i ato m! dally Sundays aad HalUa/a. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradaišU la aprarnlfkl prastari: MIT 8. Uwnd.U Ava Otftoa of Publications SeS7 South Lawndalo Ara. Talophono, Rockwall «004 ETO—Y1AK XXIX. Cona lista Ja $8.00 Ent«r«4 u iirnai nhiTt MMtVar January 1«. 1*U. at Dm past-offlM •t Chicago. lilinata, u*0»r th* Ac» of Oon«f«M of Mwh i. 1ST». chicaoo, ill., Četrtek, i6. januarja (jan. is), im« Subscription 96 00 Yosrly Ste v.—NUMBER 11 Aseoptaaco far mailing at spoolal rato oí postag« »rovtdaš tm la 1108. Act of Oct », 1917, authorised oa leas 14, ISIS. aponski general naznanil vojne s sovjetsko Rusijo »vražnosti bodo izbruhnile že v tem letu, ko bo Rusija izvedla drugo petletko. Kitajski komu-1 nisti porazili armado generala Cang Hsueh-' lianga. Rusija bo podvojila izdatke za ojače-nje oborožene sile« Finančni komisar Grinko ponovil svarilo, da se Nemčija in Japonska pripravljata na napad na Sovjetsko unijo ientsin, 15. jan. — Druga ru--japonska vojna se bo priče-z rusko ofenzivo po izvedbi ige sovjetske petletke. To >poved je včeraj izrekel gene-Ha j ao Tada, poveljnik jamske armade v severni Ki-Iski. ¡(Sovjetska unija je pričela rajati drugo petletko 1. janu-1933 in zaključena bo že »m letu. Naznanjeno je nam-bilo, da je Rusija že preko-določeno kvoto v produkci-kar pomeni, da bodo sovražiti med njo in Japonsko iz-ihnile že v tem letu.) Tadova napoved o vojni je že druga, ki jo je izrekel »ok japonski vojaški častnik. 5no izjavo je 1. 1931 podal íeral Sigeru Honjo, potem pa se japonski militaristi skrb-izogibali diskusijam o mož-isti vojne s Sovjetsko unijo, »neral Tada je zaeno izjavil, še ni priiel čas za diskusije pogojih glede kooperacije med xmsko, Manžukouom in Ki-|sko v zvezi z zatiranjem ko-mističnega gibanja na Kitaj-im. f'Novi politični svet v proviiv-ía Hopei in Cahar," je rekel íeral, "je obljubil izboljšati loža j prebivalstva v severni tajski, da se bo lahko upira-komunistični propagandi, idna mašinerija političnega sta pa de ni popolna, zato bo-morali čakati, da se uverimo, bo mogel ta svet izvršiti svo-nalogo." *o poročilih, ki jih je prejel íeral Tada, so komunistične orožene sile v provincema' |nsi in Suijuan strahovito po-1 tile armado kitajskega gene-1 la Cang Hsueh-lianga. To je že tretji poraz vladnih čet v J tki s komunisti v zadnjih me-1 tih. Tada je rekel, da so ko-inisti postali močna sila, ñipa nobenega dokaza, da dodajo podporo od sovjetske Isije. Moskva, 16. jan. — Sovjetske ftoritete so p,gnovile obdolži-da se agresivni sosedje na Ihodu in zapadu pripravljajo oborožen napad na Sovjetsko fijo, zaeno pa so poudarile, da vlada podvojila vojni prora-t\ v tem letu. Sovjetska Rula je imela v preteklem letu >roženo armado milijon mož. tem letu bo Rusljs potroši-za ojačanje svoje oborožene I 14,800,000,000 rubljev (sko-tri milijarde dolarjev) po iz-vi, ki jo je podal na seji vse-tijskega centralnega ekseku-rnega komiteja finančni komi-Gregorij Grinko. Člani ko-|teja so soglasno odobrili proton. Preteklo leto je sovjet-vlada potrosila za ojačanje )je armade 8,600,000,000 »Ijev. tihail KaganQvič, podkomi-za težke industrije, je nemil. ds bo Sovjetska unija večala svojo letalsko silo. V i rtu je grsdnja velikih bomb-letal, ki bodo uprizarjala 'ale na sovražnikovo ozemlje |ae potem vrnila domov. >rinko je dalje naznanil, da vlada potrošila v Um letu L700 milijonov rubljev za kon-Kkajika dela. Večji del te rte se bo porabil za rekon-ikcijo Moskve In Leningra-On je v s vejem govoru pred ii eknekutivnega komiteja ovil obdolftltve premierja rtova, da st Japonska in Wilson se ni mogel izmotati iz intrig Kako je Amerika zlezla v svetovno vojno Waehington, D. C., 15. jan— Senatni odsek, ki preiskuje ameriško trgovino s strelivom in orožjem med svetovno vojno in kateri že teden dni zaslišuje Morgana in njegova dva partnerja, ki so od začetka svetovne vojne financirali evropske zaveznike, je včeraj prašil 20-let-ne dokumente iz ameriških državnih arhivov, ki so najlepši dokaz, kako je Amerika zlezla v vojno na strani antante. L Iz teh dokumentov je razvidno* da se je takratni predsednik Wilson že od začetka vojne tako zapletel v zavezniške intrige, da si nikakor ni mogel pomagati iz mreže, le leta 1916, ko so bile predsedniške volitve in ko je Wilson ponovno kandidiral z geslom, da "drži Ameriko proč od vojne," je bil tako zapleten, da je komaj dihal. Da je mogel prodreti t omenjenim geslom, je moral za čaea svoje volilne kampanje potlačiti nekatere dokumente, ki so že takrat bili dokaz, da je nevtralnost Združenih držav navadna farsa in da Amerika drvi naravnost v vojno. Ti dokumenti so šele zdaj prišli na svetlo! Iz državnih papirjev je tudi razVidno, da je bil takratni državni tajnik Lansing glavni faktor, ki je vodil krmilo Združenih držav direktno v—vojno na strani zaveznikov. Senator Norris urgi ra zavoro za sodišča Federalni pravosodni sistem je treba reformirati Washington, D. C., 15. jan.— Senator Norris, znani pregreši-vec iz Nebraske, je včeraj izjavil pred senatnim poljedelskim odsekom, da vse novo zakono-dajstvo, ki naj nadomesti uničeno fsrmsko postsvo AAA, je zs man. Jasno je, je rekel Norris, da so sedanji federalni sodniki sovražni ekonomskim in socialnim reformam in vse, kar kongres sprejme, bo pri njih proti-ustavno. Edina praktična pot torej je, da kongres najprvo reformira sistem federslnlh sodišč od nsjnižjih do nsjvišjega. Senator Norris Je jvetovsl, naj kongres takoj vzame nižjim federalnim sodnikom jurisdikci-jo (območje) za izdajanje in-junkclj proti zakonom. Glede vrhovnega sodišča Je ps svetoval, naj ga kongres reformira toliko, da bodo vsi njegovi odloki glede ustavnosti zakonov morali biti soglasni. Za reformo sodiš* se je izreklo Se več drugih senstorjev in kongresnikov. Domače vesti Nov grob v južnem Illinolsv Granville, 111.—Dne 10. t. m. je umrl Anton Stegnar, star 52 let in doma iz Vač pri Litiji. Tu zapušča ženo in tri mladoletne otroke. Ob času svoje smrti ni bil pri nobenem podpornem društvu. Slovenski socialist izvoljen Reading, Pa.—Pri zadnjih občinskih volitvah, ki so prinesle popolno zmago lokalni socialistični stranki v tem mestu, je bil izvoljen tudi Anton Rus za volilnega uradnika (eleetion judge). Rus, jeklarski delavec in doma iz Svržakov pri Metliki v Beli Krajini, se že dolgo let udejstvuje v socialističnem gibanju. Pred leti je bil aktiven v Youngstownu, O., kasneje pa v So. Chicagu. Pred kratkim je bil v starem kraju in ko se je vrnil v Ameriko, se je nastanil v Readingu, kjer je takoj zasukal rokave in šel na delo za de lavsko stvar. Čestitke! ■""* Spet avtne nesreče ^' Cleveland. — Rojak Frank BambiČ je bil zadnje dni težko pobit pri avtni nesreči. Nahaja se v bolnišnici.—Jakob Mausar je bil povožen od avtomobila, ki mu je zlomil desno roko. - Tudi njega so odvedli v bolnišnico. Nekaj ur kasneje je bil povožen tudi Mauserjev sin Edvard, ki pa je4eWl k» x*anjše praeke. Not grob v starem kraju Strabane, Pa.