Komintentom banke ponujamo: ■ SKB BANKA B.B. Humanost s senco trde roke Razplet spora med firmama Radenska in Kajo Ugodno za Radensko BRgent pozimi Preberite prispevek na strani 5. VREME REMCE 6. oktober, torek, Bruno 7. oktober, sreda, rožno venska MB -a ročno pomivanje posode aktivno močjo zelene limone potrošniški krediti na eno ali tri leta po ugodni obrestni meri za različne namene krediti obrtnikom za osnovna in obratna sredstva in limiti do višine 250.000 SIT poslovanje s tekočimi računi (limit v višini osebnega dohodka), neomejena izdaja čekov, stimulativna obrestna mera na vpogledna sredstva po T.R. dobila na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, kamor je Radenska preko Temeljnega sodišča v Murski Soboti vložila zahtevo za revizijo postopkov. To sodišče je 21. septembra odločilo, da se odločba zunanjetrgovinske arbitraže • Stiskalnice za grozdje in sadje ter kotli za žganjekuho • Verige in listi za motorne žage Cene ugodne! Resda ne v vseh begunskih centrih, pa vendar je v nekaterih do pribežnikov več sovražnega razpoloženja, kot si hočemo priznati ali kot sploh vemo. Sploh ne gre za to, da bi za nesrečnike terjala preveč ali bi jih moral kdorkoli posebej ujčkati, toda resnica je, da v nekaterih zbirnih centrih, rudi naših, nastajajo napetosti, ki se lahko slabo končajo. Begunski centri postajajo vrelišča nezadovoljstva in napetosti. Za ograjami centrov vre, ne samo zaradi prostorske izolacije ah njihovega bivanja v getih, ne samo zaradi ukrepov, ki zavestno preprečujejo vključevanje beguncev v naše okolje, ne samo zaradi napetosti med njimi, saj že predolgo Živijo skupaj na malem življenjskem prostoru, kjer ni zasebnega življenja. Konflikti so vse pogostejši tudi med begunci kot ljudmi, ki so službeno odgovorni, za delo v centrih. Ustaviti se moramo prav pri slednjem. Obvladovanje centra in ljudi v njem s prisilo, brez popuščanja, brez dogovora ali najmanjše demokracije, kjer je osamitev običajna kazen za pokoravanje zaradi neposlušnosti in neubogljivosti, kjer ima delo policist in izurjeni psi, tam se lahko rodi samo Še večje kljubovanje in sovražnost. Kaj se lahko zgodi, če bo samo enkrat komu prekipelo?. Z njimi se pač drugače ne da delati, pravijo. Demokracije v centrih ne more biti, izrabijo vsako popuščanje, z nikomer ne mislijo delati v rokavicah, ker niso humanitarna organizacija, ampak so odgovorni samo za to, da begunci preživijo. Da, trda roka je mnogo učinkovitejša in lažja pot od dolgotrajnega in napornega dela z ljudmi. Naša humanost torej ima tudi to senco, senco trde roke, in prav je, da vemo zanjo, da ne bomo presenečeni in da se ne bomo preveč kitili. MAJDA HORVAT 2. oktober, petek, angeli varuhi 3. oktober, sobota, Evald 4. oktober, nedelja, rož-nov. ned. 5. oktober, ponedeljek, Marcelin Ob koncu tedna bc oblačno z občasnimi padavinami. Oprijeli smo se podobe Slovenije kot države, ki sme pred drugimi in v svetu govoriti o humanosti. Saj smo vendar MI sprejeli toliko in toliko tisoč beguncev, četudi so sedaj zanje naše meje zaprte. Za njihovo preživetje namenjamo milijone, zato prej kot drugi lahko govorimo o humanosti in upravičeno lahko trdimo, da je naša država široke človečnosti. Toda tako kot vsaka stvar ima tudi humanost svojo senco, je kol prizma, ki nam, ko posvetimo nanjo, razkrije mavrico odtenkov. V humanosti naše države je namreč manj usmiljenja in solidarnosti kot logične nujnosti ter odgovornosti sprejeti pribežnike. Jasno je, da je imela naša država ob reki beguncev samo dve možnosti, da jih ne sprejme ali da jih sprejme. Srednje poti ni bilo in naredila je lahko samo slednji korak, prav zaradi sveta in drugih evropskih držav, zaradi ustvarjanja svoje nove podobe, ki je morala ob nastalih zgodovinskih imeti nujno tudi humani okvir. Humanost naše države do pribežnikov torej ima ob solidarnostni in človečnosti še senco čiste logičnosti in nujnosti. Samovšečnost tistih, ki so prepričani o širokosrčnosti naše države, ima torej napako in slepimo se, če mislimo, da smo za vse begunce, ki so pri nas dobili zatočišče, tudi rešitelji in da nam bodo ali celo morajo za to izkazovati hvaležnost. UGODNA CENA Po dobrih osmih letih so si v Radenski dokončno oddahnili, saj se je z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije končal dolgoletni spor med Radensko in avstrijsko firmo Kajo. Do spora med omenjenima firmama je prišlo v letu 1984, ko je avstrijska firma na zunanjetrgovinsko arbitražo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije vložila tožbo zoper Radensko in zahtevala odškodnino v višini 56.520.346 avstrijskih šilingov. Po trditvah firme Kajo naj bi namreč Radenska nepravočasno in na neustrezen način odpovedala sodelovanje pri proizvodnji brezalkoholne pijače deit in s tem oškodovala avstrijskega partnerja. p * Umetno rumeno senco lipovega drevesa? v C* drevo spominjat polnega vonja polet-Pogledovat za vejo, s katere se mu je ^'ipo po^lnega dne utrnil porjavel cvet... Zdaj, k foto,- Nataša J. POUJOOPSKRBA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303964 trgovina M. SOBOTA tel : (069) 21048 Zunanjetrgovinska arbitraža je zahtevi firme Kajo ugodila m tako so se zapleti okoli te odločitve zajeli vleči. Zadeva je šla skozi vse faze sodnega postopka, pn tem so uporabili tudi evropske konvencije mednarodnega prava, epilog pa je Kako se bomo greli Vestnikov koledar 1. oktober, četrtek, Tere- Je v Rankovcih res kaj nevsakdanjega? Pregovora Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. če zgodaj se selijo ptiči, bo huda zima o božiči. Kaj se skriva v rudniških jaških v Benici? razveljavi, v Radenski pa pravijo, da so z razpletom zadovoljni, ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov pa je zadeva zanje končana. Po besedah glavnega direktotja Radenske Herberta Šeferja, so se namreč v tem času srečevali s številnimi težavami, firma Kajo pa jim je s tem v tujini naredila tudi veliko škode. Kljub temu, da je ta spor kot težka mora lebdel nad podjetjem, so v Radenski ves čas verjeli v svoj nemoten razvoj in so vsa ta leta zagotavljali nemoteno poslovanje v vseh svojih dejavnostih. L. KOVAČ BREZ FOSFATOV Eli® Murska Sobota, 1. oktobra 1992 • Leto XUV • St. 39 • Cena 60 SIT stran 2 Politični barometer Rimski mlini meljejo počasi Vlada v Rimu je že zdavnaj mednarodno-pravno opredelila, da je njena vzhodna soseda Slovenija in ne več Jugoslavija. Pri tem pa je tudi znano, da rimski mlini že od nekdaj meljejo počasi. V tej zvezi pa so še počasnejši predvsem mlini v Trstu in Gorici oziroma v vsej obmejni deželi Furlaniji-Julijski krajini. Smerokazi na cestah namreč še vedno pošiljajo italijanske državljane v Jugoslavijo, ne pa v Slovenijo. Kako dolgo bo Še tako? Pravimo, da izjeme potrjujejo pravilo, toda s tem se glede te občutljive politične zadeve, ki nekoliko motijo meddržavne odnose, ne bi smeli enostavno zadovoljiti. Sicer pa so se proti nekaterim drugim napisom že izrekli deželni poslanci Liste za Trst, ki so od predsednika deželne vlade zahtevali takojšnjo odstranitev tabel, na katerih piše najprej Trst, zatem pa je oznaka Slo (Slovenija). To so namreč povezali s tem, da se po tej poti lahko pride ne samo v Trst, ampak tudi v Slovenijo Te kroge namreč omenjeni napis razburja zato, ker gre po njihovem mnenju za nedopustno povezovanje »naj« italijanskega Trsta s Slovenijo, kar naj bi pri nepoučenih Italijanih in tujcih lahko ustvarilo napačno predstavo, da je Trst v Sloveniji. Reakcija, ki sodi v izključno pristojnost politične psihiatrije. Ta pa bi imela na Tržaškem kar precej dela. Proti počasnemu odzivanju na novo geopolitično stvarnost in nov zemljevid v tem delu Evrope je generalni konzulat v Trstu Že opozoril prefekture. Gre za predstavništva italijanske viade v Vidmu. Gorici in Trstu. Prva dva sta na noto odgovorila, da bosta storila vse. kar je v njunih močeh, da se ti anahronizmi odpravijo, tržaška prefektura pa sploh ni odgovorila. Cestne table resda stanejo nekaj denarja, toda do zagotovljenih proračunskih sredstev, ki jih prav zdaj v Italiji klestijo na vse načine, so za takojšnje prikritje javnih laži ustrezne tudi občasne rešitve, kot tista v Gorici in pri Palmanovi. Vso zadevo pa vendarle ne moremo posplošiti le na omenjenem primeru. Tudi v odnosih s sosednjo, suvereno državo Hrvaško ni vse tako, kot bi si želeli. Gre za vrsto odprtih vprašanj med državama, ki jih že ves mesec proučujejo tudi skupine strokovnjakov na obeh straneh meje. To so predvsem vprašanja meja, svobodna plovba v Piranskem zalivu, devizne vloge hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki in slovensko premoženje na Hrvaškem. Kaj je vse to v primerjavi z vedno znova načetimi temami o varnosti v Evropi in naraščajočim nacionalizmom, o migracijah m evropskem državljanstvu ter o gospodarskem m ekološkem razvoju? Tako namreč pripominjajo večni optimisti, ki žal ne vidijo, kaj se jim dogaja tik pred nosom; torej na domačem pragu. Poglejmo samo politične igrice v slovenskem parlamentu, ki dokazujejo. da mora do novih volitev priti čimprej. Ze tradicionalna nesklepčnost priliva olje na ogenj političnim strastem, ki so v sedanjem predvolilnem obdobju še posebej vidne. Da se rudi po dolgotrajnem sejanju ne morejo zmeniti o vrsti pomembnih reči, je več vzrokov Poslanci namreč izrabljajo vse proceduralne mehanizme in nastopajo najprej za promocijo strankarskih interesov. Ko izstrelijo vse strankarske naboje, pridejo na vrsto medregi-onaina nasprotja; in to traja v nedogled, dokler se ne sesuje sklepčnost v enem izmed zborov. Zaradi takih, bolj ali manj ponavljajočih se scenarijev, če je sprejemanje najrazličnejših zakonov tako težavno. Nič čudnega potemtakem, če se ne morejo zmeniti niti v lastni hiši, kaj šele drugje. To pa je velika škoda za vse nas. Mar. ne? MILAN JERŠE globus BRUSELJ - Zveza Nato ponuja komunikacijska sredstva in opremo za poveljstvo okrepljenih sil OZN. ki bodo varovale konvoje s človekoljubno pomočjo na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Tako so se dogovorili veleposlaniki 16 držav članic Nata. NEAPELJ - V številnih italijanskih mestih so potekale demonstracije proti gospodarski politiki vlade. V Neaplju je protestiralo 70 tisoč, v Genovi pa 50 tisoč ljudi. Udeleženci demonstracij so izražali nezadovoljstvo zaradi ostrih ukrepov za zmanjševanje precejšnjega proračunskega primanjkljaja BERLIN - Policija je poroča o novih napadih nemških desničarjev na začasna prebivališča priseljencev Ti napadi se vrstijo tako v vzhodnih kot v zahodnih delih Nemčije. ŽENEVA - Voditelja hrvaške krščanske cerkve in srbske pravoslavne cerkve kardinal Franjo Kuharič in patriarh Pavle sta se po ekumenskem kongresu cerkva zavzela za takojšnjo in brezpogojno ustavitev sovražnosti v BiH. V skupni izjavi sta se zavzela za takojšnjo m brezpogojno ustavitev sovražnosti in vrnitev beguncev. TEL AVIV - Izraelski premier Jicak Rabin je po radiu povedal, da se bodo izraelsko-arabska pogajanja v Washing-tonu nadaljevala 21. oktobra, vnovično srečanje pa naj bi bdo 3. novembra. Na zahtevo arabske strani bodo vsa pogajanja potekala v Washingtonu. ANKARA - Turške oblasti so izrazile zadovoljstvo zaradi izključitve Jugoslavije iz generalne skupščine OZN. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je Turčija pomembno vplivala na takšen sklep ^svetovni organizaciji. aktualno po svetu Dva jezdeca apokalipse Si navaden amater: etnično čistiš v redu, puščaš pa dokaze za seboj. Izključitev iz OZN Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je izglasovala izključitev Jugoslavije iz svetovne organizacije. Za izključitev je bilo 127 držav, 6 jih je bilo proti, 26 pa se jih je vzdržalo. To je prvič, da so v Združenih narodih izključili neko državo iz svojega članstva. Takšen sklep pomeni potrditev, da socialistična Jugoslavija ne obstaja več in da Faričeva yetja Jugoslavija nikakor ne more biti naslednica prejšnje države. Za morebitno članstvo v OZN bo morala še zaprositi. »Vzgojni ukrep« Zahodni diplomati sicer dajejo Milanu Paniču nekaj priznanja za njegovo prizadevanje, vendar so prepričani, da je ukrep zoper ZRJ ustrezen. Ko je britanski ambasador sir David Hannaj v imenu predlagateljev pojasnil resolucijo OZN, je dejal, da ne gre za »kazenski ukrep«, ampak, nasprotno, za poskus, da se ZRJ (Srbija in Črna gora) zave resnosti položaja, se odpove lastninjenju sedeža nekdanje SFRJ in pokaže pripravljenost za mirno odpravo krize. Premier ZRJ Milan Panič je poskušal prepričati svetovni forum, da bo sprejetje resolucije okrnilo njegova prizadevanja za prenehanje vojne v BiH. Toda zahodni diplomati nikakor niso pripravljeni zmanjšati diplomatske osamitve Beograda. Na splošno menijo - med drugim tako pravi tudi ameriški zunanji minister Eagleburger - da bodo prav s tem pritiskom poskušali prisiliti Beograd k sodelovanju za mirno odpravljanje balkanske krize. »Ni konec sveta«! Zunanji minister tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije Ilija Džukič je po odločitvi generalne skupščine OZN dejal, da izključitev Beograda iz svetovne organizacije ni niti konec sveta niti konec Jugoslavije. Poudaril je še, da se stiki med ZRJ in OZN ne bodo pretrgali, prav tako pa v OZN ne bodo ukinili sedeža in misije ZRJ. Ubili 3 tisoč muslimanov Ameriška administracija je objavila poročilo, po katerem naj bi maja m junija v srbskih ujetniških taboriščih ubili več kot 3 tisoč muslimanov, m sicer na območju Brčkega. Novice o množičnih pobojih v BiH niso v javnost prihajale že Vanče in Owen v BiH Predsedujoča mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord Owen sta obiskala Zagreb, po pogovoru z najvišjimi predstavniki Hrvaške pa sta odpotovala v Bosno in Hercegovino. V Banjaluki sta se neposredno seznanila s kršenjem človekovih pravic, saj srbsko topništvo ne odneha in še naprej obstreljuje mesta v BiH. V spopadih je bilo ubitih in ranjenih veliko nedolžnih ljudi. Na oblast desne sile Celo nekoliko prej, kot so napovedovali, so bili objavljeni neuradni rezultati prvih svobodnih parlamentarnih in predsedniških volitev v Estoniji po drugi svetovni vojni. V parlamentarnem delu volitev je bolj prepričljivo, kot je bilo pričakovati, zmagala koalicija Domovina (od 101 sedeža v parlamentu jih je dobila 31), sledijo - presenetljivo - doslej vladajoči blok Varen dom (22 sedežev), pa Narodna fronta (19) itd. Na predsedniškem delu volitev je bil rezultat takšen: Arnold Rutel je dobil 42,73 odstotka glasov, drugi je bil Lennart Meri (28,4 odstotka), tretji Rejn Taagepera (23,72) in četrta Lagle Parek (samo 4,11 odstotka glasov), To pomeni, da nihče od četverice ni dobil dovolj glasov za izvolitev v prvem krogu. Meglena evropska prihodnost Kljub francoskemu »da« na referendumu o sporazumu ES iz Maastrichta se je Evropa znašla v najresnejši politični krizi po letu 1970. Referendum je namreč pokazal veliko razpoko med ljudmi, ki se odločajo, ali je bodoča Evropska unija (zdajšnjih in prihodnjih članic Evropske skupnosti) res tisto, kar hočejo in Še sprejemajo. Zato ni povsem jasno, ali se bo Evropska skupnost lahko v pričakovanih časovnih okvirih prelevila v Evropsko unijo, prav gotovo pa se to še ne bo zgodilo že takoj po novem letu. Pa čeprav so zahteve po referendumu vse glasnejše tudi v drugih državah, kjer je sicer zavladalo začasno olajšanje. Prva posledica francoskega referenduma je kajpak sklic izrednega zasedanja vrha Evropske skupnosti sredi oktobra v Londonu. prebliski »Nisem pripravljen žrtvovati življenja nemških vojakov za dežele, katerih imen še prav črkovati ne znamo.* Volker Ruhe, nemški obrambni minister »Iz Bosne in Hercegovine bi morali napraviti nekakšno južno Švico. Tri narodne skupnosti imamo, tri veroizpovedi in tri ozemlja.» Radovan Karadžič, vodja bosanskih Srbov * * * »Bi pa moral biti že idiot in norec, kdor bi kaj takega poskušal.« Mihail Gorbačov, nekdanji sovjetski predsednik o možnostih za ponovni poskus puča prej, vendar so predstavniki ameriške vlade zdaj prvič dobili informacije od neodvisnih virov, ki potrjujejo takšna poročila. Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Eagleburger pa je sporočil, da so predstavniki vseh držav, s katerimi se je pogovarjal na sedežu svetovne organizacije, podprli ameriško zahtevo po ustanovitvi komisije v okviru OZN. ki bi proučile vojne zločine v BiH. Kučanov govor v OZN Štiri mesece po tem. ko seje slovenskemu narodu s spr®]^ v OZN izpolnila zgodovinska težnja, je predsednik na* v , Milan Kučan že drugič stopil za govorniški oder genera:Dl čine OZN. Tokrat je že predstavi] nekatere poglede, l svetovni organizaciji pomagali, da se bo sposobna novim razmeram v zelo spremenjenem svetu. Predsednik je dobršen del govora sicer namenil balkanski knzt, > ;[(J| sprevrgla v krvavo vojno, in slovenskim hotenjem ' 2',z\„ je med drugim dejal: »Po končanem porazu in o-' vanske armade iz Slovenije pred enim letom so se žan*-j Ženih spopadov vse bolj oddaljevala od Slovenije * ženin spupauuv v&e uuij uuu^ijcvaia uu s: iskanja rešitve je bila Slovenija konstruktivna in obje J žfnka mirovne konference n Jucoslaviii. ki JI J® P ' .j-rsnoč- I ženka mirovne konference o Jugoslaviji, ki ji j® '.p^oDt-predsedoval lord Carrington. in zdaj tudi londonske Nanjo nas v tem trenutku z neposrednimi interes1,„*■; in vsem humanitarna problematika, posebej položaj problematika državno-pravnega nasledstva nekdanje politično pa interes za vzpostavitev zanesljivega ffl|ru n avijii Slovenija ni v sporu z nobenim od narodov nekdanje vendar jasno in v skladu s sklepi londonske kontere-ukrepe proti politiki Srbije in Črne gore ter sezopet^rG^i l poskusom, da se polastita nasledstva SFRJ- Ni težko ugL^ je v zadnjih letih prav politika teh dveh republik, . predstavljata z imenom Zvezna republika JugoslaviP’ K lf.v razpad Jugoslavije. Brezobzirno je vsiljevala dotn'-' skega naroda nad drugimi, z utrjevanjem centralist'*-1 mokratičnega političnega sistema, z izsiljevanjem m P finančne in politične moči, kasneje pa z vojno. osvajanji, z etničnim čiščenjem, s koncentracijskimi _ zločini, ki bodo morali biti predmet sodnih pr®1 ter končno s posmehom vsem vrednotam civilizacij®’ Ijena v listinah OZN in konference o varnosti v Evropi. Slovenija si je izbrala neodvisnost in । do samoodločbe. Pravočasno je predlagala mimo jo je načelno zagovatjala tudi Rusija, ko seje Sovjetske zveze in podprla neodvisnost nekdanji ' Ee(lli* Slovenija ne nasprotuje modernim integracijskim g' pira jih, če se utemeljujejo kot Evropska skupno-^.^ njem interesov vseh prizadetih, njihovim enakoprav , ^upi106 ^ njem in soglasjem. Slovenija želi vstopiti v se je za to po svoji volji pripravljena odpovedati 1; suverenosti kot se mu odpovedujejo vse članice E*' gosp0^ sti. Tega Slovenija ne želi samo zaradi nujno P0”; piip3& ske integracije, ampak tudi zaradi svoje P®1 v, tisti kulturi, ki jo je odmaknila katastrofična, id®0,h in gospodarska delitev po drugi svetovni vojni * K ■ t Hrvaška in BiH skupno Hrvaška in BiH sta sklenili sporazum o usklajevanju ( C , ' ' de vonj obeb republik. Sporazum sta razglasila Pre ' Izethegmic na skupni novinarski konferenci na ■ . Yorku. Predsednika sta podpisala aneks k sporazum ^^0™* sodelovanju, sklenjen že 21. julija letos. Z aneksotn s prejw odbor, ki bo usklajeval vojaške akcije do ustavitve vjr zum je obravnaval zgolj skupno mejo, zdajšnje P 01» obrambne operacije razširja na območja obeh zahtevala, naj prekliče prodajo orožja Hrvaški in Bi Kratek stik v ČSFR n ,> »i I: Slovaška in češka ne bosta nadaljevali P°|a^ie sl^^c^Li | razpustitvi zvezne države. Sporočili so namreč. dad. - ■ . , Vladimir Mečiar zavrnil sestanek s predsednikom -1 ..^tiji Klausom. Na omenjenem sestanku bi se morali delitve zvezne države in o morebitni prihodnji pov® . .pjnjn ’ Češko. Slovaški premierje hkrati obtožil Češko, da .n gd dogovorov, zato meni, da so nova pogajanja nespt “- v žarišču S. Lepi, osumljeni in grdi V luči bližajočih' se volitev v dejanskem žarišču političnega dogajanja v preteklem tednu seveda ni bilo nič od tistega, kar se je na veliko kazalo in o čemer se je dnevno poročalo. Takšmle dogodki so v primerjavi z onimi, ki bodo najbolj žgali, samo medlo pobliskavanje. Resnična žerjavica, na kateri se bo kuhala volilna juha, se zaiskri šele tu in tam. Popolnoma pa je že jasno, katere bodo najpomembnejše teme. Ena od »lepotnih« predvolilnih tem. ki bo zadevala bolj nezavedno plast volilčeve volje, bodo državna znamenja. Mnogi državljani mso zadovoljni z grbom in zastavo. Da so vrhovna državna znamenja še najbolj podobna znakom kolesarskih klubov, smo slišali že neštetokrat. Po mnenju Člana komisije za grb in pozneje tudi za slovenski denar Damjana J, Ovseca gre za »izjemno pomembne in občutljive zadeve«. Ovsec, ki je etnolog in kulturolog, se je v javnosti oglasil s pismom, v katerem dolži tri Četrtine slovenskih politikov, da se sploh ne zavedajo, kako pomembne so te reči za identiteto države. Potem ko ga je sodelovanje v komisiji za grb in zastavo popolnoma razočaralo, saj so naposled sprejeli to. kar zdaj imamo, so ga, tako piše v omenjenem pismu, povabili k sodelovanju pri oblikovanju denarja. Meni, da so v tem primeru v komisiji opravili koristno delo, da imamo res lep in sodoben denar Ne more pa razumeti, da ga namerava obsto- ječa vlada namesto bonov spraviti v obtok z zamenjavo ena proti ena. S tem namreč ne bomo imeli kovancev za kaj uporabljati. Največji kovanec bo vreden 5 zdajšnjih tolarjev Ker pa se za ta denar nič ne dobi, kovancev niti potrebovali ne bomo. Ovsec predlaga, kako mnogi drugi, denominacijo in menjavo v razmerju 1:100. Obrambni minister Janez Janša pa je, prav tako v pismu javnosti, še hitreje zasukal osrednji predvolilni vrtinec. Vprašanje sumljivosti. Kdo je v času osamosvajanja dovolj čvrsto stal na suverenih slovenskih nogah, koga je vleklo k domovini Jugoslaviji? Začel ga je vrteti že s knjigo Premiki, zdaj ga poganja naprej. Piše, da bo Svet za varstvo ustavne ureditve na svoji naslednji seji tehtal, kaj dobrega ali slabega za za slovensko državo bi mogel pomeniti sestanek, ki gaje imel 12. junija 1991 Ante Markovič, takrat še predsednik jugoslovanske vlade, s predstavniki stranke SDP in LDS. Markovič je tistega dne prišel v Ljubljano prepričevat republiške poslance, naj se Slovenija ne odceplja. Ko pri tem poslu ni imel uspeha, se je pogovarjal še z vodji poslanskih klubov vseh parlamentarnih Strank. Tudi tako se niso o ničemer sporazumeli Dogovorili so se še za eno srečanje. V nočnih urah je v vili Podrožnik delegacija slovenske republiške vlade več ur čakala na Markoviča in nekatere Člane njegove vlade. Markovičeva skupina je zamujala. Čakajoči niso vedeli, kje se zadržuje. Zn.dri|i "Lit K. vič naj bi se njenih niki obeh ont^ inSDP.k'^^ cijupogovari- p.:n. bi vrgli «lad° ‘n osamosvajanj s Ta zgodba j a . nadaljevanj® /c knjige Pr®m^ čudno vedem® _ ralnodernok ji > Školča. Temo je K' log dr. Jeze । odp°f, # skat po r ■' p venski vojsi pred ^^'trutke- ‘ m teoretikist j« predsedoval' . s0 j^i^ katere prav hude Ja*7' „ mala 1991 » osamosvoji JM žila d Evrope; ka y tak grb. da v 1« ličnih ^va^j, »z Sumljiv" * j nasproti;"3' k / že zasledi",n biji« vemo po r v /■ tev recun I videz kandbj |(fi čuloč rtujp I r s J 1^ It . oktobra 1992 1992 stran 3 aktualno doma ^no sodelovanje z Madžarsko ejeijera drža^ . dr? i i^' KuG o ris"" ji)^ j^ih »Akllf. id* Josedje na obisku ^i, d® imamu z Madžarsko čedalje tesnejše stike in °Vanje’ T® so om®K°č'le predvsem demokratične ' - od' ■* deželah, zlasti potem ko se je Madžarska 'isnosti od nekdanje Sovjetske zveze, Slovenija pa se ’ ^»islutlju. Sosedi so nas na poti osamosvajanja čeprav se je s tern bistveno spremenil tudi isaj1”** manjšine - namesto v eni, živijo zdaj v treh ' mija, Hrvaška, Slovenija). lii>- * z v i_> II, J t । ■ ;i[ (i, s n;is Je prepri-'V?