0; Maribor 25.0, 12.0; Zagreto 24.0, 19.0; Beogra« 26.0, 17.0; Sarajevo —, 13.0; Skoplje 32.0, 12.0: Split 28.0, 21.0; Kumbor —, 21.0; Rab 19.0.
Sonce vzhaja ob 5.22, zahaja ob IS.37.
Luna vzhaja ob 7.11, zahaja ob 19.14.
twH o pretepu med Karlom Kaponom ta
Henrikom Vrečkam, pni čemer je Martin Kapun pripomnil, da on ne odgovarja za svojega brata Brata Franc in Martin Vrečko nista kazala napram Martinu Ka-punu nikakega sovraštva ter je vsa trojica okrog 11. odšla iz gostilne lepo v slogi, čeprav vinjena Ko so šli mimo cerkve, se je hotel Kapun Martin od bratov Vrečkov posloviti, tedaj pa ga je Martin Vrečko podrl na tla, Franc Vrečko pa zabodel z nožem v hrbet. Poškodovanec Martin Kapun je ležal nezavesten do okrog 4. zjutraj na cesti, med tem ko sta brata Vrečko zbežala domov. Orožništvo v Apačah je oskrbelo, da je tamkajšnji zdravnik poškodovanca obvezal, nato pa je bil poškodovanec prepeljan v bolnišnico v Maribor.
♦	Strela je povzročila požar. Nad Zagrebom in okolico je v sredo popoldne divjala huda nevihta, ki je povzročila mnosro škode. V vasi Otoku je strela udarila v hlev posestnice Ane Novačičeve, ubila enega konja ter zanetila poslopje. Domači so požar s pomočjo sosedov kmalu pogasili.
♦	Vlom v škofijski grad na Betnavi. Kakor javljajo iz Maribora, so neznani tatovi v noči od srede na četrtek vlomili škofijski grad na Betnavi ter odnesli med drugim sedem dragocenih preprog. mnogo posteljnine in drugih predmetov. Vlomilo« so bili nemoteni, ker v onem delu gradu, kjer so vlomili, n.ikdo ne stanuje.
♦	Vlom v gostilno. Iz Dolenjskih Toplic nam pišejo: V noči na 1. t. m., ko je močno deževalo, so vlomili neki zliikovci v gostilno Gašparja Pelka v Toplicah. Odprli &o vsa vrata in okna, prišli v jedilno shrambo, se tam dobro najedli in napili, pobrali precej cigaret in nekaj drobiža. Svetili so z električno svetiljko, kar je opazil mimo ndoči gostilničar g. Oskar Klemenčič in poklical hišnega gospodarja Klicanje je čul tudi tat, ki je imel v rokah svetiljko, in de hitro pobegnil skozi odprta vežna vrata. Dasi so šli po sledu za njim, vendar jim je v temni noči izginil, ne da bi ga mogli ■prijeti. Vlom je bil javljen orožništvu, ki sedaj zasleduje tatove. — Neki drugi neznanec pa je vlomil v kopališko restavracijo pri rvratih, ki vodijo v kopališki park. Kaj je iskal v zgradibi, ni jasno. Ukradel ni ničesar.
♦	Internat »Vesna« v Mariboru »prejema učenke vseh srednjih Sol. Pomoč pri učenju in skrbno nadzorstvo. Vpisovanje v Šole zavoda bo 12. ta 13. t. m.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema m«hko In Skrobljeno perilo v nal'«M?šo Izdelavo.
♦	Ltrtz peči edino v šl§H.
♦	Lysoform odstran |uje znojenje !n neugoden vonj.
♦	>Franz-Joeef« grenčlca Izvrstni proti bolečinam v križu ki hrbtu.
NOVOSTI
Os— V
0 S T
1
os o
to
za jesen — angleško, češko in domače sukno ter modno blago za damska in moška oblačila priporoča in Vas vabi na ogled specijalna trgovina sukna
NOVAK — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 15 (nasproti nunski cerkvi)
♦	Zvišanje cen v zagrebških kavarnah prepovedano. Kakor znano, »o zagrebški kvarnarji ob priliki zvišanja trošarine na sladkor sklenili, da zvišajo cene v kavarnah. To je naletelo na protest vse javnosti. županstvo je sedaj izdalo objavo, da se prepoveduje vsako zvišanje cen v zagrebških kavarnah. Proti onim, ki bi vztrajali pri zvišan ih. cenah, se bo uvedilo kazensko postopanje.
♦	Oče bi »In umrla Istega dne V Liki se pojavlja letos mnogo več kač kakor v drugih letih .ter so postale prava nadloga za tamkajšnje prebivalstvo. Med drugimi je v zadtajih dneh zaradi kačjega pika Izgubil življenje neki enajstletni deček iz Modru-ša. Nesrečni fant je bil prepozno prepeljan v bolnico. Nesreča pa je hotela, da je istega dne umri v isti bolnici tudi fantkov oče. Oh a sta bila skuipno pokopana.
♦	Strela ubila mater in sina. Kakor poročajo iz Kostajnice, je preteklo sredo divjala huda nevihta zlasti v krajih Majnr-ju, Kostričl in Mračaju. Strela je ubila 40 letno Karto Brtkičičevo ta njenega 10 letnega sina Milana, ki sta obirala fižoL
♦	Huda nesreča pri vodnjaku. V sredo se je Urški Gregorčičevi, po domače Trhan-čevd, v Hrastuijah .pri škooijanu, pripetila huda nezgoda Gregorčičeva je bivala zadnje dni pri čevljarju štefann Grudnu v Gr-morvljah, kjer je njen sin čevljarski pomočnik. Usodnega dne okrog poldne je odšla na Pirnarjev vodnjak po vodo. Vodnjak na vreteno ima močno verigo, na kateri je privezana posoda, s katero se črpa voda. Počasi je odvijala verigo ta spuščala posodo v giobočino. Ker se ji je pa mudilo, j« hotela delo pospešiti in je v ta naanen spustila vrtiljak, nakar je .posoda z veliko hiftrostjo začela drčati naivzdoL Zdaj se je pa ženica zbala, da se bo pri vodnjaku kaj poškodovalo in je zgrabila nad lesenim valjarjem za verigo, da bi zmanjšala hitrost Padanje pa je bilo premočno, starka teže ni mogla vzdržati, veriga se .je odvijala ta pri tem je prišlo zapestje med verigo in valjar. Urška je začutila strašne bolečine, kosti so ji pokale. S hudim naporom se ji je slednjič posrečilo, da je izvlekla roko iz železnega oklepa Napol onesveščena je prišla k Grudnu. Vreteno ji je zlomilo desnico na dveh mestiih. Za prvo silo so jo obvezali pri Grudnu in iz-kušali uravnati zlomljene kosti. Potem pa so jo odpeljali v novomeško bolnico.
Napad na radgonske gasilce. Iz Apač nam pišejo: V noči na ponedeljek je izza vrhov obmejuiih Slovenskih goric žarelo nebo, kar je bil znak velikega požara. Proti kraju požara eo hiteli tudi gasilci iz avstrijske Radgone s svojo motorko na avtomobilu. Vozili so se skozi Apačko kotlino do vasi žibercev. Ker jfe so naposled spoznali, da je požar daleč za hribi, preko katerih ne bi mogli z vozilom, so se vrnili. Pri tem pa so bili napadeni od družbe ponočnjakov, .bi so metali na avto in gasilce kole in kamenje in lahko ranili gasilca ftudolfa Satleja iiz Radgone. Gasilci so avto ustavili in tekli za pobeglim' ponočnjaki, dokler jim ni uspelo ujeti vsaj enega, da se na ta način izsledijo še ostali sokrivci. Izkazalo se je, da je bil glavni krivec neki 20 letni Jožef ViTkuile, avstrijski državljan, rojen na Dunaju, ki se zadržuje v vasi žepovcih kot brezposeln delavec. Seveda se je Jožef Virkule izgovarjal s pijanostjo ter da je bil naščuvan od svojih 5 tovarišev, starih od 18 do 23 let, s kateremi Je popival ves večer. Koliko bo ta zaaovor držal, bo ugotovilo sodišče.
♦ Huda poškodba iz maščevanja. Nedavno okrog polnoči se je vračal Karel Kapun v družbi Franca Ročka ta avstrijskega državljana Priča Brnesta te Apač proti Črncem. Bili so nekoliko vinjeni ter so med potjo vriskali ta prepevali. Henrik Vrečko, na katerega so naleteli, jiih je pozval naj mirujejo, kar je fantovsko družbo rasto-gotiilo tako, da so Vrečka napadli ta ga lahko poškodovali.. Drugega dne zvečer o'e prišel brat Karla Kapuna Martin v gostilno Ivane Kernove v Apačah ter /Umikaj se nahajajoča brata Franca in Martina Vrečka povabil k svoji mizi. "Nato pa so vsi skupaj popivali. Pogovor med fanti se Je sukal
Iz LiuMlane
■_ Kongres narodnih no$. Za vse svečanosti se ne ho zahtevala nlkaka vstopnina, pač pa »e t>o pobiral oh vhodih na Kongresni trg v nedeljo od 8. ure dalje ter na velesejmu med revijo narodnih noš Kongresni dinar, ki naj ga občinstvo ne odklanja. _Jezdeci pri sprevodu narodnih noš
naj oskrbe konje sami. — Narodne noše imajo v nedeljo ves dan prost vstop na ve-iesejesm. — Legitimacije se žigosajo na velesejmu rr kongresno pisarni v nedeljo od 1L do 19. zvečer. — Narodne noše naj se v čim večjem števttu udeleže povorke ob S. uri m Kongresnega trga na Tabor ta da prisostvujejo slavnostnemu razvitju prapora kulturnega tn humanitarnega društva »Soče«.
a_ Koroški rojaki In prijatelji Koroške I
Danes opoldne prispejo x gorenjskim vlakom ob 12.25 minut udeleženci slovensk<v ga kongresa narodnih noš iz mile nam Koroške. Udeležencev bo okoli 50, posebno močno bodo tokrat zastopani Ziljanl v svojih starodavnih slikovitih nošah. Pohitdmo vsi na postajo k sprejemu, ki naj dokaže, da kri ni voda! Sestre in bratje iz Kor«-tana, Bog vas sprimi!
o— članom In prijateljem Kluba koroških 81 oven cev! Dokler traja kongres slo vam sikih narodnih noš, katerega se udeleži ovet mlade Koroške od Zlije in Drave v pradavnih svojih slovanskih nošah, je naša
VSE MADEŽE
na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti
CISTEN
(nI vnetljivo).
Zalogo ima staroznana
Drogerija Kane, židovska 1
Jaz pa grem z ljubljeno Vando k SLAMICU slednji večer gori,, na cvetno verando — lepše drugod ni nikjer.
Ako želite svojo hčerko
res dobro trgovsko izobraziti, tedaj jo vpišite v Gorazdov učni zavod (prej Gartner-jev tečaj). Prvovrstna učna metoda — zaradi tega Izvrstni učni uspehi.
Sprejema samo dekleta. — Vpisovanje do 6. septembra. Nunska ulica št. 19.
11309
Novi »Adresar LJubljane" izide.
Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resljeva cesta fitev. 4. 11179
Kavarna in vinotoč »CENTRAL"
toči:'
Ljutomersko vino • ■ Din 8.— Traminec , , , , , Din 10.—
Cviček......Din 12.—
Rizling......Din 12.—
DNEVNO KONCERT. Se priporoča	ANA MIHOLIC
ZOBNA PRAKSA
dentista Pavla Vrankarja
zopet redno ordinira.
LJUBLJANA, Sodni iska-Tavčarjeva ulica 2IL	H247
dolžnost, da se udeležimo vseh prireditev, na katerih bodo naši rojaki sodelovali. Ravno tako se udeležimo korporativno proslav bratske nam >Soče<. — Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
u— Udeleženci kongresa narodnih noš i« št. Vida, Zg. šiške, Sp. Šiške obveščamo, da je zbirališče pri novi cerkvi v šiški. Skupni odhod ob 7. zjutraj na Kongresni trg.
u— Ljubljanskim pevskim zborom. Dre
vi ob sedmih naj pridejo vsi pevci, ki znajo A. Nedvedovo mašo >K Tebi srca povzdignimo:, sigurno in točno v Hubadovo dvorano v Glasbeni Matiji. Zlasti se vabijo starejši pevci, ki so to mašo že večkrat peli. Notni materijal naj arhivarji društev k vaji gotovo prineso seboj. — Prelovec u_ Izlet ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba na Lisco. Tukajšnji avtomobilski klub javlja: Dne 8. t. m. bo fclubSKi izlet na Lisco v Zasavju, Spored: Izletniki se zberejo najkasneje do 10. dopoldne v Sevnici na vrtu hotela >Trig.lava< pri kolodvoru. Zaradi tega bo pač večina ljubljanskih članov odpotovala najpozneje ob 7. zjutraj iz Ljubljane čez Trebnje in Mokronog v Sevnico, kjer bo tudi zajtrk. Oh 10. odhod iz Sevnice oib levem bregu Save do vasi Brega ta mimo gradu Rud do sedla pod Lisco, kjer bodo izletniki pustili vozila. Po večini skozi senčnat gozd drži nato pešpot do vrha Lisce e prekrasnim razgledom. V koči SPD ho strupen obed. Po obedu povratek k vozilom in nadaljevanje vožnje čez Jurklošter In po dolini Gračnice v Rimske toplice, kamor prispejo izletniki nefkaj po 16. V Rmskih toplicah bo možnost kopanja v termalnih toplicah ln bo nato v prostorih kopališča družabni sestanek izletnikov ob raznovrstni zabavi. Razhod po razpoloženju in dogovoru, Povratek ljubljanskih izletnikov čez Trojane. Termin za prijavo udeležbe do vštetega 5. t m (telefon 21-93.). Vsi, ki so se že priglasili ali se nameravajo še priglasiti, so vljudno naprošemi, da ja-vtitfo obenem število oseh zaradi pravočasne prehrane v koči na Lisci.
a— Kopalni vlaki LJubljana JeBca. Dne 1. septembra se je spremenil vozni red vseh potniških vlakov na kamniški prod Po novem odhaja kopalni vlak iiz Ljubljane erL kol. oh 12.30 in prihaja na Ježioo ob 12.43. Povratek 1® Ježice ob 19.22, prihod v Ljubljano g>L koL ob 19.40. Kopalna vlaka vozita slej ko prej samo oh nedeljah 'ta {praznikih in oh lepem vremenu.
i— Obrtniški tovariši! Jutri prtrede obrt-ndiške organizacije ob 9, dopoldne v drvo-ranl OUZD veliki obrtniški zbor. Važnost zborovanja kliče slehernega našega tofvar riša k udeležbi. Pridite zato vsi ta sodelujte pri vprašanjih, ki eo velikega stanovskega pomena. Obrtniško društvo v Ljubljani
u— Občni zbor Pokojninskega zavoda ho
v nedeljo 4. t m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani Zbornice za TOI in ne v nori sejni dvorani zavoda, kakor je bilo že objavljeno. Nocoj bo ob pod 18. na najvišjem nadstropju nebotičnika, ki bo slavnostmo razsvetljen, družabni večer delegatov, ki so vsi naj Iskrene,je povabljeni.
u— Ljubljanski Sokol bo po sklepa uprave sodeloval pni razvitju prapora Zvea*» strelskih družin korporativno * društveno zastavo. Zbor jutri ob pol 9. na virtu N-aa-o**-nega doma Bratje in sestre, naša dolžnost je, da se v častnem številu udeležimo teea pomembnega slavja!
u_ Dobrovoljci, na valblUo bratske strelske organizacije ste vabljeni k svečani po svetitvi strelske društvene zastave 4. t. m na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti Zbirališče istotam ob tričetrt na 1L PrtLrtV te poinoštevilno. — Dobrovoljca Tomaž La-panje in Luka Jager sta dobila dobrovoljski uverenji. — Odbor.
u— Davčna uprava za iflinhJSJanske okolico razglaša, da bodo na prodaj razne premičnine dne 5. ta 10. septembra 1932 od 9. ure dalje na dvorišču mestnega načel-stva v Ljubljani (Mestni trg).
u_ ženska obrtna šola. Deklice, M so bW le pri vpisovanju zaradi starosti zavrnil ene, naj se še enkrat, in to danes ali v ponedeljek. zglase ori upravi šola.
u— V izložbenem oknu knjigarne Glasbene Matice je razstavljena nova zastava Glasbene Matice, ki jo je podaril ob 60 let> niči društvenega obstoja Nj. VI. kralj Aleksander. Zastava je umetnina svoje vrste, delo enega naših najboljših slovenskih kiparjev, akademskega kiparja Ivana Napot-nika Trak je izvršil državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, palico pa j« izdelala pasarska tvndka Kregar v Ljubljani.
u_ Pozabljena torbica z veliko vsoto
Na trgu se je pripetil včeraj dopoldne dogodek, ki je spravil neko kupovajko v silne zadretse. Ustavila se je baš pri stojnici a grozdjem. Med kupovanjem je položila na stojnico torbico, nato .pa odšla Vrnila se je šele čez čas, a je torbico med tem seveda branil prodajalec. To je bila za kupovalko prava sreča, kajti v torbi« je bilo okrog 5000 Din v gotovini, priloženi pa sta bili tudi 2 hranilni knjižici z znatnimi vlogami.
u— Beg Iz bolnice. Iz splošne bolnice, kjer eo se zdravile na dermatološkem oddelku, so predvčerajšnjim izginil« kar tri ženske in sicer 22 letna Juilka Zakrajško-va, doma z Blok, 17 letna Frančiška Kne-žakova, doma iz okolice Laškega in 18 letna Ivana Juterškova, rojena v Švici, pristojna pa v Kamnik. Pobegla dekleta so vzela s seboj budi nekaj bolniške obleke Vse tri zasleduje policija
u— Zaplenjene morske ribe. Včerajšnji! ribji trg je bil bogato založen s sladkovodnimi In morskimi ribami. Domačih rib J« bilo na izbiro In so bile ščuke po 12 do 14 Din kg. Ribfška zadruga »Njivice« je postavila na trg veliko množino tuninov, M »o bili do 10. dopoldne vsi razprodani. Za druga je solidna. Nasmrotno pa so nekateri trgovci z morskimi ribami ponujali na prodaj ribe, ki so bile dvomljive kvalitete. Ribji trg so kontrolirali ribarski strokov-
ntfak, mestni veterinar ta mestni fiaBc ki
odredili takojšnjo zaplenitev 115 kg morskih rib. Te so organi tržnega nadzorstva odnesli v mestno elektrarno, kjer so jHi sežgali. Sploh je mestr.a elektrarna neka* krematorij za zaplenjeno m^so. Ker so m neki trgovci z ribami nekvalificirano obnašali nasproti uradni komisiji, bodo še ovadeni državnemu tožilstvu
u_ V vsem kopalcem znanih Retečah pnredi tamkajšnja Sokolska četa jutra svoj telovadni nastop združen z narodno veselico in plesom. Prireditev se bo vršila na prijaznem vrtu znane Tilhove gostilno. Ljubljančani imajo dobre zveze % vsemi vlaki. Vabimo vse znance-kopalce, za vse dobrote je najboljše preskrbljeno. Pričetek telovadbe ob 15.
u_ Ljubljančani, okoličani in gostilničarji. Jutri in v ponedeljek na žesnanje v nove povečane gostilniške prostore" k župar nu Pečarju v črnuče. Tam se bo nudilo okusno jedilo in dobra kapljiica.
u_ Posetnike velesejma opozarjamo na češki paviljon, kjer se toči plze.njsko pivo Prazdroj - Urquelle.
u_ HALO! V nedeljo In ponedeljek v Zgornji Kašelj k Gradu, žegnanje! Ptvo pečenice! žlahtne ribe! Avtobus vozi izpred Mestnega doma vsake pol ure do 12. ponoči v vsakem vremenu!
2
Obrtniški shod bo 5. t m. ob 20. v Zadružni gospodarski banki, Aleksandrova cesta. Skupna obrtna zadruga vabi svoje članstvo, da se shoda sigurno udeleže.
a— Upokojitve. v mariborski moški kaznilnici so upokojeni: podnarednika Vi-žintin Franc in Podgornik Vincenc, dese-tar Stebih Franc ter pazniki-zvaničniki Vetrih Franc, Fabič Anton, Požar Andrej, Gorup Franc in Colja Štefan.
a— Društvo jugoslovanskih akademikov. Odborova seja bo v soboto, 3. L m. točno ob 17.30 v društveni sobL Prosim vsi ia točno! — Tajnik.
Kadrski rok pri obmejni četi. Letos usposobljeni naborni obvezniki, rojeni leta 1912. in pristojni v mestno občino Maribor, ki žele odslužiti redni kadrski rok pri obmejni (graničarski četi), se pozivajo, da se zaradi vpisa javijo v pisarni mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11 med uradnim časom najkasneje do 15. L m. Prvenstvo imajo oni, ki imajo namen po odsluženem roku prositi za aktivno obmejno (graničarsko) četo in so si romaš-nega stanu.
a— Opozorilo. Po zakonu o srednjih trgovskih šolah je število učencev za prvi razred omejeno. Starši, katerih sinovi ta hčere so bili zato odklonjeni, preskrbe lahko kljub temu svojim otrokom slično teoretično in praktično trgovsko naobraz-bo, če jih vpišejo do 9. L m. na prvi letnik trgovskega tečaja »Slov. trgovskega društva« v Mariboru Zrinjskega trg 1.
a— Dohodki carinarnice v preteklem mesecu so znašali 4,289.344 Din, m sicer uvoz 4,274.685.75, izvoz pa 14.658.25 Din.
a— Promenadni koncert. Jutri dopoldne bo ob lepem vremenu v mestnem parku običajni promenadni koncert.
a,— Poskušen samomor. Včeraj kmalu popoldne se je zglasil na policiji posestnik Leopold K iz št. Janža na Dravskem polju, ki je prijavil, da mu je nekdo ukradel večji znesek denarja. Ves zmeden je zahteval od službujočega uradnika, da mu povrne policija denar. Ko so mu povedali, da je to nemogoče, je mož iz žepa potegnil nož in se zarezal v vrat. Z največjo težavo so besnežu iztrgali nož. O dogodku obveščeni reševalci so Leopolda K. prepeljali v bolnico.