— Frank Bole ml., član društva 138 SNPJ, je prejel šalostno Vest, da je v Sla-vini pri Postojni na Notranjskem umrla njegova mama Terezija Bole, roj. Bergoč, stara 58 let. Pred leti je bivala v Ameriki, v Oakmontu pri Pitts-burghu, Pa., toda leta 1914 je šla družina v stari kraj. V Ameriki zapušča tri sinove, eno hčer v Južni Ameriki, v starem kraju pa moža, tri sinove in hčerko. V 'Združenih državah zapušča tudi dva brata. Francija se boji oborožene Nemčije Obrnila se je na Anglijo za pomoč Pariz, 15. jan—Dogodki zad- tlilL J-' *.l L^^*» j- I - 1T||M- njtn tmt, nt Kažejo, tla r»o .Nnfi« čija oborožila demilitarizirano cono v Porenju, so alarmirali Francijo. Francoski tisk opozarja na obdolžitvf v nacijskem časopisju, da fraScosko-sovjet-ski pakt vzajemne vojaške pomoči in posvetovanj* med Člani francoskega in angleškega armad nega štaba glflje situacije v Sredozemskem morju pomenijo kršenje lokarnske pogodbe, kar upravičuje oborožen je Porenja. dasi je to v nasprotju z določbami versajske pogodbe in lo-karnskega pakta. Dasi se doslej ni »godilo nič konkretnega in ni nobenega dokaza, da je Francija v nevarnosti napada s strani Nemčije, je Francija vseeno vznemirjena. Prav tako so alarmirani francoski diplomat je v Nemčiji. Boje se, da bo Hitler prej ali slej oborožil Porenje pod pretvezo, da je tudi Francija kršila lokarn-ski pakt. Berlin je očitno uverjen, da lahko oboroži Porenje, ne da bi s tem izzval #oino. To je tisto, kar skrbi Francijo. Ona se zaveda, da ne mojre pričakovati pomoči od Itallj* ker mora ta reševati svoje probleme. Edino upanje Francije j« Anglija. Francija upa, d* bo pridobila Anglijo na svojo stran z argumentom, da bo Nemčija zahtevala kolonije, ki jih je izgubila v svetovni vojni, pazaj. Ker Je Velika Britanija 4<*>ila večino teh kolonij, ograia oboroževanje Nemčije tudi njo. «.Js tega raa-loga Francija apelira na Anglijo, naj ji pomaga pri gradnji močne fronte proti Nemčiji, ona pa ji bo priskočila na pomoč, če bodo angleške kolonije v nevarnosti. Italija dobi 366,000 parov nemških čevljev Berlin, 15. Jan.—Mussolinije-vs vlada je naročila 350,000 vo-t Jaških čevljev v Nemčiji. Čevlji bodo dostavljeni v prihodnjih šestih mesecih. Italija se je zavezala, da plača 25Of v gotovini skozi švicarske banke, ostalo vsoto pa v rižu in oranžah. ITALIJANSKE BOMBE UNIČILE CERKEV V AFRIKI Deset vernikov ubitih in ranjenih ŠVEDSKI PROTEST PROTI ITALIJI Addls Ababa. 15. jan.—Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, da je bilo deset abesln-skih vernikov ubitih in rsnjenlh 10. januarja, ko so italijanski letalci z bombami razdejali cerkev v Sakoti. Vest je dospela iz Desja in naglaša, da so strupeni plini oslepeli deset ljudi, pet drugih pa je dobilo resne opekline. Abesinske avtoritete so Izjavile, da so itslijanski vojski, ki so jih ujele abesinske čete, povedali, da so dobili uradno povelje, ds morajo požigsti In uničevati abesinske cerkve. Htockholm, Švedska, 15. jan. —Švedska vlada je včeraj liro-Čila noto tukajšnjemu italijanskemu poslaniku, v kateri odločilo protestira proti napadu itall jsnskih letalcev na šotorne Šved sko bolnišnico v A Kongresna preiskava obljubljena FINANCIRANJE PROTIDELAVSKIH BOJEV Nemčija pripravljata na vojno s sovjetsko republiko. Opozoril je javnost na napeto situacijo na Daljnem vzhodu, na obmejne spopade med japonskimi ln mongolskimi četami in na ja-: ponake grožnje o okupaciji su-1 nanje Mongolije, ki Ima te«ne prijateljske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Akcija o delavskem zakonu odgodena Federalni odbor kritizira zavlačevanje Washington, D. C. — Vse k* As, da bo Wagner-ConnSryjev delavski sakon prišel pred federalno vrhovno sodlščs, ki bo morslo Izreči svojo razsodbo , ustavnosti tega zakona, šele potno v jeseni tegs leta. To je postalo jssno te dni, ka je federalno apelatno sodišče v Philadelphiji odklonilo peticijo delavskega odbora, naj odredi zaslišanje o odloku, ki ga je ta odbor podal proti Pennsylvania Greyhound Bus Lines. Ta družba je bila spoznana za krivo kršenja Wagnerjevega zakona, ker je odpustils večje število delsvcev zaradi unljskih aktivnosti. Delsvski odbor je pričakoval, da bo s|>elatno sodišče odredilo zaslišanje še ta memc, nakar bi zskon prišel pred vrhovno sodišče, ki bi izreklo zadnjo besedo glede ustavnosti. Člani delavskega odbora so rszočarsnl, ker se je zsdeva zavlekla po krivdi prizivnega ao-dlAča. V peticiji so naglašali splošno važnost Wagnerjevega zakona, ki zahteva hitro odločiti-v. iJodišč« Je pet i ci jo odklonilo z izgovorom, da je zaposleno z drugimi zadevami, ki so mu bile predložene v rešitev. Propaganda velebiznlsa, v kateri se poudarja, da Je Wag-nerjev delavski zakon neustaven, Je povzročila veliko konfu-zijo na nižjih federalnih aodi-ščlh, kar po trditvi vladnega delavskega odbora ovira enfor-siranje določb tega zakona. Velika letalška netreča; 17 mrtvih (ioodwin, Ark. — Hedemnajst o*elj ju izgubilo življenj« 14. t. pri «*nl največjih letalskih neurij v zgodovini ameriške komercialne avlaeije, ko je dvomo-torno letalo družtje American Airlines padlo v močvirje |m>I milje itd tu. Kaj J« povzročilo nesrečo, nI še znano. Med žrtvami je bilo 14 potnikov in trije nameščenci. Ix lalo Je potovalo iz New Vorka v I^m An geles. Washington. D. C. — Vladna korporaclja za rekonstrukcijo financ je bila te dni ponovno ob-dolžena, da daje posojila industrijskim firmam, ki vodijo boj proti organiziranemu delavstvu. To obdolžltev so izrekli uradniki tekstilne unije in Ameriške federacije nogavičarskih delavcev. Poslali so proteste J. Jonesu, načelniku federalne korporaclje, in W. P. ConneryJu, načelniku delavskega odseka nižje kongresne sbornice. 'Slednji je obljubil kongresno preiskavo, ko bo dobil v roke vse podatke. Med tistimi, ki so dobili denar ii federalnega sklada, Je tudi tekstilna družba v Mooresvll-lu, N. C., proti kateri je izbruhnila stavka, ko je odslovila urad» nike krajevne unije tekstilnih dslavcev. Po oklicu stavke je družba vprašala «a posojilo V vsoti 9241,000 In ga Je tudi dobila. Vladni denar ji Je omogočil obnovitev obrata s stavko-kazi, katere je importirala Is drugih krajev. Tekstilna unija je obtožila družbo kršenja Wagnerjevega zakona, nakar je federalni delavski odbor naznanil zaslišanje, ki se bo »tvorilo proti koncil tega mesece. "Ali Je samo slučaj ali retul-tat politike federalne flnsnčne korporaclje, da ta daje posojila prav tistim tovarnarjem, ki odprto odklanjajo kolektivna pogajanja s Izvoljenimi reprezen-tanti delsvcev?" vprašuje John W. Kdelman, član eksekutive no-msvičsrske unije, načelnika korporaclje Jonesa, kateremu Je naslovil protest. Oblačilna unija napoveduje zmago Možnost splošne stavke v oblačilni industriji New Vork, - (FP) - Več tisoč člsnov Intl. Ladles Gsrment Workers unije Je napolnilo prostore o|>ernega gledališča, ds slišijo svoje voditelje in se se-znanijo z načrti glade ukllc« stavke, ki lahko parallzirs vso oblačilno industrijo. Julitls llochman, podpredsednik mednarodne unije, je dejal, da so v teku pogajanja z delodajalci glede sklenitve nove po-godlje. A ko na bodo slednji pristali na vse predložena zahteve, tedaj je stavka neizbežna. "Ml hočemo pogodb*, ki bo nekaj kukor krpa papirja", je rekel llochman po opisu kaotičnega položaja, M\ prevladuje v oblačilni industriji. Največje preglavice dela uniji takozvani kontraktnl sistem, ki omogoča mezdne redukcije. Oblačilni delavci v New Vor-ku imajo močno organizacijo, ki Im» lahko prisilila delodajalce na kapitulacijo. Charles Zimmer-man, Lulgi Antoni nI In Frank ('rossjweilhe, drugi uradnici o-Jdačilne unije, so posivali de-Isvce, naj vztrajajo v boju in bo njihova. ¿masa (Karten! larger.) Moekvi Angleški poet Kipling tekko bolan I no obolel, rt Ur je 70 let. Gradnja kol v Moskva—Proavetnl odsek sovjetskega sveta je naznanil1 London, 