^0 'ahko s stanjem ?dovoljnL ( je '“Mdn . k * Murski So-l ,rdeiaI Predsed- tem ie 'mel ? na mej' * 'D ’ dvojezične na-■, *Pogovore s pred-^nd!.arske manjšine, delegaciji Parlamenta, ki je in narodnostno mešanega območja. Omenili pa so tudi druge probleme in izrazili željo po še tesnejšem sodelovanju z matičnim narodom. To naj ne bi bilo odvisno predvsem od možnosti sosednjih Železne in Žalske županije, temveč naj se bolj zavzeto vključijo in pomagajo tudi državne ustanove. Predsednik madžarskega parlamenta se je s tem strinjal in poudaril, da morata obe državi zagotoviti vse možnosti za obstoj in enakovreden razvoj pripadnikov narodnosti. Ob koncu svoje razprave pa je izroči! gostiteljem predlog zakona o manjšinah, ki ga bodo te dni sprejemali v njihovem parlamentu. Od tega zakona si manjšine na Madžarskem (tudi porabski Slovenci) veliko obe- tajo. JOŽE GRAJ KOLUMNA Štefan Smej $ 1*5 Mil' le* 'i* 4* 'J i! prispela na 3-dnevni obisk v Slovenijo. V salonu soboškega gradu so goste sprejeli in pozdravili predsednik Občinske skupščine Murska Sobota Andrej Gerenčer ter predstavniki Pomurske madžarske sa- ■ moupravne narodnostne skupnosti. Slednji so spregovorili o svojem položaju in njihova ocena je bila v glavnem dokaj zadovoljiva. To pa ne velja za gošpodarski razvoj obmejnega Predsednik madžarskega parlamenta Gy6rgy Szabad (drugi z desne) v spremstvu gostiteljev in s člani svoje delegacije na poti v soboški grad. (Fotografija: J. G.) b rSeje družbenopolitičnega zbora skupščine občine V^bota '•» nesklepčnosti v Ponovno nesklepčni J1 'kiinsr; 12. uri je zasedal družbenopolitični zbor sobo-C#bn Obravnava! naj bi vprašanja, ki so bila na ^t», n “ skupnega zasedanja vseh treh zborov 15. sep-, ' Uto ' ^^Pobtični zbor na tem zasedanju ni bil skle-Je njegov predsednik Jože Kavaš sklical četrtkovo Razkriški župnik je spregovoril To je komunistična ^^1 SO • r H na tl’ogln^i raVnav0 P°-^iZ*ln' oceni Škode t 'Akn?P° SU$' in vročin-X, fna vabilu je bilo hi ,»temPeraturni knt'10 m°8°ee ra' Vta Zrak-1- nenaden vdor kai'ko romsko pro-o 'Sh naj bt in' sr a,eča]u za pri-r’ZVfi J8,5V za 5Pod' ^nihok 1,1 demografsko inf, , ■ robota za Pospej^^oposo- S11 i« injt podjel' S>iM v ^ki b morali os-UVedbl aSr°-' Via P°stopka O Koš)'dotlCl' ^anci, N ?! bi r,n°Vci’ nazad-pOstavljali tudi \ ' Vpr!(^.u^ii odgo- K?- *Ja ter dajnli SUT«%?al'ki I' 1 s,. bdi več ' e odštejemo tista, v katera so se pri drugi točki dnevnega reda zapletli povabljeni Romi sami. Predloga za razširitev dnevnega reda z obravnavanjem razlogov za počasno napredovanje denacionalizacije, ki ga je podal delegat SKZ Franc Horvat, niso sprejeli, ker so sprejeli sugestijo predsednika izvršnega sveta g. Obala, da gradivo za to točko pač ni pripravljeno. Potem pa so pri prvi točki na dolgo govorili o tem, kako krivično se dodeljuje pomoč prizadetim zaradi suše. Andrej Zadravec (SKD) je protestiral zaradi sestave komisije, ki je ocenjevala škodo. Ugotavljal je soodvisnost med stopnjo ocenjene škode in poklicnimi interesi ocenjevalcev. Ti so po njegovem na njivah KG Rakičan ugotovili večjo škodo kot na prodnatih njivskih tleh kmetov. Herman Kislak (SDSS) je zahteval pomoč Goričancem pri plačilu pitne vode, ki jim jo morajo dovažati. O krivičnosti republiške vlade, ki da »škrto« pomaga »prekmurskemu kmetu«, je govoril Evgen SapaČ (SKZ). Franc Horvat iz iste stranke je izkoristil priložnost in napadel kmetijsko pospeševalno službo, ki da ga obišče samo takrat, ko »je kateri od njenih članov žejen«. Andrej Kralj (Zeleni) je razlagal, da ni dovolj, če se samo prosjači za pomoč in skuša lajšati posledice tokratne suše, marveč se mora začeti gospodariti z vodo, torej napeljati namakalne cevi. Poročilo so po krajšem pojasnjevanju občinskega sekretarja za kmetijstvo Slavka Horvata kljub temu sprejeli, in sicer s pomembnim dodatkom, da po suši moledovati za pomoč ni dovolj, marveč je potrebno začeti urejati namakalni sistem. Neke vrste etnično prebujenje so na zasedanju doživeli tudi Romi. Brigita Bavčar, ki je v IS odgovorna za romska vprašanja, je predstavila, kako se oblikujejo tozadevne inštitucije, nekateri romski razumniki in glasnogovorci, na primer Jože Livijen, so potem krepko mahnili po ključu za sestavljanje komisij, v katerih je po njihovem premalo Romov, drugi, predvsem Didi Borovšak, pa so pomirjali napetost med romskimi gosti in odborniki. Gospod BorovŠak je menil, da vsi predstavniki njegove etnične skupine niso demokratično izbrani, zaradi česar romskih ljudi ne morejo potegniti k urejanju lastnih zadev. ŠTEFAN SMEJ zarota Vhodna vrata razkriške cerkve so bila te dni Še vedno zapečatena, kajti večina faranov se nikakor ni strinjala z dogovorom zagrebškega nadškofa Franja Kuhariča in mariborskega škofa Franca Krambergerja. Kot smo o tem na kratko že pisali, je zarije povsem nesprejemljiva 3. točka dogovora, ki se glasi: »Ko bo popolnoma vzpostavljen mir v župniji, čez mesec dni, bo prečastiti gospod župnik Stjepan Slavi če k sam opravljal božjo službo kot doslej.« Po tem dogovoru naj bi se 10. oktobra iztekel »mesec miru« in tedaj bi mariborski Škof imenoval slovenskega duhovnika, ki bi prihajal na Razkrižje maševat, poučevat verouk in opravljat obrede v slovenskem jeziku za vse vernike, ki bodo to želeli. Medtem je prišlo na Razkritju do nekega tajnega sestanka, ki naj bi ga po neuradnih virih sklical predstavnik ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Uradne informacije o tem nismo mogli dobiti, ljudje pa vedo povedati, da je bi! govor o tem, češ da se pripravlja napad hrvaških speci-alcev na Razkrižje m da se bo treba braniti. Izkazalo pa seje, da ni bilo tako. Na Razkritju se je mudil minuli teden novinar dunajskega časopisa Profil. Sprejel ga je tudi župnik Stjepan Slaviček in mu med drugim dejal, da v tem primeru ne gre za pravico po bogoslužju v maternem jeziku, ker je ta pravica vsem zagotovljena, temveč da je to komunistična zarota proti njemu, ker da so v Sloveniji še vedno na oblasti komunisti. »VeleČastnemu« gospodu torej niti na misel na pride, da bi iskal tudi pn sebi vsaj delček krivde za vse, kar se je zgodilo. JOŽE GRAJ Kako ti ljudje sami sebi lažejo! To, da dajo pogovornemu omizju na slovenski TV naslov Kdaj slovenski Rostock? (21. septembra letos) ima še neki dodaten smisel. Naslov je sicer čisto dober. Takoj vam pove, o čem se bodo pogovarjali: o slovenskem nacionalizmu. Rostock, Nemčija, napadi mladostniških skupin na tujce. Toda: v ozadju tega rasističnega dogajanja nepridipravov vzhajajoča moč združene Nemčije in spomin na nacionalsocializem. Zaradi tega slednjega postane naslov smešen. Slovenski Rostock! Če Rostock dejansko pomeni kaj srhljivega, potem ne zaradi tega, kar se zdaj dogaja v njem, marveč zaradi onega, kar se je v preteklosti dogajalo v Nemčiji. Zaradi temne nemške moči, ki nenadoma ponori. Kakor v času nacionalsocializma. Tistih nekaj, pa čeprav stotin, na kratko postriženih m v tesne kavbojke zatlačenih mladostnikov, to ni nič. Seveda je surovo m hudo za prizadete, toda strojna nemška policija jih bo že ugnala - če bo hotela. Tako gledano, to ni nič hujšega kot objestneži na nogometnih tekmah v preteklosti - kajti zdi se, da so jih, v Nemčiji in drugod, kar uspešno proučili in jim našli protistrup. Dogajanje v Rostocku ni nevarno samo po sebi. Nevarno je samo kot nemško dogajanje. Ker lahko napoveduje ponovni izbruh nemškega nacionalizma. »Slovenski Rostock« naj bi govoril o nevarnosti slovenskega nacionalizma. To pa je čista neumnost. Kakšen slovenski naciona ližem neki, kako se lahko kdo boji dveh milijonov pohlevnih ljudi? Kje in kdaj se je kakšnemu tujcu med Slovenci zgodilo zlo, ki bi bilo večje in bolj vpijoče, kot je tisto, ki si ga Slovenci povzročajo drug drugemu. Ne, saj sploh nismo kakšna angleška skupnost. Toda po tujcih se nikoli nismo upali spuščati! Raje smo se zmikastili in pobijali med seboj. Na veselicah, po maši v nedeljo, ko so mladci ene vasi udarili po tistih iz druge. Pa med vojno in po njej, takrat še posebej. Zdaj smo sicer nekaj glasnejši na Razkrižju, toda Hrvatu se tam nobenemu ni Še nič zgodilo. In prepričan sem, da se mu ne bo, ker se mu ne sme. Spominjam se, kako smo letos na razkriško proščenje, ko so bili domačini zaradi hrvaškega bogoslužja v farni cerkvi samo še potrto tiho, sedeli pri Ivanovem izviru. Domačini so plaho Šepetali, da so nekateri Slovenci, kt so se začeli oglašati, dobili grozilna pisma Šepetali so o tem in pogledovali naokrog, če jih kdo ne sliši, V slovenski samostojni državi. Je to kakšen nacionalizem! Tisti, ki se iskreno boji slovenskega nacionalizma, naj premisli. Kajti po vsem sodeč, z njim nekaj ni v redu. Kaže, da se boji svoje lastne prikrite narave, vrešči pa na druge. Nekaj si laže. Jašo Zlobca, liberalnodemokratskega politika in pisatelja, cenim, če že zaradi drugega ne, zato, ker v parlamentu tako rad pove kakšno po latinsko. In bil je osumljenec udbe in sploh alternativec. V omenjenem omizju pa se je vedel klavrno. Narodni demokrat in prejšnji pravosodni minister Rajko Pirnat je za omizjem, sicer nespretno, rekel, da so v prejšnji državi načrtno naseljevali ljudi iz južnih republik v Slovenijo. Zlobec mu je odgovoril, da si izmišlja »diabolični tajni načrt«. Po njegovem tega ni bilo. V Ljubljani se govori, da ima nekdanji oporečnik Oto Vilčnik dokument o Kar. deljevem strogo zaupnem predavanju iz sedemdesetih let. Vodilnemu partijskemu kadru v Ljubljani naj bi govoril o poteku načrtovanega nacionalnega zlitja, ki se je izvajalo tudi z naseljevanjem Srbov v Sloveniji. Ce dokument v resnici obstaja, bo v tem predvolilnem obdobju najbrž prišel na dan. Pa ni potrebno. Tudi tako vemo, da so se tovrstne stvari dogajale. In iskreno moram reči, da Srbe popolnoma razumem Kako pa naj bi drugače izvajali oblast v svoji takratni republiki Sloveniji, kjer živijo ljudje, neuki upravljanja države, ki si vedno nekaj lažejo in se onegavijo. Enkrat si potvarjajo zgodovino in si umišljajo, da so nevarni nacionalisti, pa doslej še svoje države niso imeli. Drugič pa zanikajo nekaj, kar je zgodovinsko dejstvo, Zlobčev oče Ciril Zlobec se je vendar boril proti skupnim jugoslo-vanarskim izobraževalnim jedrom! Takrat je Rajko Pirnat še poučeval na udbovski šoli! In bog nam pomagaj! Tukaj je vse navzkriž. Demokratična stranka upokojencev zveza pri SLS ^nile1113!0 Preko trdne družine za trdno Slovenijo. ■%.,WU;st, ko so govorile le o gospodinjstvu, ^il/^jer. V družbenopolitično dogajanje. Ii^^i str tedna ustanovni zbor Zenske zveze pri b predsednico so izvolili predsednico iSi j ■rvez4',!' e °dnose v Skupščini Slovenije Mihaelo UH in' a b° Prizadevala reševati številna vprašanja. । lavrjf, ru$ine. Zavzemala se bo za enakovredno V ' 'n Petičnem življenju. Posebej bo posku-* h s° n n kr^ansko tradicijo. ^b,ll> Pozornost namenili kmečkim ženam. R % 'Je ce'ostna družinska politika najpomemb-kl je TQ^e- Glavna pozornost bi morala veljati Prob|p dru^bi najbolj nebogljena, saj se srečuje k' >definira?at'ko ,n drugimi eksistenčnimi problemi. Pio ' obveznosti do družine, nima pa pravice 'n s° namenili pozornost še problemom da s ‘ Jn,nam žena na hribovitih kmetijah. Žen-'k! ki\ da dc kvolilna baza kot moški, saj jih je več. 1 bodo v Yeč ntest v parlamentu, volile pa bodo Svojih programih imeli več posluha za BORIS HEGEDUŠ z i ■ Odstop izvršnega sveta Tudi v občini Gornja Radgona so se končno odločili sklicati iMensko skupščinsko zasedanje. Pričakujemo lahko da bo v četrtek 8 oktobra v Domu gasilcev m civilne zaščite v Gornji Radsoni nadvse zanimivo. Na dnevnem redu skupnega zasedanja ie tudi poročilo o oceni škode v kmetijstvu ter o polletnem E^podarjenju podjetij, na skupni seji pa bo prav gotovo najbolj zanimiva Četrta točka, in sicer odstop izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona. Predsednik IS SO G. Radgona Anton Tropenauer je predsedniku skupščine občine Alojzu Vogrinčiču napisal naslednje sporo- » * oisne odstopne izjave so mt posredovali naslednji člani IS cn G ' Radeona- Janez Drunčič Janja Brumen. Slavko Lončaric. Branko Kaučič in podpredsednik Andrej Kraner. Iz navedenega , i, da ie od 8 članov izvršnega sveta odstopilo 5 članov, kar je kot ilovica (večina) članov IS SO. Na podlagi 259. člena Statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave. Št. 41/81, 7/86, 2/ k? in 9/89) in 17. člena poslovnika Skupščine občine Gornja Radgona ugotavljam, da ima odstop večine članov IS za posledico ndston celotnega izvršnega sveta.« C takšno formulacijo se že odstopljeni člam izvršnega sveta ™ ne bodo strinjali, kajti oni so odstopih prostovoljno, osteh SSSSSSi P—P- —’ »” J » velika razlika! Pomoč mlajših Na uspešen nastop med parlamentarnimi strankami v prihodnjem slovenskem parlamentu se pripravlja tudi Demokratična stranka upokojencev. Pri tem se nadvse dobro zaveda težkega in neusmiljenega boja za oblast. Ta boj pa bo toliko težji za zunajparlamentarne stranke, ki šele sedaj urejajo svoje vrste in jim primanjkuje denarja za neizprosno volilno propagando. Med nje sodi tudi Demokratična stranka upokojencev, ki računa na večjo podporo lastnega članstva. V zdajšnjih kriznih razmerah, ko je močno prizadeta populacija upokojencev in invalidov, članstvo v Demokratični stranki upokojencev hitro narašča. Okrog pol milijona upokojencev, invalidov, brezposelnih in drugih, ki podpirajo strankarsko usmeritev, je že število, ki ga nikjer ne bi smeli zanemarjati. Uresničitev svojih političnih ciljev vidijo v oblikovanju nekakšne socialne liste sredinskih ali levosredinskih strank, ki imajo podobne programe kot Demokratska stranka upokojencev. Zatrdno pa so se odločili, da se ne bodo združili v kakšno novo stranko, kajti problemov te strukture prebivalstva ni mogoče, kot zatrjujejo, zaupati nobeni dosedanji parlamentarni stranki ali koaliciji. Razočaranj je bilo namreč Že preveč, da bi jih lahko še kdo speljal na tanek led. Vse to pa ne pomeni, da Demokratična stranka upokojencev ostaja le stranka starih Slovencev. Nasprotno! Tudi v prihodnje bodo namreč zagovorniki hitrejšega gospodarskega razvoja mlade slovenske države. Pri tem računajo na večjo pomoč mlajše generacije, ki bo Čez nekaj časa dosegla upokojitev. Sicer pa se bo Demokratična stranka upokojencev Še dalje zavzemala za pravično družbo, v kateri ne bo kratenja socialnih in drugih pravic, ampak se bo uveljavilo enakopravno in pošteno zdravstveno varstvo. Hkrati naj bi čimprej dosegli dvig življenjskega standarda, ki bi omogočil povečanje pravic upokojencev. Poleg tega so v ospredju prizadevanja po zaposlitvi brezposelnih, uresničitvi pravic avtohtonih manjšin in za enakopravnost žensk. Pn vsem tem pa Demokratična stranka upokojencev ostaja še naprej ideološko neopredeljena, kar pomeni, da v svoje vrste sprejema vse tiste, ki se zavzemajo za izpolnitev njihovih programskih ciljev, pred bližnjimi volitvami pa računajo tudi na številne neopredeljene volivce. MILAN JERŠE stran 4 V podjetju Blisk Livarna in proizvodnja Z izsiljevanjem do svojih pravic Da se bodo razmere v soboškem podjetju IMP Blisk začele prej ko slej zapletati, smo posumili že pred letom dni, ko so se v teni podjetju odločili, da ustanovijo več družb z omejeno odgovornostjo. Takrat so se na delavskem svetu v bistvu odločili za razbijanje podjetja, ki se je preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, sočasno pa je prišlo tudi do ustanavljanja novih družb. Iz dotedanjega Bliska so se tako oblikovale družbe Blisk Livarna in proizvodnja, Blisk Montaža in IMP Blisk, konec letošnjega januarja pa še Blisk Finančni inženiring in trgovina. Slednji takorekoč ni nikoli zaživel v svoji pravi obliki, medtem ko so ostale družbe začele poslovati na novih temeljih in pod novimi pogoji. Prav pogoji, pod katerimi so nove družbe začele poslovati, pa so v največji meri pripeljale do položaja, v kakršnem so se zdaj znašle. Kot kaže, se je najbolj zapletlo v podjetju Blisk Livarna in proizvodnja, delavci pa zanjujejo. da je vzroke za to pripisati tudi novi organiziranosti, saj so v tej družbi začeli na novo poslovati brez obratnega kapitala. IMP Blisk kot ustanovitelj nove firme je vanjo kot ustanovitveni vložek prenesel proizvodna sredstva in prostore v vrednosti nekaj več kot 8 milijonov 653 tisoč tolarjev (knjigovodska vrednost na dan 30. junija 1991). obdržal pa je vse zaloge surovin, polgotovih in gotovih izdelkov ter vse terjatve in obveznosti. Podjetje Livarna in proizvodnja je tako morala že od preoblikovanja v družbo z omejeno odgovornostjo od podjetja IMP Blisk kupovati vse potrebno za proizvodnjo, celo lastne izdelke, ki sojih dokončali še pred preoblikovanjem. Boljši konec je prt tem potegnil IMF* Bbsk, kije pri prodaji teh izdelkov priznaval Livarni in proizvodnji le 2-odstotno provizijo. Razmere v tem podjetju se gotovo ne bi tako hitro zaostrovale. Če ne bi prišlo tudi do spremenjenih razmer na tržišču. BI iško va Livarna in proizvodnja je namreč bila s svojimi izdelki v veliki men usmerjena na tržišče nekdanjih jugoslovanskih republik, predvsem v Hrvaško, z vojno pa so ta tržišča skorajda v celoti izgubili. Izpada niso mogli nadomestiti na slovenskem tržišču, z izvozom pa le počasi napredujejo. Finančna nedisciplina je skrajno zaostrila likvidnostni položaj v podjetju, zaradi pomanjkanja sredstev na žno računu pa 57 zaposlenih v Livarni in proizvodnji že za dva meseca, julij in avgust, ni dobilo niti zajamčene plače. Prav neizplačani osebni dohodki so bili eden od glavnih razlogov, da so delavci že v začetku prejšnjega tedna začeli stavkati. Da bodo nehali delati, če ne bodo dobili vsaj julijske plače, so sklenili že 16. septembra in to grožnjo so pred dobrim tednom tudi uresničili. Pred pogajanji z vodstvom in upravnim odborom podjetja so delavci zagrozili, Ob vseh težavah se v Livarni in proizvodnji srečujejo tudi s kadrovskimi, saj je dosedanji v. d. direktorja Franc Friškič že pred časom napovedal svoj odstop, s 1. oktobrom pa je bil za v. d. direktorja imenovan Vili Varga, dosedanji vodja proizvodnje v tem podjetju, istočasno pa Že iščejo novega direktorja. Tudi v razvoju jim primanjkujejo kadri, vendar pravijo, da imajo že pripravljenih nekaj taksnih, ki bodo omogočili večjo zaposlitev. Največ si obetajo od sodelovanja s švicarsko Firmo Georg Fischer, ki po ureditvi lastniških razmerij napoveduje vlaganja v to podjetje in zagotovitev dela za 40 do 50 delavcev. da bo stavka trajala vse do uresničitve vseh njihovih zahtev, po pogajanjih pa so se vendarle odločili, da z delom nadaljujejo, do minulega ponedeljka pa so vodstvu podjetja dali čas, da zagotovi sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Tudi ta zahteva ni bila uresničena in tako so delavci v torek po jx>ldrugi uri dela ponovno začeli stavkati. Da je nerazpoloženje delavcev upravičeno, je dejstvo, saj so mnogi tako ostah brez vseh virov dohodkov. Edino, kar so prejeli v tem času, so bom za malico za julij v vrednosti 20.000 tolarjev, ki so jih dobili v avgustu, v obliki takšnih bonov pa so v septembru dobili tudi del regresa za letni dopust (v vrednosti 10.000 tolarjev) Plačilo za delo so nazadnje dobili konec julija, ko so jim izplačali zajamčeno plačo za junij. Vsa prizadevanja ustreznih služb so bila v zadnjih dneh usmerjena v pridobivanje sredstev za izplačilo zajamčenih plač, za kar bi potrebovali okoli jroldrugi milijon tolarjev. Kujaci jim sicer dolgujejo okoli 8 milijonov tolarjev, vendar imajo tudi ti likvidnostne težave, podjetje Livarna in proizvodnja pa ni poravnalo še prispevkov za izplačane junijske osebne dohodke. Vlogo za odložitev plačila teh prispevkov so sicer naslovili na ministrstvo za finance, vendar do včeraj odgovora še ni bilo. Sindikalnim predstavnikom ne gre oporekati trditve, da s svojim ravnanjem izsiljujejo te tisto, kar bi morali dobiti že pred poldrugim mesecem, vseeno pa si nekateri zastavljajo vprašanje, ali je stavka v tem času res najprimernejša rešitev. Že zdaj so namreč proizvodne zmogljivosti zasedene le od 50 do 60 odstotkov, s prekinitvijo dela pa lahko izgubijo še del tistih poslov, po katerih je prav zdaj največje povpraševanje. V podjetju namreč med drugim izdelujejo tudi oljne armature za centralno kurjavo in prodaja teh je pred kurilno MEDNARODNO ZDRUŽENJE SLOVENSKI RAZVOJNI PARTNERJI (MZSRP) Združenje za republiko Slovenijo 24 9,1992 je bil ustanovljen iniciativni odbor Pomurske regijske podružnice MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKI RAZVOJNI PARTNERJI - Združenje za republiko Slovenijo. Temeljni programski cilji MZSRP so: a) aktiviranje razvojnih potencialov R Slovenije in Slovencev po sveto. b) obojestransko vključevanje Slovencev po svetu in drugih članov MZSRP v razvoj R Slovenije: c) vsestransko vključevanje R Slovenije v mednarodno sodelovanje oz. odpiranje v svetovno gospodarstvo, d) mednarodna promocija Slovenije, njenih proizvodov in tehnologij. MZSRP - Združenje za republiko Slovenijo je odprlo Slovensko trgovinsko zbornico v Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji za pospeševanje blagovne in storitvene izmenjave ter gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo. Podrobnejše informacije o pogojih za članstvo v MZSRP - Združenje za republiko Slovenijo in v Slovenski trgovinski zbornici Stuttgart dobite pri predsedniku iniciativnega odbora regijske podružnice za Pomurje g. Milanu Korenu, podpredsedniku izvršnega sveta SO Ljutomer, tel 91 712, in na GZS-Območni zbornici za Pomurje M Sobota. Slovenska 11, tel 22621 ali 22668 gospodarstvo Pogovor z direktorjem podjetja za PTT promet Murska Sobota Zoltanom Severjem »Skušamo se približati novim naročnikom« PIT dejavnost je ves čas na očeh javnosti. Nič čudnega, saj je telefoniranje postalo nuja sodobnega sveta, poštne in telegrafske storitve pa dopolnjujejo to vrsto telekomunikacijskih sredstev. Ob hitrem razvoju tehnologije na tem pomembnem področju je vsak zaostanek boleč. Tega se nadvse dobro zavedajo tudi v Pomurju, kjer si prizadevajo čimprej nadoknaditi zaostanek in se približati razvitejšim območjem. O tem in drugih aktualnih vprašanjih je tekel pogovor z direktorjem podjetja za PTT-promet v Murski Soboti Zoltanom Severjem. - Kaj menite o položaju vašega podjetja in v tej zvezi sploh o ptt-dejavnosti v Pomurju? »Podjetje zaenkrat posluje pozitivno, kar dokazujejo tako polletni kot tričetrtletni poslovni rezultati. To pomeni, da uspevamo pokrivati vse tekoče izdatke, vendar smo brez akumulacije. kar vpliva na prizadevanja po hitrejšem razvoju te dejavnosti v Pomurju. Hkrati pa se to kaže tudi pri naši, dobro zastavljeni naložbeni politiki, predvsem pri telekomunikacijah. Ob primerni lanski akumulaciji pa nam je v tem času uspelo zagotoviti dovolj denarja za gradnjo telefonskih central, prenosnih sistemov in podobnega. Tako smo prišli do enotne in povprečne cene za telefonski priključek v Sloveniji. Pogoji za posojilojemalca so ugodni, ker gremo v to. da se očuva vrednost naloženega denarja. Zato obrestujemo po minimalni obrestni meri.