Iz Celfa
e— Praznik kmetske mladine. Poročal!
smo že, da bo priredil celjski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet na praznik 8. t, m. na Majdičevem travniku na« sproti Zdravstvenega doma v Celju veliko tekmo koscev, združeno s kolesarsko dirko proti Rožni dolini, manifestacijskina zborovanjem in veselico. Kmetska mladina se bo zbrala ob 14. v Zavodni in kreni. Ia z zveziaim praporom iz Ljubljane na čelu, v sprevodu mamo pošte in kolodvora po Aleksandrovi in Prešernovi ulici, Ljubljanski cesti in Gregorčičevi ulici na tek-movališče. Tekmovalo bo 20 koscev. Zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade in dipl<v me; tudi kolesarji bodo nagrajeni. Po tek. mi tn manifestacijskem zborovanju, na katerem bo govorilo več odličnih gostov, se bo razvila kmečka veselica. Pričakovati je, da bodo prebivalci Celja in okolice s številno udeležbo pokazali razumevanj« za pokret naše kmetske mladine.
e— Na šon Glasbene Matice se je že pričelo vpisovanje in bo trajalo še nekaj dni. Staršem svetujemo, da vpišejo svoje otroke takoj, da bo čim prej omogočen začetek rednega pouka. Tudi lanski gojenci se morajo znova vpisati, ako name-ravajo nadaljevati šolanje na tem zavodu.
e— Brezposelnost v Celju in okolici stalno narašča. Pri ekspozituri javne borze dela se že na novo prijavljajo brezposelni sezonski delavci in težaki, ker so se vršila stavbna dela v Celju in okolici letos le v manjšem obsegu; po večini je šlo za
Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE
moške za Din 320*— ženske za Din 295.—
pri BRATA NAGLIČ, ŽIRI
Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve)!
adaptacije. Tudi v vseh Industrijskih panogah vlada splošno mrtvilo. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 21. do 31. avgusta na novo priglasilo 69 brez-poseln>ih (38 moških in 31 žensk). Uspešnih posredovanj je bilo 47 (za 18 moških in 29 žensk). Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 857 brezposelnih
e— žrtve nesreč. Pri nekem posestniku V celjski okolica je bil te dni zaposlen 33 letni dninar, brez stalnega bivališča, Andrej Zumer. V sredo 31. avgusta ga je pri delu zgrabila mlatilnica in mu popolnoma razmesarila desnico. — V Loki pri Novi cerkvi je isti dan padla 301etna služkinja Rozaliia čmajetova s pojate in si raztrgala spodnjo ustnico. — V papirnici v Radečah pri Zidanem mostu se je 201efcni hlapec Valentin Mejač v sredo vbodel z iglo, ki mu je obtičala v desnem podlak-tu. V bolnici so iglo odstranili iz roke. — V Smihelu pri Mozirju je prišel 241etni posestnikov sin Florjan Lesjak v sredo pod voz, ki mu je zlomil levo nogo v stegnu. Lesjak je tudi dobil lažje poškodbe po osftalem telesu. 311etna delavčeva žena Ro-za žvižajeva iz Gaberja je stopila v sredo, ko je hitela po cesti, na 12 centimetrov dolgo žico, ki se ji je zapičila globoko v desno nogo. 391etnemu posestniku Jakobu Cedeju z Malega vrha pri šmartnem ob Paki je v sredo v gozdu pri obsekavanju Štorov izpodletela sekira in ga močno vsekala v desno nogo.
e— Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo 4. t. m. od 10. do 12. dopoldne ukinila električni tok v Celju in okolici E&radi nujnih popravil.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 izvrstno zvočno opereto »Zmaga ljubezni«. V glavnih vlogah Hans Albers in slovita pevka Marta Eggarth.
Z Jesenic
p— Pokol priredi v nedeljo 4 t. m. ob 15.
letni javni nastop. Po nastopu velika ljudska veselica v vseh prostorih Sokolskega doma.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
ka— Sestanek »Tabora« bo v Kamniku
v nedeljo 11. t. m. in ne 4., kakor je bilo prvotno javljeno. Tudi velekoncert kamniške in vrhniške godbe je zaradi otvoritve velesejma prestavljen na prihodnjo nedeljo.
Is Trboveli
t— Kino Sokol predvaja drevi ob 20. uri
zvočni film »Madona podzemlja«.
t— Sokolska tombola. Pred drogerijo »Sani te s« je vedno velika gruča. Občinstvo ogleduje lepe dobitke. Glavni dobitek )e vreden 4000 Din. Dobitki obsegajo samo praktične predmete. Kupujte srečke, dokler so v zalogi.
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom predvaja drevi
ob 8. zanimiv film »Poljub«. Kinopredstavi bosta tudi jutri ob 15. in 20.
It Pt*ifa
j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal * soboto in nedeljo vsakikrat ob pol 21. uri zvočni film »Mona Liza«.
BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes ob pol 21. in jutri, v nedeljo ob 16. in pol 21. nemški zvočni velefilm »Ekse-lenca zapoveduje« ter nov tednik.
GORNJA RADGONA. V nedeljo 4. t. m. popoldne uprizorj dramski odsek Sokola pod vodstvom agilnega režiserja br. Danila Pahorja »Desetega brata« na prostem na grajskem griču brez vsake vstopnine. Tukajšnje Dramsko društvo je na izrednem ^občnem zboru sklenilo likvidacijo. Premoženje preide v last Sokola. — Lepi vinogradni posestvi Jožefa Kosija v Crešnjevcih in Ivana Krefta in Murščaku sta ostali v slovenskih rokah. Prvo je kupil trgovec Matija Kokl, drugo pa trgovec Anton Adamič, oba i Kranja.
otvoritvi velesejma
Z nezJonrfijiv© silo se Je naša vrieseitm-
ska institucija uveljavila v gospodarskem življenju naše države, saj je tudi v težkem času gospodarske stiske pokazala svoijo veliko življenjsko sposobnost in tendenco k najdaljmiemu razvoju in razmahu. Zato iti dvoma, da bo tudi letošnja vel ese jurska prireditev popodnoma uspela, zlasti ker je priprav® en a z veliko spretnostjo in skrbnostjo. Prireditev, ki jo danes otvarjarno, pa ima še svoj poseben pomen, ker prihaja v času, ko se kažejo številni znaki, da je svetovna kriza na preokretu. Velesejimi so vedno poživljajoče vplivali na naše gospodarsko življenje, zato kthiko pričakujemo, da bo za naše gospodarstvo današnja prireditev meinik, Id bo polagoma usmeri! naše gospodarsko žLvijerije v boliise čase. Vsi si želifmo, da bi bil naš letošnji jesenski vel esejem dokaz neslomMive ustvarjajoče
sile naših gospodarskih ljudi.
*
—	NJ. Vel. kralja Alek^audrta L, pdfcrtovt-telSa letošnje Jes»nsike veJestejJmske pctii*&-
drtve »LjniMjana v jeseni«, bo pri današnji otvoritveni svečanosti zastopa}- gospod di-viizijtekn' general Bogajub Illid, komandant dravske divizije.
—	Sirarske speci jali tete. V jaidnffli letih •e je poleg običajnih vrst sira, ki jih poznamo že desetletja, razvila tudi industrija mnogih specijalitet, kakor n. pT. topljeni sir v raznih Oblikah, široki s smetano, krema itd. Tudi pri nas že obstoiaio podjetja, ki »e « temi izdelki kaj uspešno uveljavljajo. Svoie Izdelke razstavljajo na letošnjem jesenskem vel esej mu, kjer se prepričate o njih kvaliteti in nizki ceni.
—	»Teden slovenske knjige«. Na-jodiiS-nejše slovenske založbe so razstavile svoje izdaje pod gornjim geslom na jesenskem velesejmu. Razstave se udeležijo: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Založlfaa »Hram« v Ljaibijani, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Kleimmaver & Banvberg v Ljubljani, Založba tiskarne Merkur v Ljubljani, Založba »Modra ptica« v Ljubljani, »Nova založba« v Ljubljani (tudi za družbo Sv. Mohorja v Celju in knjigarno Goričar v Celju), Emil Podkrajšek za »Žena in dom«, »Domači prijatelj« in »Uspeh«. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Žensko slovstvo (Belo-modra knjižnica itd.). — Prvič bodo knjige vseh teh založb na enem mestu razstavljene ter bodo pričale o kulturnem delu naših knjigotrških in založniških podjetij
—	Najlepše slike naših krajev, hribov in dolin, originalne portrete, STČkane otroške posnetke, krepke prizore rz vsakdanjega življenja, zanimive aktne štuidije, žanre, tihožitja in slike folkloristionega značaja bo' do videli obiskovalci paviljona »Ne, kjet prireja svojo prvo razstavo jugoslovenske umetniške fotografije Fotokluib Ljubljana V okviru velesejemske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 3. do 12. septembra. Razstava obsega več sto slik v vseh mogočih tehnikah, tako da ne bodo samo radost za oči, temveč tudi neprecenljivo študijsko gradivo za vse, ki se sami bavijo s fotografijo in hočejo v tej stroki napredovati. Fotokluib Ljubljana si je nadel težko nalogo, da bo vzgajal tisoče začetnikov in naprednejših amaterjev h kvaliteti in eno izmed sredstev, s katerimi to lahko doseže, so takšne razstave. Nizka vstopnina 2 Din omogoča obisk prav vsakomur.
—	Razstava »Domače ognjišče«. Posebno zanimiv in poučen del te razstave bo vsekakor oddelek: Kaj plačaš drago, kaj poceni. Ta oddelek kaže nazorno in na lahko umljiv način, koliko velja hranilna enota -v posameznih živilih. Izračunana je iz- hranilne vrednosti živil in iz njihovih cen v glavni sezoni, t. j. tedaj ko prihajajo ta živila za široke sloje najbolj v poštev. Iz navedenih, skrbno in strogo znanstveno pre-študimnih podatkov spoznamo, kako izdajamo denar za živila. Ta poljubno-znanstvo-ni del je z velikansko marljivo«;tio sestavila inž. kemije, ode. Marija AhaSičeva, « je na uslugo tudi po raznih drugih oddelkih, kjer pač naše gospodinje potrebujejo njenih nasvetov in njenega strokovnega znanja. Razstavo »Domače ognjišče« je priredila v paviljonu »K« Zveza gospodinj s pomočjo članic in odbornic Splošnega ženskega društva.
—	Govor gospoda ministra za trgovino Jn industrijo Ivana Mohoriča in govor gospoda Frana Bonača, predsednika ljubljanskega velesejma, ob priliki otvoritve letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma
danes ob 10. dopoldne bo s sejmišča prenašala ljubljanska radijska oddajna postaja.
Razstavni prostori na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. t. m. bodo posetnikom dostopni dnevno od 8.—18. ure nepretrgoma.
—	Važne telefonske številke za jesenski ljubljanski velesejeni od 3. do 12. t m. 2140: ekonomat, knjigovodstvo, informativni oddelek. 2148: telefonska številka za razstavljavce v pav. E, F, G, H, J, K gasilci. 2152: ravnateljstvo.
—	Jugoslovenski fotoamaterji se bodo predstavili na ljubljanskem jesenskem velesejmu z več sto deli iz najrazličnejših krajev naše države. Med posetniki bo ta razstava, ki jo priTeja delavni ljubljanski Fotokluib že kot drugo razstavo v pičlem letu svojega Obstoja, zbudila, gotovo mnogo pozornosti, saj bodo imeli priliko, da primerjajo ©tanje in tendence umetniške fotografije v posameznih delih naše domovine. Če velja pravilo da se civilizacijska stopnja kakšnega naroda meri tudi po številu fotografskih aparatov na njegovem ozemlju, tedaj so gotovo tem boljše merilo za njegovo kulturno stopinjo fotografske razstave, ki fcaJžejo, koliko izvirnosti in duha zna polagati ta narod celo v tako mehanična početja kakršno je fotografiranje. Jugoslovani uživamo kot fotografi po svetu dober glas in na vseh večjih inozem. razstavah ter nagradnih tekmovanjih žanjejo slike naših fotoamaterjev uspehe. Ta razstava, ki je prva te vrste v Ljubljani, bo dokazala, da je naš sloves upravičen.
— Harmonika je našla v zadnjih letih pot v vsak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument. Malo jih je, ki se ne bi z lahkoto priučili igranju na harmoniko, ki je narodna instrument v pravem pomenu te besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tudi v Nemčiji, Švici, Belgiji in Holandski. Posebno se sedaj goji igranje na kromatično harmoniko, ki ni nikomur nedosegljivo. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma naših harmonikarjev 11. septembra na ljubljanskem velesejmu.
i o
Izvleček iz programov
Sobota 3. septembra
LJUBLJAiNiA 10: Otvorirtetv velesejma. — 11: Pojpotn.1 vtisi iz 5 držav. _ 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas,
plošče. — 18: SaJonslki kvintet. _ 19: GinmastiiSne vaje. — 19.30: Popotni vtisi itz
5 držav. _ 20: Samospevi gdč. Korenčano-
ve. _ 20.30: Satanski kvintet _ 22: čas, poročiti a, [plesna glasba i® Zvez*«
Nedelja 4. septembra
LJUBLJANA 9: Otvoritev kongresa narodnih noš na Kongresnem trgu. — 10: plošče — 10.30: Prenos revije na-rodmr.h noš z vel-esedma. — 11.30: Premos -strelskih svečanosti s strelišča. _ 12.15: čas, poročila, plošče. _ 15: Prenos z razstave >Sodobna gospodinja« na veleseumiu. — 15.30: Plošče.
16.15: Fam.tfle na vasi._ 17: Zbor bailalajjik
z velesejma. — 20: Violinski koncert gdč. Herme Studeny. — 21: Salonski kvintet, vmes napoved časa in .poročiila
BEOGRAD 12.30: Orkester. — 17: Ciganska glasba. — 20.30 Griegova glasba. — 23.10: Plošče. _ Zagreb 11.30: Plošče. — 20: Griegov večer te Beograda. — 22: Lahka glasba. _ PRAGA 19: Godba na pihaila.
— 20: Koncert orkestra. — 22.25: Plošče itn jazz. _ BRNO 19: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. _ 20: Poljuden koncertni večer. — 21: Nadaljevanje koncerta. — 22: Godba za
ples. _ DUNAJ 12: Lahka glasba__13.40:
Orkester mandolin. — 15.30: Komorna glasba. _ 17.20: Popoldanski koncert. — 19: Arije in ipesanri. — 19.4-5: Spevoigra. — 22.15 Večerni koncert. — BERLIN 20: Operetni
večer. — Plesna glasba. _KOBNtlGSBERG
20.10: Vdrtuozno igranje na vioMno in ifclar vir. — 21.10: Koncert solistov. — Plesna glasba. MtfHLAGKER 19.30: Dunajska komorna glasba. _ 20.30: Slušna reportaža te Baden-Badena. — 21.10: Orkester. — 23.30: Nočnd koncert.
Gospodarstvo
Hmelj
Žalec, 2. septembra. Danes zjutraj ]e bilo prav živahno povpraševanje za hmeljem in se je plačevalo 20 do 21 Din, za večje partije izbranega blaga pa celo 22 Din. Inozemski kupci so imeli danes dopoldne v Celju sestanek, nakar je postalo povpraševanje mirnejše- Kakor dozravamo, gre za običajen manever trgovine, da prestraši hmeljarje m zlomi njihov odpor. Njih nakana pa se ni popolnoma obnesla, ker so vse popoldne kupovali nekateri domači trgovci nemoteno dalje po 20 in 21.50 Din. Hmeljarji pa so toliko izučeni, da ne nasedajo takim manevrom in nastopajo složno ramo ob ra ni z inozemskimi tovariši. Nadloga hmeljarskih prekupčevalcev je vsak dan "ečja. Tekači najemajo podtekače, ki ibVtajo zakotne vast in širijo lažnive vesti o oslabitvi cen in druge gorostasnosti, da zavedfjo nepoučene hmeljarje v zmoto in škodo. Za pičle dinarje lahko na ta način propadejo desettisoči našemu gospodarstvu. Posne-naimo napredne hmeljarje, ki se iznebijo skrbi zaradi prodaje tako, da dajo svoj pridelek v prodajo Hmeljarski prodajni zadiugi, ki je stalno v najboljših zvezah in je v^no poučena o poli žaju v tuzemstvu in ino umstvu.
Celje. 2. septembra. V današnji številki »Slovenskega hmeljarja« je objavljeno naslednje opozorilo hmeljarjem: Hmeljarji, ne nasedajte. Zasledujte točno gibanje cen, o katerem redno poroča tudi naše dnevno časopisje- Zasledujte to gibanje sami in obvestite tudi druge. Zadnje dni so mnogi hmeljarji prodali izpod dnevne cene,_ ker niso bili poučeni o njej. Zelo žalostno je, da se je še pred dvema dnevoma, ko ie bila cena že 19 Din, posrečilo prekanjenim na-kupovalcem nakupiti znatno množino najboljšega hmelja pa 13 do 15 Din. V vsako vas pride gotovo vsaj en dnevnik s hmel|-skimi poročili, ki so točna in zanesljiva. Držite se teh in ne nasedajte razburljivim govoricam nakupovalcev, ki jih širijo z namenom, da dobijo pridelek lažje in ceneje v roke. Informirajte se dnevno o ceni in ne prodajajte nikdar izpod nje.
0 položaju na inozemskih tržiščih poroča ta list po najnovejših informacijah, da je tendenca na vseh tržiščih zelo čvrsta in se cene dvigajo. Na obeh glavnih tržiščih v Zatcu in Niirnbergu, pa se kupčija še ni razvila v polnem obsegu, ker je na trgu se premalo za prodajo sposobnega blaga. Dočim prodajajo na Češkem hmelj po 18 do 29 Din in v Nemčiji po 32 do 41 Din za kg. smo pri nas dosegli le 18 do 22 Din. Ako 3e bodo cene drugod razvijale nadalje v tem pravcu, bi se morale tudi pri nas dvigniti.
Nfirnberg. V sredo ie znašal dovoz 50 bal. prodanih pa ie bilo 30 bal. Pri čvrsti tendenci se ie hallertauski hmeli trgoval po 110 — 150 mark za 50 kg (29.80 - 40.50 Din za kg), tetnanski pa po 140 — 150 mark (37.80 _ 40.50 Din). V četrtek pa je tetnanski hmeli trgoval po 147 — 155 mark (39.70 — 41.85 Din za kg), dočim so cene hallertauskemu hmelju ostale nespremenjene.
Žatee (CSR). Tendenca Je nadalje čvrsta. V sredo so se nakupne cene za hmeli triba-le v obrisu 600 - 825 Kč za 50 kg (20.30 do 27.90 Din za kg), za večje partiie prvovrstnega hmelja pa Je cena dosegla 850 Kč (28.75 Din) V četrtek se Je okvir cen zožil na 650 — 850 Kč.
Gospodarske vesti
— Pred imenovanjem novega guvernerja Narodne banke. Zagrebški »Jugoslovenski Llo7d< prinaša na uvodnem mestu članek dr. Vlade Markoviča, ki se peča z aktualnim vprašanjem imenovanja guvernerja Narodne banke. Z zakonom o Narodni banki je bilo dopuščeno, da more dosedanji guverner ostati na svojem mestu do tedaj, ko mu poteče mandat, to ie do 28. avgusta, nakar mora finančni minister postaviti guvernerja v 15 dneh v smishi novega zakona. Pri izdelavi sedanjega zakona se je razpravljalo o tem, da se v zakonu dalači, da mora imeti guverner fakultetno izobrazbo in la mora biti strokovno vešč za posel, ki se mu zaupa. Ta zahteva je naletela na odpor onih, ki take kvalifikacije nimajo. Tako ie prišlo do tega, da Je zakon izšel v taki obliki, da more postati guverner tudi oni, ki morda niti ne ve, kaj je Narodna banka. Glede sposobnosti guvernerja zakon nič ne predpisuje, čeprav določa, da morajo biti člani upravnega odbora poučeni o trgovinskih, industrijskih, finančnih in kmetijskih vprašanjih, kar priča, da so določbe glede sposobnosti guvernerja izpadle. Kaj pomeni predpis zakona, da mora guverner posvetiti vso svoio aktivnost Narodni banki, ako nima strokovne sposobnosti, ki se s samim imenovanjem guvernerja ne doseže. Kolikor je bila v tem pogledu storjena pogreška, tako Je bilo zopet dobro urejeno, da se guverner postavlja s kraljevskim ukazom na predlog finančnega ministra, dočim Je morala po dosedanjem zakonu vlada imenovati enega od 5 kandidatov, ki jih je predlagal upravni odbor. Slični predpisi, kakor jih imamo danes glede imenovanja guvernerja, obstojajo tudi v številnih drugih državah. Tako je onemogočeno, da bi upravni odbor vsilil svoje kandidate, ki so lahko brez strokovne ;zobraz-be. Guverner mora v soglasju * vlado ščititi interese države in vsega gospodarstva ter v tem pravcu voditi svojo politiko- Zato se za guvernerja povsod postavljajo visoko izobraženi ljudje s fakultetno izobrazbo in praktičnim strokovnim znanjem, ki so dorasli težkim nalogam na odgoronem položaju. Zato smatramo, da Je prav, da ie po zakonu finančni minister glede imenovanja guvernerja neodvisen.«
= Povišanje taks na rafnne. Kakor smo že poročali v številki od 31. avgusta, so 1. septembra stopile v veljavo določbe § 48. novele k taksnemu zakonu, ki se nanašajo na povišanje taks na račune, objave in čeke. Ponovno opozarjamo trgovce in obrtnike, da je treba sedaj kolkovati račune, note in podobne spise glede terjatev brez ozira na vseto s kolkom od 0.25 Din (doslej 0.10 Din za račune do 100 Din in 0.20 Din za račune preko 100 Din). Ker znaša kazen v primeru, da račun sploh ni kolkovan, SOkratni znesek pristojbine, opozarjamo trgovce, da račune pravilno kolkujejo. Enako je treba paziti na kolkovanje reklamnih objav, ki se prilepljajo na hiše, okna itd., kjer se taksa prav tako poviša od 10 na 25 par.
= Veliko obrtniško zborovanje v ljubljanskem Unionu. Kakor je našim čl tat e-Ijem že znano, se vršita v nedeljo v Ljubljani istočasno dve velik- obrtniški zborovanji, eno v hotelu Unionu, drugo v dvorane Deiavsice zbornice. »Društvo 'ugoslo-venskiih Obrtnikov za drav*?Rc. banov;no« v Linionu nas naproša, na« ugotovimo, da je društvo že pred trem: mesec5 sklenilo sklicati to zborovanje, in sicc- «a kraja in , v času, kakor se bo t nedeljo res vršilo.
Zborovanje je bilo ▼ druStvenem glasilu »Obrtniku« napovedano že 8. julija, 22. julija in nato še 5. in 19. avgusta. Dopis, ki smo ga prejeli od omenjene obrtniške organizacije, pravi dalje: »S tem smo jav 15 svoje zborovanje javnosti skoro dva meseca poprej kakor sklicatelji dmigega zborovanja gg. Golčer, Pri6tov, Bureš, Hohnjec, Malovfč in Rebek, katerim je bila tako dana možnost da se ali priključijo našemu zborovanju ali pa si za svoje zborovanje izberejo drug čas. Posebej še pripominjamo, da je draštvo na sodelovanje povabilo brez razlike vse zadruge in obrtna društva v banovini pred objavo proglasa imenovanih gospodov. To pojasnujemo zaradi tega. da bi či ta tel ji v »Jutru« št. 203 objavljenih notic ne razumeli napačno in ne bi morda mislili, da smo mi sklicali svoj zbor šele na pobudo gori imenovanih, kar je pa ravno obratno. Hoteli smo dati inieija-tivo, da bli obrtništvo enkrat zborovalo skupno brez razlike.« Društvo jugosloven-skih obrtnikov za dravsko banovino.