15. Jan. — Rudyard ' konstrukcijo 150 novih osnovnih ' Kipling, svetovno znani angle-! in viAjih šol v Monkvl v tem>ki pesnik in pinaUlj, je nevar-letu. " _________ CETBÜEK. lft. JANUABJI PROSVETA Ko potrkajo hladni dnevi, prično ljudj« | hati in nos jim cvete. So sicer ljudje, ki trdi da so ušli kakšni hudi bolezni, če so se nak nahoda, bo pa tudi takšni, ki jim še mar ni si morajo venomer brisati nos. Nahod ni \ tako od muh; časih je prav nevaren. Sledita i PJ»y pogosto influença ali gripa, ki sta pogj v poslednjih letih hudo zaVratni bolezni. Nahoda se je treba čim prej znebiti, ali in to je bolje: utrditi se je treba v zgodnjih senskih mesecih tako, da se nas nahod ne i THE ENl.HiHTBtfllENT GLASILO IN LASTNINA HIXJVSNWUC KABO0NS roOrOKME JKUNOTS ■ u LdruUt» 4rU»i U»»*» Ch\m*m\ M M m l«l«. M *» - »»I »»»*" Ma: ta CiMM VM m «ata tot«. •• H » *'ïL,«nu>u Ml roc Um U-.U4 S mm ms c«»«i- n-m v*t t-*. m4 cïmw r j forcis» euurUUm M P*T N»' «•rti. éiutm. pmmi iU t « W «• j« prlloéll AávsrtUáac raM* «*» nu,«» u4 • ■sewwllrt». m «Ur'M. M»" Zdravniške statistike dokazujejo, da se polj. H skih delavcev, cestnih delavcev in onih spreh«. I jalcev, ki se najtrše zime ne boje, nahod «ploh H ne prime, razen če se ga nalezejo. Kdor si hoče H olajšati nahod, naj ne zauživa mnogo tekoči^ H kdor samo sumi, da se ga nahod loteva, naj ni. B kar ne pije» čeprav so mu "četrtinke" ediufl "duševna hrana". Kdor opazi znake prt hlada, ■ naj pije vroče mleko ali kaj sličnega. Nič m I de, če si popravi okus z žganjarčkom ruma ali ■ konjaka. Seveda naj ne leži v mrzli sobi, zakaj I po vroči pijači se bo bržčas spotil in spoten I človek se v hladni sabi še bolj prehladi. I Nahod, ki je že tako močan, da človeku kar | od nosa kaplja« je huda reč. Toda dobro in ko-1 riatno sredstvo poznamo, ki povrh nič ne stane. I V mlačno vodo damo ščepce soli ali borove kinli. ne, pa vsrkavamo počasi v nos. Seveda ne smemo delati sile, sicer, nas prične še glava boleti Popolnoma dovolj je, če to mlačno kopel ik> m», lem vsrkavamo in pustimo vodo izkapljati. ft naj bo kopel v pravem pomenu besede. Pogosto se pridruži nahodu neugoden suh ob. čutek v grlu, ki človeka ovira pri požiranju. Teh nevšečnosti se lahko znebimo, če mulimo ko-šček limone; tudi to,'je dobro, če popijemo ko-zarec tople vode, v katero smo kanili nekaj kap-ljic glicerina. Ti sredstvi po navadi odstranit» že čez dobro uro "sušo" v grlu. Zelo dobro in prav gotovo uspešno sreds,tv» je jodova tinktura. Kadar začutimo ščegetanj« ' v nosu, je to zvečine znak za nahod. Takrat težimo brž po kozarcu, nalijmo vanj. nekoliko vo-de, vanjo pa kanimo dve, največ tri kapljice joda in izpijmo na dušek. Isti način pripon», čamo tudi pri pojavljajočem se prehladu (» grlu*. tPribijmo načelo:, bolezen je treba zatreti,-preden se razbohoti! Zimska hrana za šolskega otroka Piše dr. John L. Rice, zdravstveni komisar : mesta New York ————— t Rastoči fantki in deklice potrebujejo vedno več hrane v primeri z višino in težo kot odrasli ljudje, v In pozimi potrebujejo več hrane kot poleti, Povrh tega pravilo pozimi bi morile biti gorke jedi. Kuhane žitne jedi z obilim mlekom bi moralo tvoriti glavni del otrokove-. ga zajutrka in dodatno tupatam eno jajce. Do-bro je imeti s tem polno tostiranega kruha i maslom; je ni boljše rabe za stari kruh. Končno naj ima otrok za zajutrek sveže ali kuh* no sadje in nekaj soka od paradajza. Opoldanski obed utegne biti kaka juha in zelenjave, sekano meso ali makaroni s sirom, špageti z mesom ali kaka druga gorka jed. Vroče mleko, kakao ali čokolada naj se Hervirá s kosilom. Naj se doda tudi kaka surov« solata od zelenjave v svrho ravnotežja v prehrani. Povprečni šolski otrok naj se navadi jesti za večerjo to, kar jedo odrasli v isti družini. Večerja seveda naj vsebuje tudi vsaj dvoje kuhanih zelenjav, najboljše listnate vrste, poleg krompirja, mesa, ribe ali perutnine pa tudi surovo solato od zelenjave, Qtrok naj dobiv» kozarec mleka z vsako jedjo. Težke sladke jidi naj se ne dajejo otrokom; najboljši desert u nje je sadje. Ko otrok prihaja domov popoldne, i ms rad kak prigrizek. Kruh z maslom mu pomag» čakati do večerje. Naj se otrok igra pod milim nebom kakor dolgo mogoče. Naj le bo dobro oblečen in nosi gatoše, ko je sneg. Igrati se v snegu je dobr* zabava in zdravo za otroke obeh spolov. Ako l se noge premočijo, nič ne dene. Odstranit? t* . koj mokre čevlje in nogavice in osušite dobflTj noge, ko pride otrok v hišo. Papir in svetloba ► Papir na svetlobi porumeni in postarVe^r- r hek. Ne škodujejo mu pa samo sončni w»rkl' | ampak tudi razpršena dnevna svetloba. Nešte to dragocenih knjig in listin po arhivih * t j i že uničilo na ta način, flvednki zavod za ruti' i skavanje materiala je napravil vrsto zanimivi" poskusov, kako vpliva svetloba na različne» vrste papir ja in je dognal, da so skoraj vse vriW ■ enako neodporne proti sončnim žarkom. ^Jlj ■ bolj škodujejo papirju kratkovalovni žar» j i-- modro fn vijoličaste svetlobe, ki se néovirs* ! prodirajo skozi okenska stekla. Za knjižni« » • arhive, kjer se hrani papir, bi bilo priporočljivo, da bi bile Alpe v oknih preparirane s ^ nom ali prevlečene s kako drugo snovjo, ki * ► pmputča kratkovalovnih svetlobnih ne ovira pa pristo|>a žarkov ostalega sveti"®-nega spektra. i — .....................II. ■!■.■■ 1 Nadomestilo za bombaž m u \ ' * > I Milanski tehnik Glno Radice je iiumil i stopek za izSelavo nadomestila y i Prvi po«ku*i so baje dobro uspeli in ItsM** • je morala bomba* doslej uvaiatl it inowm-t^ , si obeta od tega veliko korist. Izumitelj P^ vi, da bo blago po novem postopku ve* za polovico cenejše. PKOKVKTA IUT M s«. u»»4®l« A»«* CN—■■ —F«ter«Ud P letom. Edouard Herriot, vodja fran coukih socialnih radikalcev. prla*f iMlum » «àleiMOu. Uboga slovenščina! Poročevalec. ČETRTE», 16. JANUARJA P ROS V BT A Veáti s Primorskega di 0 .Ii KZASKA RADIJSKA POGRAJA BO UKINJENA? Med fašisti je iwvala veliko izburjenje vest, ki jo je ofrja-Kadiocorriere" v eni mami rojih poslednjih številk. da 4» •žaška radijska oddajna podaja ratkem ukinjena in priključe-turineki. Baje gre za reorga-zacijo vse italijanske radijske a j ne Mbe. Rimska postaja II je že priiela.delovati in je orna prevzela dosedanje funk-je turinske postaje, ki jo name-vajo zato odškodovati s tem, hod p razširili njen delokrog na Julijsko Krajino, vznemirjenju fašističnih ogov v Julijski Krajini priša Oorrier» Igtriano", ki ,ga krito priziiava in «»k» uteine-je. čes da je Utfaška — obmej-radijska postaja velikega po-na »pričo svoje posebne kul-ne in politične propagandne i je, ki se na omejuje le na o-dje Julijske Krajine, nego služila fašističnim manife-ijam v obmejnih krajih. Ce, bo sedaj zdrušila s turinsko tajft se je bati, da se bo mo-a vsa dežela odreči radijskim nosom, ki so bi K doslej počeni izključno njej. in so bili i prilagodeni njenim pose1^ i političnim potrebam. To bo i največji udarec, ki bo priza-an fašistični propagandi za Urjenje radiofonije med naj-imi ljudskimi sloji, Liat ob ljučku poziva odgovorne fak-e, naj branijo fašistične in-se dežele. »ekakor ima puljsko fašistič-Klasilo v nečem prav, vendar ka bojazen ni niti najmanj avičena, ker bo turinska po-j a kljub vsem pomanjkljivo-■gOtovo docela izpolnjevala kcije fašističnega propagand-a »redstva tudi v poslednji Julijske Krajine, ker bodo Iže vneto skrbele krajevne istične oblasti. 