« - Kje pa smo po številu telefonskih priključkov ter razvoja poštnih in telegrafskih storitev v primerjavi s slovenskim povprečjem? »Če vzamemo za merilo razvoja telekomunikacij število telefonskih priključkov na sto prebivalcev, potem v Pomurju dosegamo približno 66 odstotkov republiškega povprečja. Tako smo konec lanskega leta dosegli 14,9 telefonov na sto prebivalcev, republiško povprečje pa je 23. To kaže, da na tem področju precej zaostajamo. Trenutno imamo čez 21 tisoč telefonskih priključkov, Če ne bo kakih posebnih vremenskih ovir, pa računamo, da bomo letos priključili rekordnih 2500 novih telefonskih naročnikov.« - Ob vsem tem pa bo gotovo zanimivo slišati, kolikšna je trenutna cena telefonskega priključka, ker je vprašanje, kdo si ga ob dokaj visoki ceni sploh še lahko privošči? »Naša trenutna cena telefonskega priključka je 234 tisoč 570 tolarjev. Mi te možnosti v celoti ne izkoriščamo, ampak priznavamo ceno 177 tisoč 650 tolarjev. Povprečna cena v Sloveniji pa je 124 tisoč 599 tolarjev. kjer so upoštevani osnovni elementi za razvoj telefonije pri nas. Pri tem se skušamo čimbolj približati novim naročnikom in sprejemljivosti za plačilo. upoštevajoč tehnične možnosti za telefonsko omrežje. Tam. kjer je vključevanje telefonskih naročnikov organizirano, se dogovorimo o načinu plačevanja, pri čemer upoštevamo hitrost gradnje in sposobnost združevanja sredstev na določenem območju. Pri posameznih telefonskih priključkih pa zahtevamo plačilo prvega obroka v osmih do štirinajstih dneh, drugi obrok pa čez mesec dni.« - Kaj pa je sploh vračunano v ceno telefonskega priključka, da je znesek tako visok? »Vanj je vračunana cena za naročniško centralo in omrežje, razvodišče oziroma stanovanjc, zatem povprečna cena hišne napeljave in cena priključitvene takse.« - Se vsemu temu prilagaja tudi razvoj poštnih in telegrafskih storitev? »Moram reči, da so bile poštne storitve doslej v nekakšnem zastoju. Imeli smo precej močan paketni promet prek sosednjih držav, zlasti Italije in Avstrije do Nemčije, z osamo-stvojitvijo Slovenije pa se je tranzitni poštni promet preusmeril na vzhodne države, v prvi vrsti prek Madžarske. Moram reči, da je slovenska PTT že sprejeta v Svetovno poštno zvezo. Po drugi strani pa začne telegrafski promet zaostajati. ker se uvaja vedno več novih telefaksnih priključkov, ki omogočajo enostavnejše komuniciranje. Tako bo v prihodnje telegrafski promet zamrl.« - Na terenu se večkrat pojavljajo očitki, da je ptt-po-djetje monopolist. Kako bi jim odgovorili? »Izraz monopolist je v teh primerih zbadljivka, s katero hočejo povedati vse najslabše. Monopol pa lahko razumemo tudi v pozitivnem smislu in pomeni določeno racionalnost. Vedeti je treba, da se približno 80 odstotkov realizacije opravi prek državnega ptt-centra. čigav je torej monopol? Običajno uporabniki ptt-storitev mislijo, da imamo upravljalci tega sistema vse v svojih rokah. Mi gotovo nismo zadovoljni s takim ptt-sistemom, z njim pa ni zadovoljen tudi uporabnik naših storitev. Morda je kvečjemu zadovoljna država, saj njej plačujemo 20 odstotkov prometnega davka od telefonskega impulza. Na ta račun se zbere okrog milijarda 300 tisoč tolarjev, ptt pa dobi za razvoj naložb nekaj čez 400 milijonov tolarjev. To pomeni, da več kot dve tretjini denarja zadrži država za svoje proračunske potrebe.« - Hkrati je slišati, da marsikje zamujate pri dogovorjenih rokih za izvedbo posameznih naložb v krajevnih skupnostih. Zakaj? »Naša osnovna naloga je krmiljenje in vzdrževanje ptt-si-stema. Zamujanje rokov je pogosto obojestranska krivda. V praksi se je namreč pojavilo pomanjkanje kablov, po drugi strani pa v krajevnih skupnostih niso pravočasno združili potrebnih sredstev. Poleg tega so se lahko pojavile izvajalske težave, pa težave ob prevzemih, ker ni bilo pravočasno dovoljenj, pojavijo pa se lahko tudi napake itd. Mislim, da mi več ne zamujamo in se rokov običajno držimo.« - Kako pa bo v prihodnje? Si lahko obetamo določene pozitivne premike tudi v Pomurju? Ste optimist? »Jaz sem vedno optimist. Ob dosedanjem razvoju ptt-dejav- h nosti se lahko nadej^^nP časov. Prihodnosti f,-> tehmki, ki jo jamo povsod. v uveljavlja naj bi ga Hali od Lendave o-bote. Največje P imamo na deniog ženih območjih, z ričkem. kjer bo I viti okrog mili > larjev, da bi se P dardu razvitejših P । Pri tem računan*'' fjJr g nikov na slo J ’ 3 Hkrati si bomo P Širitev uporabnih kov. kot so npr-'. čunalniška k 5 * * l kov itd.« u jii»v - Kakšna P8 r srednjeročnega f a r javnosti do l«t9 ' "^.di zaradi nega leta uresničiti vseh ,^0^ Ijev do predviden W pak d° vsako gospo^np b, dobilo telefon ’ j več kotJOtele^ kov na sto P slabi akumu nih telefonskih’ semskih štor ■ čali od so se cene ’' J serijski ne k a.krat p. -negospodarska l prevzela vrMO F K log. Odpirajo s J razvoja v komunl f lekomunikacT' I »jfli kmalu obn"* "J A bomo Uhko ■ itie^V , oan^e P'^^. PgJC bančnih J* tl r* j evropske Radenska v 8 mesecih realizirala 80 odstotkov načrta prodaje - 40 odstotkov izdelkov na hrvaški Nova vrtina m nova oprema Polnilnica mineralne vode in brezalkoholnih pijač Radenska Tri srca je nesporno največji dobavitelj mineralne vode v Sloveniji in zadnje leto tudi v sosednji Hrvaški. V osmih mesecih letos so 60 odstotkov svojih izdelkov prodali na slovenskem, 40 pa na hrvaškem trgu. Dokler Hrvati ne morejo kupiti svoje janmičke ki seli ce in dokler se zasebne polnilnice ne bodo prerinile do pomembnih grosistov, bo tako tudi v prihodnje. Kaj pa potem? V Radenski pravijo, da se konkurence ne bojijo, vendar se neprestano zavedajo, da se bo z njo potrebno spoprijeti. Zato se Že sedaj intenzivno pripravljajo z neprestanim večanjem produktivnosti in posodabljanjem opreme. Prav gotovo je vse večje polnilce mineralne vode in brezalkoholnih pijač prizadela izguba jugo trga, predvsem pa močno zmanjšanje prodaje pijač ob Jadranski obali - že nekaj let se je zaradi nemirov Število turistov zmanjševalo; letos sezone pravzaprav ni bilo, poleg tega pa so zaradi vojne na Hrvaškem in v BiH prekinjene prometne poti. Tudi v Radenski so se morali sprijazniti, da se je trg skrčil na dve državi. Zaenkrat so z rezultati letošnje prodaje zadovoljni in 557 zaposlenih se je moralo avgu sta kar pošteno spotiti, da so uspeli pravočasno pripraviti naročene količine. Tako kot turističnim delavcem je dolgo vroče poletje ustrezalo tudi njim Zdaj so ob petkih doma Za letošnje leto so načrtovali prodajo 158 milijonov litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač; v osmih mesecih so uresničili 76 odstotkov tega načrta oziroma prodali že 121 milijonov litrov, od tega 80 odstotkov mineralne vode in 20 odstotkov brezalkoholnih pijač; 16 milijonov litrov prijače je bilo v plastenkah »Že lani smu opazili naraščanje prodaje mineralne vode in padanja prodaje brezalkoholnih pijač, To je razumljivo zaradi cene in večje konkurence. Veliko je tudi izdelovalcev sirupov, imamo veliko načinov pakiranja brezalkoholnih pijač. Opazili smo porast prodaje šuma, za kar je vzrok cena, saj je šum najcenejša pijača v PET-plastenki. Ker smo videli, kako odločujoča je cena, smo pripravili številne akcijske prodaje. Nazadnje smo septembra prodajali po nižji ceni pepsikolo,« je povedal najodgo vornejši v polnilnici v BoraČevi Viljem Kozic. Z zmanjšanjem .-1 bi JI m uri usi>' števila opremo a*’ ** dnkuvn«* h MU*;-’" Intbc ur«*1” y opremo Se'^tonW'’L ,0 sicer za ‘»štetij , vanje praznih nivoja po« nemške tef K stroj ki bo z g jr rela NajboJ |,^1? vib viličar^ r-,..... V Bor**** CCMDO IH.«6 nni stenk v ’■ ZI8Č"e začeli n* tuineralO' । , fT je na stran 5 gospodarstvo ^aje resnica o opuščenem rudniku v Benici? Tovornjaki na nočnih Mjah privazajo odpadke ali le odvažajo gramoz? Uv, BAV, rudniku! v bernskem Kakovost za - . ^tijt l^attneje pogledali zemljevid Hrvaške ali pa kar zemljevid i f?0 vr*sani tudi obmejni kraji, boste v obmejnem delu '1 "b reki Muri - zagledali tudi oznake za rudnik premoga. - *';'»iis • rekl Mun ’ •udi oznake za rudnik premoga, so že pred drugo svetovno vojno kopali rjavi premog; rovih k"’ s ,e strani reke Mure je svoja mlada leta pustil )ar,e h Odkritje strokovnjakov Nafte in Geološkega zavoda iz F ritne, da • • .---- -»--- ------ — —--------»----------- i».na območju Benice in Pince-Marofa v lendavski občini premoga, poznavalec zgodovine in razmer v Medži-n' ■ vkd e*1*1 so se resneie 1°*®' raziskav, nato pa je 1989. r pcji^ a, sPrejela odločitev, da premoga ne potrebujemo. Tako lUnrt..1*,^britvah o rafineriji, tudi pri odločitvah o rudniku Jlhji.i. a “ mogla sode'-- ” '----------1 ----•---*—----- P**1"* in K 8 ■uoRla sodelovati. V * imenu vseslovenskega interesa* montjrane objekte demontirali in jih Po odločitvi republiške vlade, da Slovenija ne potrebuje novega rudnika rjavega premoga, so tamkajšnje naselje demontirali in preselili v Velenje. dolgoročni poslovni uspeh ^'dK" 5ele začne! c J^vljati govorice, da k^tl ja5ka odla’ h^Sudin ^olj ekološko ... pozorni na tovornjakov, izjave uNr naihli vsem lem Pa Je od rok našim ‘-1' kar s,?’?1 so 12 govoric toč . ' -1 1 C. ■F Kar ,/ L6hin »c. povito ekološko jedro; *1 0 s°dih s kemič-odPadki iz Kr-k""'liLi, . Prav nobeden ni • ^nik k^‘nih raz'sko-k?11! žfi^JCa^' bi videli H ' I : 1 vraia. ’ Sl' zapisati. takih ■< Sloveniji ni "/ ,et'h 50 StrokDV’ P?;-:. . ■ ■ - ' > v P°d P°^'no teni in zabetonirani, tako da jim ne moreta škoditi ne čas in ne voda. Če se bodo odločili spet kopati premog, bodo vpadnike spet odprli, izčrpali vodo in začeli kopati.« Med lastniki, od katerih so kupili ah jim zamenjali zemljišča, so bili tudi Hrvati. Prav v tem delu je meja najmanj jasna, kajti poteka po zavojih stare struge reke Mure Nekaj je gotovo: rudnik je na slovenski strani. Resje tudi, da so bili v drugi polovici osemdesetih let naši sosedje močno zainteresirani za skupen slovensko-hrvaški projekt rudnika rjavega premoga; Lendavo je obiskal takratni predsednik izvršnega sveta; objekte naj bi postavili nekaj v Sloveniji in nekaj v Hrvaški. In potem se je slovenska vlada odločila drugače! IvovihWv_oda iz Ljub- ' ■■ . . Mure vehke : i Km.' t*. r,r. l . ’: leta naj bi AOMEKa' CU|' rudar5kl e', k«,?1' taz,.c a v elenje z na-rd Za k(>ot- rnran 1 _ a Jelenje z na- • Vfna— 1 uiianci endarje Mradi jn. Nepovabljeni gostje odvažajo gramoz Minuli teden je Lendavo obiskal Srečko Gračner iz Službe za sanacijo rudarskih škod pri REK-u Velenje; njegov obisk je bil povezan z rudnikom v Benici (pravzaprav to še ni pravi rudnik), saj seje s predstavniki Gidosa dogovori! o dokončni zaščiti in sanaciji zemljišča. Njihova služba se srečuje z rudarjenjem dvakrat: preden začnejo na nekem območju kopati premog, je potrebno odkupni potrebne povr- kakšen blagoslov za odvoz gramoza na makadamske ceste, vendar so se čedalje gosteje pojavljali nočni nepovabljeni gostje Odkrili so dva zasebnika, ki sta odpeljala gramoz za svoje potrebe, vendar policija dalje m ukrepala. Tu je Gračner še dodal: »Oni so si sami lastili presojo o tem, kdaj gre za družbeno pomembno ali nepomembno kaznivo dejanje. Šlo je za že vgrajen material! Ni šlo za črni peskokop, ampak za gramoz, ki smo ga tja navozili za nasipe!« Zavaljena vrata »vpadnika« nedotaknjena REK Velenje pa ni skrbel le za vtis, ki ga bodo pustili kot zunanje podjetje na lendavskem območju; bolj kot dober imidž rudarske firme so jih skrbele govorice o opuščenih vpadnikih, ki so se začele pojavljati v hrvaškem in slovenskem časopisju. bomo izravnali ter navozili zemljo v višini 10 oziroma 30 centimetrov. Skupaj z izvršnim svetom smo si že zagotovili kakovostno zemljo - dobili bomo odvečno zemljo pri gradnji ceste od Črenšovec do Jula Marofa. Po projektu, ki ga je naredil inženir Miran Lovrin, bomo tukaj spomladi zasejali travo in ustrezno gnojili. Vrednost del je okrog 7,4 milijona tolarjev,« je povedal Kraljič. Vzorci vode naj pokažejo resnico Koliko je torej resnice v govoricah, da naj bi v jaške vozili odpadke? Ali je to sploh fizično mogoče Srečko Gračner je odgovoril: »Fizično je vse mogoče, toda stanje, v kakršnem je rudnik po zaprtju, kaže, da se po našem odhodu pri vpadnikih ni dogajalo nič.' Mi nadziramo rudnik vsaj dvakrat letno in takrat dajemo posebne po- Preustroj proizvodnih programov, uvajanje in uveljavljanje blagovnih znamk, naložbe v sodobno tehnologijo in celostno obvladovanje kakovosti poslovanja so tačas najpomembnejši projekti, ki se jih loteva več kot 6-tisoččlanski kolektiv Mure, podjetja, ki je med redkimi v Sloveniji, ki v teh kriznib gospodarskih časih še uspešno posluje. Lismeijenost na svetovna tržišča v zadnjih letih je Muro ubranila usode mnogih nekdaj uspešnih slovenskih poslovnih sistemov. Še več - Mura je med redkimi, ki letos ni odpuščala, ki je izvoz še povečala, ki je sposobna investirati v novo tehnologijo 12 mio DEM in ki ima že sedaj skoraj v celoti zasedene proizvodne zmogljivosti za naslednje leto. Prav gotovo je to dovolj razlogov, zaradi katerih je bil letošnji dan Mure, ki so ga z gledališko predstavo in podelitvijo Murinih zlatnikov 63 delavcem za 25-let zvestobe zaznamovali minuli petek v soboškem gradu, še slovesnejši. Ob tej priložnosti je zbranim na tiskovni konferenci vodstvo Mure predstavilo letošnje jaoslovne rezultate in izhodišča poslovne politike za leto 93. Kljub precenjenemu tečaju tolarja, povečanim stroškom poslovanja, zmanjšanemu tržišču ter padcu družbenega standarda je osemmesečno poslovanje dobro. Skupna vrednost prodaje izdelkov in storitev je znašala 5,5 milijarde tolarjev, od tega je 4,8 milijarde tolarjev od izvoza. Skupna vrednost izvoza znaša v osmih mesecih 91 milijonov DEM in je za 11-odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so 270 milijonov tolarjev dobička, ki je v planiranih okvirih in bistveno višji od lanskoletnega, Povprečni neto osebni dohodek znaša v avgustu 32.987 tolarjev, povprečni v osmih mesecih pa 26.534 tolarjev. Produktivnost se je povečala v povprečju za 8,9 odstotka. Najpomembnejše naloge, ki čakajo Muro letos in v začetku prihodnjega leta, so naslednje: reorganizacija programa Tovarne lahkih oblačil, iskanje J R^ibi^RLETIČ iz SuAtcm ”so«d« rud-hidar vm ,e že SP°2‘ IJu^0 de|o, saj je 1937 radai 'pr«. mursk,h rud" ',C1|aPtemnnje' kaj mtni ^^ažan^ V Benici in ^orij. 2anN odpadkov. ustvaril'nniarS'kie na)e ce ' ftodvirje. • h 1 J L,UIJ X tam P1,n- Zl 12 V,'dOv^ Je PMrebno / \ ^ih n1!"'6 7 < Kl nekomu prepo-da bi s* Vo»npo,n,,im se’ ' V**2'b tisti mate- k rial. Nisem opazil nič takega, pa tudi drugi bi vedeli in povedali.« JANEZ DAVID iz Dolnjega Lakoša je poslanec lendavske skupščine; skrbita ga predvsem varstvo okolja in pitna voda On je tudi postavil v lendavski skupščini delegatsko vprašanje o usodi opuščenih rudniških jaškov. »Odpadke kar odvržejo v grmovje med Gorenjem in Lekom Inšpektor je napisal odgovor. da tja lahko vozijo odpadke, ker je prostor temu namenjen. Vendar pa po mojem m vseeno, kakšne odpadke vozijo tja, lahko so škodljivi, strupeni. Tudi glede rudnika sem junija na seji povedal, da bi bilo potrebno preveriti, kaj je. Ljudje pravijo, da ponoči vozijo tja kemične odpadke in takoj zabetonirajo! Morebiti so to celo jedrski odpadki? Jaz bi rad dal te vzorce vode preveriti v Miinchnu. Ne moremo imeti zaprtih oči; če je kaj tam. se mora pojasniti. Ti na občim imajo zveze s temi inštitucijami in jim narekujejo, kakšno mnenje naj napišejo.« z fJ r A v«' so J »»j v jaških šine zemljišča, po končanem izkoriščanju pa je potrebno poskrbeti za ponovno ureditev zemljišča in povračilo škod. V lendavskem primeru se je za REK Velenje ta postopek pospešil - nekaj let po začetnih rudarskih raziskavah morajo poskrbeti za ureditev zemljišča in zaščito obstoječih objektov. »V prvi fazi smo iskali najboljše ponudbe in izdelali idejne načrte, kakšno naj bi bilo to območje dveh platojev. Te načrte smo letos v pisni obliki predstavili izvršnemu svetu in ga prosili za mnenje Soglašali so z načrtovano sanacijo. Le pred dvema letoma smo ugotavljali. da ti platoji v takšni obliki ne morejo ostati, kajti tam seje dogajalo marsikaj. Lokacija se je zaraščala, poleg tega pa so nenadzorovano odvažali gramoz. Nismo vedeli. kje se bo vse skupaj ustavilo, in bili smo v velikih dvomih, kaj narediti: območje fizično zavarovati z ograjo ali zaposliti čuvaja, ki bi neprestano pazil na te platoje. Glede na to. da so načrti črpanja premoga v Benici začasno umaknjeni, prepuščeni zanamcem, smo se lani dogovorili, da je potrebno to območje primerno urediti kot kmetijsko površino m dati v najem,« je povedal Srečko Gračner 1990 leta so policaji ovadil krajo gramoza; resda so včasih dali Tudi Ignac Kraljič iz Gidosa je eden tistih strokovnjakov, ki so povezam z začetki izkopavanj v Benici in Pincah. »Ko je lendavski Gradbenik končal z gradbenimi deli, smo mi komunalno opremili obe lokaciji, poskrbeli smo za kanalizacijo, vodovod, PTT-napeljave. sodelovali pri električnih priključkih, dobavi in montaži naselja. Ko je 1989 prišlo do prekinitve raziskovalnih del, smo to naselje po naročilu REK-a demontirali in preselili na dve lokaciji v Velenje. Bdi smo izbrani za izvajalca prve faze sanacije; ker je bila v vpadnikih voda globoka več kot dva metra, smo morali to ustrezno zavarovati in urediti okolico. Zdaj smo izbrani tudi za izvajalca dokončne sanacije. Platoje Ignac Kraljič (Gidos): »Pojavili so sc članki v zagrebškem Vjesniku in medžimurskem časopisu. Po njihovem naj bi v jaške odlagali sode s strupenimi snovmi. Še pred 14 dnevi je bil spet članek o Benici in odlaganju smeti.« udarek tem pristopom. In to stanje je nespremenjeno. Opažali smo vse drugo: da so odvažali gramoz in da so poškodovane lokacije. Ob vstopu v jašek ni sprememb. To bi se namreč poznalo, kajti vrata so bila takrat zavaljena, in če bi jih kdo na silo odpiral, bi se poznalo. Var je star. Od tam so vozili gramoz in zaradi tega so se pojavile te govorice o pesku.« Tudi Ludvik Jerebic je enakega mnenja: »To so vozili ponoči, kamioni so hrumeli, ljudje so to slišali in so dejansko mislili, da kdo tja kaj vozi. Ampak v resnici so odvažali. Gre za par tisoč kubikov.« Tudi lendavski izvršni svet je slišal za te govorice, zato so rpdniku predlagali, da bi skupaj pogledali, kaj je v resnici v jaških. Kakor je povedal Miran Lovrin, je bil odgovor iz Velenja približno tak: če kaj najdemo v jaških, so stroški črpanja vode naši, če ne. pa vaši. Gračner je takole komentiral: »Seveda. Če mi vemo, da se ni nič dovažalo v jaške, potem logično smatramo, da to ni potrebno, ker pa so se govorice že razširile do te mere, da je težko predvideti posledice, bomo to ustrezno uredili Pred začetkom dokončne sanacije bo skupna komisija, sestavljena iz predstavnikov občine, rudnika in sosednje občine Čakovec, Gidosa in Inštituta za varstvo okolja iz Maribora odprla zavarjena vrata na vhodu v jaške in nato vzela vzorce vode. Analiza teh vzorcev bo pokazala, če je v jaških kaj nevarnega, okolju škodljivega, ali ne.« Je že tako, da kar je očem prikrito. nedosegljivo ali neznano, vzbuja pri ljudeh dvom in strah In prav iz strahu se naredi največ škode. BERNARDA B PEČEK novih kupcev in selekcija med njimi, uvajanje proizvodnje avtomobilskih prevlek, reorganizacija služb v skladu z blagovnimi znamkami, projekt celostnega obvladovanja kakovosti in naložba v tehnološko opremo. Nov program promicro V Tovarni lahkih oblačil, katere osnovni program je šivanje moških srajc in ženskih bluz, kar je na tržišču postalo nezanimivo, se že nekaj časa ukvarjajo s preustrojem. Zajema tri področja, in sicer konfekcijski del proizvodnje, ki bo prehajala v težji in zahtevnejši del ženskih oblačil, širitev izdelave avtomobilskih preoblek, kar bo delalo 250 zaposlenih, ter nov program Promicro za izdelavo moških srajc, ženskih bluz in predpasnikov, namenjen pa je zaščiti bolnikov ali kot preventivno oblačilo proti elektromagnetnemu delovanju. V dveh mesecih bodo izdelali 12.000 izdelkov, ki jih bodo namenili nemškemu trgu V naslednjem letu načrtujejo proizvodnjo za domači trg, ki pa ji bodo morali prilagoditi ceno. Program Promicro je zaradi jeklenih niti v materialu nekaj posebnega, cena izdelkov pa je 3- do 4-krat višja od običajne. Program, ki je patentiran za obdobje 15 let v Evropi in ZDA, ima veliko prihodnost, zato v Muri pričakujejo, da bodo v prihodnosti de! proizvodnje namenili samo njemu. Mura - kakovost 1994 V Muri so avgusta in septembra stekle tudi aktivnosti za obvladovanje kakovosti poslovanja v skladu z mednarodnimi standardi iz serije 1SO-9000. V ta namen so ustanovili službo za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki je z zunanjim strokovnim sodelavcem že začela z delom po začrtanem programu. Osnovno vodilo Mure pri uvajanju kakovosti je spoznanje, da je osnovni pogoj za uspešno trženje kakovost izdelkov, storitev ter jxislovanja sistema v celoti Izjemna svetovna konkurenca in vedno zahtevnejši kupci zahtevajo od Mure popolno kakovost na vseh področjih, saj ji bo le-ta omogočila varnejšo in boljšo prihodnost Mura je prvo podjetje v svoji branži v Sloveniji, ki bo v poslovanje vnašalo standarde ISO 9000. Certifikat o kakovosti, ki ga podeljujejo in kasneje tudi kontrolirajo mednarodne inštitucije, naj bi Mura pridobila leta 1994. r RENATA FICKO Sindikalna pomoč keralovim delavcem Delavci lendavskega podjetja Keral prejemajo plače, ki so do 50 odstotkov nižje od izhodišča po kolektivni pogodbi, prav tako pa niso dobili regresa Keral je edino lendavsko podjetje, ki delavcem ni dalo regresa in malo verjetno je, da ga bodo do konca leta sploh dobili Tudi prihodnost podjetja je zaradi velikih težav zelo nejasna ali nič kaj rožnata in v reševanje podjetja se je že vključit tudi lendavski izvršni svet. Delavci pa kljub zelo nizkim plačam vztrajajo, delajo in upajo na rešitev, na pomoč pa jim je priskočil tudi sindikat. Prejšnji teden sta jih obiskala predsednik in sekretar republiškega odbora sindikatov kemične, nekovinske in gumarske industrije Svobodnih sindikatov Slovenije in za dvajset zaposlenih prinesla denarno pomoč. Solidarnostna pomoč je znašala tretjino zajamčenega osebnega dohodka ali 4 tisočake, po tisočaka pa so primaknili še za vsakega nepreskrbljenega otroka. Tako sta delavcem razdelila sto tisoč tolarjev pomoči, za pomoč pri premagovanju krize zaposlenih ki še ne vedo, kdaj bodo dobili avgustovsko plačo. MH stran 6 dogodki v Rankovcih Kaj pa če Je kaj na tem ali ni nič? Se pri Horvatovih v Rankovcih dogaja kaj nenavadnega ali pa je vse skupaj samo izmišljotina? Se dogaja nekaj nenavadnega ali pa gre celo za nadnaravne pojave? Če se dogajajo nevsakdanje reči, kako jih je mogoče razložiti? V kolikor pa je vse skupaj samo blodnja ali prevara, kako ju pojasniti? Začnimo s vsakdanjim. Recimo, da se v Rankovcih ne dogajajo paranormalne reči. Izbrali smo izraz »paranormalno«, ker ima grška predpona para-pred besedo normalno pomene: zraven, pri, proti, nad. S tem nam je dopuščeno, da ne izrečemo sodbe o značaju dogajanju. Lahko gre za nekaj tudi normalnega, vendar nevsakdanjega, lahko pa za nekaj, kar je proti oziroma nad naravo. Trikratni ne Kdor zanima, da se pri Horvatovih v Rankovcih dogajajo paranormalne reči, trdi takole: a) nekaj takega se ni še nikoli dogajalo, zato se tudi sedaj ne; b) tisti, ki razširjajo govorice o paranormalnih dogodkih so goljufi ali zmedenci; c) v najmilejšem smislu pa trdi, da je skupino ljudi zajelo stanje neke vrste kolektivne psihoze in si ne morejo pomagati. Na te trditve je mogoče odgovoriti takole: K a) Takšne stvari so se že dogajale in o njih imamo pisna in ustna pričevanja. O tem več v nadaljevanju. K b) Dokler v zvezi z dogajanjem pri Horvatovih v Rankovcih ni izpričana nobena koristoljubna dejavnost ali poizkus take dejavnosti, je tovrstna trditev neutemeljena. Če se nekomu pripisuje duševna zmedenost in goljufivost zato, ker se ne ravna po naših pričakovanjih, je to celo žaljivo in neetično. Predvsem še v primeru, če se goljufanje ne poskuša dokazati. K c) Če se hoče dogajanje opredeliti kot kolektivna psihoza, se pravzaprav že pristaja na paranormalno okoliščino. Vprašati se je namreč potrebno, zakaj se skupinska psihoza dogaja prav tam v tistem okolju? Potem prostor dogajanja z nekim čudnim vplivom deluje na ljudi? Kaj je s tem krajem? Kakor smo o dogodkih obveščeni je zadeva takšna: dokler so pojavi trajali oziroma trajajo, je skoraj vsak tisti, ki je tja prišel in se tam dovolj dolgo zadržal, doživel paranormalni pojav. Iz tega lahko sledi, da je kraj nenavaden oziroma paranormalen . V sebi ima nekaj čudnega. Pomislimo še na nekaj drugega. Kaj pa če le gre samo za to. da nenavadni dogodki nastajajo zaradi čudnega sožitja v hiši in okrog nje? Na primer, da za trenutek vzamemo govorice zares. Pripoveduje se, da naj bi ljudje vedeli za nek zločin pa ga niso prijavili, niti ga niso sami kaznovali. Zdaj pa je zamolčana pekoča vest butnila na piano. V obliki razdraženega in neobvladljivega vzdušja, ki povzroča motnje. Če je tako, potem mora vsak, ki se zaklinja na normalnost priznati, da to ni normalno. Če bi se tako razkrili* kovali zamolčani ali zatajeni zločini, bi človeštvo to vedelo in s tem računalo. Bilo bi nekaj normalnega Tudi v tem oziru je med ljudmi torej nastopilo nekaj paranormalnega. Kaj? Množična hipnoza? Ni izpričano, da bi bili obiskovalci izpostavljeni hipnotiziranju ali podobnemu vplivanju z opojnimi sredstvi, kar bo povzročalo psihotično stanje. Nihče tudi ni raziskoval vode in hrane, da bi ugotovil, če povzročata privide. Pa četudi bi šlo za množično hipnozo, se s tem Še ne bi izmaknili paranormalnosti. Hipnotiziranje ni razložljivo na medicinski način, Čeprav se prav v medicini najpogosteje uporablja. Saj ga je Britansko zdravniško društvo leta 1953 sprejelo kot možni način zdravljenja. Pojav hipnotiziranja se razlaga v sklopu parapsihologije, kot nekaj paranormalnega. Izvira pa celo iz mesme-rizma, nauka, da je med planeti in telesi nepojasnljiva zveza! Kje so stali tisti, ki so metali kamenje? Nejeverni Tomaži so v kočljivem položaju. Povedano na kratko: Če si hočejo nejevemeži najti duševni mir, morajo sebi in drugim dokazati, da nekdo meče kamenje, skrivno dviguje stole, pometa posodo z mize in tako naprej. Ali pa. da si vse to izmišlja. Kolikor vemo, se to doslej še ni zgodilo. Lahko gremo še dalje. Neje-verneži sami so v nenormalnem (psi ho nevrotične m) stanju. Zakaj? Tisti, ki verjamejo v paranormalne pojave vedo nekaj: ti pojavi se ne dajo izkustveno poljubno ponoviti. Vsaj ne tako preprosto, kot je to mogoče pri dokazovanju goljufije. Lažje in bolj vsakdanje je najti sledi, ki bi dokazovale, da je tam nekje za hišo nekdo stal in lučal kamenje. Ali pa da je skrivaj premikal stole in podobno, To je lažje, kakor pa dočakati paranormalni pojav. Paranormalno pač ne bi bilo paranormalno, če bi se vsakdanje dogajalo. Ne mučite me, prosim? Nejeverneže bi lahko razdelili v tri skupine. 