—	Velik obrtniški ebor v dvorani OUZD v LJubljani. Preieli smo: Opozarjamo vse obrtnike, da se bo veliko zborovanje obrtni kov. ki jra sklicujejo Zveza obrtnih društer za dravsko banovino v Celju, Obrtno društvo v Ljubljani in Pripravljalni okrožni odbori r Ljubljani, Mariboru. Celju in Novem m«»-stu. vršilo v nedeljo 4. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za lavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Na tem zborovanju se bodo razpravljala naslednja važnn obrtniška vprašanja: 1.) Zaščita obrtniških pravic in boj šušmarstvu. 2.) Položaj podeželskega obrtnika in pomoč najbolj ^groZe-nim obrtniškim strokam (osobito čevliarski, krojaški, kovaški, sedlarski, fotografski, mesarski, pekovski itd.). Posebni sestanki glede teh strok se bodo vršili po zboru. 3.) Zaščita domačega obrtniškega dela. 4.) Kreditna pomoč obrtniku in obrtniško gospodarsko zadružništvo. 5.) Socijalno zavarovanje. 6.) Važna vprašanja obrtne politike. Pozivamo predstavnike naših mestnih in podeželskih obrtniških organizacij, kakor tudi vse stanovske tovariše, da se udeleže tega zbora, ki naj bo močan izraz obrtniške volje in naj potrdi, da je obrtnik nujno potreben zaščite. Hočemo delati stvarno, brez demagogije. za poedinca in za celoto.
= Vrednost avstrijskega šilinga. Dunajska »Neue Freie Prese« poroča, da so v«»čje spremembe v tečaju avstrijskega šilinga na inozemskih tržiščih prenehale. V Švici notira šiling 17 _ 18% pod pariteto, v Pragi (glede na vrednost češkoslovaške krone v inozemstvu) 12 — 13% pod pariteto, v Berlinu pa drži Državna banka tečaj šilinga že nekaj mesecev na višini 52. Zlato se trguje na Dunaju z ažijem 20%, devize v privatnem kliringu pa se zaračunajo avstrijskim izvoznikom z ažijem od 20 — 22%. Vrh tega je treba omeniti, da računajo avstrijske železnice za prevoz na inozemskih progah valutni dodatek 23%.
—	Jugasla/venska udeležba na svetovni razstavi v Chicagu. Kakor znano se bo leta 1933. vršila v Chicagu svetovna razstava, ki bo prav gotovo tudi v sedanjem času krize privabila ogromno število interesentov in posetoikov. Zaradi udeležbe posameznih strok jugoslovenskega gospodarstva na tej razstavi, se je osnoval poseben odbor, ki je doslej dovršil priprave v tem smislu, da je navezal stike tako « našimi pristojnimi resori, kakor tudi z ameriškim poslanstvom. Glede na okolnost, da ministrstvo ra trgovino in industrijo ne more prevzeti organizacije naše udeležbe na tej razstavi, ampak bo to naloga imenovanega odbora, v katerem se nahaja tudi zastopnik Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu, je neobhodno potrebno, da se pred končno rešitvijo vprašanja o načinu udeležbe ugotovi, ali so posamezne stroke naše gospodarske produkcije pripravljene poslati na razstavo svoje izdelke in v te svrhe tudi prevzeti gotove finančne žrtve. Zbornica za TOI v Ljubljani prosi zato vse tvrdke, ki se zanimajo za razstavo, da ji sporoče, ali in pod katerimi pogoji bi se hotele udeležiti razstave.
—	Nove prisilne organizacije ▼ stavski banovin!. V sosednji savski banovini napreduje organizacijsko gibanje v okviru novega obrtnega zakona. Doslej prostovoljne organizacije se pretvarjajo v pri-sillne v smislu novega zakona. V nedeljo se je vršila v Zagrebu prva skupščina Ud nižanja trgovcev za mesto Zagreb m sreze Zagreb m Dugo seio, na kateri je bil izvoljen upravni odibor. Pri tem je zanimivo, da je zmagala z 217 glasovi protilista Ivana Prpiča, dočim je lista dosedanje začasne oprave propadUa s 139 glasovi. — Te dmi se je vršila tudi na Srnšaku skupščina Udiružeirja domače šumske industrije, ki je sklenila, da se skupaj z zagrebškim Savezom industrijcev in trgovcev šumskih proizvodov pretvori v enotno prisilno organizacfjo pod imenom Udružemje lesnih indiustrijcev za savsko banovino s sedežem v Zagrebu, s poveiijenišitvom na Sušaku.
Borze
2. septembra.
Na ljubljanski borzi sta se danes zopet okrepili devizi Newyork in London. Vzporedno Je bila čvrstejša tudi deviza Berlin, dočim 6ta devizi Praga in Trst popuščali.
Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala tendenca v Vojni škodi nespremenjena in jo bil zabeležen zaključek po 194. Do prometa je prišlo samo še v 6% begluških obveznicah po 35.
Deviz®.
Ljubljana. Amsterdam 2301.51 — 2312.87, Berlin 1367.91 _ 1368.71, Bruselj 793.29 _ 797.23, Ourih 1108.35 — 1113.85, London 198.14 — 199.74, Pari« 224.32 — 225.44. Praga 168 90 - 169 76. Trst 292.79—295.t9
Curih. Pariš 20.23, London 17.91. New7ork 516, Bruselj 7158, Milan 26.45, Madrid 41.55. Amsterdam 207.70, Berlin 122.60, Stockho>m 91.90, Oslo 89.75, Kobenhavn 98, Sofiia 3.73, Praga 15.26. Varšava 57 69 Bukarešta 3.05 Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna 5ko-194 — 195 za oktober 193 — 195. 7% investicijsko 49 den., 6% begluške 34.25 — 35. 7% Blair 41 50 — 41.375. 8°/» Blair 45 bi.; bančne vrednote: Narodna banka *250 (to 4450, Pri v. agrarna banka 221 — 223.
Beograd. Voina škoda 192.50 — 194.50. ra september 193 zaklj.. 7% investicijsko zaklj.. 4% agrarne 25 b!.. 6% beglušk« S4 zaklj.. 7% Blair 41.50 zaklj., 8% Blair 44 zaklj-. 7% Drž. hipotek, banka 43.75—44.50. Narodna banka 3900 _ 4400, Priv. agrarna
/Ss/«CBN
Kit}	m
TABLETE 7 A SHUJŠAN JE	
so nad pol 6foletja po vsem svetu znane kot neškodljivo in učinkovito sredstva
proti odebelenju.
Delujejo brez bolečin In so lahko zauzitn*
Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. «. p. fn n. t. S. it. 633 od 8?. III. t<JJ4
banka 223.50 zakli.
Dunaj. StaatseisenbahngeselL 15.50, Ruše 12, Alpina - Montan. 11.
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Chicago, 2. septembra. Začetni tečajli Pšenica: za december 52, za marc 56.875, za maj 60.875; koruza: za december 34, za mare 40.25; oves: za december 17.1^, za marc 19.3775, za maj 2226; rž: za marc 38-875
+ Winnipeg, 2. septembra. Začetni tečaji* Pšenica: za december 57.50, za januar 61.75.
+ Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Zaključkov m bilo. Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor, 79 kg po 200 — 205, -»tiska, 80 kg po 210 — 212.50; moka: baška, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 — 315, banatska. po 330 — 340; koruza (slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 165 do 167.50, pri navadni voznini ix> 170 do 172.50
+ Novosadska blagovna borza (2. t. m.)
Tendenca nespremenjena. Promet 43 vag, Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednje-baška, 79 kg, okolica Sombor, 78 kg 135 do 137.50; baška, potiska in ladja Tisa, 79 kg 137.50 — 140; gornjebanatska, 79 kg 132.50 do 135; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 130 do 132.50; baška, sremska, nova, 76 kg 125 do 127-50; banatska, nova, 76 kg 122.50 do 125; baška, potiska, nova, 76 kg težka« 130 do 132.50. Ječmen: baški. sremski, novi 64-65 kilogramov 90 — 95. Koruza: baška 108 do 110; okol Sombor 110—112; banatska 105—107; sremska 110—112; okol Šid 112 do 114. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg< 215 — 225; »2< 195 — 205; >5« 175 do 185; >6« 155 — 165; >7< 135 — 145; >8< 70 do 80. Otrobi: baški, novi 52.50 — 55. Fižor: baški, sremski, beli 97.50 — 100.
+ Bndimpeštanska terminska bon» (X t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za oktober 12.60 — 12.65. za marc 13.85—13-86; rž: za oktober 7.68 — 7.70, za marc 8.88 do 8.90; koruza: za maj 8.34 — 8.35, za julif 8.70 — 8.82
Repertoarji
Gledališke predstave na prostem med jesensko razstavo Ljubljanskega velesejma. Sobota, 3. septembra ob pol 20: Slehernik,
Kongresni trg. Nedelja, 4. ob pol 16.: Prodana nevesta, Tivoli.
Torek, 6. ob pol 20.: Sen kresne noči, Tv voli.
Četrtek, 8 ob pol 16.: Maseotta, Tivoli. Sobota, 10. ob pol 20.: Sen kresne noči, Tivoli.	_ „ Nedelja, 11. ob pol 16.: Maseotta, Tivoli, Nedelja, 11. ob pol 20.: Slehernik, Kongreo*
ni trg-	. 1 .-XX-
Gledališke predstave r opernem gledališ«.
Nedelja, 4. ob 20.: Mala Floramye. Ooereta-Gostuje g. Dubaiič iz Zagreba. Izven.
Za dramske in operne predstave, H se wše od sobote, dne 3. t m. dalje na prostem na Kongresnem trgu odnosno ▼ Tivoliju so vstopnice v predprodaji prt dnevni blagajni v operi od 10. do pol 13. kn od 15. do 17. ure. Občinstvo vljudno prosimo, da si kupi vstopnice v predprodaji, da ne bo zvečer pred predstavo pri blagajni prevelikega navala. Za predstave na Kongresnem trgu bodo večerne blagajne poslovale od pol 7. ure dalje, m sicer pri kavarni Zvezda in pri univerzi. Pri obeh blagajnah so na razpolago sedeži in stojišča. Vsi drugi dohodi na Kongresni trg bodo zaprti. Občinstvo vljudno prosimo, da to upošteva. Za predstave v Tivoliju pa je odprta blagajna eno uro pred predstavo in se dobe vstopnice pred Tivolskim gradom.
Hofmannsihat-Župenčičev »Slehernik* v režiji prof. Šesta in z gospodom Ivanom Levarjem v naslovni vlogi se uprizori v soboto, dne 3. septembra ob pol 20. uri (pol osmih) zvečer pred Nunsko cerkvijo. Lanski dve predstavi Slehernika sta vsem udeležencem ostali v neizbrisnem spominu. Dejanje samo silno močno učinkuje, vsa okolica, s prekrasnim ozadjem vred pa še prav posebno vpliva na celotno razpoložen ie.
»Prodana nevesta« na prostem. V nedeljo, dne 4. t. m. popoldne ob pol 16. uri se poje v Tivoliju Prodana nevesta. Glavno vlogo Kecala poje g. Križaj.
Predprodaja vstopnic za sObotnd predstavo Slehernika je pri dnevni* blagajni v operi, pa tudi pred Nunsko cerkvijo v soboto, dne 3. t m. od 10. do pol 13. ure in od 15. do 17. ure. zvečer pa od pol 19. ure dalje deloma pri kavarni Zvezda, deloma pri univerzi.	,
Opereta Mala Floramye To vele-zabavno izvrstno opereto splitskega skladatelja Tijardoviča ponovi naša opera T nedeljo 4. t m. zvečer ob 20. uri v opernem gledališču. Tudi pri tej predstavi sodeluje gospod Dubajič iz Zagreba, ki je ▼ resnici nedosežen ▼ svoji vlogi.
KULTURN1I PREGLED
Respekt pred človekom!
Sentimentalna človekoljubnost in solzava usmiljenost ne moreta v političnih bojih prinesti uspeha. Navaditi se moramo, da se v bojih za ideje ali za interese ni moči toliko ozirati na posameznega človeka, kakor bi si to mehko srce želelo. Vsak boj zahteva žrtev in politični boj tudi. Danes se ta načela še nekoliko ostreje formulirajo in sicer iz dveh vzrokov. Človeška osebnost izgublja na važnosti. Individuum, ki je bil še nedolgo centralna os, okoli katere se je vrtelo človeško socialno in družabno udejstvovanje, ni več tako pomemben, kakor je bil nekdaj. Na njegovo mesto stopajo širše družabne tvorbe, ki si po pravici ali po krivici lastijo atribute višje individualnosti, katerim se mora poedinec podrediti in v katerih mora z vsemi svojimi lastnostmi, stremljenji in hrepenenji skoro popolnoma izginiti. To pojmovanje o posamezniku je vzrastlo iz tehnično izpopolnjenega militarizma in se goji še nadalje na tleh današnje mehanično usmerjene industrializacije. Celo pesništvo, ki je črpalo svojo vsebino iz utripov poedinega srca, ki je v usodi poedinca nahajalo predmet svojih umotvorov, se na-giblje vedno bolj in bolj k temu, da išče ■virov za svoje delo v širših socialnih edi-nicah ali pa v nadrejenih bioloških skupinah. Prav polagoma, a vendar dovolj jasno, se vidi, da se individualizem umika kolektivizmu. Umetnik, ki je nekdaj prisluškoval utripanju posameznega srca, prisluškuje danes vrvenju nekakega kolektivnega družabnega srca. Politik, ki je nekdaj računal z individualnimi zmožnostmi, računa danes s silami, ki izžarevajo iz nekih socialnih skupin. V tem zapostavljanju posameznika pred celoto, v tem omalovaževanju poedinca, temelji dejstvo, da danes osebnost ni več tako respektirana, kakor je bila nekdaj. V političnih in socialnih bojih se osebne žrtve in osebam pri-zadejane krivice ne cenijo več visoko.
Poleg tega splošnega, v sodobnem gledanju na socialno življenje temelječega vzroka pa je v zadnjih letih tudi rastoča beda zmanjšala vrednost človeka poedinca. Ekonomska mizerija, ki zadeva ne samo tako-imenovani srednji stan, ampak tudi delavca in kmeta, je razpalila nekatere človeške lastnosti, ki sicer v normalnih časih prosperitete ostajajo skrite in pogreznjene v globine človeškega bitja. Revščina in pomanjkanje vzbujata v človeku neke živalske instinkte, ki spreminjajo vrednotenje osebnosti. Cena posameznika pada.
Pod vplivom takih nazorov in pod težo takih razmer se je zlasti v političnem življenju narodov zelo zmanjšala vrednost osebe. Politični boj je postal ostrejši in se vedno manj in manj ozira na dostojanstvo človeka in na vrednost individua. Pregled sodobnega političnega življenja v Rusiji, v Nemčiji, v Avstriji in drugod kaže, da je posameznik postal talca malenkost, da se na njeno človeško vrednost ni treba ozirati. Slično omalovaževanje osebnosti se je kazalo v vseh onih historičnih dobah, ko so velike ideje z neizprosno silo zadevale druga ob drugo in se borile za premoč. V prejšnjih takih dobah je bila udarna sila privržencev te ali one ideje, tega ali onega interesa, tehnično tako organizirana, kakor je bilo v tistih razmerah mogoče, v današnjih časih pa so si strankarske formacije izposodile iz svetovne vojne strumno militaristično tehniko (Italija, Nemčija, Avstrija) in tako smo prišli v nekaterih evropskih državah do militaristično organiziranih strank. V takih organizacijah se individualnost utaplja. Le v onih državah, kjer je državna militari-
stična organizacija še dovolj jaka, se stranke niso mogle v tem smislu razviti. Povsod pa je eno skupno: podcenjevanje individua.
Vprašanje, ali je tako stanje dobro ali slabo, je samo teoretično. Dozdeva se, da se individualizem pretaplja v kolektivizem; ko pa ta proces traja, nastajajo izrastki in izrodki in se pojavljajo disonan-ce, ki še ne dovoljujejo jasnega vpogleda v novo stanje, ki se ustvarja. V tem kemičnem procesu se izdelujejo tudi produkti, ki gotovo niso dobri.
V vrvežu in metežu idej tudi pri nas ni ostal posameznik tako upoštevan, kakor je bil nekdaj. Tudi pri nas je cena osebnosti padla. V historičnem procesu notranjega presnavljanja državne in nacionalne ideje je moral vsak posameznik zavzeti pozicijo vojaka, pozicijo, ki ni sposobna, da bi favorizirala individualistično hotenje in izživljanje. Odtod izvirajo marsikatere neprijetnosti, odtod prihaja čut manjvrednosti, občutek zapostavljenosti. Naravno je, da je bila pri tem najbolj prizadeta takoimenovana inteligenca, ker je bila ravno ona najbolj individualistično orientirana in se je zaradi tega le težko postavila v bojni red, v katerem posameznik izgublja svoje ime. Gospodarska kriza, ki se je pridružila nacionalnemu in državnemu snovanju, je povzročila, da so se rodili pojavi, ki jih ni mogoče odobravati. Na upravnem in političnem terenu se tupatam dvigajo na površje tendence in dejstva, ki ono, v duhu časa utemeljeno podrejenost individua pretiravajo in spreminjajo v nepravičnost. Tukaj je korektura mogoča in tukaj je korektura nujno potrebna. Politični boj za idejo mora, četudi priznavamo upravičenost strogosti in konsekventnosti, spoštovati osebnost in se izogniti vsakemu dejanju, ki bi moglo individualnost pregloboko ponižati.
Naš uradniški stan in naš inteligenčni sloj se čutita ponižana in zapostavljena tako v ekonomskem kakor tudi v moralnem pogledu. Do neke gotove meje je nižja ocenitev uradništva in inteligence v smislu splošnih svetovnih tendenc razumljiva in morda celo opravičljiva, nikakor pa ne bi smeli dopustiti, da se ta dva sloja neutemeljeno in neupravičeno moralno in ekonomsko pav-perizirata. Kjerkoli in kadarkoli se je inteligenčno delo preveč omalovaževalo, so se pokazale slabe posledice. Rusija je uničila svojo inteligenco. Maščevanje za to delo je na potu.
četudi priznavamo, da se mora vsaka osebnost podrediti višjim skupinam in višjim ciljem, četudi vemo, da so časi oholega individualizma minuli, četudi smo prepričani, da morajo biti v boju za ideje žrtve, vendar zahtevamo, da se vsaka politična akcija izogiba dejanj, ki ideji ne morejo koristiti, da upošteva do skrajne meje možnosti individualnost in da skuša spraviti v harmoničen sklad individuum in družbo.
Konkretno naj bi se po teh smernicah postopalo pri uradništvu, pri redukcijah, pri premestitvah in v personalnih vprašanjih sploh. Politik dobro ve, da dobršen del njegovega uspeha sloni na osebnostih.
Te misli se danes same vsiljujejo vsakomur, ki goji tiho željo, da bi prebrodili težke čase brez nepotrebnih in celo škodljivih nasilij in da bi ohranili dostojanstvo človeka in spoštovanje do individualnih sposobnosti tudi v tej dobi, ko elementarne sile rušijo brez izjeme i dobro i slabo. Bolj kot kdaj prej je potrebna uvidevnost in pravičnost in je potreben respekt pred človekom.
Dr. Z.
Razstava slovenske knjige
Danes se bo obenem z jesenskim vele-sej.mom otvorila razstava slovenske knjige. V sosedstvu lepih pridelkov, ki jiih dajejo naša tla in vzornih izdelkov, ki so jih .pripravile pridne in vešče roke naših obrtni:h in industrijskih delavcev, razstavljajo slovenski založniki svoje knjige. Sto-riiLi so prvi večji poizkus, da se v okviru te gospodarske naprave približajo širokemu občinstvu. Naj tudi kulturno najmanj udeležen posetnik obstane pred tem produktom naše celotne kulture. Na,j se mu razširijo oči pred množico lepah knjig in morda zgane kje v duši zanemarjena, z-a-knnela žilica najplemenitejše radovednosti, potrebe po znanju, razmišljanju, uživanju in. doživlc'a.nju. Knjiga, krajiga! — ali je v t sem stvarstvu še kaj takega? Neznaten sveženj potiskanega ,papirja — to .kaj vse se skriva v rajem: kakšna modrost, kakšni razgledi, kakšni neodkriti in včasi nesli on čn,i svetov i!
Nikar ne mislimo, da knjiga ne spada v tako soseščino. Ona na samo duševni pto-dukit, marveč je tudi spojiima industrijskega dela in trgovskega kalikila. Koliko pridnih rok, strojev, enengiij je treba, da nastane knjiga, .to ve samo oni, ki pozna podrobneje proces pretvarjanja individualnega duševnega dela v materialdzi,rano kolektivno vrednoto, v .posredovalko, v učiteljico, v prijateljico naših samotnih ur — skratka: v knjigo. — Tam, kjer se kaže, kaj smo in kaj hočemo, ne smemo pogrešati razstave knjig, ki so produkt naše kulturno najpomembnejše podjetnosti.
Gospodarje, ki se jim vse pretvarja v materialno koristnost, vprašujemo, koliko materialne koristnosti je v razstavljenih knjigah?! Zaman bomo pričakovali zadovoljivih računov. Zakaj sešitevek tržne vrednosti vseh knjig še ne pomeni vse njihove materialne vrednosti. Kakor stroji, proizvajajo tudi kntjrige energijo, ki se na svojii poti pretvarja v različne sile to učinke. Knjige dajejo narodu ogromno moralne energije, toda — afld se velik del le-te ne .pretvarja zopet v materialno koristnost? Ali razširjenost črtanja dobrih knjig ne povečuje v celotnem narodu njegove sposobnosti za socialno življenje, za indu-
strijski razvoj, za poljedelski napredek, njegove sprejemljivosti za boljše delovne metode, za večjo higijeno, za kvalitetno delo? Izračunajte, gospodarji, če morete, materialno koristnost dobrih knjig za narodovo celotno življenje!
Prav zaradi .tega bi morda bilo dobro, če letošnja razstava slovenske knjige na veleseijimiu ne bi bila samo enkratna zadeva. Naj ne b,i bilo nobenega velesejma brez knjižne razstave; tu naj bi se pokazalo, da se Slovenci na tem podoroeju približujemo že prvim narodoma sveta (ki v statistiki o razširjenosti knjige niso veliki narodii, marveč Danci in Čehi). Naj tod se iz teh prvih začetkov razvili našim razmeram prilagojeni >d,nevi knjige«, kakor jih imajo drugod. Vse .to pa zavisi od doibre volije to razumevanja vseh pri knjigi udeleženih čiiniteljev, predvsem pa založnikov, ki morajo sami najti oblike plemenitega tekmovanja, obenem pa možnost skupnega dela tam, kjer gre za obče Interese naše knjige.