1ST SB PRIPRAVLJA ZA VOJNO dtločenim maksimalnim cenam je bila obsojena.ie cela vrata trgovcev, med njima zlasti slovenski trgovci it Trsta in bližnjega Krasa. Trgovec pa je prisiljen, d« drži odprto trgovino, in ne »me vrniti trgovske licence, ako noče biti konfiniran ali saprt. Radi tega mora kljub veliki izgubi prodajati blago po uradno določenih cenah. V zadnjem času pa so začeli fašiati očitno bojkotirati trgovine jugostovenskih državljanov, tako da je morala menda tudi ie posredovati naša konzularna o-blaat Posebno s kurivom »e močno dtedi. Le podjetja, ki proizvajajo orošje in drugi vojni materij al, smejo nabaviti enako količino premoga kakor v preteklih letih. Bolnišnicam in drugim podobnim ustanovam je množina reducirana na 66%, hotelom celo aamo 50%. Drugi pa si morajo pač pomagati, kakor morejo in znajo. * Glede kredita za nabavo drugih predmetov iz inozemstva velja razdelitev v potrebne, koristne in lukauane predmete. Prakti-' dno seveda se uvoz reducira v glavnem samo na predmete, ki jih rabi država v vojne namene. Medtem pa se z besedo, z dobrim izgledom in s pritiskom izsiljuje iz "navdušenih državljanov" zlato in srebro. Da bi jih pa ne razburjali, jim previdno prikrivajo vsako vest o padlih, ranjenih hi obolelih vojakih in delavcih v Abesiniji. Samo radi pomirjenja duhov je država tudi ukinila objavo statističnih podatkov o državni blagajni in državnih financah. In samo radi tega so prepovedani tudi vsi časopisi, ki prihajajo Ki držaV, ki so pristale na sankcije. Ce pa hoče kdo ku skrčil promet z avtomobili, jveč je seveda pripomogel k »u silen skok v ceni bencinu, :ej pa tudi strah, da ne bi bi-istniki avtomobilov radi ne-rebnih voženj po mestu in na »li proglašeni za sovražnika kizma in Italije. Dejstvo je, da [izginili skoro vsi avtomobili >rometa in da krožijo po Tr-samo še tramvaji in vozovi, cbirajo staro železo in druge fine. pa gre v zadnjem času preko Trsta veliko novih letal -adjedelnica v Tržiča izdeluje |e po 15 letal na dan. V Trstu nalagajo na navadne jadrni-[ki od pljujejo z njimi neznano Vi. bržkone v razne zalive in (vike istrske obali, da bi bili ¡roki za vsako eventualnost. 'morebiten napad iz morske mi> zlaeti pa is zraka, se je |i sam Trst močno oborožil. V »ti luki, kjer počiva sodaj de-Ištrlijo v zra/k cevi protiavitkih topov. Močna baterija ov krasi sedaj tudi vznožje Brata trgovca Delpin, ki imata poleg *velike trgovine še nekaj podružnic, sta bila v začetku decembra prijeta in aretirana. , Postavljena sta bila pred konfjnacijsko komisijo, ki jih je. odgnala v Južno Italijo za nekaj let Bila sta ovadena, da sta imela v zalogi velike količine moke, ki jo nista prijavila oblastem. Strah na Bazovici Trst, decembra 1935.—V skladišču sribdnika na Bazovici se je nekega dne v novembru pojavilo spet veliko razburjenje. Straše so ponoči baje opazile neznance, ki so nameravali nekaj materiala odnesti iz skladišča. Alarmirana je bila vsa postojanka in v obrat so spravili talo strojne puške, a zasledovanje je bilo zaman. Zdi se, da je vse to povzročil le prazen strah, katerega žrtev bi seveda postal spet naš človek, če bi jim slučajno prišel v pest. Vedno več policijskih špijonov med našim ljudstvom Reka, 10. decembra 1936.— Med našim' ljudstvom se opaža vedno več plačenih tajnih italijanskih policijskih agentov, ki kaj pridno služijo denar na račun naših ljudi. Zlasti po večjih krajih, kjer se nahaja delavstvo, kot na primer na Matu-Ijah, v Biatricf, v Trnovem, Kne-žaku in drugod so v zadnjem času pomnožili to armado prav občutno. Naš človek mora poleg drugih vsakdanjih borb biti tudi to borbo in se skrbno paziti pla-čoncev. Jugotdovantiki državljan Modec Franc ustreljen na meji Cerknica, 9. decembra 1936.— Dne 2. t. m. so italijanski obmejni stražniki ustrelili na meji Modec Franca, 22 let starega mladeniča, doma iz Podcerkvei pri Starem trgu. Modec je šel čez meje, in sicer na konju. Ko je prišel do italijanskih obmejnih stražnikov, se je na njihov poziv ustavil, kljub temu pa so ti streljali v njega in ga smrtno ranili. Bil je prepeljan v Trnovo, kjer je bil tudi pokopan. Mati ustreljenega je šla čez mejo, da bi videla še enkrat mrtvega si-na, vendar pa so ji to italijanske oblasti zabranile 1 jo vrnile s prvim vlakom čez Rakek domov. Drobne novice Iz goriške pokrajine je pred dnevi odpotovalo nadaljnjih 160 delavcev v Vzhodno Afriko. Prepeljali so jih najprej v Genovo, kjer so se priključili druigim delavskim skupinam ter skupno z njimi odpotovali proti jugu. V Trstu je neki osebni avto do smrti povozil 45-letnega Ivana Žerjala iz Trehč. Nesrečnpža so nemudoma prepeljali v bolnico, med potjo pa je izdihnil. Tržaški občinski svet Je imel pred dnevi svojo proračunsko sejo. Podeštat je na njej podal poročilo, v katerem je med drugim dejal, da se bodo dovršila janva dela, ki se sedaj gradijo, da pa novih ne bo. Občina Je morala v svrho konsolidacije svojih dolgov najeti več posojil, ki znašajo skupno 25 milijonov lir. Vendar s tem Še niso plačani vsi dolgovi pri raznih tvrd-kah in zavodih. Nekriti dolgovi znašajo zaenkrat skoraj Še 26 milijonov Hr, . Puljski prefekt Je kaznoval tri trgovce z zaporo njihovih lokalov po nekaj dni zaradi previsokih cen najnujnejšim žlvljen-skim potrebščinam. Bitka za demokracijo in republiko v Španiji Pred volitvami v Španiji Zadnja izprememba/flade v Španiji je izločila kljfro-fašiste Gil Roblesa in druge njegove pristaše iz vlade. To je bila logična posledica naraščanja opozicije, ki jo vodijo zopet socialisti proti trenutni reakciji, ki je nastopila po oktobrskemu uporu. To je pa tudi znak, da se pričenja v Španiji, ki je razmeroma velika evropska drŽava, odločilna borba za demokracijo in republiko. V novi Valladare-sovi vladi tudi ni korumpiranega Lerrouxa (radikalec) in njega pristašev, ki je Gil Roblesa sprejel v vlado in mu poveril celo vojno ministrstvo. In prav ti dve stranki, ki imata sedaj tudi veČino v parlamentu, sta b svojo reakcionarno politiko izzvali oktobrski upor in sedanjo kVizo države. Novi predsednik vlade je za upnik predsednika republike, ki ima namen utrditi republiko in jo ščititi pred navalom desnice. Dobro pred dvemi meseci je bil Valladares notranji minister. Gil Robles ga je s intrigami iz rinil iz vlade. "Pa zakaj? Ne samd, ker je s predsednikom republike zahteval pomirjenje levico, ki je bila od upora v oktobru 1934 nekako na "indeksu" pri režimu, ki je pred štirimi leti storil isto. Gil Robles je zlasti črtil Valladaresa, ki je od "točno zahteval, da se vse sile policije, šandarmerije in napadal nih gard mobilizirajo proti vsa kršnemu državnemu udaru, ki bi prišel z desnice, to zlasti s »trn ni vojnih formacij Gil Roblesove katoliške mladine. Valladares pa je obenem za sledoval in nadziral mahinacije in intrige nekaterih katoliških vojnih šefov in anarhistov, kji-tere je Gil Robles, ko je postal vojni minister, reaktivlral in jim izročil važna službena mesta. Mesece se je šepetalo Španiji o prevratu reakcionarnih generalovi _ Veijdar je Val ladares Še septembra meseca letos izjavil dopisniku sodružno-ga belgijskega "Peupla" povsem odločno, da ni nevarnosti za pre vrat ne z desne in ne z leve. In res, Robles ni več minister vojno niti minister sploh. Novi predsednik vlade j^ postavil na čelo vojske in na čelo mornarice ljudi, ki jim republika zaupa. Prav verjetno pa je tudi, da se v kratkem izvedo prečiščenje vojske in državne uprave, ker so Gil Robles in