1. Eni so tisti, ki se jih nenormalno dogajanje takorekoč sploh ne dotakne. V takšne reči ne verjamejo, četudi bi jih videli na lastne oči. Oni verjamejo v takoimenovano realnost in vsakdanjost. Tukaj je potrebno opozoriti, da gre Še vedno za verjetje. Ne verjamejo eno, ker verjamejo drugo! Zanje velja pregovor, da je verjeti še vedno lažje kot misliti. In lažje kot mučiti se z neznanim. 2. Drugi so napadalni neje-verneži. Možna neobičajnost jih dela nezadovoljne in živčne. Zato jo brž naskočijo in se ji rogajo. Takšni si radi kaj izmislijo. Njihove izmišljotine so samoobramba. Tak posameznik si nemir prikriva z norčevanjem. Izmisli si nekaj in potem razširja naokrog, da je tudi on videl tak in tak paranormalni pojav. Potem je mirnejši Med ljudmi pa si po zaslugi svoje izmišljotine ustvarja somišljenike. 3. Tretji o paranormalnem nočejo niti slišati niti razmišljati. Tega se branijo kakor vrag križa. To je nojevska pozicija, z glavo v pesku. Kaj bi to lahko bilo? * V knjigi Ljudsko izročilo Prekmurja je dr. Vilko Novak zbral in uredil zapise zbiralca ljudskega blaga Stevana Kuharja iz Bratonec. Kuhar je umrl mlad, star 33 let. leta 1915. Na strani 129 v knjigi je zapis o dogodkih pri neki hiši Ljudje skušamo pogledati tudi na ono stran vidnega, slišnega in sploh Čutnega, ker nekako slutimo, da fizični svet ni edini svet. Svetnikom so slikarski mojstri nekdaj okrog glave risali ožarjenost oziroma kroge. Ne zgolj zato, da bi jih s tem na sliki označili kot večje in pomembnejše, marveč tudi zato, ker je od njih nekaj posebnega žarelo. Nekaj, kar bi naj prihajalo iz onostranstva. To izkustvo, da človeško bitje oddaja neko nematerialno energijo, nam ni tuje. Včasih do koga občutimo nerazumljivo privlačnost. Čeprav nam oni sploh ne posveča nobene pozornosti in z njim nimamo fizičnega stika. Spet drugič pa nas ob kom prevzame mrzkost in nemir. Ni nujno, da so to dvoje različni ljudje. Enkrat Čutimo tako, drugič drugače. Če pristajamo na to, da telesa oddajajo neke vrste mi-seloo sevanje, pristajamo tudi na parapsihološko razumevanje sveta. Vsak človek, vsako živo bitje ima svojo auro (žar, sevanje, zarjo). Ta aura je po mnenju mnogih parapsihologov izkustveni dokaz za obstoj astralnega telesa, duše. V astralnem svetu je vse povezano med seboj. Celotno vesolje, vse stvarstvo, vse kar je, je povezano med seboj. Iz v Beltincih v zimskih mesecih 1909-1910. Hiša je piscu teh vrstic dobro znana in prav zaradi tega sem se začel zanimati za dogodke pri Horvatovih v Rankovcih. Ozadje neobičajnih dogodkov. kakor jih je skušal prikazati Kuhar nas tukaj ne zanima. Danes vemo, da je bil v tem oziru pristranski. Zanimajo nas zgolj paranormalni dogodki, ki jih našteva in so jih zabeležili tudi drugod. Pri tej hiši so predmeti kar sami od sebe padali z mize, kamenje in leseni čoki so leteli po dvorišču. Skodelica s kavo se je nenadoma dvignila in zletela za duri. Nenadoma je nast-jal ropot, trkalo je in nikogar ni bito. Neobičajne stvari so se ponavljale dlje časa, videli in doživeli so jih mnogi, od blizi in daleč. Iz obmurskih krajev je znanih še več drugih tovrstnih dogodkov, ki pa niso dokumentirani. • Leta 1877 so se začele na farmi Derrygonnelly na Irskem, na kateri je živel vdovec s petimi otroki, pojavljati nenavadne reči. Dogodki so bili osredotočeni na dvajsetletno vendarle hčerko Maggie. V njeni prisotnosti se je pojavljalo nepojasnjeno trkanje in premikanje predmetov. Tisto nekaj je trkalo tudi po ukazu. • Februarja in marca 1883 so se v kuhinji hiše Josepha Whitea začeli lomiti predmeti. Dogajanje je bilo burnejše, če je bilo v bližini neko dekle. • O podobnih dogodkih je v arhivih britanskega Društva za parapsihologijo še veliko zapisov. Eden od novejših omenja raziskovanje predavatelja matematike in genetike na univerzi v Cambridgeu A. R. G. Owena, iz novembra in decembra 1960. V bližini enajstletne deklice Virginie Campbell so opazili premikanje pohištva. Na pojave sta Owena opozorila hišni zdravnik in duhovnik. • O paranormalnih pojavih iz novejšega časa poročajo tudi iz Nemčije. Od novembra 1967 do januarja 1968 so se pojavljale različne motnje v pisarni g. Adama, odvetnika v mestu Rosenheim. Ko je bilo v bližini devetnajstletno dekle, so se premikale slike na steni, nihale in ugašale so luči, pokale žar- * Marca in aprila 1962 so se dogajale nepojasnjene reči v neki družini v Indianapolisu. Poleg tega, da so se »sami od sebe« lomili predmeti, je družina dobivala tudi ugrize in rane po različnih delih telesa. V tej hiši so živele trinajstletna hči, njena mati in babica. Središče motenj je bila mati. Največ ugrizov je doletelo babico. Poltergeisti Navedli smo nekaj dogodkov, ki so časovno in prostorsko ločeni drug od drugega, pa imajo vendar skupne značilnosti. Premikanje, lebdenje in razbijanje predmetov, trkanje, ugrizi. Enake reči se dogajajo tudi v Rankovcih. Ali gre za posnemanje? S kakšnim namenom? In predvsem na kakšen način? Obstaja kakšna zarotniška svetovna skupina, ki iz veliko spretnostjo iz roda v rod uprizarja »paranormalne« pojave? Kako jih uprizarja in kako je organizirana? Kaj ima od tega? Noben od zgoraj omenjenih in drugih tovrstnih pojavov se ni- nenadno Osebe, ki Ji zročajo« oziroma se • prisotnosti P°jvW. šteje, se tega pm''1^^ vedajo. Gre torej za psihokinezo. Resne]1- l slej so jih začeli jem- ?■ 1940, ko so z a««"?, H verze Duke sporo*« „ poskusne osebe pr ponovljivo z ne*L aj-sposobnostjo vplivaj* joče se predmete^ na nepojasnjen način k k v gibanje mirujo« f ni eksperimentalnih ... I Čeprav poročila0|^SB gUSonju tildi O I«®1' h.'d/ L parapsihologov jr tisti pojavi, ki »7^ C resne znanstven^. s>.dbudim — varjati z ran«0 normalnega- Različne razlag« te neskončne duševne mreže se nič ne izgubi, vsaka misel in vsako dejanje sta shranjena za večno. Težko je razložiti, kaj je to duša in kaj duh. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je duša tisto, kar daje stvarem življenje, duh pa je zavedanje sebe in celote. Ljudje, ki so umirali, pa so se potem kakor po čudežu vrnili v življenje, pripovedujejo, da so lebdeli nad svojim snovnim telesom in se gledali. Izstopili so iz fizičnega telesa, plavali skozi stene. Bili so duša oziroma astralno telo. Piscu teh vrstic je pred dnevi prijatelj pripovedoval o svojem neobičajnem doživetju: kakor skozi pogled je zapustil fizično telo, se potem nekako zdrznil in vrnil Umiranje torej ni edino stanje za doživetje astralne ravni bivanja. Duša je astralne narave. Je vmes med snovno energijo in duhom. Aura, ki jo ima vsako živo bitje (po mnenju nekaterih pa vse stvari na sploh), je vidna. Včasih so jo opazili samo nadarjeni slikarji. Odkar pa je ruski kemik Semjon Kirlian po naključju odkril fotografski postopek, ki se po njem imenuje Kirlijanova fotografija, se parapsihologija sklicuje na posnetke aure. Na teh posnetkih je okrog stvari videti ožarje- nost. Fizika pravi, daje Kirli-anova fotografija postopek za zaznavanje visokonapetostnih vzorcev, ki jih na fotografskem papirju povzroča modra svetloba. Če se torej okrog Človeka razkriva nekakšna duševnost (v fizikalnem jeziku: energetsko žar-Čenje) ki se lahko tudi spreminja, pač glede na človekova stanja, zaradi česar včasih občutimo privlačnost, drugič pa odbojnost, potem je to pot, po kateri lahko pridemo do razlage pojavov, ki jim pravimo poltergeisti. Učinki poltergeistov so izrazi silovitega duševnega stanja posameznika ali skupine. Na enak način lahko pojasnimo tudi, kako se prenašajo negativni vplivi kletvic, da preklinjam utrpijo škodo. V sovraštvu je duševna sila, prav tako kot v ljubezni: naklonjeno mišljenje pomaga tistemu, ki mu želimo dobro. Na astralni ravni je vse med seboj povezano. P. S.: Kdor se spravlja k pisanju o paranormalnem, mora pričakovati, da se mu bo kaj paranormalnega tudi zgodilo. Meni se je. Prva verzija tega teksta je izginila iz računalnika in niti Igor niti Darko, ki se zelo dobro spoznata na računalnike, ne vesta poltergeistov Večina paraps^^ meni, da so kinetični P°Jafv’ ' 2 ‘ । pomeni: premik jT banje pod Telekmeza j Pie"' > metov na L brez posredovanj 1|0,J žične sile. Nek.^, J je telekineza san* * za psihokmezo, [rdlj0 j ■ pojava različna. pri težnje K kanie pri telekse |[fr„ I neznani (po^^^c^E Proučevalci 1 . | raziskovali d^^bn^J,' energije £ premikajoče J L mirujoče cilje- ^tn^ ft k vedah, je P«* L poskusno-^ dokazana teleKi , ,0 l jočih se prc^®’ padajoče kook s posebnimi Pd lahko vplivajo ; I kje je. S. SMEJ Prav tako K ' skovalec B predmetov »štiridimenzion- gibanja«' » Nevidna« z njo razun,e.^ia. 1 električna sicer menrn uporabljam0 da -je' Grška nnmerli . - m’11* • < 'l nice. Mestni električarji so izmerili 50 ampersko napetost v električni napeljavi, čudili pa so se, ker niso pregorele hišne varovalke. • Od novembra 1968 je bilo v hiši nekega delavca iz Nickelheima slišati trkanje po oknih in vratih, po zraku so leteli predmeti, v zaprte sobe in iz njih je letelo kamenje. Ko je duhovnik blagoslavljal hišo, je pobral tak kamen, ki je bil topel. Nekoč drugič je prišel pojave opazovat profesor psihologije Bender. S svojo skupino je posnel padanje predmeta, vendar na razvitem filmu ni bilo videti ničesar. • O pojavih s podobnimi ali enakimi značilnostimi poročajo tudi iz ZDA. Od leta 1961 v tej državi deluje Ustanova za parapsihološke raziskave, v Severni Karolini, ki zbira pričevanja o paranormalnih pojavih. Poročilo iz začetka februarja 1958 govori o domu zakoncev Herrmanovih, v katerem sta živela hči in sin v starosti dvanajstih in trinajstih let. Nekaj neznanega je poganjalo po zraku krožnike in kipce, prevračali so se kosi pohištva. koli ne povezuje z »uprizarjanjem« za denar. Pojavi med katere po vseh značilnostih sodi tudi tankovski, imajo v parapsihologiji skupno ime poltergeisti. Beseda je nemška, poltem pomeni ropotati, Geist pa duh Torej: hrupni ali ropotajoči duhovi . Prvo poročilo o polterge-istih sega v leto 858, v neko mestece ob Renu, kjer je padalo kamenje in je bilo slišati hrup ter trkanje. Ena od pogostih značilnosti motenj poltergeistov je, da se pojavijo, ko je v bližini določena oseba, navadno fant ali dekle v puberteti. Od takoime-novanih strahov, kakorkoli to že je, se razlikujejo po tem. da p n njih nastopajo fizične posledice pojavljanja (lomljenje, premikanje, udarci), pri strahovih tega ni; strahovi so pri-vidni oziroma halucinantni pojavi, vidijo jih posamezniki, ne skupine; poltergeisti trajajo strnjeno, redko več kot dva meseca, »straši« pa lahko mnoga leta. Večina parapsihologov jih povezuje s pojavom, ki se imenuje psihokineza. Pojavljajo se pomeni »n 0 ^1. , verno kaj govon^X te moči. °e »jjd, dektr°na^ezW Vse je ^<1,4 menijo- da < rje vse ener^J ( vsem- ■ 010 Energij w magneti?«'1’ : plazmi- |,čfl» "TrL; j vani poS^0'^ \ .•nanMV«1 p™®; 5»-^« J Jarlc Pn[jC-jnoCs L ' J| novitnjč J I J ,,L n*: < ? Jedarno c'® l- / \ pomisli^ r„.<' ..učinkuj*. / ja k —;..1 iti vs3J , s I mislih tih SJS-1. oktobra 1992 stran 7 pop tem in onem novo kurilno sezono - Kako se bomo greli — Ali je na voljo dovolj kuriv bo zima presenetila? ;Bomo imeli za zimo redni it P J |3» Ho volj ijavega premoga 310» 4al» H J* ir-' sk,vensteh ugotavljajo, da rjavega j v zalogi, kar bi lahko pomenilo, da je povpraševanje , , ---Ul aaillkV pVIIIV4llllFp Tl« je jrw r , velike, da ne morejo zadovoljevati potreb gospo-j : 'ndusrrije. Potemtakem bi lahko sklepali, da gre 11 'h;?' Promet za med. Nekaj od tega gotovo drži, saj so '' izkopali precej manj količin raznih vrst premoga, :■ ■ ■ izaopah precej manj količin razmn vrši premoga, ' 1' """o predvidevali. To pomeni, da so energetske potrebe naraste. kar je ob dejstvu, da smo izgubili precejšen trga iz južnejših delov nekdanje Jugoslavije, od w'no dobivali kakovosten rjavi in Črni premog, povsem ^daJ se bomo pač morali znajti po svoje in poiskati rtz®rve v lastnih premogovnikih. sikje pa so se odločili da s svojimi tovornjaki pripeljejo premog iz Velenja. Mi pa strakam pripeljemo premog na dom, kar je že vračunano v ceni. Tako ponujamo lignit po 8.350 tolarjev, za visokokalorični premog pa je treba odšteti 12.343 tolarjev. Dovolj imamo tudi drv, ki smo jih kupili od gozdnih gospodarstev. Ža kubični meter drv je treba plačati ‘ č IC*pa ie-da b°iews man* f It ^Ittih vrst premoga. 1 '' dosM izkopanih več 12Premoga za energetske ft*.L?’Pomeni, da bo za pn-12 ul du 15 odstotkov manj K'.a'ne&a premoga. P° I. Pa je tudi res, da se povpraševa-|2 Wme. pr. dobavite E°' ie । ,.naiPrej terjajo Zmern' opti- Plin .------------"F" R uha da se to -j* ।uh ko no-ki"™ meseca. Se bo razveselit na- — vu razveselil na-,■> laikov: kaže na-P^aoga zagotovo rvPra*evanje po kurilnem olju poskočilo ' “J “ pojavite veliko novih strank. do tega prišlo zaradi pomanjkanja visoko-i5tka2ai velikem pritisku kupcev je treba na a'kMj^odn^ 1 okrog deset dni. Kurilnega olja bo dovolj 2'-"»in ;Z*l,1uje ’vaB Rengeo. vodja enote Petrola * vir Foto: N. JUHNOV od 3.450 do 4.500 tolarjev, kar je seveda odvisno od vrste bukovega ali hrastovega lesa.« V ljutomerski občini pa imajo tudi zasebni diskont, ki ga vodi Milena Belec. »Smo zelo zadovoljni z dosedanjo prodajo, saj vsak teden dobimo dva do tri vagone premoga, čakalna doba pa je običajno do sedem dni. Poleg tega poskrbimo za prevoz na dom. Lignit prodajamo po 7.300 tolarjev, visokokalorični premog iz Trbovelj ali Kanižarice pa po okrog 11.000 tolarjev za tono.« Lignita dovolj, ne pa ijavega premoga Tudi v soboški občini po- Premoga ° ^"dirik' ne : ' vnamre£m-^8atudi/pon^^ p Ud.'čez Poletje. Ch v«da f !,StW po Zr C1’ da povsod ■ d\k?tln°8 ven- Prav tako zvemo, da zaenkrat še ne prodajajo drv, ampak le lesne brikete v 30-kiio-gramskih vrečah, kar je novost v njihovi prodaji. Za tono teh briket zasebne firme Lemko iz Gornje Radgone je treba odšteti 9 620 tolarjev. Redna je tudi oskrba s plinom, 10-litrska jeklenka stane 550 tolarjev. / ^'i ^i takoj, ali / VH * odločite za N>dni:ba čaka,i ka- i VClenP ' r ^up^T' pr0‘ . 2 Pa n Pli dobijo ta-V’ ' °S|rrkga Zag°tOvi ■ Maritj Dom-. P°leg - 'X2’a v Premog ČV * Uhk' ®onskem M1 Sk,atu- Za’O v p ;b| prehival-W „S in^ga iz Tr-l>7 'altoj j' Časa. bpr'Pe^ -Pr,sPe po jt_ 1,1 kupcem Premog pripeljejo na dom Po besedah direktorja trgovskega podjetja Vesna iz Ljutomera Emila Kuharja sploh nimajo težav s prodajo drv in premoga, le pri visokokalorič-nem trboveljskem premogu se občasno pojavljajo manjši zastoji, vendar strankam sproti dobavljajo željene količine. »Opaziti je, da ljudje kupujejo manjše količine premoga večkrat na leto. Dve toni je danes že lepa številka, če se zanjo odloči kdo od naših kupcev. V zadnjih petih letih se je namreč povpraševanje po premogu razpolovilo, saj so ljudje nekoč kupovali tudi po 6 ton. Sicer pa se s prodajo premoga ukvarjajo tudi zasebniki, mar- nudba premoga ni prav pestra, vendar ga je mogoče dobiti. Lignit dobi kupec takoj, na črni in rjavi premog pa jc treba čakati okrog dva tedna. To smo zvedeli od komercialnega direktorja veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti Alojza Režonje. »Velenjski lignit, ki ga prodajamo po 6.672,60 tolarja za tono, sproti dovažamo strankam. Rjavi premog iz Kanižarice pri Črnomlju je po 10.168,50 tolarja, iz rudnika v Senovem je po 11.372.30 tolarja. iz Trbovelj pa po 10.648,97 tolarja. Slednji, ki je najkakovostnejši, včasih pohaja. vendar zaenkrat ni večjih problemov. To velja tudi za drva. Kvadratni meter mehkih drv je po 3.423 tolarjev, mešana pa po 3.780 tolarjev. Ob sorazmerno nizki ceni je drv dovolj, zagotavlja pa nam jih tukajšnje gozdno gospodarstvo. Podobno velja za plin, 10-litrska jeklenka stane 549 tolarjev.« Prevoz z lastnimi priklopniki Optimistično napoved smo slišali tudi iz ust direktorja lendavskega Mercatorja-Univer- Za kurjavo tudi posojila Če pa se kdo od kupcev kurjave znajde v finančni stiski, se lahko oglasi v kateri od pomurskih bank, ki dajejo potrošniška posojila. Tako dajejo varčevalcem v Ljubljanski banki - Pomurski banki šestmesečno gotovinsko posojilo po stalni ali spremenljivi obrestni meri. Zvedeli smo, da si banka v prvem primeru zaračunava 75-od-stotne letne obresti, v drugem primeru pa 55-od-stotne, ki pa se mesečno spreminjajo glede na rast cen na drobno. V primerjavi z mesečnimi obrestmi, ki so 4,77 - oziroma 3,37-odstotne, pa se gotovo splača imeti tekoči račun, saj plača varčevalec tedaj banki le 2,93-odstotne obresti. Medtem pa v Sca-novanjsko-komunalni banki v Murski Soboti ponujajo za nakup kurjave namenska potrošniška posojila. To posojilo je lahko do tretjine plače posojilojemalca, rok odplačila pa je enoleten. Za to posojilo zaračunavajo 42-odstotne obresti. nima merama 6 oziroma 10 odstotkov, lahko pa plačate tudi s stremi Čeki, kjer zaračunavajo 5-odstotne obresti. •_ Pokukali smo Še v Kmetijsko zadrugo Turnišče, kjer je poslovodja Jožef Gybrek. »Cene se zelo hitro spreminjajo, premoga je dovolj, za tono velenjskega lignita pa je treba plačati 7.300 tolarjev. Večjega povpraševanja ni, kar pomeni, da so se ljudje preusmerili na druga kuriva. Sicer pa sem zvedel. da domače gozdarsko podjetje ponuja kubični meter lesenih odpadkov po 2.500 tolarjev.« In Še pogled v zasebno podjetje Bojana Jakšiča Kurivo-prevoz v Gornji Bistrici. Tam prodajajo velenjski lignit po 5.940 tolarjev. Češki premog pa stane 11,300 tolarjev. Ker zadnje čase dobivajo premajhne količine premoga, naročil ne sprejemajo več. MILAN JERŠE Deset milijonov Bramacovih strešnikov na slovenskih strehah Minuli četrtek je bila v Škocjanu na Dolenjskem slavnostna otvoritev nove tovarne Bramac. Navzočnost slovenskega ministra za gospodarstvo g. Šešoka, pomembnih gospodarstvenikov iz Avstrije in nadškofa Alojza Šuštarja, ki je blagoslovil novo tovarno, je zgovoren dokaz, da gre za izjemno uspešno podjetje. Novoustanovljeno podjetje Bramac, d.o.o., ki združuje Bramac internacional GesmbH iz Avstrije, SGP Kograd iz Dravograda in Strešnik, industrijo gradbenega materiala iz Škocjana na Dolenjskem, si je kljub težkim gospodarskim in političnim razmeram na začetku svojega delovanja uspelo pridobiti v še ne letu in pol svojega obratovanja v Škocjanu in Dravogradu najvišje mesto med izdelovalci strešnikov v Sloveniji To najbolj potrjuje 10 milijonov Bramacovih strešnikov, s katerimi so pokrite slovenske hiše. Vedno več jih je tudi v severovzhodni Sloveniji. Pri Bramaku verjamejo v uspeh, saj pravijo: »Ravno v gospodarsko težkih Časih si vsakdo, ki investira v svojo hišo, naj bo to novogradnja ali obnova, želi dobiti kar najboljše za težko privarčevan denar po geslu: Raje kupiti ekonomično in dolgoročno, kot poceni in kratkoročno. Prav to geslo pa je jioslovno vodilo Bramacovih sodelavcev... F ŠTEFANEC Uprava inšpekcijskih služb občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. inšpektorja za javne ceste in cestni promet - za območje vseh pomurskih občin 2. Kmetijskega inšpektorja - za enoto Murska Sobota Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled nje: Pod št. 1: Visoka izobrazba - smer gradbeništvo, arhitektura ali geodezija, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj Pod št. 2: Visoka izobrazba agronomske smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje za razpisana delovna mesta se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Upravi za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti. K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo stran 8 sociala, šolstvo, zdravstvo Ločitev v V KS Kapela je »pokalo« žrtve pa še niso znane Pomurskem zdravstvenem zavodu Bolniki ali vsi, ki obiskujejo zdravstvene hiše, bodo rekli, da jih prav malo zanima, kako bo organiziran na primer zdravstveni dom, ki ga obiskujejo. Zanje je seveda najpomembnejše, kako jih bodo v zdravstvenem domu sprejeli in predvsem zdravili. Vprašanje organiziranosti pomurskega zdravstva pa je že dobri dve leti vroča tema zaposlenih v zdravstvu ter upravljalcev pomurskih zdravstvenih hiš. Pod skupno kapo ali v Pomurskem zdravstvenem centru so bili svojčas vsi štirje pomurski zdravstveni domovi, bolnišnica. socialni in higienski zavod ter lekarne. Najprej so še kot tozd na svojo pot odšle pomurske lekarne, skupne kape pa so se hoteli otresti še tudi nekateri drugi tozdi. Govorili so, da so lahko sami svoj gospodar, da bodo samostojni uspešnejši in da ne potrebujejo tako številne administracije, ki jo morajo plačevati v skupnih službah. vsak zdravstveni zavod posebej mnogo dražje, kot je sedaj. Končana vojna za vrtec? Kot kaže, se je ozračje na Kapeli v zadnjem času precej .naelektrilo’. Najprej se je dvignil prah zaradi .peticije’, ki jo je naslovila skupina 20 krajanov na zbore občinske skupščine v Gornji Radgoni. Zapisali so, da »...krajani KS Kapela nismo zadovoljni z načinom dela KS Kapela, predvsem z delom tajnika KS, gospodom Pelkom. Očitamo mu aroganten odnos do strank in posestniški odnos do KS. Veliko pripomb imamo tudi glede slabe informiranosti v KS o delu sedanjega vodstva ter njihovi legitimnosti, porabe sredstev zbranih s krajevnim samoprispevkom in prihodkov iz drugih virov (tu mislimo na racionalno trošenje prihodkov in upravičenost namembnosti). Zaradi zgoraj navedenega krajani ne zaupamo več vodstvu KS, zato predlagamo, da v interesu ponovnega vzpostavljanja zaupanja in hitrejšega razvoja KS opravi SOK Murska Sobota pregled finančnega in materialnega poslovanja KS Kapela...