V zadnjih letih so naša založništva vidno napredovala. V opremi knjig se l£hko meriimo celo z večjimi inarodi. Boljša organizacija konsuma je povečala promet na 'knjižnem tingu. Ti uspehi so jeli bodro po bijati argumente pesimistov. Dotekali so novi komsumeaitJi, ki so bolj nego materialno site in kulturno blazirane >višje plasti« lačni to željni tega, kar nudijo dobre knjige. Pokazalo se je, da lahiko knjiga, če jo pocenimo in nje prodajo skrbno organiziramo, prodre mnogo širje nego je mogla doslej. Prospeh slovenske knjige je ra-stel v toliko, v kolikor se je širila pri nas zdrava civilizacija, ki odpravlja zastarele predsodke to .preživele običaoe, obenem pa prinaša nove potrebe in nov okus.
škoda, da je prav v zadnjem času .pričela gospodarska kriza paralizirati naš civilizacijski razmah to ga zaustavljati na plitvinah obubožanja, ki kakor rak razjeda naj'bol j sveže plasti naše družbe. Uradnik, delavec, učitelj, dijak, poduradnik, zasebni nameščenec, ti sloji so s svojo številnostjo največ kousumirali na našem 'kulturnem in posebej še književnem trgu. Prav (te sloje Pa de poleg kmečkega najhu-
je napadla gospodarska kriza. Dvigniti njihovo kupno možnost, bd pomenilo, dvigniti in razširiti naš kulturni konsum.
Poleg dobre organizacije, skrbne propagande za knjigo lin izbire pri produkciji knjig, zahteva nadaljnji prospeh slo venske knjige, izboljšanje našega gospo
darskega in socialnega položaja. Lnter arma silent musae. V trdem boju za kruh v večnem strahu za njegovo boro skorjo, se ne more razviti silnejši obtok kulturnega življenja.
V tem težkem času, ki pa, kakor nazorno kaže baš ljubljanski velesejem, ni izgubil svojega optimizma, vzbujaj naša prva knjižna razstava ljubezen do slovenske knjige, te posode našega jezika to mogočne priče naše volje do rasti :n io kulturnega razmaha!	—
Žena v slovenski umetnosti
K današnji otvoritvi razstave likovnih umetnikov
Dopoldne v paviljonu M. Ves paviljon je na novo prepleskan: temnomodra barva sten prijetno kontnastira z belo barvo stropa. Velesejmska uprava je mislila tudi na likovno umetnost in ji pripravila dostojne prostore.
V paviljonu je še vse tiho. Mirule dni je žirija opravila svoje nehvaležno delo, — delo žirij je vedno nehvaležno —, skoraj pretesno razvrščene slike ob stenah na tleh so se razredčile, ostalo je to, kar naj po modri ali nemodri odločitvi čaka občinstva. Umetnine še niso dobile definitivnega mesta, saj je ob mojem obisku bilo še dva dni časa, vendar jih je aranžer že razvrščal, zbliževal in ustvarjal s svojimi veščimi očmi prve zmiseLne in dekorativno učinkujoče skupine.
Tiho sva stopala po paviljonu: aranžei razstave, mladi slikar Olaf Globočnik, in jaz — prvi znanilec zvedavega občinstva, ki bo po otvoritvi — upajmo! — navalilo v te prostore.
Žena v slovenski umetnosti! Umetnik in ženska — staro poglavje, ki ne bo nikdar zaključeno. Lepota ženskega telesa je vedno mikala slikarje in kiparje; ker bodo tudi v bodoče ostali samo ljudje, ne bodo mogli nikdar biti ravnodušni nasproti tej prirodni »umetnosti«. Med tem ko je stare zanimalo samo telo, za ženski duševni svet pa so poznali le 'bolj aLi manj shematične iznaze, se novejša umetnost zanima tudi za ženo v njeni življenjski resničnosti1: v strasti, v borbi, v sijaju in bedi, v neizčrpni mnogoličnosti njenega telesno-duševnega bitja in žitja.
Bila je srečna misel, pokazati, kako slovenski umetnik slika, riše in plastično oblikuje ženske like, odnosmo motive iz ženskega življenja. Take razstave še nismo imeli. Kdo bi bil zameril prirediteljem, če so razstavo z dovolj vabljivim naslovom storili še malce po sejmsko mikavno, da utegne potegniti za seboj celo pravega podeželskega filistra najtežjega kalibra: obiskovalci bodo lahko glasovali za sliko, ki jim najbolj ugaja in po zaključku razstave bo nezmam srečnež dobil za bori dinar vstopnine sliko, ki bo izžrebana na njegovo številko.
— Raizstava je retrospektivna, — mi pravi prof. Globočnik, — ni pa zgodovinska. Zastopani so skoraj vsi maši sodobni umetniki. V začetku so bili kar po vrsti nezaupljivi, nekateri so se bali, da bi tako tipizirana razstava učinkovala enolično, toda ozrite se po paviljonu: ni li že zdaj vse živo in razgibano od teh slik in kipov?
Tri obletnice
300letnica Barucha Spinoze
I>ne 5. t m. se bo v Haagu o tvoril mednarodni modro slovni kongres v počast 300-letnice rojstva enega največjih filozofov zapadnega človeštva, Barucha Spinoze. Obenem s tem kongresom, ki bo trajal do 10. t. m., se pričenjajo na Holandskem jubilejne slavnosti, ki se jim bo v tej ali oni obliki pridružil ves kulturni svet. Pravi jubilejni dan pa bo 24. novembra, dan; ko se je Spinoza rodil v Amsterdamu,
Na kongresu v Haagu bodo predavali med drugimi sir Frederik Pollodk iz Londona, Leon Brunschwieg iz Pariza, Jose Ortega v Gassel iz Madrida, Car! Gefbhard iz Frankfurta in Stephan S. Wise iz New Yofka. Že udeležba teh znamenitih filozofov pričuje, da bo Spinozdn teden v Haag J dostojna počastitev avtorja »Etike« in v teh težkih, zamračenih dneh manifestacija za z-aipadno-evropsko kulturno skupnost in za neumrjoče načelo duhovne svobode, ki ga danes toliko teptajo v imenu »naroda«, »države« aLi »druižfoe«.
Tako bo v letošnji jeseni zopet oživel pred očmi kulturnega človeštva lik tega genialnega Žida iz amsterdamskega gthetta, ki je bil zaradi 6vojega svobodnega iskanja resnice proklet in izobčen iz cerkvene občine in se je moral preživljati kot ubog, preganjan Žid, brusilec stekla. Umrl je v revščini, kakor vsi, ki so se v imenu idej in človeškega dostojanstva borili zoper moč denarja, nasilja in laiži.
Baruch Spinoza je bil panteist. Njemu Bog in svet nista bili dve različni substanci, "marveč eno in isto; duševne in telesne pojave je proglašal za atribute ene same substance, t. j. nečesa, kar je dano samo po sebi. Spinoza je s svojimi filozofskima spisi razširil in izpopolnil Descartesov racionalizem in je — pod vplivom spisov Giordana Bruna — pripravil tla tudi poznejši prirodoslovni filozofiji. Zato so Spi-nozo posebno čislali zlasti v 1. polovici 19. stoletja, ko je imel velik vpliv osobito na nemško modroslovje. Njegova »Etika« jc bila mnogo čitana in spada še vedno med klasične 'filozofske knjige, s katerimi si mladi modroslovci bistrijo duha.
Leonhard Frank
Avtor tudi pri nas znanega »Vzroka« (lani so igrali tudi v Ljubljani to dramo, ki je prepričevalni protest zoper smrtno kazen), nemški piisatelj Leonhard Frank, bo jutri star 50 let. Rodil se je v Wurzburg>u in prehodil pot samouka od trdot telesnega duha do višin evropske pisateljske slave.
V svojih romanih in novelah opi6uje Leonhard Frank ožjo domačijo, mesto Wiirz-burg ic okolico, ne da bi bil svoj pripoved-niški dar izpridil v lokalno-patriotski patos ali v kroniko po načinu Raabeja. Tem spisom, ki so manj znani v inozemstvu, je lastna nenarejena, pristna toplota, ki priča, da sta v širokem duhu združljivi ljubezen do domače grude in svetovljanska zavest. V drugih, bolj znanih romanih je Leonhard Frank epik onih ljudskih plasti, ki stopajo kot kolektivi v borbo za novo človeštvo.
Najbolj znani spisi Leonharda Franka so: romani »Die Fiirstin«, »Der Biirger«, »Das Ochsenfurter Mannerquartett« in novela »Kari in Anna«. Med svetovno vojno je
Zares, paviljon je ves živ im človeku se zdi, da se vse te lepe dame na platnih pravkar pripravljajo za jour-fixe; zdaj pa zdaj bodo stopile v tihi, siinje-beli salon in otvo-rile zabavo. Mi moški smo to pot samo opazovalci.
Hodiva po paviljonu in slike hodijo z nama.
— Glejte, tule so impresionisti. Jakopič ima žal samo eno sliko, toda ta ga častno zastopa. Potem imate tu Ferda Vesela z njegovim učencem Skodlarjem, pa celo Petra Žmitka, čigar slik nismo že dolgo videli v Ljubljani. Sternena še čakamo. Pojdiva dalje: Tam slike Gojmira A. Kosa, tu pa se vrstijo velika Tratnikova platna. Ivan Vavpotič je zastopan z elegantnimi portreti žensk iz ljubljanske družbe, tu so slike Anice Zupanec-Sodnikove, Ele Piščan-čeve, Henrike Šantlove. Posebno skupino tvorijo slike bratov Kraljev in Mare Kraljeve; plastika lepo izpopolnjuje vtis, ki ga daje ta skupina.
Tako stopava dalje in si ogledava še slike »Četrte generacije« (Globočnik, Maleš, Pavlovec, Pirnat, Pregljeva). Malo dalje sta Pil on in pokojni Gorjup; drugi ima toliko slik, grafik in kipov, da bi to kmalu bila posmrtna kolektivna razstava zgodaj umrlega umetnika. Žirija je upoštevala ta moment: odtod neko nesorazmerje s številom umetnin ostalih posameznikov. Na primernem mestu bosta dobila prostorček tudi Albert Sirk in Franjo Košir.
Dokaj obsežen in prav pester je grafični oddelek. Tu je obilno zastopan Pirnat, Maleš ima akvarel, litografijo, monotipijo in lesorez, Božidar Jakac dva pastela in več risb v različnih tehnikah. Zastopana sta Gaspari in Smrekar, dalje vidiš tu uspelo grafiko Elka Justina. Zanimiv je doslej še neznani Mihelčič, Ivan Kos iz Maribora takisto ne manjka, morda je vmes še kateri, ki bo omenjen v popolnejšem pregledu. Plastiko zastopajo France in Tone Kralj, Tine Kos, France Gorše, pokojni Gorjup, Peter Loboda in Dana Pajmičeva.
Zanimiva in mikavna razstava v vele-sejmskem oikviru. Za slovo še preštejeva umetnine: v vsem je okrog 64 slik, 40 grafik in 14 kipov. Pred vhodom pa še stoji zajamčeno nepodkupljiva lesena žara za glasovnice. Že vidim v duh.u prizor, ko bo oni filister najtežjega kalibra malce okonno oddal svoj prvi glas za umetnost — namreč za najlepši ženski akt. Sel bo dalje in prvič v življenju ga bo skominalo po »umetnosti« ...	—o.
niči:
K. Frank i-zdel toplo pacifistično knjigo »Der Mensch ist gnt«. O nji pravi nemški kritik R. Kavser v beležki, ki jo je bil v septemberskem zvezku revije »Die neue Rundschau« posvetil Frankovii pet deseti et-
»V stiski vojnih let je spisal Frank nove-lističoo zbirko »Der Mensch ist gut« m je za nas vse iztrgal iz zbegan os tli tega časa grozovitno resnico. Danes vemo, da človek ni dober. Tudi vemo, da ni tako, kakor je mislil Rousseau: da je sicer človek dober, da pa so ljudje slabi. Z moralično vero v dobro in zlo ne pridemo dalje. Toda slej ko prej potrebujemo pe9rtikov, ki doživljajo ljudi v njih cvetju in njih minevanju, ki razumejo stisko živega stvora, ki jo vpodabljajo in pomagajo, ker niso izgubila socialne vere.«
Leonhard Frank je brez dvoma književnik te vrste: on piše zato, da pomaga onim, ki potrebujejo pomoči. Ni literarni clo\vn v družbi sitega in razvajenega občinstva.
Paul Bourget — osemdeset-letnik
Včeraj je obhajal osemdesetletnico eden najstarejših še živečih francoskih pisateljev, tudi pri nas znani Paul Bourget. Po rodu je iz Amiansa. Na pariški univerzi je študiral književnost, ki se ji je poslej posvetil z dušo in telesom. Bourget je začel pisatelje vati že v osemdesetih letih; gibal se je v krogu naturalistov, samo. da je videl že tedaj svojega vzornika v Stendhalu, kar je kazalo pisatelja, ki ga pred vsem zanima človekova duševnost V knjigi »Essais de psvchologie contemporaime« je bil Bourget vidno pod vplivom Tainea, kateremu se je pozineje v romanu »Le discip-le« tako dramatično odpovedal: pozitivistič-ne teorije ubijajo, nazaj k absolutnemu, nazaj k dogmam! Prvi Bourgetovi romani ne kažejo nič drugega kot povprečno nadarjenega opisovalca pariškega ^ življenja (»Cruel enigme«, »Un erime d' amour«, »Cosmopolis«); literarno vrednost jim dajejo za tisto dobo nenavadna psihološka opažanja.
Čeprav so se že ob koncu osemdesetih let pojavile v Bourgetjevem delu moralno-verske tendence, je šele »Učenec« opozoril na konvertitski prelom. Poslej je vse njegovo delo teklo v dobro regulirani in z dogmami zagrajeni strugi francoskega kato-
ličanstva, ki pa se je vedno razlikovalo od drugonarodnih izdaj po nekih kulturnejših in svobodnejših odtenkih.
Izmed poznejših romanov je treba omeniti »L' Etape«, »Le Demon du midi« in »Le Sens de la mort«; slednji je izšel med vojno tudi v slovenskem prevodu, kakor smo že prej dobili »Razporoko«.
Bourget si je v francoski književnosti pridobil sloves, da je potegnil roman iz plitvin naturalizma in je razočarane duhove, ki jih omejen in razumsko hladen pozitivizem ni mogel ogreti, opozoril na psihološke in moralne naloge književnosti. Psihološki roman so drugi razvili do večje popolnosti nego Bourget, vendar je on bil eden izmed vodilnih pisateljev te smeri in obenem predstavitelj katoliškega svetovnega nazora v francoski literaturi.
Bourget je dobro zaslutil, da bo po neki že naravni nujnosti prišla reakcija na pretirani naturalizem in na pozitivistično naravoslovje, ki je pod njegovo težo 19. stoletje prav klecalo, zato je obrnil literaturo v novo smer in s tem zanesel vanjo netiva za nove, pač ne jalove borbe. Dokončno pa je obračunal s pozitivizmom filozof Bergson, ki je imel tudi na literarno stvar-janje velik vpliv. Njegov »obračun« ni bil enostranski kakor Bourgetjev: Bergsonova smer je pomenila duševno obnovo na svobodnem torišču, ki ga ne omejuje avtorju »Učenca« toli ljuba goščava gotskih zvonikov.
Novejši Bourget-jevi spisi niso literarno kdo ve kaj pomembni. Iz ozadja je stopil 1. 1930.. ko je skupaj s prof. Marcelom Gle-vem dobil povišano nagrado Osiris, ki jo podeljuje pet akademij.	—o.
Zbirka »Slovenske poti« v letu 7933. Pred
tednom smo objavili na tem mestu program »Tiskovne zadruge« za prihodnje leto. Naše podatke izpopolnjujemo danes s programom zbirke »Slovenske poti«, ki bo prihodnje leto v redakciji pisatelja Juša Kozaka stopila v drugi letnik. Izšlo bo zopet šest knjig v dosedanjem obsegu. Kakor izvemo, ima urednik zagotovljene naslednje spise: Oton Zupančič, Eseji; Ciril Z>e-bevec, Gledališki fragmenti; Anton Ocvirk^ Razgovori; B. Borko, Eseji; Filip Uratnik, Socialni problemi; Pavel Golia, Slavnost v Črni mlaki« in dr. Fr. MeSeSnel, »Bizantinska umetnost«. Kakor pričajo ti podatki, bodo v drugem letniku zastopani novi so-trudniki, vsebinsko težišče pa se bo premaknilo v esej kot najprimernejšo obliko razpravljanja o vprašanjih, ki morajo živo zanimati slehrnega mislečega sodobnika. Višek drugega letnika »Slovenskih poti« bodo eseji našega pesnika-prvaka Otona Župančiča. Zbirka je že letos dokazala polno pravico do uglednega mesta v naši knjižni produkciji Prihodnji letnik bo, upajmo, položil še globlje njene temelje. Želeti bi bilo, da bi se »Slovenske poti« tudi materialno tolikanj utrdile, da bi trajno ostale vodilna knjižnica krajših izvirnih spisov.
Hinko Tomašič, doslej režiser mariborskega gledališča, je prevzel vodstvo dile-tantskega gledališča v Kar lovcu.
M. Grba, znani solist ljubljanske opem je bil za novo sezono angažiran v osiješko-novosadskem gledališču.
Italijanski plas o Alojziju Gradniku. Tržaški »II piccolo della sera« z dne 30. avgusta je priobčil daljši članek svojega stalnega so-trudnika prof. Umberta Urbanija: »Un poeta slavo che esalta ,1'italico šole'.« Prof. Urbani, ki je v tem listu objavil že mnoco objektivno sestavljenih člankov iz jugosloven-skega in posebej še slovenskega kulturnega življenja, se v omenjenem članku SDominta osebe in poezije dr. Alojzija Gradnika. O njem je isti pisec pred leti obširno poročal o reviji »L'Italia«; v tem članku ga opisuje predvsem kot pesnika Brd in kraške pokrajine sploh ter karakterizira Gradniko-vo refleksivno poezijo. Članes prof. U. Urbanija je spisan toplo, s simpatijami do Gradnikove solnčne in miselno globoke po»v zije.
Razprava o slovenskem slikarstvo. Za*
grebška »Hrvatska Revija« je objavila v gustovem in septemberskem zvezku inlor-* mativno razpravo konservatorja dr. Fr. Ste-leta: »Slikarstvo kod Slovenaca«. Ta retrospektivni pogled v naše slikarstvo ie oprem-« Ijen z ilustracijami na posebnih prilogah.
Revija za fotoamaterje. Kakor nam javv Ijajo, bo doživel naš knjižni trg z oktob* rom malo senzacijo. Izhajati prične mesečnik »Fotoarnater«, ki bo prva sloven* ska. publikacija te vrste. Revija bo izhaja* la na dvajsetih straneh, med temi bodo šti* ri na umetniškem papirju. List bo obrav« naval vsa "vprašanja fotografije in kine« matografije, gojil bo kritiko in seznanjat čitatelje z vsemi novostmi na polju foto-grafije. Založništvo je prevzel g. drog. B* Gregcrrič, znani organizator fotošole ia prireditelj amaterskih izletov en mase« Revijo bosta urejevala profesorja B. Hron vat in R. Mušič.
Literarna nagrada delavki. Francoska akademija, je nagradila spis »Mojster Mar* brerev«. ki ga je spisala Isabilla Dutitova* podpredsednica krojaškega sindikata v Pa* rizu.
John Locke
Minilo je 300 let, kar se je rodil sloveči angleški modroslovec John Liocke. Locke je utemeljitelj kritične spoznavne teorij^ senzualist (razum ne more ničesar do-
umeti, kar ni prej šlo skozi čute) in empi« rist (izkušnja uči, da so posamezna čkv vekova dejanja po svojih posledicah koristna ali škodljiva in prinašajo srečo ali nesrečo). Poglavitni Lcckejev spis je »Ani essay concerning human understanding1«, V slovanski filozofiji je nekoliko vplival na Masaryka.
t
»510
je dobila pri zaključnem žrebanju V. razreda 24. kola pri nas kupljena srečka štev.
IS Slikovno komauditno društvo A. R E I M 1 DRUG, ZAGREB
ILICA 15
MAJEVA ULICA 8
11315
ssaaum
nusmmm
■BH—
mm.
Urejuje dr. Milan Vidmar
V	Veliki KLkmdi je bil te dni končan jugoslovanski s a vezni turnir. Zmagovalcu je obetal naslov Jugoslovanskega mojstra. Vaj smo 'pričakovali, da bo naš Gabrovš?k zmagal. Pa nL Zopet ni. Ne vem, kolikokrat se mu je že ponesrečilo. A bona ran je na drugo nagrado.
Človek bi skoraj sumil, da se navdušeni igralci boje .prve nagrade v našib sa-vazra&h turnirjih, in sicer baš zato, ker z njo napredujejo v mojsterski razred. Za mojsterčke v Jugoslaviji mi turnirjev, samo za moijsterske kandidate jih savez prireja.
Tu je jedro. Naš savez ni v redu. šahistd hočejo igrati, pa ne z diplomami y žepu sedeti doma. Z dip^Loano so izključeni iz savezmih prireditev. Brez diplome gredo na turnir. Ubogi zmagovalec!
V	Veliki Kikiindi je bil tudi brzopoteeni turnir. Udeležila sta se ga naša mod str a dr. Astalcš in Kosti č. Pa jima je odnesel Gabrovšek p,red nosom .prvo nagrado. Zanimava stvar! Gabrovšek je zelo nadarjen (igralec.
Zanimive novice prihajajo iz velikega šahovskega sveta. V Mon-te - Carin baje pripravljajo pomemben turiniT, ki nay bi združil Aijehma, Capablanco im Fiohra. Banka v Monte - Carin je prod tremi desetletji priredila štiri velike turnirja NI dakijučeno, da bo še enkrat posegla ,po šahovski reklama. Potrebna je je r teh težkih časih baje zelo.
Moja slovenska kmjaga o šahu gre t.e dni v tisk. Precej) šahistov je že pograbilo •po sufoskTTpcidski ceni 100 dinarjev, ki bo ■po pnvem novembru, ko poteče subskrip-cijski rok, zsrastla. Prijarve sprejemam vse
dotle*] na naslov: Ljubljana, Aškerčeva 11. *
Y B«rnn (je Afdehrin premagail FJohra. S to ■zimago si je zasigural prvo nagrado. Partija je dobra, zato So prinašam: Beli; dr. A. Aljehin. črni: S. Floto.