njegovi prijatelji postavljali na važna vodilna mesta lo svoje reakiconarne tovariše. Republika se ob naporu utrjuje. In stori to lahko, ker se zaveda, da Jo iHidpirajo pri tem delu množice španskega naroda. Koalicija Gil Robles-Lerroux ima morda Še večino v parlamentu, toda pravzaprav je ni nikdar imela—med narodom, Reakcija, kakor a« zdi, ne bo imela prilike, da onemogoči napore republikanske obnovitve, ker se Je predsednik republike končno odločil, da razpusti parlament in pozove narod, da pove svojo Jasno besedo. Gil Roblesova reakcija dobro ve, da Je prišel odločilni trenu tek. Ona namerava otvorlti voj- no proti republiki in nje sedanjemu predstavniku A. Zamori. Boj, ki ie še pričel, bo tešak. Toda zmaga republike in demokracije jp ža v, naprej gotova pod edinim pogojem, da socialisti in vsi pravi demokrati uq»-jo svojo dolžnost in ds Čvrsto in združeni vstopijo v boj proti skupnemu sovražniku. Doslej še ni bila izdana amnestija in sedi v zaporih in ječah španske republike Še okroglo 30.000 udeležencev oktobrske vstaje. Tudi organ špauske socialistične stranke "El Socialista" je še vedno prepovedan. Stranka je brez tiska, ker ne sme izdati niti kakšnega nadomestnega glasila. " Amerika se pripravlja na vojno Ogromni izdatki za oboroževanje Washington, D. C. — (FP) — "Amerika vodi vse druge drža? ve v pripravah za novo svetovno vojno," je rekel zvezni senator Lynn J. Frazier na zborovanju Splošnega sveta za preprečitev vojne. "Kongres je preteklo leto aproprilral milijardo dolarjev za armado In mornarico, toda militarist! še niso zadovoljni in zahtevajo nadaljnje milijone. Ako bodo u-speli, tedaj bo dežela potisnjena rob bankrota. "Aproprlacjje za armado in mornarico so znašale preteklo leto H,003,872,000, najvišjo vsoto, ki je bila kdaj določena v oboroževalne svrhe v mirnem Času v zgodovini naše dežele, ali katerekoli druge. Kljub tej o-gromnl vsoti so bile predložene nove zahteve za nadaljnja a» propriacije, da se ojači ameriška oborožena sila." Frazier je rekel, da je fraza "zadostna obramba", ki Jo mi* 'lltaristi vedno ponavljajo, bunkum. "V očigled novemu razvoju, ki je prinesel na površje takozvane znanstvene metode v bojevanju, ne more biti govora o zadostni obrambi. Združene države se lahko pripravijo, da odbijejo napad od strani ene države, toda v slučaju vojaške zveze petih ali več držav proti Ameriki, bi bil rezultat toliko bolj porazen za nas, kolikor bolj bi bili oboroženi in pripravljeni na zadostno obrambo." ' > » •' « 4 fc'iMtiira t^l ----- ~ i ivmna Nlkita laatov, runkl rudar,-gmurl na zborovanju industrij-nkih delavcev o uspehih novih metod, ki so omogočile povečanje produkcije premoga. Vladni biro ignoriral protešte opmnhaparjev VVashington, D. C. — Protesti delodajalcev, ki so zagnali velikanski krik pred nekaj tedni, ko je zvezni delavski department v posebnem poročilu razkrinkal pravi značaj kompanijskih unij, ne bodo ovirali nadaljnjega 'poučevanja upeiišaparskih mettttt. Tako je izjavil Isador Lubiri, načelnik biroja za delavsko statistiko v delavskem de-partmentu. V svojem poročilu, ki gs je predložil načelnici de-partmenta Perkinsovi, pravi Lubin, da ho tudi v tem letu proučeval odnošaje med delavci in delodajalci. Vladni izvedenci bodo posvetili posebno po-zornoat položaju delavcev v posameznih industrijah, kar Im> nedvomno izzvalo nove protest«-s strani delodajalcev, ki plačujejo nizke mezda in uvajajo dolge delovne ure. Prizor U »olilmh u*re4ov ia demokratke stranke. Zmaga polje* deUkih delavcev HlissficJd, Midi. Krajevna unija poljedelskih delavcev, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je pravkar podpisala jKigoilbo Z.lastniki polja sladkorne pes«, Zp'U>iioo«t pogodbe j« v tipi. ker je prva svoja vrsti* v MidiigaauJn določa ' u^rlo polje." Vsi poljrek zavrglo na J no vejši ap« i Mauptmannovih advokatov, ki so poskusili t odlogom Hauptmanrtove ekaekucije za nedoločen ča«. ' Apelirali so za "habea* corpus." Ilsuptmann ltukare*ti v katerih je voješt%o aretiralo več prMeše* nereda« še vedno upa. da governer Ifoff- man odgodl elektrokucljo. S konvencije najem» niikih farmarjev Delegatje te izrekli za odpravo vtek form t najemniitva LMle Rock, Ark, — (FP) — Tu je bila pravkar zaključena konvencij* unije najumniških farmarjev, Udeležilo se je nad dvesto delegatov, ki so zastopali 24,000 najemniških farmarjev in poljedelskih delavcev v ŠestiH južnih drža vab. Delegat-Je so odobrili zakonski osnutek, k i 1>« v kratkem predložen kongresu. Ta naglaša, "da je zemlja dedščina ljudstva in iz tega razloga Jé treba odpraviti vse oblike najemništva ter vrniti zemljo aktualnim obdelovalcem." Načrt določa, da federalna vlada kupi velika posestva in izvede dalekosežne zemljišč ne reforme, da se odpravi tlačen* stvo In izkoriščanje najemniških farmarjev in poljedelskih delavcev. Drug«' farmarske organizacije so bile povabljene, naj pošljejo svoje representante na prihodnjo konfurenco, ki bo otvorjena v Washlngtonu 7. februar Jh. Delegatje so se soglasno izrekli m formiranje farmursko-delavske stranke, "ko lai organizirano delavstvo uvidelo |>o-trebo take stranke." Resolucija poudarja, da sta stari stranki pod kontrolo veleposestnikov, bankirjev In Industrijskih magnetov, razreda, ki ničesar ne producirá, a lustuje vse bogastvo. -Kot govorniki so na konvenciji nastopili David Kowler, predsednik 21. rudarskega di-strikte IJMWA; John Bamett od Farmarsk<*git komiteja akcije in D. M. IUmisoii, član ekso-kutive Delavske zveze, organizacije brezposelnih delavcev. Norman Thomss, socialistični voditelj, je brzojavno čestital uniji, ki je izvojevala delno zmago v zadnji stavki obiralcev bombaža. J. H. liutler je bil ponovno izvoljen ia predsednika unije najemniških Farmarjev, M. L. Mltchrll pa za tajnika. Hl««lnji ja |**rnčal o terorizmu plantai-nikov, a katerim so hoteli uničiti unijo, a se je nakana izjalovila. Unija je kljub terorizmu napredovala m podeaeterila št»-1 vilo svojega ¿'lunah a V pretek-• lom i«Hu. m i.! Aretacije »iavkarjev Hprlngfield, Mas*. — Okrog trid«'M*l * Iavkarjev j« bilo are. tiranih-* prvem tednu atavke, ki je Izbruhnila v tovarni Cnited Textil* Co. Vsi so bili vrženi v zapor na obtožbo kal jen ja javnega miru, ker so piketirali t«; varno. Ljudsko lastništvo javnih naprav «§ izplačuje i Columbia, Mo. — To mesto s »,000 prebivalci, v katerem Je sedež državne univerze, je pred nekaj leti zgradilo svojo elektrarno in vodovod, kar mu prinaša velike koristi. Iz proflta, ki mu ju prinaša lustništvo in upravljanje teh naprav, Je postavilo mestno hišo, ki je stala $150,000, ter policijska in gasilska poslopja, za katera je potrošilo nadaljnjih $70,000. Poleg tega imajo mostni uradi brezplačno električno razsvetljava ki stane v mestih * stičnim številom prebivalstva $7A,000 du $100,000 na leto. Cene, ki Jih računa odjemakom za porabljeno elektriko, so niftje nego v drugih mestih ie države s sllčnim številom prebivalstva, kjer so javne napruve privatna last. Ali ste Pf naročili Pro#.