« Prav na skupne službe, ki opravljajo administrativne storitve za vse enote zdravstvenega zavoda, so imeli največ pripomb. Vodstveni delavci so se zaradi tega dogovorili, da imenujejo komisijo, ki bo proučila pot razdruževanja in dogovorih so se za naslednjo možnost. Pomurski zdravstveni zavod bo razpadel na šest samostojnih zavodov, kar pomeni, da bodo povsem samostojni s svojimi organi upravljanja in svojim računom zdravstveni domovi po občinah, bolnišnica in zavod za zdravstveno varstvo ali prejšnji zavod za socialno medicino in higieno. Toda še naprej naj bi jih povezovala skupnost pomurskih zdravstvenih zavodov. To pomeni, da bi sedanji delavci skupnih služb za posamezne zavode še naprej opravljali administrativne storitve. Prav s slednjim se najbrž ne bodo kar tako pomirili vsi tisti, ki so razdružitev terjali prav zato, da se rešijo vezi s skupnimi službami. Sicer je ta možnost popolne osamosvojitve dopuščena v aktu o ustanavljanju skupnosti, vendar pa člani komisije opozarjajo, da bo v primeru odcepitve zavod, ki bo šel na svoje, moral prevzeti tudi določeno število zaposlenih delavcev v sedanjih skupnih službah-. Opozarjajo tudi, da bo administriranje za Drugačno organiziranje pomurskega zdravstva bi lahko jemali zgolj kot predmet papirnega predrugačenja, ki nima nobene teže m v katerem nekateri ne bi videli nobenega smisla. Ampak z drugačno organiziranostjo se spreminjajo tudi, rekli bi, nekatere vsebine. Zame ni toliko pomembno vprašanje novih direktorjev in kdo bo sedel v svetu zavoda ali koliko svojih bo v njem imela občina. Gre za vprašanje finančne moči posameznih enot ali po novem letu zdravstvenih zavodov, Ze po polletnem finančnem obračunu je bilo lepo videti, da se nekaterim godi bolje kot drugim, seveda pa najslabše bolnišnici, ki je imela zelo visoko izgubo in z njo bo šla tudi v samostojnost. Saj ne gre za to, da bi si tudi izgubo morali ob »razvezi« razdeliti, ampak za dejstvo, da bo zaradi tega med zdravstvenimi hišami prihajalo do razlik. Opozarjajo že na to, da se bo samostojnost in boljše izhodišče posameznih zavodov poznajo najprej pri plačah zaposlenih, ki so sedaj usklajene za vse zaposlene v pomurskem zdravstvu. Svoj pečat k povečevanju razlik pa bodo dale tudi občine, ki so ustanoviteljice zdravstvenih domov, s svojo finančno podporo. Bo morda plačnik. Zavod za zdravstveno zavarovanje, preprečil razlike, do katerih bo prav verjetno prišlo zaradi razdružitve7 To pa je že vprašanje pogodb, ki jih bo po razdružitvi moral zavod za zdravstveno zavarovanje podpisati z vsakim novonastalim javnim zdravstvenim zavodom. Temu so sledile razne .akcije’ z ene in druge strani Svet krajevne skupnosti pa je nazadnje .izdal’ sporočilo (odgovor), da je vodstvo legitimno, saj so mu podaljšali mandat na zboru krajanov, kije bil 27. marca letos. Kljub vsemu so pripravili vse potrebno za izvolitev novih članov, kar naj bi se zgodilo prejšnjo sredo zvečer, ko so spet sklicali zbor krajanov. Izkazalo pa se je, da ima svet krajevne skupnosti v stari sestavi večinsko zaupanje in podporo Od 80 navzočih jih je 72 glasovalo za to, naj vodstvo krajevne skupnosti ostane še naprej v dosedanji sestavi m nadaljuje z zahtevnimi nalogami pri uresni- Čevanju referendumskega programa. Zamenjali bodo le dva člana, ker se v zadnjem času nista več udeleževala sestankov. S tem je najbrž razprtij okrog tega vprašanja konec. Res bi bilo Škoda, če bi se še naprej prepirali, kajti treba je delati in uresničevati konkretne razvojne naloge, ne pa uprizarjati razprtij. Prav tako srdita ,vojna’ seje razmahnila zaradi vrtca in šole. Izvršni svet je namenil kapelski krajevni skupnosti okrog 7 milijonov tolaijev iz sredstev za odpravljanje vojne Škode v občini Gornja Radgona, in to za reševanje prostorskih problemov vzgoje in i zob raže - vanja na Kapeli. Osnovna šola nujno potrebuje predvsem dodatne prostore z jedilnico, kuhinjo, zbornico, knjižnico in glasbeno učilnico . Stavba, v kateri je vrtec, pa je v tako slabem stanju, da bi jo kazalo skoraj do temeljev obnoviti in Še kaj dograditi, če naj bi zagotovili kolikor toliko normalne razmere za delo. Izvršni svet občinske skupščine (zlasti pa še njegov predsednik Anton Tropenauer) si je zato začel močno prizadevati, da bi raje uredili tako imenovani krščanski vrtec v župnišču. To bi bila po njegovem mnenju najcenejša rešitev. Tretja različica pa predvideva, da bi kazala rešiti vprašanje otro- Na zboru smo slišali tudi tole: - Na Kapeli še ni bil dober noben župnik in ne tajnik krajevne skupnosti. Taki smo. - Ali nam je občina dala 7 milijonov tolarjev zato, da bi se sprli? škega varstva v dek k osnovni šoli. Ko zWfU pogrevali’ na krajanov, jih je bila vec da naj ostane na MR' ’ rq< vrtec, m takšno slallš\’ tudi svet staršev otrok. jejo tamkajšnjo ■ sprej* ustanovo. Tudi svet so 1^ sklep, dajeV ■' dek. v katerem bo namen jim je Vinog spodarstvo Kapela p £ odstopiti del zemlji • J bi bili vsi skupaj res I ' b|B j njem Samo dva gla« * « zboru krajanov Prot' sredstva iz v spevka, občinska dol J 7 milijonov SIT viri takoj namenijo n 1 * .1 l| I b ” zr«!1' * ijo 13 ‘ kateri j, 5» do etap^H k prizidka k šoli, v L n0. vrtec. Gradili bodo I razpoložljivim denan«>«’k ,* milijona SIT) naJ * gradbeni materi« ■ . Tako je tudi ta - končana. JOŽE" V Soboti ■hj i £ h Vidonci za šeststo beguncev Odbor za begunce soboške občine je svoj zadnji pogovor opravil kar v zbirnem centru v Vidoncih, kjer so si na kraju samem lahko ogledali, kako potekata gradnja novih prostorov ali priprava zbirnega centra za zimsko bivanje pribežnikov. Vendar pa, kot so si povedali na razgovoru, sploh ne gre samo za pripravo tega centra za zimski čas. ampak za to, da bodo v Vidonce priselili tudi pribežnike, ki so sedaj v Domanjševcih in tudi druge, ki ne morejo biti več pri družinah. To pomeni, da bo soboška občina begunce zbrala v samo enem velikem zbirnem centru z več kot 500 ljudmi, za kar ima tudi republiško podporo ali papirje z Urada za preseljevanje in begunce. Prav zato nekaterim v odboru nikakor ni šlo v račun, da bi tudi v Beltincih urejali prostore stare šole za skupino beguncev, ki so bili do sedaj v župnišču in se od tam zaradi potrebe po prostorih morajo seliti. Od denarja, ki so ga namenili za Vidonce, to je 15 milijonov, ki naj bi jih povrnila republika in ki ve samo za urejanje enega zbirnega centra, ne mislijo dati še za urejanje stare šole v Beltincih. Urejanje le te bi stalo 750 tisoč tolarjev. Vsi člani odbora seveda niso bili istega mnenja, saj so opozarjali na prednosti, ki jih ima manjša stanovanjska skupnost in na povsem drugačno življenje v manjši skupini. Toda za to občina niti republika ne mislita dati denarja. Opozorili so tudi na konflikte. ki so ne samo med pri-bežniki, ampak tudi med begunci in tistimi, ki so službeno v centru. Nezadovoljni pa so tudi domačini, ki se pritožujejo nad begunci, ker hodijo po sadovnjakih in vinogradih in jim delajo škodo. Prav zato bodo okoli centra naredili ograjo, ki bo preprečevala, da bi begunci brez nadzora zapuščali center. Zadnji konflikti med begunci in osebjem je bil zaradi tega, ker so jim zmanjšali obroke hrane, da bi varčevali za gradnjo. Čeprav so z deli začeli Šele pred kratkim, pa bi jih morali končati že 15 novembra, saj ne načrtujejo fasade in v sobah nobenega dodatnega opremljanja, ne električne napeljave, razen za razsvetljavo, niti podov, kar pomeni, da bo na tleh beton. Uredili pa bodo centralno ogrevanje, in sicer s pomočjo mesta Ingolstadt. MH višje najemnine Soboška vlada je mi tvoji zadnji »rji »prejela V*pr« * r oktobrom za 13,64 odttotin. Inko bo * P^l^Lunev dvosobno nepnd-tno tt«nova*je znašala okoli povišanjem soboški MVrtnt Strt postopno rvTŠMlr nar počasi draurgh eknoouiUo .x lunine (traminec, rti t J muškat otonel) L. tS-nhjnjr.i izhodiščni cena 63 lolar-| ' ^lam, za vsako do-|Sli^korn9 stopnjo do- ^tja n,L oo-17 odstotkov j 7/arJC* in nad 19 S*(poleg CSo ^odstotek). J Ski ,kov9'-’no Sku-chardon-2% ' Rnina) ve|ja pri C^/^totni slad-za v*>Fr'l,n grc,zdja dodam, od-171 P°v^a za 2 to-«i>lari»v,|stotkl Prima-I £ -ribo P ntld 19 °d- Sknit1® [o'a0ev: \ r- °Stn lupini V Jep^ ^Pon. mešano. ,wd,«ni is-od-«na za 'lic. zato V^tki Zijajo PW0 in 'M l.'toma ;rr':j-' kako-“ka|ne aa (nzvanec in ’e izho' M 10'arjev za kilo-, ' ? odk, velJai° enaki r< V tfu Hutomerski I pridelo- ^Ptij^^ količine Izbira njive Ozimna pšenica dobro uspeva na globokih, srednje težkih, peščeno ilovnatih tleh, ki so dobro oskrbljena s humusom, občutljiva je na kislost tal (pH <5), prav tako ječmen, Na težkih kislih slabše rodovitnih tleh raje sejemo rž za krušno žito in tri tikalo kot krmno žito. Na zelo lahkih peščenih tleh rž bolje uspeva kot pšenica, ker ima moč- Slika 1 neje razvite korenine in laže pride do vlage, posebno v sušnem obdobju. Kadar sejemo ozimno žito za koruzo ali proso in moramo paziti na ostanke herbicidov v tleh, predvsem atrazina (uporaba več kot 2kg/ha pripravka pri predposevku lahko poškoduje žita). Njivske površine, na katerih se po jesenskem deževju rada zadržuje voda, niso primerna za setev oziniiri. L- kovač Kolobar Pšenica naj bi prišla na isto njivo šele po treh letih, predhodna poljščina naj bo po možnosti listanka - z organskimi gnojili gnojena oko-pavina, ki jo dovolj hitro pospravimo z njive. Dobre predhodnice za ozimna žita so debelo zrnate stročnice buče, krompir, pesa in silažna koruza, manj primerne pa detelje, de-teljno-travne mešanice in razna Žita. Priprava njive za setev Za ozimna žita zadostuje plitva osnovna obdelava, vendar dobro reagirajo na podaljšano delovanje globoke brazde. To potnem, da mora biti po predhodni poljščini globoko oranje. Kadar zaoravamo rastlinske ostanke, orjemo nekoliko globje, da je rastlinska masa dobro prekrita z zemljo. Njivske površine brez slame lahko zorjemo plitvo (15cm). V zadnjem času pa se uveljavlja tudi t i. minimalna obdelava tal, kjer oranje povsem izpustimo in pripravimo selvišče v enkratnem obhodu z orodji, kot so rotovator (slika 1) ali podobna orodja, ki zgornji sloj zemljišča plitvo obdelajo Stroje za minimalno obdelavo tal je možno združiti s sejalnico in tako obdelati tla in posejati v enem obhodu V' letošnjem sušnem letu moramo poskrbeli, da z osnovno obdelavo vsaj delno preprečimo izhlapevanje vode iz tal, ki se po kapilarah dviga iz pudbrazdja. Priporočamo plitvo oranje ali minimalno obdelavo ‘al na površinah, kjer smo pospravili krompir, buče, krmno peso ali druge korenovke, in oranje na površinah, ki so bile zasajene s koruzo. Zorane površine, posebno globje brazde je potrebno takoj, predivo se brazda izsuši, zgostiti z valjarjem (slika 2) ali s krožno brano, predvsem če so zemljišča težja, medtem ko na lahkih zemljiščih zadostuje predsetve-nik. Pomembno je, da je brazda pred setvijo ozimnih žit dobro sklenjena s podbrazdjem. zemlja mora biti sesedena, da se voda lahko po kapilarah dviga proti površju. Njivo preorjemo vsaj teden dni pred setvijo, da se Ha dobro sprimejo s podbrazdjem. Rastlinske ostanke in slamo (koruzinje) je potrebno pred zaoravanjem dobro zdrobiti (z mulčnikom), da se pri oranju dobro premeša z zemljo. Nezrezana slama preprečuje izmenjavo vlage in toplote s podbrazdjem, kar ovira vznik in začelo rast ozimin. Za predsetveno pripravo zelo suhih tal lahko uporabimo tudi vrtavkasto brano; pazimo, da Slika 2 tal ne obdelamo pregloboko, kar bi oviralo vznik. Prav tako pazimo, da ne pripravimo tal preveč fino, ker se zemlja na tako pripravljeni njivi ob jesenskem deževju rada sesede in zbije ter pozneje rilsko tj i. Gnojenje Fosfor in kalij potrosimo v celoti jeseni, in sicer na dobro založeni zemlji lahko ti osnovni hranili po-dorjemo, medtem ko je na slabše založenih tleh bolje, če PK potrosimo na zorano površino in s pred-setveno obdelavo vdelamo v tla. Fosfor in kalij krepita ozimi n e in jim povečujeta odpornost proti mrazu. Za osnovno gnojenje uporabimo NPK 8-26-26 ali 5-20-30 v količini 300-500 kg/ha, odvisno od založenosti tal in pričakovanega pridelka, upoštevamo tudi hranilno vrednost gnojevke, če jo uporabljamo. Če zaoravamo koruzinje, je potrebno za razgradnjo le-tega potrositi 80-100kgfha uree ali 20-30 m3 gnojevke, ki jo moramo Čimprej za-orati, da ne izhlapi preveč koristnega dušika. Podrobnejši gnojilni načrt vam lahko izdela na podlagi analize tal in gnojevke vaš kmetijski svetovalec. ŽITA FLISAR NOVAK dipl. inž. agr. Kmetijska svetovalna služba Priprava semena za setev ozimnih žit Setev kakovostnega semena je eden bistvenih dejavnikov intenzivnega in gospodarnega pridelovanja. Zato si moramo za setev priskrbeti potrjeno, sortirano, razkuženo in v laboratoriju preisku-šeno seme. Pri nakupu zahtevamo podatke o njegovih lastnostih, ki so potrebne za izračunavanje količine na hektar in jaoznetšc naravnavanje sejalnice Izračunavanje oziroma določitev količine semena na hektar je pomembno že ob nakupu semena, saj se lahko giblje pri ozimnih žitih od 160-380 kg/ha, pri ozimni pšenici od 230 do 380 kg/ha. Pn določanju količine semena na hektar so pomembni podatki: - Število kalivih zrn na m1, je podatek, katerega dobimo običajno od žlahtniteljev, ki so vzgojili posamezno vrsto ah sorto Število kalivih zrn/m? ali tudi gostota setve je različno za posamezne vrste žit in znotraj teh za posamezno sorto. Napake, ki tukaj nastanejo, vplivajo na zdravstveno stanje posevka, poleganje in višino pridelka. Na koncu prispevka navajam nekaj zgledov potrebnega števila zrn na m2. - Teža 1.000 zrn je podatek, katerega dobimo iz dokumenta (deklaracije), ki je priložen vsaki pošiljki semena in ga morajo imeti v trgovini, kjer seme prodajajo. To poleg potrebne gostote določa potrebno količino semena na hektar. Znano je, da so npr. zrna nekaterih sort pšenice debelejša (balkan) kot drugih, ki so drobnejša (marija). - Kalivost in čistoča sta zakonsko predpisana, podatek pa dobimo na osnovi laboratorijskega izvida, ki je tudi na deklaraciji. Ko govorimo o potrebnem številu zrn na m2, mislimo zrna, ki so stoodstotno kaliva in brez primesi. Ker pa takšnega semena zaenkrat pri nas ne dobimo, moramo zmanjšano kalivost in vse nečistoče, ki so zakonsko dopustne pri določanju količine na ha, upoštevati - In končno upoštevamo slabe razmere ob setvi, ki nastopijo zaradi predposevka in slabše priprave tal (koruzinje, suša, grude) in rok setve. Pri poznejših rokih sejemo gosteje in za vse neugodnosti, ki tukaj nastopijo, izračunano količino povečamo do 20%. Če vse omenjeno združimo, izračunamo količinsko semena na hektar na osnovi potrebnega števila zrn na m2 in tisočzmske teže, kar povečamo na račun deleža čistote in kalivosti ter dodatka (faktorja) za slabše pogoje na njivi ob setvi. V obliki formule: r^nje mosta " o,arsikaterega vinogradnika že k®^a^j’hi iihlahko ^li^aiviin dmr-gli rekordne sladkorne slop 1J Vendar W 'SouiHami letnika 1983 (vinski leimk stoM« v ^tlisi^h^^ različne izgo o , košnjaIn zgodni« tr«a' 9“ naslednja primerja*«: kasna košnja K i za kakovost Ae,.da mošt začne k k VP1|_ VPtia? VIenia> so nasled- (kleti), .KikMtu ?kcionirane kva-pu’1 3 “jakost« razsluze-I prr *■ vreti t mora ■ J"?1110 toplo Je' ’ "* tcm!blle ™ '"K*0 y vretoniu \ S 'lot 'Wr 4 Moj,laija mož- - T grelniki, ir1-!,t s°d skozi gor-SVrcnni' n*051 co+ki ... ' ^teva A. dušitve!) A?l!ja J-1® večji sod WV*njc^ se h snovi zažeijeno. zato bi morali take sode hladiti z vodo oziroma z odpiranjem vrat zniževati temperaturo kleti in mošta. Vzrokov, da mošt ne začne vreti, je poleg temperature Še več, na primer pretirana uporaba zaščitnih sredstev proti gnilobi v vinogradu, s katerimi uničimo avtohtone kvasovke, ki so na grozdju, posebej še. če ne upoštevamo karence (čas od zadnjega škropljenja do trgatve). Tudi premočno Žveplapje zavre vrenja, posebej še Če smo mošt po razsluzenju (pretoku 24-48 ur) še enkrat žveplali, a tega ne priporočamo. K rasluzenemu in drugemu moštu priporočamo dodajanje selekcioniranih vrelnih kvasovk, ki vrejo tudi pri nižjih temperaturah. Kvasovke se dajo kupiti na Kmetijskem zavodu Maribor, pa tudi v blagovni hiši Panonka v M. Soboti Kvasovke pripravimo po recepturi, ki jo dobimo ob nakupu. Pri zdravem grozdju (moštu) se priporoča 2% vrelni nastavek selekcioniranih kvasovk. Vrelni nastavek si vino- gradniki lahko pripravijo sami iz grozdja iz domačega vinograda. Če nekaj dni pred predvideno trgatvijo potrgajo nekaj kg zdravega grozdja, ga stisnejo, dajo v stekleno posodo, namestijo vrelno veho in dajo na sobno temperaturo. Čez tri štiri dni lahko potem tak kipeč mošt do damo k rasluzenemu moštu v najmanjšemu sodu in čez nekaj dni potem z moštom, ki vre, »cepimo« še druge. Vrenje naj bi se začelo pri raz-sluzenem moštu in dodatku selekcioniranih kvasovk dan ali dva po dodatku le-teh, če pa jih ne dodamo, mošt začne vreti 8 ali več dni kasneje. Letos v večini primerov mošta ne bo potrebno dosladkati. predvsem ne iz srednje poznih sort, pri poznih sortah pa so velike razlike v vinogradih, zato priporočamo, da vinogradniki počakajo s trgatvijo še teden, dva, URADEN ZAČETEK TRGATVE ZA POZNE SORTE JE ZA VINOGRADNIŠKE OKOLIŠE V POMURJU 3, oktober. Pred tem datumom vinogradniki, ki prodajajo svoje vino in so vpisani v register pridelovalcev v posameznih občinah, ne bi smeli trgati poznih sort grozdja (laški rizling, renski rizling, šipon ..). Za konec si poglejmo podatke o dozorevanju grozdja za nekatere sorte na območju Pomurja (vzorčenje opravljeno 21. 9). Goričko Sorta 0e“ kislina B" ph 1. rizling 81 8,3 3,0 r. rizling 67 10.1 2.9 šipon 73 11,8 2.8 kerner 78 8,7 2.9 Ljutomersko-Orm 1. rizhng 80 7,8 3.1 r rizling 82 9,1 3,0 Šipon 77 11,4 3,0 Lendavske gorice Oe 88 81 83 kislina 6.9 8,2 8,2 ph 3,1 3,0 3,5 Radgonsko-Kapelske 79 81 74 7,5 9.5 10,9 3.1 2,9 3,0 Opomba: odstotek sladkorja dobimo tako, da 0e° delimo s štiri in odštejemo tri. Gornji podatki ne odsevajo pravega stanja v posameznih okoliših, ker je večina vinogradov, kjer jemljemo vzorce, na težjih tleh (manjši vpliv suše) in na najboljših legah. Kmetijska svetovalna službi ERNEST NOVAK, dipl. inž. agr. - če številke prav kažejo, je liter vina cenejši od kilograma grozdja - »Prešah bom le pod pogojem, če iz kilograma iztisnem več kot liter mošta. a-b iud ,_ K =-------- f 0) k8(ha kč kjer je: K = količina semena (kg/ha) A = število kalivih zrn/m2 B = absolutna teža semena ali teža 1000 zrn v g k = kalivost v odstotkih č = čistoča v odstotkih f(i) = 1 +delež semen, za katera pričakujemo, da zaradi slabih poljskih razmer ne bodo vzkalila. <8*1-38-Iftl „ npr.K= 1 (1 + 10 %) = 266 kg/ha 96-98 V preteklem letu je nešteto primerov pregoste setve, ki je usodno vplivala na poleganje in pridelek. Krivde za polaganje ne smemo zmeraj zvaliti na dušik. Vse ozimno žito sejemo v ozki medvrstni razdalji (10 do 15 cm) in v globini 2 do 4 cm, Zlasti pri rži setev nikakor ne sme biti globlja. Pred setvijo s sejalnico opravimo preiskus. Sejalnico uredimo tako, da izmetava željeno količino semena. Naravnamo tudi enakomernost razmika med posameznimi sejalnimi cevmi. 1000T To izračunamo po obrazcu: K = $ kg/ha K = potrebna količina semena (kg/ha) O = obseg pogonskega kolesa sejalnice, ki ga izmerimo z vrvico (m) Š = delovna širina sejalnice (m) n = število zasukov pogonskega kolesa sejalnice pri preizkušanju T = teža semena, ki pade iz sejalnice pri n zasukih (kg) Pri pripravi sejalnice za setev uravnavamo regulator toliko časa, da je po zgornji enačbi desna stran enaka levi oziroma potrebni količini semena na hektar - da sta po enačbi izračunana količina in s poskusom ugotovljena količina enaki. Zgled: Količina semena/ha = 312,8 kg K = 312.8 kg/ha Obseg pogonskega kolesa sejalnice je 1,90 m O = 1.9 m Širina sejalnice je 3.00 š = 3,00 m Pogonsko kolo sejalnice zavrtimo 40-krat n = 40 312,8 kg = 10000T 1,90-3,00-40 kg 312,8-1.90-3.00-20 kg 59439.6kg 'T* — ___________ = — /TlJKg 10000 10000 K učinkovitejšim agrotehničnim ukrepom med vegetacijo (dognojevanje predvsem pa uporaba zaščitnih in hormonskih pripravkov) precej pripomore stezasta setev. S tako setvijo si označimo poti v posevku, po katerih bomo vozili ob dognojevanju ati škropljenju posevka. Tako preprečimo možnost prekrivanja ali slabega povezovanja delovnih Širin ob posameznih prehodih stroja, povečamo storilnost pri agrotehničnih ukrepih in izboljšamo kakovost dela ter omogočimo opravljanje dela ob najugodnejšem Času. Pred stezasto setvijo moramo natančno določiti, s katerimi stroji bomo opravili posamezna dela. Pomembna je delovna širina, ki je podlaga za določitev razdalj med posameznimi prehodi stroja Upoštevati pa je treba tudi razmik traktorskih koles. Širino koles in širino zadnjih pnevmatik In na koncu nekaj približnih normativov setve, vendar primeri veljajo za idealne razmere: Ozimna pšenica: marija, 600-700 zrn/m2, absolutna teža 1000 zrn, a. t. 44 g, potrebna količina 300-330 kg/ha (idealne razmere) ana, 650 zrn/m2, a. t. 38 g, potrebna količina 290 kg/ha balkan, 450-500 zrn/m2, a. t. 54 g, j»trebna količina 290 do 330 kg/ha pitorna. 400-500 zrn/m2. a. t. 49 g. potrebna količina 230 do 280 kg/ha Ozimni ječmen: robur, 480 zrn/m2,. a. t. 36 g, potrebna količina 190-200 kg/ha pluisant. 