1.	d2—AA	d7—id6
2.	Sgl_f3	S©8—16
3.	e2—e-3	---
Svetovni prvak je prevzel v aru št vo
otvoritve, ikri jo je zapustil njegov pokojno prijatelj E. Colle.
3	.______e1—e&
4.	Lfl—d3	c7—o5
5.	c2—c3	Sb8—06
Bogoljubov igra skakača ma d7.
6.	Sbl—d.2	Dd8—c7
7.	0—0	Ltf8_e7
8.	Ddl—e2	---
Colle, ki je v edino igral to svojo otvoritev, je imel drug m aort. »Iigral je 8. d4Xc5 im nato e3—e4. Aljehki pa hodi rad svoja pota.
8. ___ 0—0
9.	e3_e4	d5Xe4
10.	Sd2Xe4	c5X<M Colle se je bal osamljenega kmeta na
di, zato je zaroenijaval na c5. Aljehin pa je gotovo natančno študiral pozicijo in je našel, da dobi odprto linijo c kot odškodnino.
11.	Sf3Xd4!	---
Svh črnega skakača, da odpre (Krnijo.
11	.--__	Sc6 X d4
12.	c3Xd4	Sf-6Xe4
Ta zamenjava ni dobra, ker daje belemu lovcu važno dragonalo f3—b7. Flohr pa je očividmo že tu mislil na osami j črnega belega kmeta.
13.	L,d3Xe4	f7—f5 Dosledno, toda .pogrešno. Kmet na e5 Je
B3d"C(j zelo bolan.
14.	Le4_f3!	Li©7—f6
Ta napad na belega kmeta je Flohra zapeljal.
15.	Tfl_dl	Tf8—d8
16.	Lcl—e3	f5—f4
Vse zelo logično, toda ves Fiohro-v načrt je pogrešen.
17.	Tal—cl	Dc7—d€
18.	Le3—d 2	--_
Beli mora dati kmeta. Da ga pa rad. Saj dobi silen napad.
18	.______Lf6xd4
Na 18.___Dd«Xd4? sleda seveda 19.
Ld2—a5.
19.	Ld2_a5!	---
Tudi sedaj je lovčeva poteza izredno
močna, če namreč črna trdnjava zapusti linijo d, je črni lovec na d4 izgubljen.
Kar poglejte: 19.---Td<8_f8, 2t).
De2—c4!
19.--_	Td8—d7
Ta .potrebna poteza je silno žalostna, črno damiino krilo je zabito. V središču Ima črni razdrapane kmete. Požrešni lovec na d4 je v nevarnosti. Flohrov napad je žalostno končal. Prav za prav je nerazumljivo, da se ta-
ko močan igralec, tak velemojster, kot je Flohr nedvomno, spušča v take sumljive igre. Zaostali kmet na e6 ga je vendar svaril. Toda zaman.
20. TdlXd4!!	---
To je že začetek eksekucije. Oslabela točka e6 se maščuje. Beli dobi dve lahki figuri, d(va lovca in še kmeta za trdnjavo.
20.	— _ _	Dd6Xd4
21.	De2Xe6-f	Td7—f7
Na 21.---Kg8—f8 sledi 22. Tcl_el
grozeč mat na eS. črni nima druge poteze nego 22.--- g7—g'6. Nato pa dobi presenetljiv šah: 23. La5—b4 + !, ki se mu na g7 ne more izogniti zaradi 24. Lb4—c3.
Ostane torej le 23. ---Dd4Xb4, 24.
Deo—fG-K Td7—f7, 25. Df6—h8 + in mait
ali pa 24. _--Kf8—g8, 25. Tel—e8 S
Db4—f8, 26. Te8Xf8+ in mat. To vse ;'e svetovni prvak zelo lepo skomb5a'.ral.
22.	TclXc8-)-	Ta.' / cS
23.	De6 X c8 -f-	Tf7_f3
24.	Dc8Xb7	----—
Nesrečni Flohr Je že 'tako oskub.jen, da
Mednarodni miting ASK Primork
V včerajšnji številki smo podrobnejše opisali močno in odlično ekipo zagrebškega Marathona, danes omenjamo nekaj več o najboljši jugoslovenski lahkcatietski ekipi, ki bo startala na mitingu Primorja, in sicer o letošnjem državnem prvaku, zagrebškem Hašku.
Ime don Pedro Gojič, metalec kladiva svetovnega formata., se je s svojim nedavnim izbornim novim rekordom, 43.99 m približal najboljšim svetovnim metalcem, obenem pa dokazal, da s sigurnostjo lahko pričakujemo od njega v najkrajšem času met 50 m.
Božo Jamnicky, novi jugoslovenski rekorder v teku na 100 m — 11 sek., 400 m — 50.8 sek. in 400 m zapreke — 584 sek., je nedavno dokazal, da se atlet šele z dolgoletnim in rednim treningom lahko dvigne do iz borne forme, ki omogoča na eni sami prireditvi rušenje treh državnih rekordov. Tudi na 200 m je dosegel pred kratkim zelo dober čas 22.9 sek. in se za tri desetine sekunde približal rekordu Matza.
Tučan, rekorder na 800 in 1500 m, do pred kratkim tudi rekorder na 400 m, je prvi Jugosloven, ki je pretekel 800 m pod 2 minutami in je kakor v teku na 800 m tudi v teku na 1500 m za sedaj brezkon. kurenčen v Jugoslaviji.
Ferkovič, rekorder v skoku ob palici, je po dveletnem odmoru zopet vzel palico v roke in njegovi zadnji rezultati se že bližajo njegovemu rekordu. Razen tega bo nastopil kot izboren aH—round atlet v mnogih drugih disciplinah, predvsem v metu kladiva.
Skakač v višino, Martini, je letos v Avstriji dvakrat preskočil 1.S0 m. Te Višine letos ni dosegel noben jugoslovenski atlet. Brez dvoma je Martini danes naš najboljši skakač v višino in s tem že a priori določen za našo državno reprezentanco, ki bo nastopila oktobra v Atenah.
Ekipo izpolnjujejo talentirani mlajši tekači in skakači Petričič, Cvetič in Ferkovič II., od katerih ima zlasti prvi v troskoku dobre rezultate; istočasno pa bodo pomagali »kanonom« v štafetah 4 X 200, 4X100 in v olimpijski štafeti.
Prireditev bo brez dvoma izborna. Glavna preizkušnja za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije, ki se bo vršila v 14 dneh v Zagrebu; že v soboto in nedeljo se zbere vse, kar pomeni kaj v jugoslovenski lahki atletiki.
Conoordia iz Zagreba, doletošnji državni prvak v lahki atletiki, nastopi tudi z odlično gardo. Razen dr. Narančiča, lci se še ni vrnil z olimpiade v Los Angelesu in Buratoviča, ki je v Dalmaciji, pošlje na start svoje najboljše seniorje in juniorje. od katerih omenjamo zlasti Manojloviča. za dr. Narančičem in Gojičem najboljšega metalca diska in kladiva, Madjariča odličnega 400-metraša, ki je za Tučanom bil drugi na balkanski olimpiadi v Atenah in juniorja Bičaniča, ki je z rezultatom 11.5 sk. na 100 m zastopal našo sokolsko reprezentanco na vsesokolskem zletu v Pragi.
Današnji program: teki 100, 400, .1500 m, 4X200 in 4X1500 m, meti kopja in kladiva, skoki v daljavo, višino in ob palici. Pričetek točno ob 15. uri.
Ker bo prireditev odlično kvalitativno in kvantitativno obiskana, se računa na obilen poset športne publike. Cene propagandne.
Teniški turnir
Danes ob 16. se prične teniški turnir med ISSK Mariborom in Ilirijo na prostorih pod Cekinovim gradom. SrfK Maribor se zaradi Mariborskega tedna, na katerem so bili igralci Maribora zaposleni tudi kot funkcionarji, ni mogel udeležiti prvenstva dravske banovine, ki ga je priredila Ilirija. Da pa se oddolži Iliriji, odigra danes s številnimi igralci turnir z Ilirijo. Ta poset. je za Ilirijo tem bolj razveseljiv, kor so se
bi laško miinno kapituliral. Nj 3 let nje poteze so nepotrebne in okrutna agonija.
24	.______Tf8—e8
Mladenič še upa.
25.	h 2—h3	D14—c5
Ali naj svetovni prvak pregleda lovca?
26.	La5—c3	— — — Aljehnn nima smisla za šale.
26	.______Dc5—e7
žalostno, kaj ne?
27.	!uf3_do +	---
To je kruto. Bell posikuša. Mogoče bo črni kralj zlezeil na f8. Seveda bi potem 28. Lc3_b4 bilo zelo .prigetno.
27	.______Kg8—h 8
28.	Db7Xe7	Čmi se vda. Bil je res že skrajni čas.
Vsa partija je sitno poučna. Ne samo v otvoritvi. Saj nazorno priča, da kmet ni vreden, da zanj oslabimo pozicijo na vseh koncih in krajih. Da mlad igralec te ga no upošteva, je presenetljivo. Mlaia mojstri ljubijo napad nad vse. Flohr je očividno igral pod velikim psihološkim pritiskom.
prijateljski odnošaji med obema kluboma tesno poglobili v procvit teniškega športa v Sloveniji, ki Je dclga leta zelo zaostajala Kara d i nezadostnega zanimanja in podpore od strani občinstva, dasi lahko trdimo, da je danes tenig po vsem svetu že najbolj privlačna športna panoga, kjer ne prvači le telesna sila in neverjetna izdržnofrt igralca, temveč v prvi vrsti razum.
Teniška sezona se bliža koncu in bo ta turnir, pried turnirjem za klubsko, prvenstvo v Ljubljani zadnji in gotovo eden zelo zanimivih, saj bodo nastopili vsi tekmovalci obeh klubov.
Vabimo vse prijatelje tenisa, da prisostvujejo posameznim igram in tako pod-pro s svojim posetom tudi goste.
Concorcfija : Ilirija
Hazenska tekma za državno prvenstvo v nedeljo popoldne na igrišča Dirije.
Po dolgem presledku petih let se bosta v nedeljo v Ljubljani sestala najmočnejša hazenska kluba Concordia in Ilirija, da pomerita svoje moči v borbi za državno prvenstvo. Z nedeljsko tekmo doseže letošnja hazenska sezona v Ljubljani višek . in obeta pravo športno senzacijo, kajti obe družini zavzemata danes v mednarodnem športnem svetu najodličnejše mesto; Concordia velja celo za neoficielnega svetovnega prvaka. Svoj veliki, lahko bi rekli svetovni sloves si je pridobila Concordia zlasti lani, ko je na svoji turneji po Češkoslovaški visoko porazila vse renomi-rane nasprotnike, med njimi tudi bivšega državnega prvaka Slavijo ln sedanjega drž. prvaka Kyov. Pa tudi Ilirija je v poslednjem času zelo napredovala, kar dokazujejo najjasnejši rezultati, ki jih je dosegla pravkar na svoji turneji po Hrvaškem, kjer je porazila SK Certisso v Dja-kovu s 24:1, SK Fruškogorca v Sidu s 35:2, Borca v Novi Gradiški s 15:7, SK Unitas v Novi Gradiški z 18:3, Gradjan-skega v Djakovu s 33:2, Viktorijo v Bro-du s 33:4 in Slavijo v Varaždinu z 22:0. V sedmih tekmah je dala 180 golov, prejela pa jih je samo 19. Te številke govore dovoli jasno ,o dobro formi flirijanske družine.
Nedeljska tekma se pričakuje v vseh športnih krogih, zlasti pa med pristaši bazene, z veliko nestrpnostjo in zanimanjem. Tekma se bo vršila popoldne ob 17.30. V predigri nastopi ob 16.30 rezerva družine Ilirije v pokalni tekmi proti I. družini jeseniškega Bratstva. Vstopnina bo za obe tekmi skupna in iz propagandnih ozirov nizka.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje fe seje p. o. 31. t. m.)
Na znanje se vzame dopis SK Korota-na, Kranj, št. 194/32 od 28. avg., v kate. rem javlja postave moštva in pogoje za tekme SK Austrije, Celovec 4. avgusta v Kranju. — Dopis SK Svobode Maribor v št. 278. od 17. avg. v zadevi izključitve igralcev Strnada in Knezerja, se odstopi k. o. LNP. — Na znanje se vzame zapisnik Mo Trbovlje od 29. avg. ter dopisi Niškog loptačkog podsaveza St. 1465 od 25. avg., dopis ISSK Maribora, Maribor od 29. avg., Zagrebačkog nogometnog podsaveza št. 959/32 od 27. avg. ter dopis igralca g. Vozlja Viktorja.
Verificirajo se s pravom nastopa 10. septembra za SK Zagorje Drnovšek Mirko, Medvešek Albin; za SK Retje, Trbovlje Hrovat Ivan, Klemen Anton, Hribar Franc, Hribar Alojzij, Cešnovar Rudi; za TSK Slovan, Ljubljana Jerančič Fran jo; za SK Svobodo, Maribor Kolar Franjo Ružič Vili; za SK Svobodo Ljubljana Jamnik Vinko. S pravom nastopa 10. sep. tembra za mednarodne, 2. decembra za prijateljske in 2, marca za prvenstvene tekme se verificirata za SK Svobodo, Maribor DvorSak Radovan in za SK Svobodo. Ljubljana VinSek Ivan. Pozivata se prejš nja kluba, da takoj pošljeta legitimacije, in sicer SK železničar, Maribor za igr.
Dvoršeka in SK Svoboda, Vič za igr. Vim-
ška.
Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Kersnik Jože, Mitterhammer GizeL her, Košmerl Vmcenc, Kauka Bruno, Jordan Drago vsi SK Zagorje, Vuga Evgen, Paulin Ivan, šauli Oskar Beker Djuro, Turk Josip, Murko Rudolf, Kikl Franc, Pliberšek Mirko, Puh Karol, Medved Bogomir, Volčič Branko, Sande Adolf, Krai-ger Henrik, čač Vladimir, Dimitrijevič Svetozar, Osmanefendič Razin, lige Alojzij, SimerI Josip, Miljavec Oskar, Peče Ivan Gajšek Emil vsi ISSK Maribor. Starman Ivan SK Svoboda, Ljubliana. — Tajnik H.
Službene objave LHP
(s seje u, o. 31. VITI. 1982.)
Na znanje se vzame prošnja SK Bratstva za preložitev pokalne tekme proti SK Iliriji, katera bi se morala odigrati 15. Vm. v Ljubljani. Prošnji se izjemoma ugodi. Istočasno se opozarjajo vsi klubi, da bodo odslej brezpogojno kaznovani, a"ko bodo sami in celo zadnji trenutek odpovedovali določene pokalne tekme. Naknadno se vzamejo na znanje prijave sledečih prijateljskih tekem, ki jih je odigrala SK Ilirija na svoji turneji: 18. Vm. proti SK Certissi v Djakovu, 19. VIH. proti SK Fruškogorcu v šidu, 22. VIII. proti SK Unitas v Novi Gradiški, 24. Vin. proti Gradjanskj SK. v Djakovu,, 25. Vin. proti SK Viktoriji v Brodu n/S in 26. Vin. proti SK Slaviji v Varaždinu. JHS se naprosi, da pošlje prepis sodn. zapisnika tekme za drž. prvenstvo Borac : Ilirija odigrane 21. vm. v Novi Gradiški. Prav tako se naprosila ZHP in BHP za prepisa sodniških zapisnikov vseh tekem, v katerih je nastopila Ilirija na svoji turneji. JHS se naprosi za prepis obračuna prven. tekme Borac : Ilirija. Na znanje se vzame poročilo podsav. sodnika g. Zupana o tekmi Borac : Svoboda, odigrani 15. Vin. na Jesenicah. Na podlagi tega poročila a podlagi sodniškega zapisnika se izreče S.u Svobodi strog ukor zaradi dogodkov pri tekmi z grožnjo, da bo u. o. v orvem sečnem primeru Svobodo izločil iz nadaljnega tekmovanja. Predmetna tekma se verificira z rezultatom 6:0 za Borec. Proti podsav. sodniku g. Uraniču, ki je v zvezi z nerodnostmi pri navedeni tekmi, se uvede kazensko postopanje in se s takošnjo veljavnostjo do nadaljnjega suspendira. Verificira se pokalna tekma Borec : Bratstvo odigrana 13. Vin. z rezultatom 9:12 za Borec. Par forfait se verificirata pok. tekmi Atena : Bratstvo in Borec : Svoboda s 6:0 za Bratstvo in Borec.
Za nedeljo 4. IX. se določijo pokalne tekme: Ilirija : Bratstvo in Atena : Svoboda, obe v Ljubljani. SK Svoboda se obvešča, da prepusti Atena to tekmo par forfait, zato naj ne potuje v Ljubljano. Sodnik za tekmo Ilirija : Bratstvo g. K lisa r. Iz seznama podsaveznih sodnikov se črta g. Jakšič, ki se je za trajno preselil iz Ljubljane. Za službujočega odbornika pri tekmi 4. IX. v Ljubljani se določa g. dr. Klepec.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 14. morajo biti na igrišču v sla-
čilnici naslednji atleti: Skok, Kovačič Alfonz in Leo, Perovič I., Cerar, Čepin, Slapar, Jug Fr. in V., Korče. Račič M., Ora-žem, Stolfa, žorga A. in F., Medica, Ogrin. Krevs, Slamič, Putinja, žgur, Marek, Sveti c, Petkovšek, Gašperšič; v nedeljo ob 14. razen teh še Cerkvenik Karba, Ko-lenc in Kosec. Točno, zanesljivo. Vsak mora prinesti seboj vso opremo, ki jo ima doma, čisto in sprinterice. 'Načelnik.
SK Ilirija. Sabljaška sekcija namerava v bodoči seziji pri zadostnem številu prijav ustanoviti nove začetniške tečaje v floretovanju in sabljanju za dame in gospode. Začetek vežbanja konec septembra. Razpored se določi sporazumno. Prijave je vposlati na tajnika g. Maria Kodriča. Poštni predal 376, šelenburgova 7/H. (Ro-yal Exchange), kjer se dobe tudi vse informacije.
MK iUrija opozarja članstvo na mednarodne motociklistične dirke, ki jih priredi THMK v nedeljo 4. t. m. na novem dirkališču Miramare v Zagrebu. Začetek ob 15. K tej dirki vozi avtobus iz Kranja 4. t. m. ob 3. zjutraj, iz Ljubljane od kavarne »Evrope« ob 3.30 zjutraj. Cena do Zagreba in nazaj 100 Din za osebo. Prijave samo do danes do 11. dop. v tajništvu kluba. število prostorov je omejeno.
SK Svoboda, Ljubljana, v nedeljo cb pol 16. morajo biti pred Delavsko zbornico sledeči igralci: Manojlo, Jože, Potekal, Serše, Usnik, Boncelj I., n., Ozebek, Ha-bicht šušteršič, Jakše, Janežič IL zaradi tekme s Korotanom. Opremo prinesite seboj! Po sklepu odborove seje z dne I. IX. je suspendiran igr. Zemljak Slavko.
TSK Slovan. Jutri ob 8. uri zjutraj naj bodo pred Mestnim domom sledeči: Zavrl I., Marchiotti I., Grm, Uhan, Schlegel, Lipovšek I., Ključec, Thuma, Bogel, Vcl-kar, Zavrl H., Srebotnjak. Marchiotti IL in Lumbar I. naj bosta sigurno v Celju. Istočasno naj bodo navzoči gg. Dorčec, Kunaver Anko, Novak Rudi, Novak Kobi, Gluhak, Dejak, Fuček, Bucik, Poznik in ostali prijatelji kluba, ki žele iti v Celje. Odhod točno ob 9. uri.
Svoboda (Zalog). "Za tekmo z Diskom H., ki bo jutri ob 15. v Domžalah, je določena naslednja postava: Ivančič, Ambrož, Taurer, Peca, Prelovšek, Lukanič, Boben, Šabec Tomažič, Kocjančič, Mejač. Eno uro pred pričetkom tekme na prostoru!
Športni dan v Kranju, ki ga v nedeljo priredi domači SK Korotan, vzbuja zaradi svojega obširnega programa prav živo zanimanje saj se bodo vršila razna tekmovanja od 9. dopoldne skoro neprekinjeno do 19. ure. Na programu bodo: štafet-ni tek, tekma v ping-pongu in ena hazenska in tri nogometne tekme. Po tekmah bo v sokolski telovadnici športna veselica, pri kateri bo igral sokolski jazz-orkester. Meščanstvo se vabi, da z obilno udeležbo podpre edini kranjski športni klub.
Nogometna tekma SK Amater, Trbovlje in SK Jugoslavija, se bo odigrala v nedeljo 4. t. m. na igrišču Amaterja ob 10. dopoldne. Predtekmo igrata rezervi Amaterja in Retja. V teh tekmah bo Amater preizkusil svoje moči, ki ga bodo zastopale v bližnjih prvenstvenih tekmah. Vabljeni vsi prijatelji športa.
Zapustil nas je za vedno naš predragi gospod
posestnik, gostilničar in mesar v Trebnjem
Pogreb se bo vršil 3. septembra ob 16. uri na pokopališče v Trebnjem.
Trebnje, Mirna, Maribor, Ljubljana, Novo mesto, dne 2. septembra 1932
MARIJA roj. TAVŽELJ, žena — TONE, Lrat — ANA KORA-CLN, sestra — MICA DR CERNICEVA, DOLFE, PEPI, LOJZKA INSL URBASOVA, MALA SAMČEVA, DANA OSOL-NIKOVA, BOŽA In MILENA, otroci — PRIMARIJ DR. MIRKO CERNIC, INŽ. FRANCE TIRBAS, šef progovne sekcije, trgovec IVAN SAMEC, gostilničar bi posestnik IVO OSOLNIK. zeti, in ostali sorodniki.
Iz življenja In sveta
čudno ozadje )erseyskega sestanka
Velika stavka bombažnih delavcev v Angliji
V industrijskem mestu Lancashire je Izbruhnila ogromna stavka angleškega bombažnega delavstva. Zaradi mezdnih sporov štrajka četrt milijona tkalcev
Človek in njegova volja
Marsikdo, ki čita o čudnih dejanjih fa-kirjev, ki so sposobni prebiti najtežje te-lesne napore in pomanjkanje, ne da bi jim to kaj škodovalo, smatra ta dejanja za nekaj nadnaravnega ali pa sleparskega. A vendar je razlaga v večini primerov zelo preprosta. Fakir, ki sedi n. pr. na »blazini« iz žebeljskih konic, ne da bi ga bolelo in ne da bi krvavel, se sploh ne rani, temveč se je naučil napeti svojo kožo tako elastično, da je konice sploh na prebode. jo. Koža se pod njimi vda kakor gumi na pritisk prsta. Navadnim ljudem se to ne posreči, ker se niso učili s svojo voljo vplivati na mišice in elastične elemente kože.