%eto ali Mladinski l*let svojemu prijatelje v doaievino? To je edl-at dar (rajne trrditoell. ki ga za ata! denar lahko pešate avej-— v domovino Grozilni pismi objavljeni Newyorcan obtožen zlo-črnskega dejanja New York, — Austin Phelps Palmer, bogati Inženir v pokoju In bivši milijonar, je bil v torek obtožen kriminalnega prestopka poštnih zekonov, ker Je poslal dve grozilni pismi predsedniku Itooseveltu. Kazen za ta pre-*to|iek Je pet let zapora in $1000 globe /a vsako pismo. Vsebina Kozilnlh pisem, ki so ju predložili zvezni detektivi v evidenco, se je izvedela ob tej priliki. Palmer se Je v olieh pismih podpisal za (\ H. Nelsona in obe' sta bili tipkani, Prvo pismo, ki je datirano 2H. novem« bra HKift. doltl Koosevelta, da trin^ i* svojimi zakoni povzročil vet)kn škodo, B temi zakoni Je predsednik prelomil prisego, katero Ue pološU ob nastopu syo-je služila, da Imj čuval ustavo. Drugojiismo, ki Je datirano 3. decembra 1035 in naslovljeno na Uoosevelta na Warm Hprlngs, tis., kjer M' Je predsednik takrat mudil, ne pa tflasl: "Franklin Delano Rootavalt, komunist in razbijač privatnega buslpessa I Ti a rdi......—, svarim Te, čf docela uničiš moje dohodke. Te zadavim z lastnimi rokami! Da bi se Tvoja duša cvrla v peklu!- C H. Nelson" Uradnih hom§H»nij§he unije dobil brco Cleveland, O.» — Al Haltnt, delavec v tovarni Itcpuhlic Steal Co., je smatral svojo sluftbo kot reprezentanc delavcev v kom-panijski uniji za re»no. stvar. V domnevi, da za«tf»|Mi delavce, ki »o ga UvoliJi za svojega predstavnika, Je prevzel \odlll»o vlo-ao pri «k lica u ju konvencije v*«*h delavskih predstavnikov v kompeHlJakl uniji, na kateri naj bi m« razpravljalo o zvišanju mezde, pokojnini in starostnih pravicah. Sedaj.nima več služ-Ih* — drutlia gs je i rgla na cesto, ker je prekoračil meje svoje oblasti ' ^ Dolina meseca ROMAN Mtol JACK LO*f DON—Peslevso® VlaJfasIr UrKlk ; Ovil daljnega iztoka Po remitnem dogodku zábeleiü Wilhelm Carl Vzravnala se j«? nič njegckih kolenih in ga jr-TneU^ mi-Tki ji i« »iU «niU v glavo. "Res misliš tako, Billy?" , > "Seveda, mislim." "Tedaj ti povem nekaj, česar ne morem več prenašati. Umrla bi, čo bi morala. "jtoTJe vprašal, ko ji j t nekaj časa vpra- šujoče gledal v obraz. "Ti boš odločil," je dejala, "Ijt na dan z besedo." J "Ne veš, v kaj aa spušča*" ga je posvarila. "Mar se umakni, dokler je čas." Trmasto je zmajal z glavo. "Cesar ne maraš trpeti, tudi ne boš več trpe- i« Kar povej, kaj je." "Prvič," je dejala, "pretepanja stavkokazov Nehate je zinil, da bi ne Uprl, a beseda mu je ostala na jeziku. "In drugič je konec Oaklanda." _______, "Tega ne razumem." , „ "Konec Oaklanda. 'Nič več ne bova živela v Oaklandu. Umrla bi, če bi morala ostati tu. Treba je podreti šotor in odriniti." La pošasi j« to prebavil. "Kam?" j« vprašal nazadg«. "Kamorkoli. Vse eno je. fp* premisli" Zmajal j« i glavojji Ji obraz. »pkadi cigareto in pazljivo pogledal v -Res meniš, da bi šliT "Seveda. Oakland jermeni prav tako zoprn, kakor j* bil tsbi zrezek, kava in maslo." Videla je, kako se je boril sam s seboj. Videla j«, kako se je še njegovo telo mučilo, preden je odgovoril. "Nu prav, če ti Je toliko do tega. Pa pojdi-va. Obrnlva Oaklandu hrbet. Vrag naj ga vzame, saj ni nikoli ničesar storil zame ; in vi-di a« mi, dovolj dedca je v mani, da lahko kjerkoli zaslutim vsakdanji kruk. To je urejeno — a zdaj ml povej, s čim M ti Je Oakland zala ■Militi« mu je vse, kar jI je bilo prišlo na um; vsa dejstvi svoje obtožnice zoper Oaklandu Je naštela, nlčeaor ni izpuatila, ne avoje-ga zadnjega obiska pri doktorja Hentleyu ne Billyjevega pitja. On jo Je 1« še tesneje pri-vijal k sebi in spet in spet zatrjeval, da se Je odločil. Cas Je mineval. Prateni krompir ae Je shladil, ogenj v štedilniku Je ugasnil. Ko sta obmolknila, Je Billy vstal, ne da bi Jo Izpustil. Ozrl se >Je na prateni krompir. "Mrzel kakor led," je dejal In se obrnil k njej. "Daj, stopi v sobo in obleci najlepše, kar imaš. V mesto pojdeva, da kaj pojeva in proslaviva današnji dan. Mlaljm, da Imava razlog za proslavo, ko se pripravljava, da pode-reva svoj šotor, poveteva culo in odrineva Iz tega starega gradišča. Saj namk ne bo treba hoditi. Deset centov ml brivec še vedno posodi in toliko stare šare tudi imam, da dobim zanjo nekaj denarja." Njegova stara šara Je bilo več zlatih kolajn, ki jih je bil dobil v avojih amaterskih dneh na boksašklh turnljlh. Ko sta doapela v mesto in stopila v zastavljalnico, so bili videti Um prav dobro poučeni o vrednosti teh kolajn. Pri odhodu je tvenketalo v Blllyjevem tepu prgišče srebra. —■—-__ ■ Razposajen Je bil kakor deček in Sram je bila enako dobre volje kakor on. Ko se Je u-stavil pri tobakarni na vogalu, da bi kupil vrečico "Buli Durham", se je zdajci premislil In viel "Imperlalke". "Oh, danos aem ves obseden," se je zasmejal. "Danes nI,nič predobro — še smotke ne. In v nobeno po ceni krčmo ne pojdeva, v nobeno japonsko gostilno. Pri Bsrunumu bova jedla." Neakrbno sta krenila proti restoranu na vogalu 8edme in B*oadw*ya, kjer sta bila imela šenltovanjako pojedino, "Napraviva tako, kakor da nisva poročena," se je domislila Saxon. Kakopak," je pritrdil Billy. "In poaebno sobo si vzameva, tako da bo moral natakar vsakikrat potrkati ni vrata, preden, bo vstopil." Saxono so obšli pomisleki. "Predrago bo, Billy. Za trkanje mu boš moral dati napitnino. V skupno obednico pojdeva." ' "Naroči, karkoli te miče," je radodarno rekel Billy, ko sta sedla. "Tu je poledvična pečenka po dolarju in pol. Kaj meniš?" in aekanica s Hkorjo," je pritegnila, "in moka, poprej pa nekaj ostrig — rada bi jih primerjala z ostrigami s Skalne obale." Billy je pokimal in vzdignil glavo iznad Jedilnika. "Tukaj so bordojake školjke. Naroči za poizkušajo tudi teh, da vidiva, ali so boljše od naših obalnih." "Zakaj ne?" je z iakrečimi ae očmi vikliknf-la Saxon. "Svet je najin. Samo popotnika ava, ki potujeva skozi to mesto." "Da, tako j«/' Je Billy raztreaeno zamrmral. Pregledoval Je gledališka oznanila. Nato je vzdignil oči. "V Bellovem gledališču Je matineja. Za četrt dolarja lahko dobiva dva re-zervtiana sedeta. — Vraga vendar!" Njegov vzklik je bil tako utaljen in Jezen, da je Saxon kar plašno pogledala. "Da ae nisem spomnil!" je zlovoljno nadaljeval. "Lahko bi bila šla obedovat v "Fo^ rum". To je tlatl fini reatoran, kamor hodijo Roy BldTtehard in drugi taki ptiči zapravljat naše tulje." V Bellovem gledališču sta kupila dva rezer« virana sedeta; a za predstavo je bilo še zgodaj, sato sta krenila po Broadway u nizdol, da ai v kinu preženeta čas. Najprej sta videla cowböyski film,.za nJim francosko burko in nazadnje kmečko dramo, ki se je godila nekje na Srednjem zahodu. 'Pričela se je a prizorom na ftrmarakem dvorišču. Solnce je topo obsevalo vogal skednja in plot, med tem ko je tla odevala senca velikih dreves. Piščance, race in pure ao brskale, racale in tekale okoli. Velika svinja, ki jo je apremljala sedmorlca okroglih, debelih prašičkov, je veličastno stopala med piščanci In jih z rilcem odganjala s poti. V zameno so se kure znašale nad prašički ter jih kiju vale, kadar so se preveč oddaljili od matere. In izza plotu J« zaapano gledal konj, ki Je zdaj pa zdaj y matematično določenih presledkih leno mahnil z repom, da se je svetlo zabliakalo na aolncu. "Topel dan Je in muhe letajo — ali čutiš?" je zašepetala Saxon. "Seveda. Pa tale konjski rep! Ziv je da nikoli tega." Pes je pritekel na pozorlšče. Stara svinja mu je obrnila hrbet in s kratkimi, amešniml skoki zbežala. Stopilo je mlado dekle, široko-krajen slamnik jI Je visel za tilnikom in v vzdignjenem predpasniku je imela polno zrnja, ki ga je metala prhutajoči perjadi. Go-lobje so prileteli i vrha platna na tla in ae pridružili poirešni gostiji. Pes se je vrnil, se skoro neopaien preril skozi perjad in se maha je z repom naamejal