450 zrn/m2. a. t. 42 g, potrebna količina 220 kg/ha Ozimna rž: danko, 450 zrn/m2, a. t. 33. potrebna količina 160-170 kg/ha Za doma pridelano in mogoče dodelano seme nimamo nobenih omenjenih podatkov. Zaradi tega moramo količino določiti na pamet ali pa so normativi le za orientacijo. GEZA DŽUBAN, dipl. inž. agr. Kmetijska svet, služba Po sledi nekega pisma V Markovcih še škripa TRGOVINA, PROIZVODNJA, POSREDOVANJE IN RNANČNO SVETOVANJE, d. O. o. Čeprav je poteklo že nekaj let, odkar so potekale na območju katastrske občine Markovci (in seveda tudi sosednjih) agromelioracije in potem komasacije oziroma rtožbe razparceliranih zemljišč v večje celote, se duhovi Je niso umirili. Na to nas je opozorila N. N. (njen naslov je znan uredništvu), zato smo se odpravili v ta gorički kraj. Našo dopisovalko smo odkrili med množico ljudi, ki je bila na cesti zunaj vasi. Pozdravili smo se s Karlom Horvatom, Ano Mehl-mauer. Slavico Trajber, Štefanom Sušcern, Marijo Balek. Štefanom predsednika komasacijskih komisij občine Murska Sobota Tiborja Ci-guta. Tam smo zvedeli, da m res, da bi meje spreminjali oziroma pomikali parcele zaradi tega, da bi povečali že tako velik kompleks Kmetje iz Markovec protestirajo zaradi poskusa n^jnorejšega spreminjanja meja parcel, ki jih obdelujejo že dve leti. Foto: S. S. meje zato, da bi povečali sklad zemljišč največjemu markovskemu kmetu. Je pa res, da bo zaradi tega nastal »višek« - 20-arska parcela široka 8 metrov bo naprodaj. Kot najbližji sosed jo bo verjetno kupil omenjeni kmet. Vzrok za »višek« je tudi jarek, saj bi bilo nesmiselno, da bi nekomu dodelili parcelo, posredi katere bi bil jarek. Kmetje z območja Markovec in drugih vasi so dobili sicer osnovne odločbe že septembra 1990. leta. Nanje se jih je pritožilo 57. Po obravnavah so izdali oktobra 1991. leta 74 nadomestnih odločb. Zoper te se jih je zopet pritožilo 19. Za zadnje stanje (spreminjanje) še niso izdali odločb, zato se bodo duhovi v Markovcih morda le pomirili. Morda si kaže osvežiti drugo alinejo 95. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa: Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. Pritožba zoper odločbo ne zadrži ejene izvršitve. Š. SOBOČAN Aškerčeva 1. Zgornja Polskava Potrebujete poceni kapital? trošniš^3^ Postanite člani vzajemne blagajne. Ponujamo » gotovinsko posojilo. Podrobnejše Informacije pri zastop (od 16. do 10. ure), Maribor, Frankolovska 19 VERIS, d.o.o., Valvazorjeva 19 Šentilj, Šentilj 126a Slov. Bistrica, IMPOS d.o.o., Trg svobode 16 telefon Pragersko, Sp. Gaj 43 Šmartno ob Paki, Letuš 104 ali na sedežu podjetja Steinbacher, d.o.o. vsako sredo od 16. do 18. ure. telefon ^«5^ telefon (063) , ui. talcev 8ln V vasici na samem, kjer ni trgovine ne gostilne ne Imajo pa vodo »Pridite tudi v Dobravo in napišite kaj o našem vodovodu. Id smo ga le dni naredili!« je poklical po telefonu neznan ženski glas. Lepo in prav. Bil pa sem nekoliko v zadreg?, kje je pravzaprav Dobrava. Noja, pred kakšnimi 15 leti sem bO enkrat tam in spomnil sem se, da se moram peljati od Križevec pri Ljutomera proti Radencem, nekje vmes pa bo odcep proti Dobravi. Tako je tudi bilo. V Stari-Nori vasi je treba zaviti v levo, potem čez železniško progo pa si na pravi poti, ki se vije med njivami. Na srečo so jo pred leti asfaltirali. znesek? Naposled so se dogovorili s Komunalnim podjetjem, da bodo sami kupili cevi in jih s prostovoljnim delom položili, podjetju pa prepustili le najnujnejša strokovna dela. Tako je tudi bilo. Julija so začeli kopati, 22. septembra pa je Že pritekla voda. Skupen račun bo 1,9 milijona tulurK' spodinjstvo je “ odšteti po 40.000 krajevne skupnosti I" . po-300 000 SIT m P«* ?-moči jim je 0^’' .. okrog 150.000 SIT P . s krajevnim ta1* Zdaj bodo morah kako zbrati nosti so tudi zabavnev ► sicer bodo morah * sten žep. Težko t> '> ■ 1D id edini, da je bilui'' koristna naložba- JOŽ Časarjem. Karlom Knausom in drugimi, ki so prišli protestirat zoper tiste, ki so odgovorni za najnovejše vznemirjanje ljudi. Pravzaprav so bili povabljeni na njive, kjer naj bi jim ta dan pokazali nove meje, ki so jih dopoldne zakoličili geometn. Lastniki zemljišč se seveda niso hoteli sprijazniti, da bi se »Občinarji« tako (po)igrali z njimi, zato so nove meje zavrnili; tistega, ki naj bi bil za to odgovoren, pa bi najbrž linčali (zato se jih je zbrala tolikšna množica), a ga ni bilo na spregled. Naš poskus, da bi dobili odgovor še isti dan, ni rodil sadov, zato smo v ponedeljek obiskali zemljišč največjemu markovskemu kmetu (le-ta je tudi vložil največ hektarjev v komasacijski sklad), pač pa je nujna sprememba zato, ker je bilo ugodeno Janezu Horvatu iz Malih Šalovec Geometri so mu namreč dodelili najprej parcelo, ki je bila bliže Šalovec, dejansko pa omenjeni stanuje v drugem delu Šalovec, torej v zaselku, do zemljišča pa prihaja iz budinske smeri, zato je bila pot do prvotno dodeljene parcele daljša. Zdaj, ko so »prenesli« parcelo na drugo stran melioracijskega jarka, je bilo treba pomakniti meje parcel. Potemtakem ni res, da bi spreminjali H komu po prve informacije? V takih primerih, ko je treba kaj poizvedeti, se je dobro ustaviti v gostilni ali trgovini. Toda v Dobravi ni ne ene ne druge. Končno sem srečal nekoga, ki me je odpeljal k predsedniku vaškega odbora Janku Bobancu. Povedal mi je, da so pred 20 leti zgradili skupinski vodovod za 10 hiš, kasneje pa so se nanj priključile še tri domačije, torej vse, razen ene, ki je na samem in ima svoj vodovod. Do lani je bilo vode v glavnem dovolj, letos pa so morali zajetje poglobiti, a to ni pomagalo. Bili so v skrbeh, kaj bo, če nekega dne ne bo več vode. Presahnili so namreč skoraj vsi vaški studenci. Janko se je zato nekega dne odpravil na sedež svoje krajevne skupnosti v Križevcih pri Ljutomeru tn povprašal, kaj bi lahko storili. Ugotovili so, da imajo le dve možnosti: ali bistveno poglobiti in povečati lastno zajetje ali pa se priključiti na občinski vodovod. Nekoliko ugodnejša je bila druga različica. Do tu je bilo vse prav, toda ko so naredili predračun, so se prijeli za glavo. Kako naj 13 hiš zbere okrog 2,5 milijona tolarjev? Toliko bi morali namreč plačati Komunalnemu podjetju Ljutomer, ki upravlja občinski vodovod, če bi njihovi delavci opravili vsa dela. Kako zmanjšati tako visok f J Ko so kje kakšne otvoritve, je scenarij v glavnem enak - govori, kulturni program in veselica- ? 1 h ‘‘ vejik« odprli vodovodne pipe v nedeljo in pripravili 'a®''Tj vajo, še prej pa sta preskusila enega od hidrantov prb odbora Janko Bobanec in sosed Janez Divjak, (ro1^ ODSEKI MLADOSTI Moja pot v šolo Septembrsko jutro, hladno, a čudovito. Zdi se, kot da je narava prav zdaj, zgodaj zjutraj oživela. Tišina, ki ni moreča, ampak se prelije v čudovito simfonijo. Tu in tam se oglasi petelin ali kakšen ptiček v logu pri hiši. Petje iz gozda je tako daleč in čisto nežno. Sonce je kot bakrena žareča žoga, ki se dviga na koncu naše doline. Ta velika krogla ne ogreje jutra. Nebo je modro z zelo malo kopastimi oblaki. Razločno se vidijo sledi železnih ptic. Na zahodu je megleno. Nekje v daljavt se vidijo medli obrisi mlina. Potem pa samo gozdovi. Ena skupina bliže, druga mnogo dlje. Obrisi tretjega pa so tako daleč, da so vidni samo vrhovi najmogočnejših dreves. Požete njive so tihe, kot da jih ni, le osamljene trave so odete v srebrne niti pajčolana. Kako grozni so pajki, ki jih zjutraj ne vidiš, a kakšno lepoto lahko spravijo iz svoje zaklete duše. Če se ozreš proti vzhodu, moraš zapreti oči zaradi prelestnega sijaja rosnih kapelj. Človeške oči pa kot da nočejo čutiti te lepote. Če gremo dalje, kmalu zaslišimo žuborenje potoka. Kot v pravljici. Potok je obrobljen z drevesi in grmovjem. Raj. kjer človek ni dobrodošel In most, lesen, na ograji pajčevine z rosnimi kapljami. Spodaj potok, vesel, poln življenja. A že čez nekaj trenutkov pesem utihne. Kot če v pravljici, ponoči v sobi z igračami, prižgemo luč. Spet so tu ljudje, avtomobili, hiše. Svet, kjer tišina postane moreča. SONJA LEPOŠA OŠ Šalovci Teden športa Ob Tednu športa smo tudi na naši šoli organizirali različne športne aktivnosti. Sodelovali smo pri kolesarjenju, odbojki, nogometu in hoji (sprehpdu). Povsod je bilo zelo zanimivo, še najbolj všeč pa mi je bilo pri odbojki. Igrala sem z Jernejo in Barbaro. Bile smo zelo uspešne. Prijetno je bilo tudi srečanje ob bazenu v Banovcih, pa čeprav sem bila v letošnjih počitnicah tam skoraj vsakodnevni gost. Z aktivnostmi, ki so potekate v tem tednu, smo šport približali tudi odraslim. TJAŠA JUREŠ, 6. a OŠ Veržej I । Hodili golf, skakali s ^11 , vozili po tobog Jjjir na koš tekmoval ’ in travi, baseball«, te^ gih dejavnostm- ., Ali veste? (Nagrajuje Dobra knjiga Murska Sobota) Kot kaže, smo vas z našim 2. vprašanjem nekoliko zavedli. »Ta veliki gozd« je bil mišljen največji gozdni kompleks Črne jelše v srednji Evropi, kot smo tudi najprej zapisali. V ta kompleks pa spada poleg Polanskega gozda (437,70ha), tudi črni log (776 ha). Pravilnemu odgovoru se je tako najbolj približala Renata Korošec iz Ljutomera, ki je napisala, da kompleks meri 1.157 ha. Čestitamo! Čeprav je dovolj le kratek odgovor, je Romana Karaš iz Murske Sobote popisala kar celo dopisnico. Njene ugotovitve so dokaj zanimive, zato jih povzemamo »Največ strnjenih in vrednih jelševih gozdov je na osrednjem Dolinskem. To so družbeni gozdovi pri Mali Polani, v Črnem logu in obmurski logi pri Bistricah. Gospodarski pomen jelše-vih gozdov za prekmursko gozdarstvo je še očitnejši, če primerjamo gozdni revir Mala Polana (414 ha) z vsemi družbenimi gozdovi (8 420ha) gozdnega gospodarstva. Polanski log zavzema te 5 odstotkov površine vseh družbenih gozdov, vendar prispeva 11 odstotkov letnega poseka in celo 22 odstotkov vse hlodovine. Jelša je poleg štorklje naravni simbol prekmurskega nižavja. Dolga stoletja je veljala za prekmursko smreko, ker je bila za dolinskega kmeta odličen gradbeni les.« KUPON št. 4 Ali veste, kako se reče v knjižni slovenščini .fasunga' (za žarnico)? Odgovore pošljite najkasneje do 8. oktobra, priložite kupon in pripišite »Ali veste«. Angleščina kot igra Med poletnimi počitnicami sem se udeležil poletne šole angleščine na Otočcu. Prebivali smo v hotelu Garni, ki stoji ob reki Krki. Ima veliko restavracijo in bazen, v katerem smo se lahko kopali v deževnih dneh. Seveda smo imeli tudi pouk - Če temu lahko rečemo pouk, saj je bilo na urniku le gledanje videa, poslušanje kaset, pogovarjanje, hecanje pitje coca-cole... Hodili smo tudi na sprehode, počivali, se kopali, jahali, čolnariti, igrah tems in odbojko, kolesarili, imeli družabne igre, gledali televizijo, imeli slikarsko delavnico... Dvakrat smo imeli tudi lov na lisico. Ob takšnem druženju sem si našel veliko novih prijateljev. Dogovorili smo se. da se drugo leto spet srečamo SAMO PTIČAR, 6. a. OŠ Črenšovci Tekmovanje v plavanju V šolo smo prišli brez torb. Z Barbaro sva se smučali po travi. Vozili smo se po toboganu in tekmovali v skakanju v vrečah. KATJA HORVAT, 2. a OŠ Bakovci Jesen... Milo gl^’ se ,4’ pozibava m lepa i" ,ustnf - 'š. 7 V Murski Soboti je bilo pred nedavnim tekmovanje v plavanju. Med tekmovalci sem bil tudi jaz. Pomeril sem se v disciplini prsno plavanje na 50 metrov. Ko smo se ogrevali in pripravljali na Start, moram priznati, da me je bilo malo strah. To je bilo moje prvo tekmovanje v plavanju Vedel sem. kaj zmorem in po tihem sem upal na kar najboljšo uvrstitev. Končno smo za- slišali sodnikov žvižg. Pognali smo se v vodo Plaval sem. kolikor sem mogel Ko sem priplaval do cilja, so mi prijatelji povedali, da sem tretji Bil sem presenečen in hkrati zelo vesel. Dobil sem priznanje za 3 mesto. kar mi bo ostalo še dolgo v lepem spominu. MARIO MALAČIČ, 6. r. Dvojezična OŠ Prosenjakovci Lepote Brionov Bilo je lepega nedeljskega jutra. Topli prebiti do moje postelje in me nežno prebita' nja sem vstala in se jun nastavila, ko me U^jda mamin ukaz, naj se oblečem. Iz omare sem tri ;tj. po današnji modi in jih razstavila’ P° ;n odP*’ tričetrturnem lišpanju sem bila končno nar®- ' (C1 ? se proti pristanišču. Tam nas je čakala majnn If smo se odpeljati na Brione. Lepota in jefJhjL lir, vzela sapo. Ko smo stopili na to ve,^fJ^rO5tlfji narava vsa prevzela. Okoli in okoli so se r planjave, ki šobite .posute’ z jeleni in “n1,1 ’ . ofl občudovat znamenitosti tega otočja. P«s ' č^tih ■ nih živalih, odpirali smo usta ob starih Pf Ti|p nošah, ogledovati smo si slike, na katenh je osebnostmi. Z vlakom smo potovali po "le — ijaJUtk*' Titove rezidence. Kljub vsem tem obiskom '''^od cedilu in smo si ogledali še živalski vrt Hoa' j kletke, od živali do živali in sc ustavili tu- ,^<1^,p ( Imela je čudovito lastnost. Znala je govoritT\fl1o , d 51 z njo pogovarjali ko nas je prehitel čit nar«' j f barki sem se še enkrat ozrta za to 4u tem sta igralca Siherle neko zgodbo o, ; k.?’ jeseni, o vstopanju so sPravlieni ’ 0 m,nevanju in dru-večera je bila pes-'z Maribora. ■MDnd83' da Pi5e Pesmi in ena kot knjižničarka .^rski knjižnici, je Vo-em dn$aiirana v sloven-regionalnem projektu: dd G°elheje’ ie- če se vrnemo Ostanemo pri njem ,,ureditvi, »dvo-i ho vsaka stran je »j tr^^jena na dve gor-^n' 'n eno spodnjo, je rekel, da to ni po-1 vsebinskimi po-l|oien^ev,^a revije Sepa-■. ^Posvečena Evaldu Fli-ntek s?rani je kratek 11 njegove knjige Popotnik v kraljestvu senc. Na naslednjih straneh je nekoliko daljši odlomek iz njegove drame Jutri bo lepše. Na spodnjih tretjinah strani je literarnoteoretski prispevek o Flisarjevi dramatiki, ki ga je napisal Vili Ravnajk. Sledijo strani s pesmimi, nekak sveženj pesmi različnih avtorjev s skupnim naslovom Schonbrunn. Pesnica Ewa Lipska, se je 1945. rodila v Krakowu; Miroslaw Holub je češki pesnik starejše generacije, rojen je 1923; Jan Bu-zassy je Slovak, nekoliko mlajši od Holuba; Gyorgy Petri je 1943. rojen v Budimpešti; lise Brem je avstrijska pesnica, rojena 1945; Erika Vouk, ki prav tako spada med pesnice srednje generacije je Slovenka; Zvonko Ma-kovič se je rodil 1947. v Zagrebu. Vsaka pesem je sicer svoj svet, kakor pravimo, vendar jih je ■L. tako schonbrunnsko povezane mogoče razumeti z nekim skupnim sporočilom: kot poklon av-stroogrski monarhiji. Kot poskus formalno »zvezati« pesnike, ki so iz dežel nekdanje monarhije, rojeni potem, ko te monarhije že več ni bilo. Sentimentalni zapiski iz zagrebškega podstrešja so anti-podni tekst Branka Šomna, ki v trejti številki Separatio teče pod schonbrunnskim ciklom pesmi. Tudi tukaj spomini na propadlo državo. Šomnovo razmišljanje zapolnjuje spodnjo tretjino strani v reviji vse tja do konca. V zgornjem delu sledi intervju Aleksandre Rituper s Štefanom Smejem. Potem je pesem Zdenka Huzjana z naslovom Neme podobe iz sanj. Vlado Žabot objavlja krajši prozni tekst Pastorala. Robert Felix-Titan prav tako prozno Skico in Feri LainšČek odlomek iz Raze. »Živeli so Veneti. Lačni žedm, v suši kakše svet ne poumni. Nej so znali nej kamna, nej kak s toga krša, ge so niti mrtve več nej mogli pokopati...« Tako je nekdaj pisal Vilmoš Tkalec. Njegovo pisanje je zadnje objavljeno v tokratni številki Separatio. Š. SMEJ | 7 let komorne glasbe stoletja v Radencih j za festival sodobne komorne glasbe je ,03 marsikoga neskromna in pretenciozna. Gre za ■ j*’** ^/“hteva od ustvarjalca največ lompozicijskoteh-Šh ^»0'1 Iz,aj#'ca največjo virtuoznost, njegov uspeh pa je L S “sulcev 1 veliko glasbeno kulturo in primemo psihično n. 1 'et> so morah Iti Cvilit« ra,10ge pri nas 'U ^nihr/’ Zuna> znanih V Pri t^ ^fnih križišč. 11 P0Iabili, da so sa naša središča 1 V in da je V, riajm^.^ narod kot ^1» "‘‘U h i narodov S^rnii*^ in smr' 'titjfj 5 ^ojo anomm- C4* feT^ljis Prav /j Za m t h0’1 ZaVe' *l(Ntif, ^“buŠtvo dol-n,016(1 i nadomeš-s2?seh’Iako % M La hotenja za . hovej ^alitet. da ■ kvalitetnih do- sežkov pospešene rasti pa ni mogoče doseči brez nenehne menjave izkušenj, brez prijateljskega sodelovanja in tudi tekmovanja s sosedi in svetom Ivan Cankar je zapisal: »Naša narodna kultura je zgodovina narodnega, političnega, družbenega in gospodarskega razvoja.« Taka preteklost majhnega naroda, pojmovanje, da so njegov obstoj lahko zagotovile kvalitetne storitve njegovih ljudi, obvezuje sedanjost in prihodnost, obvezuje vsa področja naše dejavnosti in vse predele naše domovine. Radenci ob trojni meji so zategadelj takrat izpričali pravilno pojmovanje obrobne res zamudniške slovenske pokrajine, da lahko za-mudništvo odpravi s kvalitetnimi kulturni koledar ki vpo- > rLa In Sta na ogled ^azst Stalna likovna ■,J je odprta K- od ,0. Iv it .'Lovnik panjih med-Xp. bolonu Od-P-■nunska soba V jn, .. ta«tavnem ^s.tav,Ja vrata njihove ustanove za vse obiskovalce in prikazali interesne dejavnosti, v petek pa bodo imeli igralni dopoldan z najljubsimi igračami ter veselo popoldne z glasbo in 3. oktobra ob 20. uri bo v soboški grajski dvorani uprizoritev romske drame. Aii- J.'n 1...: ■ i. ■ TW- __. UaiSent- K ..kuv v 8a' tlA. IK ■ itiS* Frtncu. [Vrv V*'C?"SoboR Raz-Hu, 9.1 4. oktobra * v oV;v,(U V- -i-.... ' , ■ s • Mi .gram pnre-Tako bodo t;xek odprli KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska m študijska knjižnica je odprta vsak dan od S. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Čitalnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 18. ure, v torek m Četrtek od 7. do 14. ure in ob sobotah od 8 do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 14. ure. USPEŠNICE V knjigcrni Dobra knjiga v M. Soboti za ta reden priporočajo: Gvardijan: Kakteje, založba Kmečki glas Makarovič: Korenčkov palček. založba Mladika napori in le s tem, da se bori za uresničitev zahtevnih nalog. Afirmirali so se kot kvaliteten posrednik domačih dosežkov in uspehov z organizacijo festivala na področju, ki pri nas Še take organizirane oblike ni imelo. Gradih so na nesporni umetniški ravni klasika naše sodobne glasbe, Slavka Osterca, ki obvezuje in zagotavlja, da bo festival upošteval dela, ki s svojo umetniško močjo in resnico obveljajo doma in v tujini. V primeru Osterca (gemus loči) je festival izpričal tesno duhovno povezanost z domačo zemljo, iz katere črpa ustanovitelj tudi svoje materi-Jano bogastvo. Ljudje ob trojni meji so še bolj čutili nesmiselnost umelnih pregrad. tik pred svojimi pragovi, čutiti nerazumevanje takratne stvarnosti in naših naporov za ustvaritev takih odnosov v svetu, ki naj tudi majhno narodno skupnost dvignejo na enakopravno raven narodnostnih in človeških odnosov in ki edino lahko ustvari človeka s polno življenjsko vsebino, humanistične družbene odnose. Za prodiranje resnice o našem pojmovanju narodne kulture, za naše pojmovanje humanističnega človeka in njegovih družbenih odnosov za primerjanje njegovih dosežkov s sosedi in svetom so Radenci s svojim festivalom nedvomno dosegli veliko. Za afirmacijo kulturnega poslanstva malega naroda v svetu so jezikovne pregraje in tudi premajhna materialna baza nedvomno ovire, ki jih lahko premaga le z večjo kvaliteto in s povečanimi organizacijskimi napori. Glasba ima pač svoj jezik, ima svojo govorico, ki ni vezana na ozke meje navadne človeške govorice. Če je njena posebna vrednost v tem. da izraža, česar z besedami ne moremo povedati, mora biti njeno poslanstvo za komaj dvomiljonski narod, ki se bojuje za svojo resnico in svoj prostor na soncu, še tolikanj bolj pomembna. Prav zategadelj je nadvse pomembna zavzetost festivala, kar je tudi eden njevovih poglavitnih ciljev, da omogoči sodobnim in mladim našim glasbenikom, da tukaj spregovorijo prvič za nas in za svet s svojo posebno govorico, ki ne more mimo doživetij in resnic vseh nas, ki bo kot priznanje klasiki s svojo umetniško močjo in resnico obveljala doma in v svetu v kolikor bo izražala ta današnji svet in današnjo realnost. Tridesetletni obstoj festivala in njegovo afirmacijo pa prav gotovo pogojujejo tako naravnana programska politika, ki je že od sa- me ga začetka dovolj hrabra, da nima predsodkov do mnogih novitet v glasbenem jeziku do naše civilizacije zadnjih petdeset ah več let. Ravno tako je zavzeto previdna in svojih sporedov ne izpostavlja uničujoči stihiji formalizma ter imita-torskega novatorstva kot pomod-nih metod šokiranja ušes, posluha ter duha poslušalcev. S tem je popolnoma uspela vzpostaviti ter ohraniti visoko raven odgovorne miselne serioznosti glasbe tega stoletja, tako da iz leta v leto ponavlja mnogoštevilne psihološke in estetske variante, bogate ter z nasprotji napolnjene senzibilnosti naše vsakdanje dobe in vseskozi opozarja na vsakršne raznovrstne poti idealov ter stremljenj tega časa, stremljenj, ki se lahko z jezikom glasbe predvidevajo, če že ne tudi apodiktično določajo. Ta navidez paradoksalna, toda v svojem dialektičnem bistvu integralna humana programska politika trajne smeri tega festivala, se vseskozi potrjuje v svetu evropske in svetovne glasbe, ki se nam tukaj predstavlja na najvišji ustvarjalni m poustvarjalni ravni, ob tem pa se mi v ta svet tvorno in enakopravno vključujemo Nastanek, obstoj, rast in razvoj festivala pa je bil tudi Še kako odvisen od širokega kroga ljudi, ki so s svojim strokovnim znanjem, z visoko kulturno zavestjo, zavedajoč se pomembnosti kulturnega poslanstva te glasbene institucije, z nenehno, nesebično in predano osebno aktivnostjo gradili in omogočali njen obstoj, njeno ras;, razvoj ter afirmacijo. Tako so Radensko v tem procesu vrsto let aktivno in predano zastopali Bogo Verdev, Lojze Jureš, Fen Horvat. Breda Žnidarič in drugi. Program in organizacijo festivala so oblikovali La-disla Voroš, Igor Andrejčič, Danilo Pokom, Andrej Rijavec, Leon Engelman. Lojze Lenič, Rafael Aj-lec. Ferdo Filipič, poleg teh pa še zvesti in nenehni spremljevalci festivala, ki so kot svetovalci, idejni pobudniki v smislu oblikovanja festivalske fizionomije in njegove afirmacije sodelovali Pavel Si vic, Ivo Petrič. Jakob Jež. Dragotin Cvetko. Ciril Cvetko, Branimir Sa-kač, Rudolf Matz, Pavle Stefanovič, Borut Loparnik, Primož Kuret in še številni skladatelji, muzikologi, glasbeni izvajalci, glasbeni poročevalci in kritiki, pa tudi odlična in vztrajna ekipa radijskih snemalcev RTV Slovenije, ki je s svojim delom omogočila, da je festival dobil stalno mesto v programih radijskih mrež na vseh celinah našega planeta. LADISLAV VOROŠ Danes se je začelo v Murski Soboti zborovanje slavistov 1992. Na njem bodo učitelji in profesorji slovenskega jezika in književnosti na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter drugi slavisti na 3-dnevnem kongresu v treh tematskih sklopih (Jezik slovenske države in njegov slovar, Senčni predeli slovenskega književnega zemljevida, Slovenski jezik in književnost v pedagoški praksi) razpravljali o različnih vidikih enaindvajset let nastajajočega in lani zaključnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, o manj znanih literarnih pojavih v slovenski književnosti in o prenosu novih teoretičnih spoznanj jezikovne ter literarne vede v šolsko prakso. ozotjanjE dMjiAbov * f f t Seveda pa kongresno delo ne bo namenjeno samo »internim«, ozko strokovnim vprašanjem jezikovne, literarne in didaktične stroke, saj narava predmeta tako rekoč sili slaviste, da se opredeljujejo do aktualnih jezikovnih in literarnih vprašanj, kakor jih zastavlja naše slovensko življenje. Tako se na občnem zboru ne nameravajo izogniti razkriškemu problemu, zagotovo se bodo mnenja kresala tudi ob vprašanju, ali pouk srbščine/hrvaščine v slovenskih šolah ali ne, napovedana pa je tudi oživitev sekcije za slovenščino v javnosti Ker bi tudi našo rubriko po svoje lahko uvrstili v kontekst nekdanjih in prihodnjih prizadevanj te sekcije, izkoriščamo to priložnost za kratko časovno in vsebinsko osvetlitev prizadevanj za boljšo podobo slovenščine v javnosti. Sami začetki v letu 1965, ko je Slavistično društvo Slovenije podpisalo Pismo o jeziku, kažejo, da ni šlo le za lepšo slovenščino v javnosti, ampak še za usodnejše reči. Temu pismu, ki je ob vprašanju slovenščine v javnosti zastavilo tudi nacionalno vprašanje, je sledila širša podpora pisateljev, kar vse je po svoje priborilo Slovencem slovenski televizijski dnevnik in slovenščino v risankah. Stvari pa s tem še zdaleč niso bile rešene, Ustavna zagotovila o enakopravnosti jezikov v nekdanji Jugoslaviji so glede na jezikovno prakso v skupni državi med Slovenci lahko vzpodbujala le romantični razkol