Procesi, ki se dogajajo v človeškem telesu, se delijo v prostovoljne in neprostovoljne. Med zadnjo spada n. pr. srčni utrip, znojenje itd. Fakir se je pač naučil obvladovati s svojo voljo tudi takšne procese, česar običajen človek ne zmore. Fakir dokazuje, kako trdno stoji ves njegov organizem pod vplivom njegove volje. Vsak človek bi dosegel z vajo isto in morda pojde razvoj človeštva tudi dejansko v ito smer, da bo vse delovanje in stanje svojega telesa človek podredil svoji zavestni vol ji. Tako se že otrok uči obvladovati ob-
čutek gladu in utrujenost in morda borno nekoč na isti način skušali obvladovati tudi neprostovoljne življenjske procese, kakor funkcije notranjih organov, na katere skušamo že danes vplivati s strupd ia zdravili. Takšen človek, ki bo lahko po mili volji zadrževal ali ojačal utrip, rdečico itd., bi bil v resnici gospodar nad samim seboj. Naši možgani, v katerih se osredo-točajo vse te funkcije, še nikakor niso na koncu razvoja in povprečni človek se nauči in premišlja danes stvari, ki so jih morali prej šele geniji odkriti — tisoč pojmov, misli, predstav, ki bi bile za človeka iz 1. 1832. nerazumljive. S kulturnimi no-votarijami si je človek oblikoval do besed, no nove centre v svojih možganih in ▼ tem področju je še nepregledno število možnosti za izboljšanje.
Tudi v kraljestvu čutov se da Se marsikaj izpopolniti. Tako se bo vid še vedno lahko prilagodeval naraščajočim potrebam življenja, kakor se je učiJ nekoč v cenitvi razdalj, v perspektivičnem gledanju itd. Bodoči človek bo lahko brez težave izvrše-val stvari, ki spadajo danes komaj v področje fakirstva.
Rekordna žetev na Češkoslovaškem
Po podatkih statističnega urada v Pragi je dosegla letošnja žetev v GRR rekord, kakršnega se niso nadejali miti največji optimisti. Pridelek je tako obilen, da bo naj-da 1 ekosežne jšega pomena za prehranbeno politiko države ter bo izzval naravnost revolucijo v pogledu uvoza. Potreba po nakupu tuje pšenice je letos za polovico manjša kakor lani, rž pa je tako obrodila, da jo bodo lahko i zvozi Li 32.000 vagonov. Samo pri uvozu žitnih vrst bo Češkoslovaška letos prihranila nad pol milijarde Kč, kar Ho za devizno politiko praške Narodne banke največjega pomena.
Moliison ne bo letel v Evropo
Angleški zmagovalec Atlantika, letalec Molliison si je premislil glede načrta, da bi letel iz Amerike v Evropo kakor je stori! v obratni smeri. Svojo prvotno namero, da bi progo Evropa - Amerika - Evropa absol-viral v treh dneh, je moral spremeniti ž® takoj po prihodu v novi svet. Polet iz Dutb-l'šna v Ameriko ga je stal ogromnega živčnega napora in letalec sd je moral že v Ameriki privoščiti nekaj počitka. Kljub temu je hotel starta ti k poletu za Evropo. Od te nakane sta ga sedaj odvrnila njegova žena Arnv Johnson in njegov vplivni prijatelj lord \Vakefie!d. Moliison bo zaradi spremenjenega naicrt.a letel samo v Quebec in se bo tam vkrcal na prekomornik »Emp-ress of Britaifi«, ki ga ponese domov na Angleško.
V Jerseyu sta se p ros le dni sestala francoski premier Herriot in angleški minister Herbert Samuel. Med svojim odmorom na prostem je vzel ministrski predsednik Herriot v roko topovsko kroglo in jo potehtal..,
Samomor zaradi zavarovalnine
Torpedi iz letal
Neznatna reč
Kurje jajce tehta povprečno 50 g tn vsaka gospodinja se je že prepirala na trgu zaradi njegove majhnosti. Toda pet kolibrijev tehta skupaj komaj 10 g, posamezni kolibri torej 2 g! Iz česa neki sestoji ta stvarca? Iz kožice? Mesa? Kosti? Perja? Živi od samega cvetnega nektarja, prhuta |>o zraku s 60 udarci kril na sekundo in se koplje v rosnih kapljah na velikih, zelenih listih kakšne pragozdne rastline.
Doslej je bilo mogoče videti žive kolibrije le tam. kjer pač živijo, v tropskem pragozdu. V Evropi ni bilo primernega hraniva zanje. A neki učenjak je izumil takšno hranivo. Pomešal je med s trsnim 6]adkorjem, s kapljo kondenziranega mleka. z nekoliko miligrami mesnega eks-irakta in ščepcem moke za otroke. Vse to je dal v majhne stekleničice z votlimi steklenimi cevkami, ki so sličile skoraj votlim iglam. Potem je vzel nekoliko tu-catov kolibrijev in jih je učil srkati s tenkimi, dolgimi jezički umetni nektar iz teh cevk. Treba je bilo neskončne potrpežljivosti, da jih je tega tudi naučil, a potem bo se živalce ob novi hrani počutile tako dobro, da je tvegal še en poskus in jih pripeljal s seboj v Evropo. Nekoliko jih je daroval frankfurtskemu »oologičnemu vrtu, kjer so zanje uredili velike steklene kletke, v katerih cvete vse polno evropskih cvetk. Ljudje se zbirajo pred temi kletkami m se ne morejo načuditi, da so takšne drobne stvarice sploh mogoče. Eden izmed kolibrijev ima rdečo kapico, drugi rumeno, tretji črno, četrti pisano. Telesca so siva, toda kadar zafrfotajo po soncu zažarijo v tako bleščečih mavričnih barvah. da odpirajo ljudje usta tn ne morejo od zadivljenosti spraviti nobene besede iz sebe.
Pospešena hitrost angleških vfakov
12. t. m. stopi na Angleškem v veljavo jesenski. oziroma zimski vozna red. Iz njegovih številk je razvidno, da bodo vlaki v tej sezij.i vozili mnogo urnejše kakor doslej. Znani brzi vlak Great Western-Chelt«nham Flyer, najhitrejši vlak sveta, bo pospešen in bo vozil poslej z brzino 115 km na uro. Prvič v zgodovini železniškega prometa se dogaja, da je ravnateljstvo železnic določilo za normalno brzino brzega vlaka 100 km na uro. V opisanem razmerju bodo pospešili brzino angleških vlakov v splošnem.
Kongres fiziologov v Rimu
Na rimskem Kapitolu se je 29. avgusta e tvoril 14. mednarodni kongres fiziologov. Udeležujejo se ga zdravn-ild iz 37 držav. Otvoritveno predavanje ie imel prof. H tU iz Londona. Govoril je o izmeni energije med mišicami in živci. Francoski in ameriški zdravniki bodo obravnavali problem trebušne slinavke. Najzanimivejša prikazen kongresa je ruski fiziolog Pavlov.
Artistične nezgode v cirkusu
V cirkusu Cleich, ki gostuje že nekaj dni v Budimpešti, se je te dni primerila huda nezgoda. Artistična dvojica Kork. ki se je producirala v višini 15 m, je strmoglavila na tla Kork, k.i je držal svojo ženo na vrvi z zobmi, je treščil z ženo vred na zemljo. Žena je dobila hude notranje poškodbe, Korp pa si je pri padcu izbil vse voibe. Oba so odpeljali v bokašaioo.
Dvojčki z enim telesom
Učitelju Karlu Uhmannu Iz majhnega kraja v Češkem lesu se je posrečilo vzgojiti iz neke vrste papig >po3strance« to je bitja, pri katerih se leva stran telesa bistveno razločuje od desne. Ena izmed Uhmannovih papig je na levi strani n. pr. kobaltno modra, na desni pa sinje modra.
če hočemo razumeti ta uspeh, moramo vedeti nekaj stvari iz nauka o dednosti. Kakor znano, se v materinem telesu lahko istočasno razvijata dve klici: tedaj nastanejo dvojčki. Pod posebnimi pogoji zraseta dvojčka drug v drugega (n. pr. pri siam-skih dvojčkih), in sicer lahko do stopnje, da dobita oba dvojčka eno samo telo. Ena stran telesa pripada enemu izmed dvojčkov, druga pa drugemu. Pri najpopolnejši obliki te vrste ne bo niti nihče ničesar opazil, a če sta obe polovici podedovali zelo različne lastnosti, tedaj morajo nastati takšni čudni »polstranck, kakršne je sedaj prvič umetno dosegel učitelj Uhmann. Teorijo podpira še dejstvo, da so imele samice, iz katerih so nastali pol-stranci, nagnjenje do leganja dvojnih jajc.
Pred dunajskim trgovskim sodiščem se je začel te dni proces, ki spominja v mnogem na znano obravnavo proti nedavno umrlemu tipičnemu povojnemu izumitelju Mare-ku. Gre za zavarovalnico »Fiume«, ki noče ■izplačati dediičem tvorničarja WiMiheima pogodeno vsoto 100.000 šilingov z utemeljevanjem, da je zavarovanec, ki se je dal zavarovati za življenje, sam povzroči svojo smrt.
Letos konec februarja je tvorni&ir \Vill-hedm zgorel v svoji vili. Njegova smrt je bila strašna. Po podatkih rodbine, je v svoji pisarni manipuliral s petrolejem, a ker je imel proteze na nogi. je zadel ob neki
Eredmet, ki je povzročil požar. Ogenj je il takoj v začetku tako silen, da si ni mogel pomagati. Sele po dolgem klicanju na pomoč sta prišla njegova hči in zet, ki pa sta našla namestu očeta oz. tasta — gorečo plamenioo. Skušala sta ga rešiti z vodo, a vse je bilo zaman. Tvorničar je zaradi strašnih opeklin čez nekaj ut podlegel.
Zavarovalnica pravi, da je način tvorni-čairjeve smrti sporen in se je postavila na
Mplm^šPm^mmm
Angleška mornarica preizkušuje v zadnjem času najnovejše orožje — zračni torpedo, ki vselej natančno pogodi svoj cilj
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josef o va« grenčlca odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili vesolje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefovc« vod©. »Frana Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Oprava v osrednjo Brazilijo
Letošnjo jesen odrine na pot mešana nemško-avstra>ka odprava, ki hoče raziskovati osrednjo Brazilijo. Ek9pedioija pojde v Buenos Aites in bo prodirala rz severo-zapada proti (Paragvaju. Iz Ria de Janeira ©ojd>e nato v uMato Grosso do reke Xingu, tam pa k) Amaoonkj Ln reki Tropa jaz. Odprava je proračunana na tri do štiri leta. VocLiLa jo bo iženska, ki ima tri doktorate: medicinskega, filozofskega in juridionega ter se piše Vanda Hanka
Japonska in Amerika
Japonski admiral Namura,
ki ga bo v kratkem poslala tokijska vlada V Washington zaradi osnutka za sporazum z vlado Zedinjerrih držav
Uspešen serum proti jetiki
Pasteurjev zavod v Parizu je objavil pregled dosedanjih uspehov Calmetteovega cepiva proti jetiki. Serum se trenutno uporablja v 46 državah. Iz vseh teh držav ne poročajo niti o enem primeru, ki bi bil izzval tako žalostne posledice kakor jih je povzročila zamenjava seruma v otroški bolnici v Lubecku.
V Franci ji so doslej cepfB • Calmetteo-vim cepivom 454.000 otrok, v inozemstvu pa 444.000 otrok. Po desetletnih izkustvih se kihko 6 sigurnostjo reče, da je ta serum v vsakem pogledu nenevaren in da samo krepi otroški organizem proti za vratni tuberkulozi.
Konec akaškega bandita v Angliji
Te dni se je ubil na lovu čez strehe v
Ne\v Castleu ameriški bandit William Robert Hali, svojčas znana prikazen iz čike-škega podzemlja. Hali je bil v Chicagu stra-hovalec vsega mesta. Policaja se je z njim večkrat krvavo spopadla, slednjič pa se ji je posrečilo prijeti in zapreti ga za 14 let v ječo, odkoder pa je ušel. Za zatočišče si je izbral Anglijo, kamor je šel tudi zaradi prehude konkurence Al Caponeja. V Londonu je zbral okoli sebe zločinsko tolpo, ki pa se ni drznila nastopati z večjimi podvigi. Morala se je zadovoljiti z manjšimi »grižljaji«.
Pri nekem vloma v vrliko trgovsko hišo v New Castleu je policija zasačila Halk in ga jela zasledovati. Ušel ji je na streho v veri, da mu tam ne bodo mogli do živega. Toda medtem ko je njegovem« tovarišu spelo pobegniti, je Hafla policija obkolila. Ko je videl, da se ne bo izmotal n nevarnega položaja, je začel zalezovalce ofoiraetavati s strežniki, kakor je delal svoj čas v Ameriki. A tudi to mn ni dosti pomagalo. Stražniki so ga oernirali in v skrajnem obupu si je bandit skušal pridobfiti prostost s skokom na streho nižjega sosednega poslopja. Meril pa je tako slabo, da je prfiietel nesrečno in si je razbil lobanja V bolnici, kamor so ga prenesK, je izdihnil, ne da bi se zasedel kje je.
Nenavadno lepa tona
Nora potapljaška naprava
Te dim je predvajal komisiji rzvedenoev ▼ Sydocyu neki avstralski rnrženjer poskuse z novo potapljaško napravo. Z največjo lahkoto se je pogrezati! 50 m pod vodo in ostal t tej globini eno trto. Na površino se Je dvignil v štirih minutah. Mornariški fz-vedenci hvafijo novi izum ter sodijo, da ima poroeu za potapljaško tehniko v bodočnosti.
Telefonski promet med morjem In cefino
Serreronemfflri Lloyd v Bremenu je »vedel na »vojfli največjih ladjah »Bremen« m »Europa« telefonski promet, ki omogoča potnikom razgovarjanje s takerimkoli krajem na kopnem. Naprava je velikega pomena posebno za ljudi, ki potujejo po kup-Sjsklh poslih.
To Uma, tehtajočo 6 ptotor, 90 ujeli srečni jibiQ todnij lriH^m zalivu
Povratefc k disciplini
Zadnjih 15 let sovjetske vlade je bil učitelj r primeri z učencem siino zapostavljen. Boljševiki so uvedli v šole takšne poskuse, da je bik vsa oblast učitelja iluzor-na. Oči vidno se pa ta sistem ni obnesel. Pravkar je namreč ruska vkda izdala odredbo, ki izenačuje učitelje z industrijskimi dekvoi, kar pomeni doslej nezaslišno izboljšanje njih položaja. Za učence je Moskva podpisala individualne skušnje, fci se morajo dekti konec vsakega leta. Za nepoboljšljiv« učence so trvedene relegacije, o čemer se m zadnjih 15 let v Rusiji nikomur
»tališče, da je WEEheim izvršil in sicer zategadelj, da bd preskrbel svojcem visoko zavarovalnino. Želo sumljivo j« zlasti dejstvo, d-a je sklenil zavaro»valno pogodbo komaj štiri tedne pred smrtjo. Km-kor se je naknadno izkazalo, je dal pni sklepanju te pogodbe tudi nekatere neresnične podatke. Živel je v finančni stiski, njegova vila je bila zarobljena in zavarovalnici je zagotovil, da je zdrav, čeprav bilo
več drugih zavodov zavrnilo njegovo zavarovalno ponudbo ker je bil boleherv. Končno se je ugotovilo da je mož nekoč padel s oestne železnice, padec pa je 6aor> s muliral, da je dobil odškodnino. Tudi pra smrtai borbi je baje mirno čakal kdaj bo zgorel pri živem telesu, čeprav bi bil lahko legel na tla in skušal pogasiti ogenj na sebi.
Proces je tako zapleten in zamotati, d« je moralo sodišče od^oditi
ra zpravo žara d i zaslišanja nekaterih prič in zaradi ugotovitve nekaterih dejstev, ki naj dogodek osvetlijo o dvseh strani, da pride ne daa dejansko stanje.
PiccardOT film
C OurUbu predvajajo že nekaj dni EJra • stratosferičnem letalcu prof. Piccardu. Trak je izdeiak neka belgijska tvrdka, m s?cct kot zvočni film. Predvajanje prikazmje transport gondole in pkšea iz Bruslja t Curih, tehnične priprave za vziet in start. Na koncu govori prof. PiocaTd nekaj besed o pristanku v Italiji.
Spomin na Amtmdsena
Odprava ruskega ledolomilca »Rušanovs« je odkrila na rtu Čledjuskinu taibotaBae Amundsenove ekspedicije iz L 1919. V posebni posodi sta bili dve lastnoročno pisani, beležki od Amundsena, ki jih je pustH % taborišču, ko je tam prezimo«rai 1. 1915,
ANEKDOTA
Znameniti jurist Kohler je vprašal nekoč nekega kandidata: »Vzemimo, da M imeli vi kakšno razmerje tn to razmerja hi vas varalo z drugim moškim; kako h! tft imenovali?«
Kandidat je odgovoril brez dolgega pnw mišljanja: »Zakooolom«.
»Kako morete to reči! Saj je to — vaše razmerje!«
»Gospod profesor, moje razmerje Js poročeno!«
KARIKATURA
Nemški kancetar von Papea
Vsak dan ena
>3fn, gospod Žabec, kako gre kupčija** >De martnis nfl si« benex
/Hlebe! Z6vact>:
134
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Perrettini prsti so krčevito stisnili obveze, ki jih je držala v roki. Vzdihnila j« in položila obveze na mizo.
»Takle hočete odtod?« je rekla m skremžita obrazek kaikor dobra gospodinja, ki obžaluje nepopravljivo škodo. »Menda ne mislite zares? Poglejte se vendar, gospod... Vaš jopič je ves razrezan in razsekan, hlače imate razcef rane... Koran ste pa podobni? O tem, da ste vsi krvavi, niti ne govorim.«
Jehan se je klavrno ozrl po svoji razcapani obldri. Vise rane ga niso -tolikanj pekle kakor ta izguba, ki je je v svojem sedanjem siromaštvu ni mogel nadomestiti.
Perrette je opazila ta pogled in ugasnila, kaj pomeni
»Jutri zjutraj vam prisikrbim spodobno obleko,« je reikla s prepričevalnim glasom. »Takšni ne morete ostati.«
Jehan je brezskrbno skomignil z rameni in s trdnim glasom odvrnil:
»Iti moram, preveč časa sem že izgubil. Do skorajšnjega svidenja, Perrette; kmalu se ti pridem zahvalit, kakor zaslužiš.«
Prijel jo je za roko. Spet )e rahlo prebledela. Zadržala ga je in S čudno mirnim giasom vprašala:
»Kam se vam mudi ob tej uri? Poglejte, noč je. še malo, pa bo treba prižgati svetilko.«
»Saj res!« je besno vzkliknil Jehan. »Prekleto! Zdaj je zmnu-jeno... Oh, lopov Concini, to mi boš drago poplačal!«
Razburjen je Jel <ftrja*tl sem in tja, teptat! z nogo cfc tfa ta obsipati nevidne sovražnike s kletvami ta grožnjami.
Perrette ga je skrivaj opazovala. Pobrala je svoje obveze, kakor da bi se ji zdel trenutek ugoden, da jih vendarle uporabi. S čudovito mirnostjo, ki jo je zmerom odlikovala, le nekoliko ble-dejša ko prej, je stopila k Jehanu, kakor da bi ga hotela ustaviti, ta uprla vanj svoje velike, jasne oči.
»Pa menda niste bili namenjeni v montmartrsfci samostan?« Je mirno dejala.
Jehan se je zdrznil.
»Zalkaj vprašaj?« je dejal, premagujoč se, da se ne bi prehitro izdal.
»Zato,« je rdkla z malomarnim obrazom, čeprav ji je glas nekoliko trepetal, »zato, ker bi vam — če morda potrebujete kakih podatkov — lahko postregla z njimi, ne da bi se vam bi'lo treba izpostavljati nevarnosti itn hoditi tja gor... zaradi tiste reči, ki vam je na nmu...
Jehan v teh besedah izprva ni začutil posebnega pomena. Vse bolj ga je presenetila dekličina trditev, da mu lahko postreže s podatki.
»Ali mar poznaš samostan?« je živahno vprašal.
»Menda ga poznam... Montrnartrske sestre so moje najboljše naročnice. Prav zaradi njih sem se naselila tukaj.«
»Po tem takem ... Ali lahko prideš vanj?«
»Seveda... Vsak teden hodim gori.«
»Kdaj pojdeš speit?«
»Prihodnjo sredo.«
»Čez pet dni! To je dolgo!«
A v tem se je zdajci spomnil njenih besed.
»Kaj si hotela reS? Pb katf pa mfefi3, <Ia sem se nameuJ v samostan?«
Komaj opazno je sikomignila z rameni m resno, brez obotavljanja odvrnila:
»V samostanu imajo že mesec dni ujetnico. Če jo nameravate rešiti, kakor sodim, tedaj bi bilo nevarno, ako bi vas videli v bližini samostanskega obzidja.«
Jehan je poskočil. Zgrabil jo je za roke, jih krčevito stisnil in vzkliknil ves bled, dušeč se od notranje tesnobe:
»Kaj praviš? Povej še enkrat... AH si mar videla ujetnico?«
»Videla sem jo. Bodite potolaženi: nič žal-ega se ji ni zgodilo razen tega, da jo proti njeni volji zadržujejo v samostanu. Nesrečna ni, ker lepo ravnajo z njo. To vem, ker mi je sama rekla.«
»Govorila si z njo? Kaj ti je povedala?«
»O vas je govorila ...«
Tedaici je začutila," kako jo je zgrabil, stisnil k sebi, kakor da bi jo hotel zdrobiti, in obsul njeno lice z brezumnimi poljubi. Ln kakor v sanjah ga je slišala, ko je kričal:
»Perrette, sestrica zlata! Oh, kako sem srečen! Nikoli mi še ni bilo tako dobro na svetu!... 2iva je, in ni nesrečna, in o meni govori!... Oh, povej mi, kaj naj storim zate? Moja rešiteljica si, najina rešiteljica, razumeš? Kaka sreča, da si je Concini umislil in me naskočil prav pred tvojimi vrati! Kaka sreča, da so me njegovi malopridneži napol ubili! Če bi tega ne bilo, ne bi bila ti posegla vmes; ne bila bi me rešila, ne bila bi mi mogla povedati tega, kar si mi povedala!... Kaka sreča!«
In on, ki se je malo prej Še neustrašno otepal dvajsetorice morilcev, on ki je zavračal vsako postrežbo in pomoč, ne meneč se za skelesrje svojih ran — prav ta Jehan se je zdajci zgradil na stol • spustil glavo med dlani in zaihtel kakor otrok.	/
Cene nudim oglasom
Zenitve b> dopisovanja	frercd« Din irr enkratna pri-
štaibtna za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—s Oglasi trgovskega in reklamnega enačaja: vsaka beseda Din i,—v Po Din L—- ta besedo j« zaračunajo nada'je vsi oglasi, k) upadajo pod rubrike •Kom pa inrr^ »Auto-moto«, *Kap4taJ«, »V najem** »Posesi*. »Lokali«, »Sta-fjsovanje oddam. »Strogi«., »Vrednote* »informacijec, »iživa/j«, »Obrt* in »Les« ter ptjd rubrikama sTrgovski potnikim tn »Zsstu-iek*, če »« z oglasom nadi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor pa pod tema rubrikama Oče zaslužka alt službe, plača ta
mmko besedo 50 par. Pri vseh oglasih, Id se zaračunajo po Din hrta besedo, m zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta lifro aH za dajanje naslova. Vsi ostati oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pnstojbma za tifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. Najmanjfl znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—t
frt oglasih po J Din za besedo pa Din 15.—s Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, astrama flh fe vposlati v pisma obenem z naročilom
1 Vsaka Oosert* 50 par, 9 u d lian j* naoi-ov« »H | za .» fre pa 8 Din. (1)
Natakarje (ice), pe-civarice in točilce
nedeljo 33745-1
eprejime
botel »Tivoli«.