dekletu. In zadaj je kimal konj izza svojega plotu in takisto opletal i repom. ™ 1 ---:———~ Mlad mot je nastopil In gledalci, vajeni filmskih predstav so takoj uganili, kaj hoče. A Saxon ni imela oči za ljubezenski prizor, za strastne prošnje mladega mota in za dekletovo srametljlvo upiranje. - Spet in spet jI je uhajal pogled k piščanoem, k lisasti senci pod drevesi, k otarjeni fteni skednja in k zaspanemu konju in njegovemu, vedno se ponavljajočemu opletanju z repom. Stisnila se je blita k Billyju in njena roka. ki mu je bila segla pod komolec. Je poiakala PlOlfiTA petnega anidenja sva ai imela veliko povedati, Šele v pozni noči je nama odkszsl pripravljeno posteljo, na katero ava položila najine trudne koati, naš voznik je pa šel spat k Rrf>olovim. Drugi dan vstanemo prepozno. Snojeva žena je te odšla na delo. Bilo je nama zelo tal, ker nisva vstala malo poprej, da bi se bila poslovils od nje. Potem grevs z Jožetom k Rebolovim. Naš voznik Je te sedel pri mizi, h kateri še ml prisedemo. Na' dnevnem redu je bilo vprašanje, J kdaj odpotujemo nazaj proti ( Clevelandu. Somrak predlaga, j v^gei preko stola, medtem ko se da se takoj odpeljemo In moja, je udobno zleknil po "Kangu", žena podpira predlog. Večina njzkem kitajskem, iz opek seje bila, da takoj odpotujemo, to zjdaq/em počivališču poleg peči, pa je Joteta zelo utalilo. Po- nft katerem se je tesno primak-slovili smo se od dobrih prijete- n jj k pevki. Daleč tam zunaj v Ijev in ae takoj odpeljali proti pristanišču, ob najoddaljenej-Clevelandu. I šem pomolu je bila usidrana Jote Snoj je stalni ¿opisova- njegova mornarica, ponoe Sun-lec Prosvete in Proletarcs. Na čuan-fanga, mogočnega guver-njega sem ponosen, ker je tako, nerjs Santunga in Ci lisa: itiri ČETRTEK, 1«. JANUARJA Zvečer dne 14. marca leta 1927. je sedel kitajski admiral Pi v zadnji sobici čajarne "K večni blatenoati" v Sanghaju in je pil pivo "Tsiu", prigrizoval je pražena lotosova zrna in se je zabaval z dražostno pevko Mee-šeng, prvo cvetko kitajskih sing-song-deklic. Svojo, bogato z zlatom obšito admiralsko suknjo je slekel in jo malomarno aktiven v delavskem gibanju, le križarke, dva topovska broda in 1 škoda, da ni pri posebnem do- pet torpednih rušilcev. njegovo. (Dalj« prihodnji*.) Obiski in dogodki na mojem potovanju po Ameriki Poroča Anton Tomšič, doms z Višnje gore * (Nsdsljevaaje is kon«e.t Drugi dan sem zopet šel v SND. kjer sem se sestal z Moč-nikovo. Vprašal sem jo, kdo g* je najbolj {atlomil na banketu. "Oni, ki ni prišel," »em dil odgovor. Soglašam!— Dne M. oktobra sva ae i>eljala z Menartom in njegovo teno na obisk k Franku tiskoven na farmo v Madisonu. Ohio, M» milj od Clevelanda. % Ima lepo ureje-no farmo, a peča se največ s k «v košjerejo. Kot ml Je sam pravil. mu tudi dubro uspeva. K«*r nismo imeli dosti ča*a, smo se morali hitro posloviti, lítala za gostoljubni sprejem! Moj najdeni prijatelj Joie je moral istega večera na šiht, midva sva šla pa k počttku. Imel sem še nekaj dni na ra«|»olago in te sem porabit v metropoli po Ht Clair Ave. Moja žena je ostala pri bratu ali sestri. Jas *em pa šel v $ND, ki je bil oddaljen šeat blokov nd mojega stanovanja, in vsakokrat sem moral prekoračiti Ht. Clairsko ulico, če sem hotel priti do Doma. To je bilo bolj nevarno kakor |>a delati v premogovem rovu. Kadar sem srečno prekoračil ulico, aem hodil po hodni* ku do Doma, in gredoč sem opa zovsl atiozljsne avtomobile, ki SO drveli pO St. Clalrski ulici. Vodili so Jih naši bratje/ Tako je zapisano nekje v svetem pi mu, da smo si vsi bratje in se-stre—in ti naši bratje so drvill svoje avte, ko so naše sestre skušale prekoračiti ulico, s naglico M) milj na uro. Prišel sem do taključka. da to niso bratje ampak norci. Potem atopffJTv Dom, "Neka časa o|kocujem naše rojake, ka ko ao se kratkočasili t balina njem, nato pa grem v *|xidnje «»store, kjer si privoščim d« brega brlnjevčka. Cas je hitel. Treba ae bo pri praviti na pot proti domu. Pred-no pa odpotujem, moram "obiskati še Joe Snoja v Bridgeper- tu, Ohio. 140 milj daljave od i 'Liualsiula TI» — —■ AiliMtliui u vn v iisnfls. t jm sv onpvijf~s U. oktobra. Potegnil Je naju avojim avtom Frank Somrak. Njega nisem mogel Iznenaditi, ker je vedel za moj prihod. Pet je lil kakor Iz škafa, ko smo dospeli v Bridgeport. Pri Snoju ni bilo nikogar doma. Sel som v šolo. kjer je on uposlen za hišnika. Bil je zelo vesel najinega prihoda, a ker on ni imel časa, je naju peljal k Johnu Re-botu. Pri njem sva bila tudi dobrodošla kakor povsod. Re-bol je pred 2A leti potoval s ple-harsko robo in se je ustavil tudi pri meni v drtavi solnčnlh roi M rs. Rebol je nama takoj postregla z okusnim kosilom, kakor da bi vedela, da pridev John Je nama pa natočil ohijske kapljice. Ko smo ae dobro okrepčali, je prišlo še nekaj dru glh rojakov, katerih imena sen pa pozabil. Seveda sem mora zaigrati na konce rt i no. Kasneje je prišel še Jote. Zvečer smo ae |*a zbrali pri Jošetu Snoju M rs. Je nam hitro pripravila večerjo. Joie Je pa prinesel pijače takocvani "highbsll " Videla ie sisva 19 let, zato je samoumevno. da po tolikih letih zo- brem zdravju. Toda moj obisk «a je tako razveselil, da je skoro ozdravel. Zasedeva avto, katerega je vodil naš dobri prijatelj Frank Somrak, podali smo si desnice kot zvesti prijatelji, avto zadrdra m nsš voznik ga požene. Se enkrat se ozrem, vi-dim mahanje z rokami v pozdrav, v trenutku zavije naš avto okrog ogta in na* dctori prijatelj Jože izgine tepred naših oči. Ob dveh popoldne dospemo v Cleveland. Naš voznik je odšel po svojih poslih, midva sva pa ostala doma. Ko smo se nave-čerjali, av*#la obiskst še nekatere naše rojake v St. Clairski ulici. DrugI dan v nedeljo smo se peljali v Newtourgh, kjer smo obiskali še nekatere naše znance, zvečer a$pi pa jaz sam zaključil obisk' SND.------- - Imela sva te dva dni inf sva ju porabila s pripravami za pot proti domu«' t» Obiskala ava prijatelje in sorodnike v Denverju, Kansas Ci-tyju, Pitsburgu, Kans. in okolici, Chicagu, Detroitu, Kanadi, Clevelandu j&Bridgeportu, Ohio. Povsod so i naju gostoljubno sprejeli. Ket se nama ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti v pismu, sem ae odločil, da to storim na ta način, da napišem potopis in se vsem javno zahvalim v Prosveti. „ Rad bi bil ostal med številnimi prijatelji povsod vsaj še nekaj tednov, toda doltnost me je klicala domov na delo, v Oakland, CaUfornia. Veseli me, da sem se v Detroitu seznaznil s Fr. Česnom, Antonom Jurco at. in Katherina Krainz, v Clevelandu pa z Ivanom Jontezom in Frankom Baifcičem, ki sta stalna dopisovalca Prosvete oziroma Proletarca. Istotako me veseli, da sem se po dolgih letih zopet sestal s prijateljem Antonom Terbovcem. urednikom No-ve Dobe. s katerim sva ae pred leti poznala te v Kansasu, v slavni detel! solnčnih rož in ava se pozneje videla tudi v solnčni Californlji. • • Njegov ameh je še vedno tako vesel,' odkritosrčen n zveneč kskor vedno. Seveds sem ae seznanil še z mnogimi drugimi rojaki in roja-kinjaml. pa ne morem vseh tu po imenu navesti. NsJ bodo zagotovljeni, ds jih ohranim v lepem spominu. Ako ksteregs kdaj prinese pot v solnčno Ca-llfomljo, naj ne pozabi oglasiti se v hiši št 2872 East 9th St., Oakland, Callf., pri "Blg Tony-ju." Podvoril ga bom s rujno cslifornijsko kapljico in mu za boljši tek in utitek zaigral kakšno okroglo. In seveds mu bom skušsl pokatstl nekatere prijetnosti in lepote Osklsnds in Sen Frsnciscs. mest. ki letlU ob ssnfrsnciškem zalivu in fclitu otine Golden Gate. Torej ix«dravljeni prijatelji in prijateljice po širni Ameriki! Hvala vam za vso vašo nsklonje-nost od mene in od moje soproge! P. S.