med idealom in stvarnostjo. Leta 1972 je prišlo tudi po »zaslugi« Šolske koordinacije v Beogradu do krčenja števila ur materinščine v šoli. Še huje se je obetalo v osemdesetih letih, ko so slovensko javnost razburila t i. skupna programska jedra, pred- I log učnega načrta, po katerem naj bi številne slovenske leposlovne pisce v slovenskih šolah zamenjali (za to sicer nič krivi) pisci t.i. bratskih narodov, po količinskem principu seveda predvsem iz (takrat še skupnega) srbskohrvaškega/hrvaškosrbskega jezika. Na srečo so bili javni ugovori, ki sojih začeli pisatelji, tako ostri, da se je bila zamisel prisiljena potuhniti. Namerno smo uporabili besedo potuhniti, kajti primerjava kaže, da je bolj prikrito in zvito delovala pri sestavljanju učnih načrtov in učbenikov za t.i. usmerjeno izobraževanje. V sorazmerju s takimi in podobnimi pritiski pa se je tudi akcija za slovenščino v javnosti organizacijsko krepila. Odprto pismo SZDL iz leta 1975 in predhodno posvetovanje leta 1977 ter posvetovanje leta 1979, vse to je privedlo do Sekcije za jezik znotraj takratnega Sveta za kulturo in pozneje do samostojnega Sveta za jezik. Prizadevanje za ureditev slovenščine v vojski je bila ena zadnjih jezikovno in posredno tudi narodnoobrambnih akcij. Razmere so v osemdesetih letih postopoma omogočile prehod od prizadevanj, da bi bila slovenščina v javnosti sploh ustrezno zastopana, k prizadevanjem za boljšo, jezikovno ustreznejšo podobo slovenščine v javnosti (npr. jezikovno razsodišče). Danes, po doseženi državnosti, ko naj bi bilo vprašanje, ali slovenščina povsod, kjer so Slovenci v javnem govornem položaju, preseženo, se zdi, da se lahko posvetimo predvsem vprašanju kakovosti te javne slovenščine. Tukaj pa slaviste čaka Še veliko dela: verjetno bo po Murini strugi steklo še kar precej vode, preden bo urejen npr. jezik v gospodarstvu, v reklamah in njim podobnih sporočilih; tudi se bodo pošteno potih ob vprašanju slovenščine med zamejci in izseljenci; za pravočasno odzivanje slovenščine na tuje jezikovne vzpodbude pa bo potrebna ne le njihova pripravljenost, ampak tudi širša družbena volja. Če bo soboško zborovanje dalo zalet tem prizadevanjem (minule družbene spremembe, vojna in nastajanje državnosti so jih nekoliko »potunkale«), potem ga bomo mimo njegovega strogo strokovnega dela lahko označili kot uspešno. Opomba: Pri historiatu prizadevanj za slovenščino v javnosti sem se oprl na interni osnutek Načrt za delo sekcije SDS Slovenščina v javnosti dr. Brede Pogorelec. FRANCI JUST Zborovanje slavistov ' 1. oktobra ob 10.00 bo v soboški kinodvorani slovesen začetek zborovanja slavistov. Ob 10.30 bo Milena Hanjšek začela s prvim predavanjem iz sklopa prvega dne, ki nosi naslov Jezik slovenske države in njegov slovar. Hanjškova bo predavala o informativnosti in normativnosti Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ob 11.00 bo imela Ada Vidorič-Muha predavanje z naslovom Slovnična obvestila SSKJ. Od 11.30 do 12.30 bo Sreda Pogorelec govorila o SSKJ in vprašanju besedne umetnosti. O kritikah SSKJ od 1970 do 1992 bo po Pogorelčevi govoril Jakob Mdller. Drugi del zborovanja ima tematski okvir Senčni predeli slovenskega književnega zemljevida. Takole bo potekal: ob 15.00 Jože Pogačnik: Razmerje med slovenskim kulturnim prostorom in slovensko književnostjo; 15.30 Helga GlnšiČ: Okvirni pogled na zdomsko literaturo; 16.00 France Pibernik: K problemu zamolčanih pesnikov; 16.30 Boris Pa-temu: Vprašanje Kocbekove vere v jezik; Franci Just: Literarna podoba medvojnega Prekmurja. Po diskusiji bo ob 20.00 literarni večer z Robertom Titanom, Ferijem Lainsčkom, Milanom Vincetičem, Brankom Šomnom in Ferdom Godino. V petek, 2. oktobra, bo od 9.00 do 13.00 občni zbor Slavističnega društva, ob 15.00 pa se začne programski sklop z naslovom Slovenski jezik in književnost v pedagoški praksi. Predavali bodo France Žagar, Vinko Cuderman, Majda Kaučič-Baša in Miha Mohor. Ob 20.00 bo v hotelu Diana kultumo-etnološko-zabavni večer s prekmurskimi ljudskimi plesi in pesmimi ter Vladom Kreslinom in Beltinsko bando. stran 12 ne zgodi se vsak dan Kdo bo frčal?? Medtem ko je Mimica te delila kavo, Mice Je vedno ni bilo iz sobe, kjer dela (kuha kavo) tajnica generalnega direktorja Matica Strigalice. Iznenada je prihrumela in vpila v afektu: »Že delajo spiske!« »Kdo dela spiske, zakaj jih dela in kako jih dela?« je mirno vprašal Cene. »Ja, Matic, generalni, a ne?« je hitela dopovedovati Mica. »Spiske, kako bomo leteli na cesto.« To pa sploh ni bila za nikogar več novica. »Spominjam se Malica, ko je prišel v mesto z usranimi hlačami, s smrkljem pod nosom, spal je na kolodvoru in Študiral,« je rekel Žožo. »Jaz sem mu pa pomagal pri izpitih,« je rekel Janko. »Ah, da, to so metamorfoze, « je zamišljeno pripovedoval Cene. Sprva je bil tako pobožen, da je pozdravljal samo z ,Bog daj’, potem ga je vzel v svoje roke tedanji partijski sekretar. Matic je presedlal na .Zdravo’, se organiziral in postal zdrav kader. »Ježeštana,« je rekla Mimica, »vse nas bodo pometali na cesto.« »To bomo pa še videli,« je rekel Žožo. »Matic si je v tridesetih letih nabral toliko masla na svoji butici, da bi ga lahko izvažal.« Tedaj so se odprla vrata, vstopil je sam Matic Strigalica. Pogledal je naokoli. Imel je kaj videti. Delavci iz treh pisarn smo sedeli na stolih, policah, nižjih omarah in pili kavico. Pomenljivo se je nakašijal, se odkrehal in vprašal: »Se zabavate?« Sleherni se je trudil, da bi bil videti čim manjši, le Cene je rekel malomarno: »Niti ne, tovariš Matic.« Matic se je zdrznil, kot da bi videl sikajočega gada: »Pusti lepo pri miru tistega tovariša.« »Zakaj?« je vprašal Cene, »Še pred kratkim si zahteval od vseh, da te tituliramo s tovarišem. Tudi mene, ki sem te učil, kako se človek obnaša v mestu, ko pride iz zakotne vasi.« Matic ni samo zardel, postal je višnjevo rdeč. Cene pa je bi! še bolj neusmiljen: »Kot praviš, se zabavamo, to pa je predvsem tvoja zasluga. Ce se v preteklosti ne. bi tako topoumno držal vseh mogočih navodil, inštruk-cij in nasvetov od zgoraj, ne bi pripeljal firme do takšne stopnje, na kateri smo danes.« Matic je odšel kot polit cucek, brez besede, brez pozdrava. »Si znorel?« je vprašala Mica. »Sedaj bomo Čisto vsi frčali. « »Ne,« je rekel Cene, odpil požirek kave, dvignil telefonsko slušalko in zavrtel Matičevo številko: »Matic, tu Cene, sem bil grob? Pa brez zamere. Se spominjaš afere z uvozom tistih delov februarja? Mogoče pa majhne malverzacije aprila? Pa podkupnine iz Nemčije? Se naštevam? Ne? Pa da ne bi delal slučajno kakšnega spiska Z ljudmi, ki si jih videl danes pri kavi. Ne? Pravilno sklepaš!« Odložil je slušalko. »Pa smo varni,« je rekel Franta. »Zato bo pa frčalo kakšnega pol ducata več iz sosednjih pisarn, kjer prav tako pijejo kavo.« Borivoj Kepe Edina bela gorila Edina bela gorila na svetu živi že dvajset let v barcelonskem živalskem vrtu. Stara je petindvajset let, imela je enaindvajset mladičev, vsi so bili čisto črni. Ime ji je Snežinka in je pravzaprav čudež narave. Visoka je 163cm, tehta 187 kg. Je prava zvezda živalskega vrta. Da je bela gorila res nekaj čudežnega, je potrdila tudi znana raziskovalka obnašanja goril Diane Fossey, ki se je, da bi bolje razumela, dobesedno preselila mednje in z njimi živela (leta 1985 je umrla v skrivnostnih okoliščinah, morilcev pa niso nikoli našli). Potrdila je, da je Snežinka edina albina gorila, saj niti legende ne govorijo o belih gorilah. Potujoči spovednik * - »nve pi® Tudi duhovniki do vernikov. Tako s J v Bakkoku omis d P® >i(X„ vednico, s katero kro^ opravlja spoved vem Telefonski drog je bil - morski pes Bivši irski policist Michael O Sullivan, ki je pred kratkim plaval v morju ob obali grofije Wicklow v republiki Irski, je od daleč zagledal plavajoči telegrafski drog in zaplaval proti njemu. Nenadoma pa je opazil, da se mu reč bliža in šele takrat ga je prešinilo, da to sploh ni vrh telegrafskega droga, ampak plavut morskega psa. Preplašen je divje zaplaval proti obali in se rešil. Kasneje so mu izvedenci iz irskega ribiškega centra pojasnili, da se mu ni bilo treba bati. Bil je res morski pes, a nenevaren pes orjak, ki mu Angleži pravijo pes, ki se sonči, ker plava tik pod morsko gladino, ne hrani se I živalmi, ampak le s planktonom in ljudem ni nevaren. Res pa je druga največja riba na svetu, saj doseže velikost 14 metrov in je že zaradi tega strašen. Profesor X: Mini humoreska Slavec in krokar Ozonske luknje, črne luknje v vesolju, luknje v žepu, v nogavicah, pa tudi na podplatih čevljev so značilnosti letošnjega poletja. Ozonske luknje so menda nevarne, povzročajo tudi mutacije. Tako beležijo kronisti iz Razkrižja nevarne mutacije med ptiči vseh vrst. Kokoš, ki je znesla namesto jajca jajčni liker, vrabec, ki napada mačke, golob, ki je skušal posiliti sokolovo samico, to je le nekaj lažjih primerov. Posebno huda pa je mutacija, ko se je neki slaviček (Češko slavec) prelevil najprej v krokarja, sedaj pa se po zadnjih podatkih že nevarno približuje podobi jastreba. Zabeleženi so bili tudi že nekateri napadi na (božje) ovčice. Borivoj Repe Med resničnostjo m sanjami v — — I Y Soboti je Gregorčičeva ulica ohranila svoje ime( . dostojanstva pa nik^oga nej , Zakoj nej? Zatou, ka jiB vnoči krnica, Tou je nej čofrkanc ij*r liki je । dobe^^dno tak. Ulica je duga od Lendl»4krB pa do katoliške cerkve, sederistou metrcf. Pa iniit kW.Lk£i. posvejto* ma? Dva. Dva posvejta Ulične r a g ] J J 1 ni 700 metrof dugoj ulici Ne^terne ultrt pa majo 1 tak na gosto posvejte, ka -M- njrrc ava. ?aiublencu 1 nemreta raskrvma Kutncti« nu- srečo, pa n* j « «• tej Milil nv ubrijvluja. FČAsi ClOVli dobij občutek, hA bi radi pokazali kak znajo । No liki Sela se vseeno pijta, kak dugo de tiče v Gregorčičovoj ulici krnica, Ne vej, 5 k en se je Gregorčič tak Sobočaneon zamero , ka so tudi edno Soja ad senatora lani v<4 skubnoli, pa namesto I semafora 1-iseni kiosk na pločnik postavili, Toga kioska pa +n£^če imr« tkraj spraviti, nanč republiški organi nej, itpra T-iJ tRM « Pokaj majo, Fala Bougi, ka je fabrika Mura tak dobro stoječa, »a je zrihtala drdjgi delujoči semafor » Hrvknurfir Liki je na Salost te semafor samo £< Murine pregnjejše. Ov i drijjgi ga samo lejko od daleč gledajo, Trn pregn jej i in pa pokaže, gda j# ‘‘■a PArapjACJ ffij, pa gda nej . Ci je rdeči posvejt, J-B I DNFBD14M: pun, čl je pa zeleni, te je pa eiče kak^i | Ol-BC frjfj, tutoga posvojita nega, Fabrički delavci pa I rim nprkejrajo rn Bakši, edni pa ha soboškem J clntcirL, Se pravi na parkplaci ctntaFii- Boug njin f f dJJ mir in pokoj, dokič ne prijden, Džouži. J Med resničnostjo in sanjami Napoved druge fronte Na vseh evropskih frontah so bili ogorčeni boji, zlasti v Rusiji. Bilo je to leta 1944. Ravno v tem času pa je ves svet z neobičajno nestrpnostjo pričakoval začetek druge fronte. Izkrcanje zaveznikov je bilo posebnega pomena, zato sem sam sebi dopovedoval, da moram ta dogodek vnaprej odsanjati. Na žalost so dnevi minevali in se ni dogajalo nič neobičajnega. Vsako jutro je oče prižgal radio, pazljivo in zelo tiho naravnal na London ali švicarsko postajo Bern (ki je bila dokaj objektivna) in radovedno prisluhnil prvim novicam. Vsako jutro sem očeta razočaral z besedami: »Dragi oče, zaman si prižigal radio, saj še vedno ni druge fronte. Zopet nisem sanjal ničesar pomembnega « V tem pričakovanju so minevali dnevi in meseci. In neke noči sem končno sanjal nekaj neobičajnega. Sanjal sem namreč o veliki poljani, na kateri je bilo na tisoče kobilic. Bilo jih je toliko, da so skakale druga čez drugo, v nekem trenutku pa so prekrile vso poljano. Prebudil sem očeta, ki je verjel mojim sanjam, mu pripovedoval o svojih sanjah in dodal: »Oče, nocoj se dogaja nekaj pomembnega. Začela se je druga fronta!« Takoj zjutraj smo prižgali radijski sprejemnik in res je bila prva novica, ki so jo objavili, da se zavezniki uspešno izkrcujejo v Normandiji. Komemoracija Moj oče je umrl nenadoma. In kako sem odsanjal njegovo smrt? Sanjam. Mati je sama v kuhinji, kjer peče veliko peciva. Miza je že polna in tedaj to pecivo spravlja v navadno skrinjo. Vse to dela hitro. Pri tem je znojna in nič ne govori, kot da me ni. Nekakšen čuden sen. Mama bo v zaboj shranila nekaj sladkega. Toda kaj? Dva dni kasneje nov sen. Takrat sem v ovalni sobi, ki ni velika. Vsa stena je obložena z dolgimi črnimi zavesami. Sredi sobe je okrogla miza in okrog nje stoli z visokimi naslonjači. V kotu je majhen orkester, ki igra. Vsi glasbeniki so v črnini. Tedaj se nenadoma odprejo vrata in v sobo stopajo drug za drugim neki ljudje, ki so podobni diplomatom. Tudi oni so v črnini. Vsak ima na sebi dolg čm frak, na glavi pa visok čm cilinder. Prisedejo k mizi in molčijo, so zelo resni. V sobi je čutiti slovesno ozračje. Zopet sem znojen. »Nekdo bo umri,« pomislim. »Glasba pomeni smrt. Morda bo to moj oče. Toda on ni bolan. Ravno včeraj sem dobil od doma pismo. Mama in oče sta živa in zdrava.« . ^ieleP^£ Nekaj dni pozneje vnovič sanjam. Noč je in ruJDiri k°[ v kateri leži moj oče. Vidim njegov obraz, ki Je 'postelj0, ji Nenadoma se zbudi. Nato se privzdigne in sede diha. Hoče mi nekaj povedati, vendar mu to nenadoma nabira na ustih. Obraz je pokril s prstu s’ težko. Nekaj skuša povedati, vendar zelo počasi- ■’ gj|o proti meni in z velikim naporom šepeta: »Jaz bom - ■ n-|0 s e J Prebudim se iz sna, ves preplašen in znojen sem. . piO je 13. oktobra 1945. Pri sebi nisem imel niti svinčni .i( sem ta datum z nohti odtisnil v steno. Kri potnem n . dni kasneje, natančno 13. novembra 1945, je h10! mojega očeta. Sanje o še eni smrti Nekje sem omenil, da je bolezen moje mate^e,"^Xn w Toda tistega dne, ko je zbolela, sem jaz že vedel, |efi končala. Prvo noč po začetku njene bolezni protist >3 kavču. Pokrita je z belo rjuho, z obrazom pa Naenkrat se na njenem hrbtu pojavi znoj s0 o6’1 II madež postaja vedno večji. . m311® II Zaslišim zvonjenje pri vratih. Odprem jih in ' -judoff „e)s». tajil g Zaslišim zvonjenje pri vratih. Odprem jih m 'nefoudo ljudje, ki vstopajo in pravijo, da mora moja ma” ^dit® vati v Beograd, od tam pa v Zemun, Mrzlično se P trajala ' Vem, vse vem: moja mama bo umrla! Bolezen^^ odpra tega ležanja se bo močno preznojila), zatem j° v gr°D nico (Beograd - belo mesto, bolnica), od tam H g* - zemunica, podzemlje). . njeno sLe Sen se je izpolnil do potankosti. Deset dm P- in 0 pS-sanjal še nekaj. Te sanje so se ponavljale vsa* ^da k°*'J iste. Mati je odhajala iz stanovanja, a jaz za njo ;In ■ ulico, je ona izginila. Zdelo se je, kot da se je P Iskal sem jo povsod in pri srcu mi je postajalo te 1‘?n VS' sem kričal. »Zakaj si odšla od mene? Prosim te ■ (sh s kajti mame ni bilo nikjer. Žalosten sem se pte '^.j. »Z11 fisg Času je moja mama živela v Zagrebu. Ženi nekaj ni « redu. Kaže, da postaja čedalje slab^1^ počasi izginja. Natanko tako, saj je fizično izgin snjk Je 1 s tega sveta. Umrla je novembra kot oče. N^10 ■ »Dan, ko sem iz svojega slovarja moral vreči OVEN Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna, Prišla boš v položaj, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si se še pred kratkim pošteno bojevala. On: Kar si iskal si našel. Vprašanje je le, ali boš uspet nastali položaj popolnoma izkoristiti ali pa boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res Škoda... Bik DVOJČEK Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: Tvoj trenutni položaj ti ne dopušča nikakršnega zanemarjanja obveznosti. Pogiej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te ljubezensko presenečenje. Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: 5 prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal zelo privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč... Rak Ona: Všeč si nekomu, ki je dovotj resen in zrel, da bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še marsikaj pomenila. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet - potrebno jo je tudi znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdavnaj obupali, ti pa še vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid. Raje se poskusi zbrati in pogledati stvari bolj realno. zvezde vam kažejo najbolj žalosten dan v mojem življenju! LEV DEVICA TEHTNICA Škorpijon Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premisli. On: Naj ti ne bo Žal denarja, kajti posli so se začeli obračati na bolje. Vsekakor pa je še daleč, ko si boš lahko privoščil kakšen konkreten oddih in se posvetil svojemu konjičku. STRELEC Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenutni položaj, in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi, Pazi na svoja čustva. On: Nesporazumi, ki se ti zdijo povsem nepomembni, bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o svojih načrtih ne govoriš naključnim znancem. Ona: Ne smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom, ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od srečanja lahko sicer dosti pričakuješ vendar pa se tvoji načrti vendarle ne bodo popolnoma uresničiti. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto dobro kaznovan - vprašanje je, ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe. Sredi tedna se ti obeta izredna zabava s prijatelji in še vse kaj drugega, kot boš pričakoval. KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Nekdo ti bo ponudil ženitni P JJ(i |afi boš sprejela. Obeta se ti prijeten ve-' še veliko pomeni. Vse pa j< 'tlvisn „„^-118-^^^ ? Ijivosti, ki pa najverjetneje ne bo o' n9 ik On: Resda bo ostala tvoja ok^ ^^0 * t9|<0 ■ docela neprizadeta, vendar pa ga ' prine5" (|(l Obeta se ti izpolnitev načrtov, ki ti ■ ■ „^1’ nje kot dobiček. 5e11 Ona: Ne razmišljaj preveč o p0rtn0 j ampak raje izkoristi nastali Po'oL1us0t,, prijeten izlet, ki pa se bo končal po^ te presenečenje na delovnem n™ ostalJ0|ci. On: Poslovna kriza bo sicer priokus neuspeha. Najbolj« 'r .#1110 " najhitreje pozabil, kar se ti je p prijetnejša različica... .... „ z Ona: Kje so že tisti časr. J- lah^ a nikakršnih težav? Vendar bo dos=' pravj0 “ težja bo pot do njega. Pa tudi m ■ popazHa , „ vpt^vra^Z □n: Prišel bo odgovor na pnop«' ravno takšen, kot si pričakoval- saj bo morebiten dobitek mnogo _ [j denar pa kar pozabi. Ona- Prispelo bo prav zanimivo P 0 kaj takega, kar bo presneto up"' vSesvdT ni»s v sicer odlično zabavala, vendar irm va^, ,-L' ’ boš na koncu prevarana prav ? „irrlive9“- m j- ’ . On: Odkril boš nekaj z^10 nameni poskušaj tega izrabiti v napac ^ijsa pozabi, da je dobra prijateljica v«" Obeta se ti zanimiv konec tedna- 192 —r“* ^stnik, 1. oktobra 1992 stran 13 za vsakogar nekaj WN0S7 M&H DLAM Šifra: Srnica ^^nianti imamo včasih Uti J>etno danost analizi-človeka, ki je ne-»ivobotan.preizkuš-DjV toliko hujša, ker je V ]v°j pristni prijatelj, dobro" Je mogoče edino da oba poznava J.In stanje. To pred-Oe njegovo delo in °bjektiV* Pa ta oseba priča-I kl^ ® i1 boš povedal 'O ji vin sP°dbudno besedo ~ v “Panje. v °z-':,n » i J' ze,° za1*’ ^nja saj je preiz-lromantove pri-razumevanje "zv „ lovekove narave Tu*samemu sebi. PodobH^1”3 prestajala ^^Pteskušnjo. Prcd-^jivabiti priza-*t0 d ’ 6,86,11 Pa bila pov-?r,Cana. da em to M»ov |i . '^hJ1 jih skladb 1 r ^-T jr^BROKEN GLASS- Anme Lennex Lennon । ('Hn^AVET^TOUCH-MaggieReillv INiI?®AY THE WORDS Hnoii Adams ' TRIDE-The Black Crowes I 'Gl’- ,' De H^h K ’■ »mNEl DlDNOMl jONESOBAD -PrfljppMil M i?®* DAV- JenSecMia i. ' -Rt i . KAIN - Lllon John & Bric Clapr«« S, U'GipsyKinR5 Enske zabavne glasbe NA MURSKEM VALI 1 . Moje DEKLE-Agropop j lA| »i . v,! . ^nko Ropret m Don Mentonv band h ijT 'jao Kreslin in banda Kociper. Baranja, k/v-bn t’ ’Simon* Weto k '^Vijp^UENJU -Avtomobili M SREČO Brane Drvarič I S ’ NVW SW1"g 0Uar,V' ^"Tl ? “'«4IIA V NE GL AMIP x K k ŠT UllM MiKON - ‘-Sl Mu. Alfi Nipič m njegovi muzikanti lT?sŠueNlJl ‘ Sl .ALOktt*n»‘ NikaZijca An. Atarel* '(šs.>rj“'W,™v. Robota, n giaVbene krivice. št. 33---------------------- IVI««* -------------------------- Pr.. M Kuhajte z nami Preprosti način konzerviranja jajc za zimo Od druge polovice novembra do druge polovice februarja je običajno obdobje, ko v večini kmečkih gospodinjstev bolj ali manj primanjkuje jajc. Tedaj so domače »aloge dobrodošle in sedaj je pravi čas, da si jih pripravimo vsaj za najnujnejšo rabo. Med zahtevnejše načine konzerviranja jajc spada shranjevanje v garantolu (vodno steklo) in v apnenem mleku. Oba postopka iniata svoje prednosti in pomanjkljivosti, čeprav sta natančno opravljena. .......... Preprost in enostaven način konzerviranja jajc je še vedno vlaganje v suh lesni pepel, v žito, otrobe, senen drobir in suh čist pesek. Ta sredstva vsaj delno varujejo jajca pred zrakom. Prostor, kjer shranimo manjše škatle z vloženimi jajci, mora biti hladen s stalno temperaturo in suh jajca pa sveža in Čista. Zelo pomembna so Čista gnezda, saj umivanje jajc pred konzerviranjem ni priporočljivo. V sipki material jih vlagamo tako, da se ne dotikajo. V škatle jih vložimo s konico navzdol. Našteta sredstva preprečujejo izhlapevanje vode, razmeroma nizka temperatura prostora pa zadržuje kvarjenje. Uničevanja škodljivih klic pri tem načinu ni. Med naštetimi sredstvi je na prvem mestu čisti, sveži leseni pepel, ki je praktično brez klic. Takoj za njim je Čisti in dovolj suhi pesek. Jajca, shranjena v otrobih, se rada navzamejo posebnega vonja, včasih pa jih napadejo nekatere plesni. Za shranjevanje je primerna tudi čista in suha pšenica. Jajčni shranki morajo biti varni pred glodalci (miši, podgane). Dobro se drže jajca, zavita v papir, ki ne sme biti potiskan. Tiskarsko Črnilo je ostrega vonja in se prenaša na vsebino jajc Najboljši je mehak, bel ovojni papir. Zavita jajca vložimo v manjše škatle, ki jih od časa do Časa obrnemo. Tako je sušenje jajc enakomerno Shranjujemo sveža, največ 7 dni stara jajca. Račjih jajc ne vlagamo. Lahko likanje Če si delo pravilno razporedimo, prihranimo veliko moči in časa, pa tudi -neigiji. Kadar likamo, si na primer najprej pripravimo perilo. Razvrstimo ga na več kupov, skupaj damo kose, ki jih likamo pri nižji temperaturi, skupaj kose, ki jih likamo z vročim likalnikom. Najprej zlikamo oblačila, ki zahtevajo manj vroč likalnik, potem postopoma zvišujemo temperaturo likalnika in likamo drugo perilo. Nazadnje likalnik izključimo, dokler je topel pa zlikamo še nekaj kosov občutljivega perila. Preveč navlaženo iti preveč suho perilo moramo likati zelo dolgo. Zato je dobro, da perilo primerno navlažimo. Prav je, da posamezne kose poberemo z vrvi in jih takoj zgladimo in zložimo, da ostanejo kar najbolj ravni. Če perilo pred likanjem čaka, da se čisto presuši, ga ponovno navlažimo. Kadar si med likanjem privoščimo daljši premor, likalnik izključimo. SESTAVIL MARKO NAPAST HRBOVJE V VZHODNI BANDI ZDRAVNIK SPECIALIST ZAUSESNE BOLEZNI ODER ZA SUŠENJE SADJA ALI ZRNJA ZGODOVINAR SHOLASTIKE | MAR TINJ FilUSKA IGRALKA MARGRET MUSLIMANSKO MOŠKO IME grška BOGNJA MODROST GLODALEC IZ DRUŽI NE UŠI GRADBENI MATERIAL ZA PLOŠČE PRIGANJA Ime NEKDANJI AVSTR LISKI KANCLER (JULIUS1 ANTUN NAUS D0M0VRA ABRAHAMA GOR* v Švici MODRICA LETOVIŠČE PRI OPATIJI MEHKO- । HEBUIK TEKOČE PRIKUHE MESEC V LETU Zidovsko moško IME MESTECE ZAH OD LONDONA GRAM GOflECNOST NASILNA TATVINA ŠKOTSKI NOBELOVEC (JOHN BOVDI HIMALAJ. SKA KOZA NEON REKA MA VZHODU ZDA KAMNA. KI GRADI GOROVJA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: Kobler, uzuarij, rezkalo, ime, LD, Oltenia, ZJ, Gent, Nen. Ogi, O, Epp, samuraj, trirema. stran 