S 6000 Din kavcije
dobite plačo. hrano im stanovanje — lahko brni ara«nja. Ponudbe na oig-©ddel<k »Jntra«	šifro
>Dobra bodočnost«.
. 3372(U1
Prazno fc mesto
pri večjem podjetju za prvega. prekaje-žalskega pomočnika. Biti mora samostojen. — Ponudba naj se pošlje pod štev. >3326« na oglasni oddelek »Jutra«.	33614-i
Pletiljo
d^b-v:- feurjeno sprejme M. Ribš<4i Rr.jna dolina — eet?ta 11/13.	33562-1
Čevljar. pomočnika
aa Šivano to	delo
ter počzerice. sprejme takoj Josip Pogačnik, čev-]Ljubno, Gorenjsko.	33800-1
Boljšo sobarico
ki sna tudi šivaitn, sprej me odIHi&na rodbina. Po-nudbe s foto.srrafi.jo na na-Sv. p*re«tStf. Beograd Bštoijska ulica 20/1.
33S=0G-1
Mizar, pomočnika
jn'ane£'3_ sprejme Švajger T. mizar. StaueffiCe, po-gt. Vid nad L™b!'.i.no ' 33S99-1
Inkasanta
orSetijienega, kavcije 7,m.ož-
fiega jprajime deinarai za-Ljiubljančam. ?po-K»bnd pfearmEkiib posiov fcmavi predn-ost. Ponudb« l vii»imr; podatiki pod šifro »Irnka&o-kaT^ivi« na f»ir'as. oddelek >Jutra<. 330:30-1
Fanta ali dekle
pr!<in«^'a ap'ei,;mi<«ra k a|«-ra-fn n kuhanj« kave. — "Predi? fe-vrtii =e je osp^akv tw nsflor-: 0=kar Adamič, Ljablja-Tta, šelembttrsrova 7 33fW-l
Slugo za hišna dela
starega "io 18 let, dobre-
sra te!i>\ atdicA, sprej!m*'mo. Poiaudibe na oglis. oddelek »Jistra< pod »lla.rl
33659-1
Strojepiski
i lastoim stw>t;eim. perfakt-ni fcudi v nemščima, dam ne dom. Po®mdt>e na •oo-ln-snd oddelek »Jutra-c pod snačikio »KaBe*.
33915-1
Mlajšo frizerko, pomočnika in vajenca
spreime ta-k-oj frizerski si. Ibbi Sebad, Kolodvorska 35
Za svojo hčerko
siairo 15 lieit, ki je dovršila 3 rairedt meščJLnpke šol-e itn se želi izučiti v niaoufakivurai Lrgx«iini — iščem meaifio — najraje v LHiibljani ailii Krainjm. Oemj. r»ocni<il>e na naslov: An to® Vaifatar, Mengeš. 33T717-14
Kmečkega fanta
kreipkega, h poStene hi&e sfirejime kot vajenca Fraac PovuVmJc, mesar. Zagiorjie ob Savi.	33803-44
GosH poučuje
twv5i učit«dj konaervatoffiia
Snideratovska iilica 5t. 4/1 S23TO-4
Gosli poučuje
tnivS čla® opemieiga orkestra. Z« gra4oni 5t. 1.
3SC57-4
Nemško
konverzacfjo
poTrfTi;« jTOfipa Hšlda Badjn-ra, Riimeka cesta 7/II, lt»vo 337S5-4
Kot vrtnar, hišnik
vM kaj slš&nega iSčem ja-poalenje. Ponudbe im ogi. oddelek »Jutra« pod SKro »Samec«.	33558-2
Brivsfkl pomočnik
hiter im <k«b«- delavec skr£b& za tak« j aH p»> (to-gw)n, ~SfL«'-an pove od/d eJek »Jutra«. 38763-2
Francoščino
poroSuje . diipiiOfnriraBa g spodit™.. — Porindibe na ojrlas. OfJdelfk »Jutra« po«i Šifro »SS. 71«. 33830-4
Učenko
za strojno pletenje sprej-m"ro. Naslon- v oglasnem oddelku »Juitra*. 33840-44
Šiviljsko učenko
pridne in pošteno siprejme Marija Kavčič, Hrenova iriica št. 1.	33008-44
j	iit54w:a 1 Din; za da-
{	janje naslona ali »
j	šifro 5 Din. Dijaki, ki
|	iščejo kistrukcije, p'a-
3	čajo vsako besed« 5fi
j	par; za šifro ali za da-
|	janje naslova 3 Din. (4)
Šoferska šola
Gofko Pipenbacher
»e je preselile na Gospo-svetsko cesto štev. 1 (pri Figovcu na dvorišču).
Angleško konver-zacijo in pouk
daje učiteljica iz Amerike Naslon v oglasmem oddelku »Jutra«.	33674-4
Gorazdov
učni zavod
preje GSrtcerjev tečaj
ki ž o diesetieitja siloivj po svoji'b i7Jx>rniih nčmh uspehih, vipisnje 3., L in 5. septeroibra v \umsfci niici št. 18. Učra honorar zmeren. Sprejema'*! se samo g^.jecike, kamerah Število je omejeno.	33863-4
Starejši akademik
večleten instmfctof, prevzame vsako imstnikei.jto. Prtumnibe na oglas, oddelek »J uitira.« ood »Poiffi!kiui&«.
33388-4
Francoščino
!n klavir
zrmflt poučuje strokovna uičiiteJjica. Iofarmacije od 11. d« 5. nre. — Potočnik. Woifova nlcea št. 10, dnigo stapnjišče, IT. nadstropje.	33743-4
Prvovrsten pouk
v klavir ju daje [jia:ra!stika Jadvisra Po^enel, Ljubljana, Mestni trg št. 17/11.
33S>24-4
I Vsaka beseda 50 par; | i za dajeeje naslova ali i ! za Šifro pa 3 Din. (21 j
Poslovodja
lesne stroke, spodoben vseh maoiipulaoiij in pdisarndakiih del, želi premenitl službo. Gre tudi v kako driiffo stroko. Ponudbe na ogl. odd«!ek »Jutra« pod šifro »PoAtem«.	33642/a-2
F<lg3r Rice Burronghs:
B&.3L < DRUGI DEL
k&i
Zelo priden fant
ta veako dW!« pripraven, želi službo sli^e v trgovin«, pisarni aJi kjerkoli. Jfastapd laihko takoj. Naslov je pustM v ogla*, odselit,« »jutra«^ , na^tr _ ^-e ose<w» zg!a«<i. ' ' ' 'iSfiriS-S
Brivsld pomočnik
s briletoo" prakso v roo-škenr geiorau. v«S5 tadl sitrfeeraja dmm»kfti friirar,
išče sluSbo. Na.-=--ftr;fid lahko taiboo". Na«'!«"? pove ojrlae. edidelek »Jru'tra«. 33324-2
Mlajša prodajalka
i erooCetoo prakso, injče-na v mo-mj.falktrttri, želez-»imi in špererija, vajena vsf^i hnStdi del. išče ra meSčemje. Naslov v oddeiika »Jtiit.r»«. 3SS15-2
Brivsfki pomočnik
star 31 let, popolnoma sa-m>o«tK>jen v m'oSki stroki im dober bobi štracer. žela slnrSbo z 8. sfipteim.brt«m. Pomudbe na naslov: R-udii Kožmr. Oriaož.	33812-2
Motorno kolo AJS
9 prikolico, 1000 kub. cm, prodam. Fran j o Ku-aovar, Sv. Krii, Ljubljana.	32155-10
»Wanderer« kolo
s prvovrstnim »Sachs« motorjem je najpopolnejše ln najcenejše vozno sredstvo. Tipa 1932.' 33 dobite le pri »Tehnik«, Josip aBnJal, Ljubljana, Miklošičeva 20, palača Okrožnega urada. Telefon 3419.
33102-11
Avto ali motocBd
rotiSan. najboljše kopit« 3ilč prtMlaiste potoan arto-s^rdlke O. Zatiek, LJabija Dik, Tarrtarjuva Jien. lfl!
3S736J0
Avto
poiewni ppodaim. Sprejmem
tudi brannlimo kmjšžiioo. — 31agex, Ailieksanudirova ee-s.ta št. 4 — Vikrtioria prehod.	S388&40
Ak ademlk-tehnik
serijiozein, v»^č korespondence im f.trjiiih jesikorv.
preiizikuf-on imi?'t™lkit.OT — išče kakršnokoli zaposlitev 4—5 nr dnev<no, pro.*JI mese^omu honorarju cca 800 Din. Pommdibe na ogl. oddelek »Juit.ra< pod šifro »Veestra.nsko tnporaben«.
SSS87-2
Manufakturist
dobro verziram trndi v miodni trfrovimd im trgovini s čevlji, vojaščine proet išče nameščemie. Nae»lor v oglasnem oddelku »Jutra« 33889-2
Kdo bi zaposlil
36 let siarega, trgovsko iizobraižen<tsra famita.. Sprejel bi vsako rfu®bo kjer-kolli, v skrajtvem sJračaju saimio pnoti oskrbi. Hvale-žem bo za rešitev. Cemj. diotpise na otglasni o-ddelek ».Jutra« pod »Pošten im delavem«.	33864-2
Natakarica-
servirarica
s pranr dobro tts-pelo mailo matano, želi kjerkoli službo — najraje v Zagrebu. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Servirarica 6«. 339(27-2
Mlada postrežnica
iBčo poldmevrm zatpoolenje. Priporočena. Naslov poive o^lagni oddelek »Jutra«.
33978-2
vm
rt
Vsaka beseda 1 Din: s« da.janje	ali
m šifro pa 5 Dta. (JO)
Wanderer avto
lahkotovorni, v brezhibnem »tanju poceni prodam ali zamenjam ta vino. — Povzve ge v avtogairaži G-ušti-n, Kapiteljska ul. 8.
33391-10
45.
»Ce ga pripeljemo živega, bo plačilo vež je!« S temi besedami Je vodja tolpe odbil morilno cev. Tedaj so zvezali nezavestnega Tarzana in odjahali z njim. Ko se je čez nekaj ur zavedel, je ležal v imuizjuiem šotoru iz kozjih kož trdo zvezan na preprogi.
»Wanderer« kolo
s prvovrstnim »Sachs« motorjem Je najpopolnejše ln najcenejše vozno sredstfvo. — Tipa 1932 33 dobite le pri »Tehnik«, Josip Banjal. Ljubljana, Miklošičeva e. 20. Palača Okrožnega urada. Telefon 3419.
33095-10
j	Kdor i««« uutirtka,
j	plača xa veebo beKKio
j	50 par; sa ita.ikrv gji
i	Šifro 9 Din. — K<kw nudi taeiuiek, pa sa
j	vsako besedo 1 Din,
;	za dajanje naslov« aii
j	za šifro pa 5 Dia. (3)
Akvizfterje
iJSfeeano za poeečauje pri-vaitnith strank, brei kolekcije, brea truda, leip zaslužek, sprehajaj oi se po mestu. — Prednost onajo UTKJkiOljem drž. uradniki. Pisoi-ene portudbe na ogl. oddelek »Jortra« pod Šifro »Dober zaslužek«. 33549-3
Zastopstva
fa tudi za.lopo za Ljnb-ljaro in celo S&avemjo prevzaTOe tre»WBka a^ren-fcura z velikiim krogom od'jemailcev. Pomud!bo na oisrias. ■iiddelek »Jutra« pod šifro »Uapežma proda ia«.
33M8-3
[i
Kdor i£6e meato potnika, plač* M vaak« beeedo 90 par; aa dajanj« naslova ali xa šifro 8 Din. — Kdor sprejema potnik«, rdeča beaedo po 1 Dinj za dajanj« naeiova ab za šifro pa 6 Dia. (5)
Potnik
z lasrtmftm a/vto<m.obflom ln !epwn nae^ofuom, Sče n-3Bqp»tivo železninake, ko-lonijaloe ali kemične stroke. Cen j. ponudbe na egl. od d elek »Jiiitra« pod šifro Vpeljaia«.	33664-5
Prodan*
Maflnovec
prieteo ia naraven, • čistim sladkorjem vknhan, »e dobi na mat« ia veliko ▼ lekarn! dr. G. Pioeott. Ljubljana, Dunaj tka oesta ft.	226
Pletilni stroj
za -raakoiVTSitino pjetenj«, skoraj nov — kakor tod i
fotoaparat
•VWRKiaind<*- 9 X a»a-stagimait f. 1 -AA, z vsem prfbonom, oboje ze4o ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
83642-6
Palme
ke&jteje, racnoreTStn« aepa-rs)gTi99 im lepe oieaaidre pooatd firodaim. Naslon v oddSeikai »Jatra« 33817-6
Vsaka beaeda 1 Din; sa dajanjt naslova Ul ta ftfno pa 5 Din. fl«)
Ko«t družabnik
s 200.000—500.000 Dim pristopam k dobičkainosnc-ma podjetij« ali industrija. — ObžfoTve ponudbe z navedbo podjetja na oglas, oddelek »Jutra« p«od »Dolbro podjetje«.	33829-16
Kmečko peč
flkrnSno) le v najMiSem »tairsjo prodani vt>ied pre zidarve. Naslov perv« o^l. oddelek »J«tra«. S380&-6
Železna postelja
nez.loSSva, kompletna, dobro oh ram jena naprodaj v Kofin/S d-oJini, cesta xni št. S/I (nova hiša Jesen-Sek).	33SS6-6
Stare cevi
dvenolake, te m rele ia
ograje nedi SoSteriž, Petan A Erker, Besi jeva e. St, 20.	93362-6
4 aspara?mse
fcraooc, ptvdoan. Naslov v ogiaistjesn o^lkieflcu »Jutra* 33S74-6
Za rezanje šunke
popolnoma nov »Berkel« aparwt po n g o d n i ceni prodani na obroke. Po;a«-raila daje Oskar Ade.nvč v LjnMtfami, Selenburgo.va 7.
33906-6
Mecesnovo kad
(16001) dolino diramjeno proda Do(vW, Ljiofel iama. Viiharjeva 29. 3391&-6
Trgovski portali
raiMjensi, ngiodno naprodaj Naslov pwv« Oigl. oddelek »Jutra«.	83066-6
ia beeedo. Oglasi »o cfjalnegi laačaja po 50 pai beseda. Za dajanje naslova ali za iifro S Din, oziroma 5 Din.	fU)
Oglasi tog. uaUSaja pa 1 Dia beaeda; aa <U janje naslova ali ca ftiro 8 Din. — Oglasi socialnega toafeja vaa-ka beseda BO pdu^ aa dajanj« naslova aH aa «fno p« « Din. (K)
Cevffl »Tempo« na obroke
LjnMJaoa. OledalMk, »t. 4 (nasproti oper«).
23001-6
Gramofon, plošče
od 20 Din — kakor tudi
gramofone
od 900 Dim prodaja »8!«-ger«, Aleksandroma St. 4, prehod »Viktoria« palaie.
254-6
Zložljivo posteljo
belo, ktimpletoo. to visoko belo omairo, oboje za 500 Dim prodam. Na^lor v oglasnem oddelku »Jutra« 33001-6
Kolo
dobro ohranjeno naprodaj v Vo&nj&korvn ulici St. 16.
33832-A1
Kupim
Oglasi trg. siadaja po 1 Dia beseda; ta janje naslova ati aa Hlro S Din. — Oglasi socialnega saačaja vaa-fca beseda 50 pair; ta dajanj« naslova alt aa pa 8 Din. (T)
10.000 Din posojila
i S č e vgjK dri. nradmilk proti visokim tubres^iiro. in mesečin enra odplaičSIu. Po-mudlbe na oglasna oddelek »Jutra« pod Sfro »Vanno« 339(10-16
100.000 Din posojila
iščem za relio r«n-taWIno hotelsko podjetje. Vkmjiiž-ba na prvo meatm. D"lg se odplača najpoaneje v 3 fetiih. Ponrud.be na ogi. oddelek »Jutra« pod Šifro »Gotovina ni pogio|j«.
33062-16
Vsaka beseda 1 Dt&: n dajanj« nasipa 2 m Utn pa 6 Din. (IT«
Delavnico
aH Skladišče
4J0 X 8.50, na Mefttmem trgu St. 9 takoj ugodno oddann za mirno ofcrt.
33072-19
Vsaka beseda 1 Dir: | Ja dajanje naslov« ali ' za Šifro pa 5 Din. (33) j
Gorenjski oves
lep, domač, in lečo po najnižji ceoi nudi
Ljudevit Sire, Kranj
32056-33
iVaaka naseda 1 Din. i ta dajanj« naslova ali [ za Šifro pa 5 Dia. (34) I
Sveže slive
raapošiiljaan proti povzetju od 25 kg naprej po Din 1.50 kg franke postaja Norvo mesto. Večje množim« po dogovoril. Krevs, Brusnice pri Novein mestu 3347S-34
2 trgovski in več stanovanjskih hiš
v mesto ter staooivem.jEtk e vil« in ht&e na periferiji na-prodaj. Pojasnila daje Jajičar, Sv. Petra oeeta 27 83923-20
j!|najem
beseda ( Dta; m dajanje nastopa a*
aa SUm pa S Din. (17)
Pekarijo
t trgovskim lokalom to
koimpletnilin dtaooivanjeim, na najbolj prometnem kraju na Jesenocaih, kjer je uspeh zaisiguran, oddam v najem takoj ali s L ok tobrom 1932. rada spremembe lastnika. Reflekti-ram le na prvovrstne obrtnike. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Gorenjsko«.	33476-17
Mesarijo ln
prekajevahrico
oddam takoj v na Vin radi vpoklica k vojakom. — Naslon v oglasnem oddelka »Jutra«.	3Si7JW/7
Restavracijo
oddam v najem na pro metnem kraja blizu kolodvora. Lep senčnat vrt, lepi lokali m kegljišče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33903-17
Dijaške m obe
Vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslova aH ta Šifro 3 Din. (22)
Dijaka (injo)
v vso oskrbo za 500 Din
sprejme uradniška družina Ra/mor, Krfeeivnn&ka nI. 6, pritličje.	33ST6-22
2 ali 3 dijake (inje)
sprejmem po zmerna ceni r prvovrstno oskrbo v sredini mesta. Klavir. -Naslov v oglasnem oddelko »Jwtra«. ' 3^77-fc
Dva dijaka
v bližini realke sprejme
ničiitelijdica v dobro oskrbo Na«lo<v v oglasnem oddelku »Juta*«.	3R897-22
Slive za žganfeku-ho in hruške tepke
nndi vagonske poSljke: Fr. Prijatelj, Tržišče — Dolenjsko.	33800-34
Posest
Sesalko na ročko
▼ dobrem stanj«, ter 70 m cerv? aa k isti, kupi Jeras A., Bobniča — Dolenjsko.
53810-7
Peč za kopalnico
to eroot. tmdi banjo koprni. Ponudbe na oglasa! oddelek »Jutra« pod Šifro »Kopalnica«.	53816-7
Vinske sode
dobro ofhrranjene, oca 400 do 600 litrov, potrebujem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Bfno »Sodli«.
33816-7
Ventilator
30 cm 920, kupi JameSSč. Viharjenj* 29. 39900-7
Vsaka keasda 1 Ma: » da>nja Mim J m Hira pa 6 Din. (SU;
Vilo
z dveml brisobnimi stanovanji to proetomim vrtom kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost«.	334,34-20
Mlin v mestu
prodam aH zamenjam ta
mlin na deželi. Ponudbe ns ogiasnl oddelek ».Jutra« pod »Mlin«.	52757-80
1 ali 2 dijaka
sprejmem po nfakj ccni v lepo in velfik« s«>bo z vso oskrbo na Miikloeič-evi e. št. IS/IV, desno. 33905-52
V Novem mestu
spretoiem dijake v vs^o oskrbo. Brezplačna pomoč pri uičenju. Naslon v o^-l. oddellkiu »Jotra«. 8&4B?-22
Diiaku finji)
b^Ti otirtme šoie poceni oddam lepo opremljeno sobo s hrano. Ptrnat. Sva-bičeva 16.	33913-2S
Dijaka
t vso oskrbo in vestno nadzorstvo sprejme uradniška JmiSima v centru mesta. Elektrika in klavir Cena 700 Din. Naslov v ociaisnem oddelku »Jutra« 33960-22
Dijakinjo
na}r»j( nižjih rasredov sprejmem na stanovanje in hramo i vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jirtra*.	33967-22
Velika izbira ^^ blaga za
damske plašče
finih kvalitet ugoden nakup
Ljubljana, Mestni trg 22
W
Za dijakinjo
iščem stanovanje s sfao-gam nad®ors»vom in klavirjem, ter vso oskrbo pri boijsa družini. Ponudbe na ogiao. oddelek »Jutra« pod Šifro »Strogo nadzorstvo«.
330I1S-22
Tri dijake
na staoCKvaiije in hrano sprejme Pukelstein na Sv. Petra cesti štenr. 46.
3B9C0-3E
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje v bliža™ poijamske giim-najaje. Na/slov pove ogl. oddelek »Jutra«. S3&74-22
Dva boljša dijaka
sprejme učiteljska rodbina po zmerni oend v krasno sodno s kopalnioo in prvo-vTstmo oskrbo. Gkdalifika Ulica 12/1X1, levo, desna vraita.	33904-22
Mlajšega dijaka
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v ogli oddelku »Jutra«. 33970-22
Tri dijake
h boJjKiih hiš, sprejmem v vso oskrbo sredS me«=.ta — Vfeu veeh .Sol. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33380-32
1 ali 2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo v bližini realke fa obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33546-22
Dve dijakinji
v celo oskrbo sprejmem v bližini vseh srednjih Sol. Nemščina in klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33489-22
4 dijake
sprejmem na stanomanjo.