—PdMbil aem povedati v tem potopisu, da sva se zdrava in vesela zopet vrnila domov dne 18. oktobra ob osmih pvečer k Admiral je ravno pripovedoval pevki neko dvomljivo duhovitost, ko naenkrat zasliši pred vrati oster prepir a slugo. Takoj nato pa se odpro duri na stetaj in admiralov pribočnik plane v sobo. BU je bled ko zid in kolena ao mu klecala. Ne oziraje se na zahteve olike in discipline, se je upehan vsedel na najblitji atol in je tarnal: "Ekacelenca — velika nesreča! Vaša mornarica je ravnokar od-plula. Zapustila je šanghajako pristanišče z namenom, da preide k našemu naaprotniku, k južnokitajskim revolucijonar-jem. Admiral Pi ni odgovoril niti besedice, oblekel je svojo admiralako suknjo, globoko se je poklonil pevki in odšel. Pripravljeni avto ga je s pribočnikom vred odpeljal proti pristanišču. V svetli mesečini je admiral še lahko prepoznal, kakor tenki prapori se vijoče, temne proge dima odhajajočih ponosnih bojnih ladij, ki so se razblinjale v daljavi. Drugo jutro se je admiral vkrcal na neki japonaki parnik in se je odpeljal v Tientain. Javil je svojo nezgodo in čakal. Cez nekaj tednov je prejel celo uljudno brzojavko avojega najvišjega predstojnika generala Sun-čuan-fanga, s katero ga je ta prosil, naj se javi v tedanjem Sun - čuan - fangovem glavnem stanu v Tsingtau-u. Admiral Pi je s svojim pribočnikom, zaupajoč v svojo srečno zvezdo, lahkega srca odpotoval v Tsingtau, kjer se je vrgel pred Sun-čuan-fapgove noge in je čakal, da ga bo U miloatljivo dvignil. Sun-čuan-fang je dolgo zrl na pred seboj ležečega, smehljal se je in molčal. Admiral le je začel neprijetno znojiti. Cez precej časa je Sun-čuan-fang odprl usta in je počaai spregovoril: "Admiral Pi, priredi svojim "prijateljem svečanost; stroške nosim jaz." Admiral se je dvignil ves bled, trikrat se je z iztegnjenima rokama poklonil generalu in je kakor omamljen odtaval. Pribočnik ga je moral podpirati. Dve uri pozneje je aedel admiral Pi v bivšem hotelu "Prinz Helnrich". Pred seboj je imel listo prominentnih osebnosti glavnega stana in krog nje «a je sedelo troje pisarjev, ki ao izgotavljali vabila na svečanost. Proti večeru so se začeli ustavljati pred hotelom številni avtomobili in rikše in velika d vose je začela polniti s po- —»mtmrMmS ficuir» Zvonovi v stolpu na posestvu municijskega magnate A. I. DuPonta v bližini Willmingtocia, Del. ^ je iskril v kristalnih kozarcih in skrbel, da je bila dobra volja vedno na višku, .^miral Pi je bil poosebljena ljubeznivost, na-pival je svojim gostom in njegov veseli "Ha-gan-han!" (Iz* pij do dna!) je venomer odmeval po dvorani in bodril pivce. Proti jutru pristopi k gostitelju sluga in mu nekaj natiho pove. Admiral Pi je pokimal in stisnil presenečenemu slugi stodolarski bankovec v roko; nato mu je izročil tudi svojo listnico in mu je naročil, naj njeno vsebino po končani slovesnosti razdeli med sluiinčad. Admiral se je potem dvignil s sedeža in je s tanko leseno pal-Čico, ki mu je služila pri jedi mesto vilic, potrkal na šampanjsko čašo in rekel: "Hvala vaim, spoštovani gospodje in so-pivci, da ste s svojo prisotnostjo pripomogli moji prireditvi do izbranosti in bleska._ Zelo obžalujem, da moram" sedaj — proti vsem pravilom — pojedino sam zaključiti, vendar imam pripravljeno za vas še posebno presenečenje. Dovolim si vas prositi, gospoda imoja, da mi sledite/' Gostje so bili mnenja, dasjih čaka v sosedni dvorani prijetno iznenadenje — cvet ženstva iz Santunga, pevke iz Su-čana, kaka slavna potujoča gledališka družba — na vsak način višek svečanosti. Toda admiral Pi je vodil svoje goste na dvorišče. Na svoje presenečenje zagledajo stotnijo Sun-čuan-fangovih vojakov, oboroženih s svetilkami in bakljami. Prizor iz vojaškega življenja. Kratko pred zoro? Gostje obstoje in čakajo. Admiral Pi je odšel na sredino tesnega dvorišča, tik za njim mu je sledil njegov pribočnik. Vojaki so zatvorili krog njiju krog. Kaj pa bo? Iluminacija? Ali bodo vojaki razglasili gostiteljevo povišanje? Gostje so stegovali vratove, da bi bolje videli. Admiral je snel novo-modne, s kostjo uokvirjene naočnike in jih je izročil pribočniku. Tudi paradno admiralsko suknjo je slekel in jo položil pribočniku čez roko. Nato je admiral Pi počenil na kolena in roke, nagnil je glavo in je na čakal. Takoj je pristopil vo-jak-velikan z dolgim rabeljskim mečem v rokah, dvignil je to težko orožje in je položil admiralu njegovo glavo k njegovim nogam. Groza je popadla goste in hipoma se je izpraznilo dvorišče. .'to je bila svečana pojedina, ki jo je na povelje Sun-čuan-fanga priredil admiral Pi svojim prijateljem v Tsingtau-u dne 23. aprila 1927. leta. * Van Dyck upodablja roke Slavni flameki slikar Van Dyck (1599-1641) je nekoč portretiral odlično göspo. Slika je bila videti te gotova, toda slikar je vsak dan iznova prosil gospo, naj še pride, češ, da še ni dokončal njenih rok. Minevali so dnevi, minevali tedni, slikar si je pa še zmerom dajal opravka z njenimi rokami. Gospe se je čudno zdelo in lepega dne je Van Dycka kar naravnost vprašala, zakaj posveča rokam tolikšno pozornost, saj še na obraz ni toliko pazil. "Zato, gospa," je odgovoril slikar, "ker pričakujem iz teh rok lepo plačilo za svoje delo." NIKAR BITI SIZRJI NEPREBAVNOSTI Triserjevo Greako Vin vas rail tega "Zahvaliti se Vam moram ss Tri-nerjevo grenko vino. Skosi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin v mojem ielodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čsjne žličke, ki sem gs poviil je mojs želodčna sitnost pre-ila. Bilo je kot oprostitev kaznjencu. Moja ¿revs sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vsi zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti, sls begs apetita, zsprtnice, plinov, (Tlsvobola, nervoinosti, nemirnegs spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno iličko pred nbedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Triner Compsay, Chics*.. ¡L TISKARNA S.N.P.J gPHEJBMA VSA najini drutini v Oaklandu, Calif., | ampak to menda nima dosti pomena ... AH nlk svoj ttftt Sr°Tpôdpân5L rana vabljanci. Admiral Pi Je stal ob I vhodu in je pozdravil vsakega) posameznega ter je z ljubeznivim "Tsing-tsing" in "Bu-gan-tang" nujsl svoje goste, da posode jo. Po jedi ns se je pričels. Ns razpolago je bilo vsega, kar ai le zamore kitajski gurman po teleti: več ko sedemdeset vrst meas. govedine, svinjine, brsvi-ne. plške. račke, gosi, zajci, srne. plavute morskih somov, mladi poganjki bambusovega traja, iztisnjene in na drobno sesekljane detevnice, na juhi zakuhana gnezda ptiča salamangana, sladko aadje i t Japonske, z jutne Kitajske in z Jave, pred vsefti ps rit v velikih skledah. Nič ni manjkalo, kar spada na misoj kitajskega vsliksša In ksr po nujs letni čaa. Nemško pivo, japonski sake. kitajsko ritevo' vino, tlahtno vino iz Porenja in sekt is francoske Sam panje ae v tiskarsko obrt spadajoč» dela Tiska vabila za veselica In shode, viaitnioe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem jesiku in dragih V0D8TV0 TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnite Saje votfstve ttsksene Ptftte pù laformaclje as S. N. P. J. PRINTERY . 26S7-&9 SO. LAWNDALE AVENUE Telefoa Rockwell 4904 CHICAGO, ILL*