Nasiot v oglasnem oddelku »Jutra«.	38781-38
Dva mlajša dijaka
sprejmem po zmerni eeo£ v dio-bro oskrbo v Gosposki uMej 10/1. 33787-28
Dva dijaka
sprejme nčiiteljsk« dnažina v dobro oskrbo in strogo nadao.rstvo v bii&inč obrtne Šole wi realke. Pooim«5 pri učenju brezplačna. — Nasiov v oglas, oddelk* »Jutra«. S,765-22 ---.
Dijakinjo
nižjih razredov sprejmem v vsio oskrbo k domači hčerki (prvoSolki) poleg liceja. Naslov pove ogu oddelek »Jutra«. 33741-22
Inštrakforico
rz vSiih razredov pofja/n. sike gimaaaije, iščem k svojima otnokema — proti hreni m stanovanju za 400 Din. Naslov pove oglasni oddelek »-Jutra«. 33708-22
Tri dijake (inje)
iCTied katerih naj bi hit eden sposoben instrnkeij (proti plačidu), sprejmem po niaki ceai na stanovanje z vso oskrbo. Na-slioor pove oglasni oddelek »Jutra«.	33697-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v dobro oskrbo v soinčno sobo 8 kopalnico, pole? gimnazije na Poljanah. Nas-V/v v oglas, oddelku »Jutra«. 53507-22
Mansardno sobo
lepo, po zelo nizki ceni oddam enemu ali dvema dijakoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33475-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje v lepo in zračno sobo. — Na razpolago event. klavir in pomoč pri učenju do vključno Vin. gimnazije. Naslov: N. Loboda. Florijanska uMca 31 TI.
33796-22
Kupim 500—€00 m*
v najbližji periferiji me sta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod Šifro >50—60«.	93673-80
Stanovanjska hiša
naprodaj — Pobrežje pri
MarPboru, Gubčeva nI. 31 33772-20
Dva dijaka
sprejmem v stanovanje s fKoprtino dobro oskrbe v Oormoovl ulici S/TI. ' levo. NemSka konverzaci-'» in klavir.	33931-22
Nemška rodbina
sprejme dva nižjeSolea po 600 T>m. Twt«twm oomk te
nemščine in nemSki tečaj za 10 otrok. — Stari tre 8t. 26/m.	33602-22
3—4 dijake
ali dijakinje boljših rodbin
sprejmem v lepo opremljeno eobo »redi nr^sta. Strogo nad7orstvo domačega sina profesorja, prvovrstna hrana, cena nizka. Na razpolago tudS klavir. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33777-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v vso oskrbo. Klavir in vrt. — Rimska cesta 1B/II.	338211-22
Dijaka
sprejmem i vso oskrbo na stanovanje na Rimski cesti. Naslov pove oglasni oddelek »J-rrira«. 33848-22
Dijake
sprejmem v zračno stanovanje. evetrt. tudi t dobro hrano, po nizki ceni. Miklošičeva cesta St. 6/II leve stopnjice desno,
33579-22
1 ali 2 dijaka (inii)
sprejmem v vso oskrbo. Klavir. Naplov v oglas, oddelku »Jutra«. 33S27-23
Dijaka
v vso oskrbo to rbrojro nadzorstvo sprejme profesorska družina. Naslov v
oglasnem oddelku ».Tirtrs« 33672-22
Tris»b. stanovanje
parketirano. s kopalnico, v I. nadstropju oddam t novembrom aili oktobrom. Jež. Trnovo. StareWa 31 33341-31
Dijaka
sprejmem k sinu osm^Solcil v centru mesta na strno-vamie in dobro hniTin za 550" Dim. Svetla -oba z
razgledom n« oBcc. event. nemška konverza <m";s . Mov p&ve ogiasn-' nd.l°lefc »Jutni. _ S3.g;0-23
Dijakinjo
v vso oflr-bo sprejme boljša druž!n.i. Naslov v osflasiem oddelku ».Tutra« 33700-ii
Velesejmska restavracija Bolničar & Presker
Kavarna
Ples
bo nudila svojim gostom poleg prvovrstne tople in mrzle kuhinje tudi okusno prirejene cevapčiče, ražnjiče L L d.
V DAKCINGV
vsak večer prominenten internacijonalni in družinski spored izbranih artistov
Ples
S«nny-boy fazz
Dva dijaka
aprejsn-eim z vso oefcrbo ▼ »veti« ki solnftrao aobo s opekitrjfuo rai7.3vetJj.av-o. — Ljubljana, Reeljieiva ceste liti OT, levo. 33796-22
Dva dijaka
ffrfljsiKim na stainovanj« im bra.™>. Naslov v oglasneim cddelku »Jirtra«. 33850-22
Dijake
soT«wn**n na stairaovaTije. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra*..	38826-22
Na stanovanje
»prejmem do 12 Ifit staro d-jjaikiimjio ali diijaka. Xe ra-zipolago klajvir in poiraoč pri n«® etnju. NaeJoiv pove flpr.a^-Tii oddelek »Jutra«.
3383&-2e
Dva dijaka (inji)
»prejmeim v centru mresta ▼ leipo sobo. s i»«pol,7i.o in TflsTmo oekrbo. Naslov v oglasnem oddrfk-u »Jiitra« 33933-22
! ali 2 dijaka finji)
FTtt-ejimerm v -vso oskrbo. Nasl"*: v ogla«i«n oddelku »Ju.tra*.	33836-22
Več dijakov
■frr»>5m<»m v t s o oskrbo, a»'i tradi samo na ptamo<va-njo. — fetiotam s.prejimem
t?idl dva gospoda.
uilšea št. 31/1 desno.	33819-22
Dva dijaka (inji)
I t s e oskrbo im d«bro Kramo aprejim.eim t lepo. Trnč.no in solučno	s
Jro-palnieo, pri operi. Na-jlov pniv-e oglasili oddelek »Jirtra«.	33880-22
Stanovanje
Sobo in kuhinjo
t ceni 200—300 Din iSčem za takioj. Cenj. ponudibe na oglasim oddelek Jutra pod značko »Dv-e osebi«.
33879-21/a
Stanovanje
snibo im svetlo, najraje S manjših &cnb, v mes-tu išče dTŽavno uslu®beu«c, tae-en plačnik, mima im šmarna etrarnita 5 odraslih oseb. Cen j. ponudbe z nao-edbo cene na oglas*™ oddelek »Jniitrac pod šifro »Stalna strajnkac.	33007-21/a
Dvosob. stanovanje
v sredmi roeata iščem. Punmdlbe na, oglas. oddelek »Juitra« pod šifro »Odrasl« «ue.be<.	33939-21/a

V«Oa beseda 50 fmrz m dajanj« naslov* M aa »Um t Din. (i»-a)
]
Akademik
i8?e lepo opremljeno sobico — najraje v oikoil.i«? Mirja. Pomndbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Rabim za oktober«.
33716-23/a
E5SBSB3
Opremljeno sobo
Karto in separira.no, oddam ao-litdind osebi, ov«nct. za-kionskenim pare z uporabo krabinje. Žiibertova ul. 33, pri gorenjskem kolodvoru.
33968-53
Sobo
lepo o^re*nJjet*>, s t s o
ookrbo sprejmem v bližini Tabora. Vrbovtfeva št. 9/1 dramo.	33079-33
Kabinet
t elektriko šn posebnim vbodom taikoj oddam za 330 Wn t Ma.riibo.ns.ki u!. št. 29/1.	33938-23
Sobo
ira£s*o ta so&n^uBO, v oen-tru ineeta oddam 2 dijakoma, ev-ent. tudi g hrano. Naslov t oglasnem oddojiku »Jutra*. 3.3566-22
Opremljeno sobo
2 osebama ta.koj odda Peršl, Oofpova ali«« 31/11.
33944-23
Vsaka beseda _ ■a dajanja subra m fcfrs pa 6 Uux.
(*) I
Trfsob. stanovanje
«olti^no, v vili na Vrta« »vidam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelka »Jadra«.	32510-31
Trisob. stanovanje
c pritiklinarai oddam na J"«rlHSevi cesti. Pojasnile t Korrtkft-vi mliici štev. si.
33707-21
Dvosob. stanovanje
t ka-terem J« tnd^ predsoba patf-ketirane., s ko-pal-nioo kletniim.i prostori, le-pi-TB :o v*>i;kim pod,streš-jero, praimioo in d rva-mi-m, komfortno, takoj oddam v Zeleni jamj. Pre-š«tdow% oiioa štev. 15.
33691-31
Trisob. stanovanj
j v^emii pri^iklinaimii oddam s 1. afetiobrom. — J.vjblJnnn VII, pes.ta P. 51 Zel «Bna<5ka droiima.
3384C-31
Vsaka bew>da 60 par: m Jajanj« mm»m« alt sa iitn I Dkk. (23)
Prazno sobo
s eem.tr>ahiO kurjavo, n* M-Mošičevi cesti ngoifri o oddamn. Nasloiv v og,lasn.em oddelku »Jut™«. 33935-2S
Opremljeno sobo
9 brano »H brez, blizu kolodvora oddam gospodu aJi' dija-ku. Naslov v ocl. oddelku »Jutra«. 33935-23
Čisto sobo
na M3kioši<"evi cesti takoj oddaim. NasJoiv v oglas, oddelikn »Jutra«. 33535-33
Komfortno sobo
solneno, zračno in mirno, v palača blizu pošte oddam takoj boljšd »talni oe-eM. Naislov v oglasnem oddeJk-n »Jutra«. 33530-33
Sobo
s posebnem vhodom mddaan so«>tawwa<!cu v Roini dolini, ceste H/7. 33416-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam v Prisojni tclioi št. 3 — virate 7.
$»72-23
2 boljšima In stalnima gospodoma
oddam i zajtrkom tako]
veliko, mnmo, 6i«>to, cvetilo in solnčmo, opremljeno sobo s poftebnšm vhodom, elektrfko io parketom, v oikoliSu Zvezde. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33008-33
Prazno sobo
9 StedMirm/kom alfi brec oddam 1 ali 2 OFebaima. — NaeJor v oglasnem oddelku »Juitra«.	33843-33
Opremljeno sobico
z el-ektričmo razsvetljavo oddam taikoj po ugodni oemi. — Poizve se v Gra-diišču št, 14, pritličje levo 336T76-33
Opremljeno sobo
s poeebnšm v^nodoim, v eeo. tru mesta oddam. NasJW v oglasnem oddelku Jutra 33866-28
Gospoda aH dijaka
Sprejmem na »tamovauje, evemt. « bramo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33839-23
Sobo
lepo opremljeno., 8 pr vo-vreuno bra.no ia 1000 Din oddam bol jšemu gospodu v bližini Tabora. Naslov v ogla»neim oddelku »Jutra« 33794-23
Opremljeno sobo
s po-setynim -vhodom odda Verbič, Karlo<vs.ka C. 16/11 desno.	33893-23
Opremljeno sobo
> posebnim vhodom takoj oddam v vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33396-23
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33885-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 3SS84-23
Sobo
solmčmo fin čisto, s poseh-rniim vhodom, parketom elektriko, kopalnico in klavirjem. v prijazni v.ilj od dam s.o;5dn.i jrospodlični aH dijakinji i« boljše hilše — even.t. z vso oskrbo. Naslov pove Oglaisni oddelek »Jutra«.	33904-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in elektrika taikoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33838-23
Gospodično
sprejmem ko* sostanovalko s hr*no ali brez. Naslov pove oglaisni oddelek »Jutra«.	33836-23
Sobo
s souporabo kopalni«« oddaim bli.xu Gosiposvetske ceste. Naelov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33786-33
Sobo
lnp» opremljeno, t d"vema posteljama oddaim na Sv. Petra cesti 44. 36801-26
Preprosto sobico
oddam mirnemu gospodu za 100 T>im v Rožni dol ima cesta ID/3.	33833-23
Sobo
v sredimii mesta	oddam
samiio boljSemu	gospodru.
Nassliov v oglas,	oddelku
»Jutra«.	33876-23
Elegantno sobo
t vsem komfortom iu centralno kurjavo, v centru mesta oddaim s 15. septembrom solidnem« in stalnemu gospod u. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33857-28
V vili oddam
S lepi sobi s kurhinjo — ^'^Tfreimi^eni ali pra.snl. Na-si^v rx»ve oglasno oddeI«k »Jmja«.	33663-211
Dve stanovanji
trisaobnio s kopalmieo in »n^ssobno z vsp.mi priitikli-nami oddam v Vodmatu. b'-'.T.u	Naslov v ogl.
oddeik.u »Jntra-c. / 33867
Petsob. stanovanje
v H. nadstropju v Ta-v-čarjevi n'|o- oddam s 1. E«w«m(brcim. Naslov porve opisni oddelek »Jutra«.
3386iV31
Erosob. stanovanje
s Vnbimjo. ' kabinetom in prftffolinaimi. leipo ter snho oddam takoj ali s 1. ok-tmtircnn mliTirai sitiramki v Roftni dolini, cesta V št. 10/L	33802-21/
Stanovanje
obstoječe iz 2 parketira-ni!h sob, predsobe, kabineta, kuhinje im pritiklin, oddam s 1. oktoibrom. Po-daije J. Boga/ta.j, Po^joBsika cesta štev. 5.
33902-31
Sohičipo stanovanje
S sr»b. kubirnj« im priitiiklin v mestn oddam za 1050 Kr z norrembro.m. Nas.Jov v o-dasnem oddelku Jutra 339C?r^31
Fnosob. stanovanje
oldam takog boJ.jSi st.ra.n-k . Naslov pon-e oelasni ©•IdeJek »Jtrt.ra«. 33963-31
Dve stanovanii
s seipt em.br om in oktob-r- rr odda Drobp? v Ročni d .lini, cesta IX/4R. Pod-r-rižnik.	33941-31
Stanovanja
Srednješolski
ilijaški peozionat
v centrumu Ljubljane, pod strogim vodstvom profesorja ln prefek-tov, SPREJME še nekaj srednješolcev.
Prospekti na razpolago. Informacije pri g. Bombaču, Sol. slugi II. državne gimnazije na Poljanski cesti .	11252
POZOR!
POZOR!
Cenjenim obiskovalcem velesejma sporočam., da se dobijo
PRISTNE KRANJSKE KLOBASE
pri tvrdM J. Rozman, Sv. Petra cesta štev. 85. — Telefon 27—66
v paviljonu Fr. ROZMAN
gostilna Pri Jerneju. 11306
Mraški teran
iz lastnih vinogradov v Avberu, kakor vsa druga prvovrstna vina ter dobra in mrzla jedila nudi cenjenim gostom po najnižjih cenaJb
gostilna „Majaronček", Stara pot štev. 1
tik ženske bolnice. — Senčnat vrt. — Balinanje. Za obilen obisk se priporočata cenjenemu občinstvu 11331	VIKTORIJA in ALFONZ GRMEK
£

Senzacija na velesejmu
za gostilničarje, restavraterje in kavarnarje !! !
Tvrdka B. MARINKO V te Fruške gore, Sremsld Kar-
lovci, je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore«
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi me-dajlami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302	I
▼taka beseda SO par. m dajanj* n.rfn.a •«
m Ub» • Ste. (81-a)
£tirisob. stanovanje
z vsem komfortom in een-tritao kurjavo, v oemtrn mesta iiščem 8 1. februar jem. piofflndbe na oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »SoJnfcaa lega«. 33576-31/a
Komfortno
stanovanje
tri- aH dvosobno išče dtvo^lanska družina z novembrom, v ceni do 1300 I>"m. Ponudbe na oglasni o«idelek »JiKtra« pod šifro
»Mirna družina«.
Jetfzoc;;« tta velesejmu t
Od danes naprej v hypodromu za dame, gospode in otroke, razen tega veliko nmetno delovanje. — Konjska dresura, umetnica na žid, akrobati, trapecni umetniki, svetovni klovni
in avgusti, še posebno pozornost pa vzbuja g. Anton Šimič, 95 cm visok, 25 let star, najboljši akrobat in Avgust sedanjosti.
Prvovrstna oprava!
11329
Znižane cene.
Prazno sobo
popolnoma sepa rira.no, z elektriko, n d d a m bi!"?i o«ebi, ki j« čez dam odsotna. Križevm.iška nJ. s.
33909 33
Seiparirano sobo
po m-OTrvosti g k^aivirjem,
iščem. Pomud:be na oglas, oddelek -v-Tuitra« po,d Šifro »Sofba takoj«. 3391.4-23/a
Opremljeno sobo
» posebnim vliiod^m parketom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33930-33
Dva gospoda
enrejtmem na sta.norvanje. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.trax.	33931-23
2 solidna eosp^da
sprejmem v leipo sobo s pnvwre+ino oskrbo. poleg opere. Naslioiv v o<rlaftnem oddelku »Jutra«. 33963-33
popisi
Vsaka beseda 8 Din, sa dajanj* saaiova ali iifr* pa S Din. (M)
Spoznati želim
1(7—22 let stamo gospodično, ki ima veselje do trgovine, z meščansko šoJo. Dopise s sliko, ki se vrne, na oglaemi oddelek »Jutra* poa šifro »I>o.ma 8 trgovine«.	38808-24
Hiromant-grafolog
Timofeje<v, sprejema v hotelu »Slon«, soba St. 73/11 33933-24
Znanja želim
z 22—94 let staro gospodično. ki ima nekaj kapitala. Dopise na ogias. oddelek »Juitra« pod znaoko »Trgovec«.	33809-24
2. IX. 1928!
33795-34
Hrfercn
Vaaka tossda 1 Dte: xa dajan}* naslova m •» Hfrs pa S Di*. (26)
Lep črn klavir
radi pomanjlkainja prostora prodam. Naslov v ogl. oddelku »JuitTa«. .33873-26
Živali
Vsak« OeaMla 1 Din: as da)saj* milm sa tifro pa S Dia. (87)
Obrt
Vsaka beseda 1 Din. ia dajanje naslova ali Šifro pa 5 Din. OO1)
Obleke po meri
izdeluij-e res dobro in ne po pretira.n-i-h cena.h Fra.njo Trojanžek, modm-o kroja-štrvo v Rožni dolini, cesta V/8 — Ljubljana. 33932-30
Razno
Kanarček
se je zatekel. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3380S-27
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ili za iifro pa 5 Din. (37>
DRVA IN i PREMOG
pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon št 2951
Vsaka beseda 50 par; ul dajanj« naslova ali
za šifro pa 8 Diu. (28)
Angleška slovnica
Norman Fitsher, zgubljena za Bežigradom, naj s« odda v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici — proti dobri nagradi.
33871-28
Vsaka DMeda i Din; 13. rajanj« naslova ali za iifro ns 5 Din. (29)
Krojaški šival, stroj
pranr dober za <550 Din naprodaj v Gmdaskj ulici št. 8.	33936-29
TEL®\ADNE • B LEKE
Vsaka
vartna gospodinja uporablja
Vitekovo Varekino
za pranje ln ribanje.	307
Vezenine — zavese
najnovejši slog — nizke cene
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.
Oglejte si naso razstavo na velesejmu!
11318
J. LAM
m APiBee
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih oenab
CERNE - juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3
Oblačila
vseh vrst za moške, fante in dečke
na}cene}e
edino /e
pri konfekciji Frande K. Derenda
Obiskovalcem
velesejma!
Na veseličnem prostoru v paviljonu PRI JERNEJU, lastnik
FRANC ROZMAN
se točijo pristna dolenjska, belokranjska ln štajerska in druga priznana najboljša vina po jako nizki ceni.	11305
TOČNA POSTREŽBA!
LJUBLJANA, Gradišče štev 2 poleg nunske cerkve.
Dobro blago, solidna, trpežna izdelava je naša reklama.	11327
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe!
MESTO
Cenjenemu občinstvu
naznanjam, da imam v svoji, prejšnji mesec otvorjeni gostilni, nasproti dolenjskemu kolodvoru, prav lepe zračne I in s tekočo vodo opremljene tujske sobe. Cena od 10 do 20 Diu!	H326
Obenem priporočam svoja jpristna vina, Id jih točim po najnižji ceni in dobro domačo in ceneno kuhinjo! 1
TAJNIKA
razpisano pri združenju trgovcev za mesto Ptuj.
Ponudbe je nasloviti na združenje trgovcev v Ptuju.	11300
Se priporoča
IV. USENUt.
a tudi za vsakogar, ki ljubi aH pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava >Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—.
§llilT
WMF
kuhinjska posoda je priljubljena povsod zaradi svoje izredne trpežnosti in zmerne cene,
posoda brez glazure, rje prosta, vzdržna proti kislinam —
enkratni izdatek za trpežno in lepo posodo je najpametnejša poteza gospodinje.
VViirtembergische Metallwarenfabrik Geislingen Stelge.
Prodajno mesto in tovarniška zaloga
FRANC GOLOB, Ljubljana
Wolfova ulica 8.
11322
(Nemški dekliški dom)
GRAZ, Klosterwiesgasse 34
Odlični uspehi pri pouku. Prijetno rodbinsko življenje. Zmerne cene. 1121.9 Plačati zamorete v Jugoslaviji v dinarjih
Priložnostna prodaja«
Rabljene avtomobile
na novo preurejene, tovorne in luksuzne, po najugodnejših cenah prodaja
JUGOŠKOPA, Zagreb, Račkoga 2.
Telefon 6306.	11228
Železne sode
vseh velikosti, od olja, samo v dobrem stanju, KUPIMO.
Ponudbe na: Pennsytvania oil-depot, Zagreb, Gunduličeva S, telefon 23—65.
11122
P
R C E L A N
svetiljke — kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto — vse gospodinjske in gospodarske potrebščine — orodje za vse gospodarske in industrijske v panoge — okovje za stavbe in pohištva, pločevino, vso železnino — nosilke — cement — kompletne kopalnice in straiuščne naprave. Železje in prvovrstne češke ploščice za zidane štedilnike — železne štedilnike od najpreprostejšega do najfinejšega, dobite pri
Bogdan Žilic
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 11, poleg Figovca.
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji, porcelanom in
steklenino.
Na drobno!	Zahtevajte ponudbe!	Na debelo!
*
Oglejte si razstavo na velesejmu, paviljon H!
STEKLENINA
33928-21/a
Advokat
dr.
Janko L
avrič
naznanja,
da je preselil
svojo pisarno Iz Kočevja
t RIBNICO
v hišo g. Oražma, nasproti sodišču.	11301
NAZNANJAM
cenjenemu občinstvu, da OTVORIM ▼ nedeljo, dne 4. septembra staroznano
restavracijo
Pod sbalco
na Mestnem trgu štev. 11.
Točila bom Štajerska in dolenjska vina po najnižji ceni. Rizling 12 Din, namizno 10 Din, cviček 10 Din, čez ulico 2 Din ceneje.
Abouenti se sprejemajo na dobro domačo, srbsko in dunajsko kuhinjo. Vsak dan klavirski koncert. Vabim vse znance in prijatelje na obilen obisk in se priporočam z odličnim spoštovanjem
ANICA STARE,
11274	restavraterka.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LJubljani