14 podlistki VELIKA AKCIJSKA PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA - OPEKA 6/1 - POLNILA, majhna - BRAMAC - APNO - CEMENT - MALTIT - NOSILCI 3,60m - IZOTEK 4 m2 vreča vreča vreča m kos 23,00 SIT kos 25,30 SIT 650,00 SIT 336,36 SIT 387,27 SIT 380,90 SIT 249,70 SIT rola 2556,30 SIT Cene so brez davka! Samo v DISKONTU UNIVERZALA Križevci pri Ljutomeru telefon: 87630 Ljutomer 81160 Priporočamo se! Ko bi ne bilo divjadi.. Vendel Kozar, ki je v Čepincih že več let predsednik vaškega odbora krajevne skupnosti, se nam je ob obisku potožil, da je pobral z dveh hektarjev zemlje le en voz koruze. Pojasnil je, daje bila letina tako slaba ne le zaradi hude suše, ampak tudi zato, ker je množico zrnja pozobala divjad: jeleni, košute, divje svinje in drugi nepovabljene!, ki jih je cesto videti po 10-20 v eni »čupuri«. Sicer pa je vse to problem, ki vznemirja tudi druge kmetovalce. Vaški predsednik pa se je ozrl še na nekatere pridobitve, pomembne za vse krajane. Letos so navozili na vaške ceste, ki jih je več kot 10 kilometrov, 180 kubičnih metrov gramoza. Te povezave so zdaj celo v boljšem stanju kot občinska cesta, ki pelje skozi vas proti mejnemu prehodu Čepinci-Ve-rica na Madžarskem. O tem smo se prepričali tudi sami. Videli smo zapornico, ki so jo postavili Madžari, na svoji strani, medtem ko na slovenski strani česa takega ni, je pa manjša hišica za policiste in carinike, ki pridejo tja nekajkrat letno. Tedaj pač. ko je mejni prehod uradno odprt. Čepinčani si seveda želijo, da bi bilo omogočeno stalno uradno prehajanje meje. Če bi bilo tako, potem bi prišla prej na vrsto tudi posodobitev omenjene ceste. Za začetek pa bi bilo morda dovolj, ko bi makadamsko cesto bolje vzdrževali. To pa pomeni, da bi bilo treba izkopati tudi zaraščene tn zasute »šance« (obcestne jarke). Morda bi spet oživela tudi Pre-iningerjeva gostilna, ki je zdaj že nekaj let zaprta. No, življenje v Čepincih. kjer so menda prvi v Prek- murju zgradili zadružni dom (kmalu po drugi ^etom vojni), gre seveda nipr^J-ne oziraje se na zunanje vencije«, čeprav se jl M’*' prebivalcev močno skrčilo: t« 157 hiš je naseljenih 'e te U* tako da je vseh prebod ■ * nekaj čez 400. So P' * vendarle optimist Rniump' da se mladi ne bod" več toV izseljevali, poročali sc doma... Letos so * posodobili zudni/ni dun šeni oder, kije dotrajal domestili z betonskim, kit" bodo uredili še kuhinjo in la' nico, da bodo potem meh veselic in - gostij. ., u SSlW-‘ mm12 ' Podpisi k slikam gospoda Pmča PRAŠNEGA MESTA Jožef RitiperDodo Že zjutraj se je od daleč slišalo brnenje, ki je bilo vse močnejše, dokler se po kakšnih dveh urah niso iz mariborske strani prikazali prvi tanki. Bilo jih je veliko. Hrumeli so mimo naše hiše, nekam proti mestu. Ljudje so jih nemo opazovali, neke Rommje so glasno jokale. Vse preveč blizu je bil spomin na vojno, da jih pojava vojakov v oklopmkih ne bi ganila. Za nas je bil to čudovit prizor. Toliko smo poslušali o vojni, da smo bili kar veseli, da jo bomo morda tudi sami doživeli. Nekje v mestu so se tanki obrnili in za gasilskim domom prihajali na travnik pri internatu. Odslej so bile vse druge igre pozabljene, le še tanki so nas zanimali in tako smo ves svoj prosti čas prebili v okolici internata. Vojaki so bili z nami dobri in nam pustih, da smo lazili po tankih in okrog topov m celo to so pustili, da smo stali na tanku, se držah za kupolo ter se vozili nekam proti fazaneriji in nazaj Ko se je vse umirilo m so tanki odšli, se nam je zdelo, kakor, da so nam vzeli najljubšo igračo. Eden od beguncev, ki je tudi ostal v mestu in se zaposlil na šoli kot hišnik, nam je pozneje pripovedoval. kako je pobegnil čez mejo. Rusom je moral pomagati pri postavljanju min na meji. Točno si je zapomnil pot. po kateri bo šel, da ne bo stopil na mino. Zvečer, koso si vzeli najnujnejše, so se odpravili na pot: onadva z ženo, dve hčerki in sin. Starejša hči je bila noseča, mlajša pa je bila stara približno toliko, kot jaz. morda kakšni dve leti manj Tam so pustili imetje skupaj z novozgrajeno hišo. Vsake toliko časa je moral izpolniti obrazec, kaj vse potrebuje prebivalstvo. Na primer: toliko vagonov moke, toliko soli, mila, olja, kisa, brusov, Šibic, čevljev - torej vse od prehrambenih artiklov do tehničnega blaga Kolikor ga je pač bilo, seveda. Na tem seznamu je bit v rubriki vpisan tudi smukec. Možakar, strokovnjak v svojem poslu, ki mu ga je zdaj zaupala celo nova oblast, niti po naključju ni šel koga vprašat, ali morda ve, kaj je to smukec. Takrat niso bili časi za nevedneže. takrat so bili Časi za tiste, ki sicer niso veliko vedeli, so se pa lahko na napakah učili. Takšno šolinje jim je nova oblast mimogrede odpustila. Oblasti pa ni bilo všeč, če je bil kdo na položaju in iskreno priznal, da se na zadeve ne razume. Ti so kaj hitro leteli iz dobre službe, pa še sumljivi so postali. Zato lahko razumemo našega referenta za preskrbo da je mirne duše naročil vagon smukca, in končno lahko odpustimo tudi tistemu pametnjakoviču na višji in-štanci. ki je vagon smukca tudi poslal. Tako so imele skoraj vse trgovine v mestu »federvajs«, bel prašek za gume Tudi v naši trgovini se je dolgo vlačil po policah, dokler se poslovodja ni odločil, ga odpisal in razdelit med vse, ki so ga hoteti imeti. Tudi v naši kleti smo ga imeli nekaj vrečk, dokler se ni zmočil m smo ga vrgli na smetišče. Tudi mojster Ružič, ki je pozneje delal v pisarni, bi vedel povedati marsikaj zanimivega Bil je močne postave, umirjenih kretenj, rad je pil kavo in zraven kaj žganega. predvsem pa je bil dober in zanimiv sogovornik Tisti aprilski dan so iz marijanske smeri prišli v mesto Rusi, istočasno pa so se iz mesta proti Gederovcem umikali Nemci. Vse je šlo tako hitro, da niso imeti časa izprazniti vojaških skladišč v novi gimnaziji in stan šoti v centru mesta. Ljudem so naročili naj takrat, ko bodo zapustili mesto, v skladišče ne hodijo, ker le-ia nameravajo minirati in spustiti v zrak. Ali ni bilo več časa za takšno dejanje, ali pa je bil tisti, ki bi moral minirati, poštenjak, ne vem. Je pa gospod Ružič rekel, da je bil že zunaj - ljudje so se takrat iz previdnosti držali po kleteh - ko je videl tri Nemce na motorju s prikolico, kako se peljejo proti novi gimnaziji, vendar se je motor hitro obrnil in oddrvel proti Gederovcem, kajti iz nasprotne smeri so na konjih že prihajali Kozaki. To so videli tudi drugi ljudje in tako so vsi drveli proti skladišču. Željni so bili blaga v polnih skladiščih in malo jim je bilo mar, če bo vse letelo v zrak - tudi oni. Dovolj jim je bilo stradanja in so tudi vedeli, da takoj po vojni, razen svobode, ničesar ne bo na pretek. In skladišče je res bilo polno. Ljudje so iz njega odnašali usnje, blago, uniforme, čokolado, preproge in bogve kaj vse še. V tistem direndaju se je znašel na sredini stopnišča in zagledal velik, poln nahrbtnik Zgrabil gaje, si ga oprtal na ramena in odletel proti domu. O tem, kaj je v njem, ni razmišljal, saj je tisti, ki ga je napolnil, že moral vedeti, kaj je nabasal v njega. Ko je doma odprl, je s presenečenjem ugotovil, da je nahrbtnik poln lesenih čevljarskih žebljev. Da se je vsaj malo zaradi te smole Ružiči potešila duša, je pomagala zgodba dveh znancev, ki sta iz tega skladišča z veliko muko spravljala domov težak lesen zaboj, in ko sta ga odprla, sta v njem našle samo igralne karte. Sicer pa pri tem početju tako ali tako ni nihče obogatel, saj je vsak nesel toliko, kolikor je lahko nosil, so pa pri tem imeli nekateri več steče, drugi manj. Vsi skupaj so blago, ki so si ga zdaj vzeli, v minulih štirih letih drago plačali. Uprizoritev Mikfove Zale na dvorišču Valyjeve vile, kjer je še danes otroški vrtec, je bil verjetno vrhunec gledališkega ustvarjanja v mestu, in vprašanje je, kdaj bomo imeli spet priložnost videti nekaj tako veličastnega. Na predstavo se je mesto dolgo pripravljalo Samo oder so delali skoraj ves mesec. Pri igri je sodelovalo veliko število ljudi. Tudi nas otroke, najmanj petnajst, so vključili. da smo igrali v nekaj prizorih. Še pomembna od nas otrok pa je bila vojska. Takrat je bila v mestu še konjenica in njo so angažirali. da je sodelovala v prizoru napada Turkov. Kakšnih pet do deset vojakov so oblekli v Turke, jun v roke dali meče, m ti so tako nekajkrat med predstavo jahali okrog odra. Režiserje bil Jože Z rim, njegova soproga pa glavna maskerka. Publika je sedela na improviziranih klopeh m kolikor se spomnim, vreme ni nagajalo, tako da so bile vse predstave kljub temu, da so bile na prostem, dobro obiskane. Nadaljevanje prihodnjič Naši sogovorniki v Čepincih: Mirko Črnko, V en del Kozar in Vlado Preininger. Foto: Š. S. Z® jAnuila 3 ŽUPNIJE V SLOVENSKI KRA- JINI Obseg župnij v 14. stoletju lahko smiselno očrtamo predvsem na osnovi vizitaciiškega zapisnika iz leta 1698. Opat Stefan Kazo je namreč celotno ozemlje Železne županije razdelil na dve polovici. Južno od Rabe je bila Županija razdeljena na Štiri distrikte - okraje. Četrti in hkrati zadnji je bil Tčtsag. Vizita tor je z obiskom začel Šele, ko je pred tem popisal stanje cerkva na Hodošu (9. marec), v Kerkžska-polni ter v Kerczr. Pripominja, da se tu konča distrikt Orszčg (Stražna krajina). V Slovenski krajini je Kazo začel z delom v Velemeru in pravi, da pripada distriktu Totsag, čeprav je hkrati zapisal, da je to že čista madžarska župnija (parochia pure ungarica). Vizitacija je zatem vodila opata Kaza ves mesec marec 1698 po krajih županij Slovenske krajine: v Selo, k Sv. Benediktu, Martjance, PeČarovce. Puževce, Soboto, Tišino, Pertočo, k Sv. Juriju. v Gornjo Lendavo, k sv. Lenartu v Bodoncih, v Dobro (Ne-uhaus), k Sv. Martinu na Rabi, Čepince, Markovce, Gornji Senik, Gornje Petrovče in naposled v Dolence (27. marca). Ob tem doda, da se tu konča distrikt Totsag.1 Iz tega lahko sklepamo, koliko in katere župnije so bile v Slovenski krajini tam ob koncu 17. stoletja, a hkrati s tem (primerjalno) lahko sklepamo, da so le te obstajale vsaj v 14. stoletju. Spomenike t.i. »prekmurske skupine«2 prepoznavamo po stavbnem tipu, arhitekturnoplastičnem okrasju ter stenskih slikarijah. Značilnosti namreč govore o enotnem slogovnem izhodišču delavnice oz stavbarnice, ki je dela opravila Kajpada gre le za posamezne cerkve, pri katerih lahko te označevalce določneje opredelimo. Tu naj omenimo farno soboško cerkev sv. Nikolaja, župno cerkev sv. Trojice v Velemčru, cerkev sv. Martina v Martjancih in farno cerkev pri Sv. Juriju Prva soboška cerkev se v literaturi večkrat omenja z letnico 1071, a je ta zelo sporna, ker je preprosto ni mogoče dovolj tehtno dokazati. Mnogo bolj drži podatek iz leta Pogled na nekdanjo farno cerkev sv. Trojice v Vel•■■n, 1252. O tej letnici, ki naj bi bila vidna na južni zunanji strani ob svetišču pod odpadlo skorjo ometa, jvoroča zapisnik iz leta 1859? Izjemno pomembna je listina iz leta 1297. za to pa podatek o obstoju belmurskega arhidiako-nata iz leta 1331. V zgodovini soboške cerkve, še zlasti v stavb nezgodovinskem pogledu, je najzanimivejše vprašanje, kdaj je tu potekala gotizacija že prej obstoječe romanske stavbe O prezidavi seveda ni nobenih za pisov, pomagamo si lahko le z nekaterimi posrednimi okoliščinami ter z ugotovitvijo arhitekturnega sloga. Znano je, da je v 3. Četrtini 14. stoletja Sobota že bila last plemiške rodbine Szčchy, pomenljiv pa je tudi podatek, da je na najstarejšem cerkvenem zvonu še ohranjena letnica 1371. Obstaja možnost, da so zvon namestili v zvonik takrat, ko so bila gotizaetjska dela končana. Iz stilnega vidika vemo, da je arhitektura soboske cerkve (k temu pripomore pri opredeljevanju starosti tudi poslikava v starem prezbiteriju) mogla nastati v zadnji Četrtini 14. stoletja. Za delavnico mojstra Janeza Ak-vile je zgovorno dejstvo, da je delovala na ozemlju vsega današnjega Prekmurja. Omenjeno je bilo, da je tudi velemerska župnija pripadala Slovenski krajini. Zategadelj cerkev v Vekmčru zgodovinsko sodi k »prekmurski skupini« cerkvenih spomenikov. Zaradi geografske in časovne povezanosti spomenikov, kjer je delovala delavnica to »uin° Janeza Akvd • varno enotno. Ve**G meje gornje-- |( do prvi, da »gb tej navzgor d |je. '■ "'C""4 , d Ej-JSe ** 7 velen”r’ Velmir, veic VdlUl'" * , .Mrk4,' / - Termin I Ji.r r U V merami ' Ivan “ belmurskega J963,«1 ( ’ Janez Balah' I unif ■■ mauke F’ Mboikega rmuep- W1.33is. J j? C ’ Ivan inpadnosljf Kron,,l”■ ' Slovencev uj1< Jr (j2(l|-lWn) stran 15 Tujci prihajajo oflt ne :er-rilo od 14. । le sp tj* K >dc kih lena-^lu čil-ve! tak 'et,h 1^5-1960 so ile-t’"0 prestopali mejo v P Pomurci in odhajali J'™ svet. Zdaj pa je vse trik ega n'b prehodov, ko k nam tujci. «a"ni poročila or-za notranje zadeve, itaavad' se odločijo za pot zcleno mejo potem, ko X J U?P.e v Slovenijo Kleini „ l P01'’ toreJ čez V PreišnJem r| 50 na Pomurskih mej-m Prehodih zavrnili čez ?,d tega v nede‘ 127- Vzrokov, da ne- katere zavrnejo, je več, najpogostejši pa je, ker tujci nimajo sredstev za preživljanje. Mnogi potem skušajo priti v Slovenijo (v glavnem iz Madžarske) zunaj prehodov, kar pa ni težko. Glavnino ilegalcev pa seveda odkrijejo in jih po krajšem postopku predajo organom sosednje države, iz katere so prestopili mejo. Najčešče zavrnjeni (in ujeti po ilegalnem prihodu) so Romuni in državljani Srbije ter Makedonije. Š. S. Ječanje veteranov p ■J X >8 A A - —------------------------------------- _ AČ/V čudaštvo, fanatizem? Vse to, zraven pa še ure Vet n' mogoče poplačati, predvsem pa spnšun Mije |er8n.'- nedeljo so se na prvem srečanju v deželi Ja1* PoJa in občudovalci! Kdo je bil bolj zadovoljen, C Ci ■'' ?den b"1 starejš> od drugega, eden lepši od S 7” " kop ,ez,co izbrati, najstarejši pa je bil BS A b Sic“r ra ?™8e8a kot družine Kunc iz Ljutomera. N j k ft,dši r> rezubate spretnostne vožnje, a ti umi bili Kpnj ■' Pomembno je druženje, skupno olkud' i* n nje, »NiS tem, kje bi se še lahko dobd kakšen q k^hraJi TF'aBrl namreč ni vse, kar premorejo veterani, ' *ao,,veliko nesestavljenega, na srečanji prihod’ S ft? cabmel še kakšen. L' Joke r S+Jtro ^"liahnec ,z Maribora, Koroška 26, delavec ' K 'n Marica Duh iz G. Radgone, Mladin- Rjf P'^ar 'z G. Radgone, Marije K*! 2, Stanka Ploj iz G. Radgone, Marije । C' in Judinja; Stanislav Klement iz Melov 36, । Loreni ' '. Križanič iz Melov 21, polagalka tkanin; 6 ' 'z Kodrcnc 12, gradbeni delovodja, in 127 z Lokave 41, obrtnica; Franc Perko od b'1'1 'n Slavica Kurbiis od Negove 127, ^jit o^Dibi 1 krilec iz Segovec 35, častn k v terito-r^.iiua v ■'n Svcgel iz Radence, Vrazova I. b ? ^ari; 'n crn;1^- Peter Tropcmiucr iz Apač 58, [°tn-i- iz Stavcšinc 11, prodajalka; Danilo eC|]‘ II . P Tl -manipulant in Marija Perko iz ^kstilni konfckcionar. ČESTITAMO' kronika Oktober mesec požarnega varstva Aktivnosti in vaje Tudi letos bodo pomurski gasilci v oktobru mesecu požarnega varstva povečali aktivnosti na področju preventivne dejavnosti ter organizirali številne vaje, preglede in razgovore. V javnih občilih bodo predstavili posamezne občinske gasilske zveze in njihovo dejavnost, predvajali razna opozorilna gesla, organizirali preglede nekaterih krajevnih centrov ter ugotavljali pripravljenost, obveščenost in opremljenost. V zadnjem tednu meseca požarnega varstva bodo preverili delovanje radijskih zvez v društvih ter za konec meseca požarnega varstva izvedli skupno pomursko mane-versko vajo v Murski Soboti. Načrtujejo, da bodo tudi pregledali vodna zajetja in preskusili hidrant na omrežja, pregledali gasilske domove, orodje in opremo ter pripravili preventivne preglede gospodarstev in domačij. Prav tako bodo organizirali vaje po posameznih društvih ali v sektorju. Analizirali bodo tudi celoletno operativno delo v društvu in sektorju. Izvajanje celotnega programa aktivnosti vodi ožji štab občinske gasilske zveze, ki ob koncu oktobra pripravi analizo o opravljenih nalogah. Poleg tega pa bodo v oktobru pripravili tudi propagandni material in ga razdelili po šolah in vaseh. Objavljali pa bodo tudi obvestila po internih TV-kanalih. Namen vseh teh aktivnosti na področju požarnega varstva v mesecu oktobru je, da bi povečali skrb za preventivno delovanje in s tem preprečili nevarnost požarov in drugih nesreč. F. M. Hudo poškodovan otrok Na avtobusnem postajališču v Radosiavcih se je ustavil šolski avtobus, da bi iz njega izstopili Šolarji. Med njimi je bil tudi 7-letni T. V., ki jo je potem, ko je izstopil iz avtobusa, mahnil kar čez cesto. Prav v tistem hipu pa je pripeljal z neprimerno hitrostjo iz nasprotne smeri osebni avto, ki ga je vozil Milan O. iz Ljutomera. Otroka, ki je stekel čez cesto za avtobusom, je podrl. Šolar se je hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico. Avto se je vnel V torek, 22. septembra, v dopoldanskih urah je Franc G. iz Adrija-nec popravljal svoj avto. Ker je bilo treba zavariti v bližini bencinskega rezervoarja, je iz njega iztočil gorivo, vendar je prišlo kljub temu do eksplozije in požara. Zgoreli so različni predmeti in orodje, kolo z motorjem, ogenj je zajel ostrešje 15 krat 7 metrov in 500 kilogramov slame. Skupna škoda znaša okrog 100.000 tolarjev. Rešili pa so osebni avto. Med reševanjem se je oškodovanec opekel po desni roki. Nenadoma v levo 25. septembra ob 15.40 se je zgodila težka prometna nesreča v Ba-kovcih. Franc J. iz Bakovec se je peljal proti Dokležovju in na Panonski ulici zapeljal nenadoma v levo stran ceste, nato pa trčil v drog električnega omrežja. Hudo se je poškodoval, popravilo avta pa bo stalo najmanj 100.000 tolarjev, Izsiljeval prednost Na regionalni cesti Gančani--Renkovci se je zgodila 24. septembra prometna nesreča, ker je voznik kombiniranega vozila Ludvik B. iz Ztnknvec izsiljeval prednost pred avtom, prav tako kombijem, s katerim se je peljal italijanski državljan Joachim B Po trčenju seje Italijan poškodoval, na vozilih pa je nastala škoda za 1.000.000 tolarjev. Požar na Kapci Predzadnji torek pa je zagorelo tudi na Kapci. Ogenj se je pojavil v mehanični delavnici Karla T. V njej so bili: varilni transformator, kompresor, brusilka, dva vrtalna stroja, kolo z motorjem, barve... Gmotna škoda znaša kar 400.000 tolarjev. Pozneje so ugotovili , da je požar nastal zaradi varjenja, in sicer dan prej. Tedaj naj bi Žareči kovinski delci padli na polivinilasto vrečo, v kateri naj bi bilo v/č parov rokavic, začelo je tleti in naposled je zagorelo. Skočil iz stanovanja V nedeljo, 27. septembra, ob 5.30 je izbruhnil požar v kuhinji Silvestra L. v Stari ulici v Murski Soboti. Le-ta je vključil električni štedilnik in nanj dal ponev z oljem, da bi si pripravil zajtrk. Navsezgodaj ga je zamikal televizijski aparat in med gledanjem je »pozabil« na zajtrk. Sele ko so zagoreli kuhinjski elementi, je dim zaznal oškodovančev sin. Požara nista mogla pogasiti, zato sta hotela zbežati iz stanovanja, vendar tisti hip nista našla ključa. Edina rešitev pred zadušitvijo je bil skok skozi okno. Medtem ko je sin srečno skočil v globino 5 metrov, se je Silvester pri rešilnem skoku hudo poškodoval. Ogenj se je hitro širil in je zajel pohištvo tudi v drugih prostorih. Gmotna škoda znaša kar 500.000 tolarjev. Zasegli 350 nabojev Na mejnem prehodu v Dolgi vasi so med pregledom odkrili v oseb nem avto hrvaškega državljana Ota K. 350 nabojev za malokalibrsko puško. Strelivo so Seveda zasegli in uvedli postopek o carinskem pre kršku. Ota K. je »obdelal« tud' sodnik za prekrške zaradi kršitev določil zakona o nadzoru državne AVTOMOBILSKA Modeli '93(12^ Še več varnosti, tehnike in udobja! 3. in 4. oktobra 1992 GEGRILLTES zum Mitnehmen VSE AVTOMOBILE DOBITE TAKOJ! RABLJENE (z garancijo) ali NOVE 600 let cerkve Nedvomno je marijanska župnijska cerkev, posvečena sv. Martinu, eden od najimenitnejših kulturnih spomenikov v Prekmurju. Zgradil in poslikal jo je 1362. leta, torej pred 600 leti, Janez Aqvila iz Radgone. Ob visokem jubileju so zato pripravili več prireditev, na katerih so se spomnili zgodovino cerkve in župnije, osrednja slovesnost pa je bilo bogoslužje, ki ga je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Na njej se je tudi zahvalil župljanom in župniku Štefanu Balažiču za skrb in obnovitvena dela. Ta je cerkev blagoslovil. Na slovesnosti je bil tudi član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman. $ Slovesno bogoslužje ob 600-letnici cerkve sv. Martina v Martjanci h je vodij Škof Franc Kramberger, pozneje pa so gostje pokusiti dobrote, ki so jih pripravile marijanske gospodinje. Foto: N. Juhnov. Za večjo varnost otrok Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbi med drugim tudi zato, da bi bilo čim manj nesreč, še zlasti takih, v katerih so udeleženi otroci. Lendavska osnovna šola je na zelo prometnem kraju, še bolj pa se je promet povečal, ko so v Pincah odprli meddržavni mejni prehod. Še pred začetkom letošnjega šolskega leta so pred vhodom v šolo oziroma na cesti, ki pelje mimo nje, postavili semafor, ki opozarja voznike motornih in drugih vozil, da je v bližini šola in da morajo poskrbeti za varnost. Tudi v šoli so prve dni posvetili vzgoji otrok o prometni varnosti, tako pa naj bi bilo v prihodnje manj nesreč. Za varnost pešcev pa bi morati poskrbeti tudi v Kranjčevi ulici, saj ta še nima pločnika. JI) Sobota, 3. oktobra ’92 poskusne vožnje Nedelja, 4. oktobra ’92: ob 10.00: nedeljsko dopoldne z glasbeniki mesta FELDBACH pod vodstvom prof. dr. Brixlja ob 13.00: BERGLAND SEXTETT pod vodstvom Rudolfa Kohla opel-opel CORSA ASTRA VECTRA model 93 OMEGA CALIBRA CALIBRA TURBO AUTOHAUS Josef Wiener eltendorf stran 16 Bunker sredi mesta Pred 53 Jeti so v okolici Gornje Radgone zgradili pet obrambnih bunkerjev, ki pa nikoli niso rabili za obrambo, kajti zaradi izdaje so Nemci zavzeli Gonijo Radgono v nekaj minutah. Po tolikih letih pa so šli bunkerji v pozabo. Pred kratkim pa so delavci Cestnega podjetja Maribor na Partizanski ulici odkrili bunker, ki je bil zgrajen zato, da bi preprečil okupatorjevim bojnim pa tudi transportnim vozilom prihod v notranjost takratne Jugoslavije. Načrtovalci širitve ceste skozi Gornjo Radgono so sicer vedeli za bunker, in da jim bo v napoto. O gradnji bunkerjev v obmejnem mestu smo se pogovarjali z Marijo Borko, kije med drugim povedala: »Ko so leta 1938 in 1939 gradili bunkerje, sem delo vsakodnevno opazovala, saj me je mimo vodila pot v Solo. Bunkerje so gradili starojugoslovanski vojaki, enega tudi v hrib precej od ozke makadamske teste. Večji de! bunkerja je bil zasipan z zemljo, tako da ga je bilo težko opaziti. Po vojni pa se je cesta približala bunkerju. Takrat so ga še bolj zasipali. Po vojni so se v tem, pa.tudi drugih bunkerjih skrivali m igrali otroci. Kot je znano, iz tega bunkerja in tudi drugih ni bil izstreljen en naboj.« V tistih Časih so zgradili pet bunkerjev. Tik za hribom ob železniški progi je bil bunker za obrambo proge. Bunkerja pa sta Se bila pri gradu in v Podgradu. To so bili tako imenovani protitankovski bunkerji. Protiletalski bunker pa je bil pri mizarju Kapustu na Mari-ahaimu. Ta, ki še stoji, je imel na vrhu podstavek za namestitev vrtečega se protiletalskega topa. Zanimivo je, da doslej ni bil nobeden od teh petih bun- kerjev porušen. Tudi tega, ki stoji nasproti zdravstvenega doma, ne bi porušili, če bi ne bil v napoto pri širitvi ceste. Kot nam je povedal strokovni delavec na gradbišču Darko Pinterič, bodo odstranili le del bunkerja, ostanek pa zasipali. Dela bodo težavna, saj ga zaradi bližine hiše ne morejo razstreliti. L. Kramberger ■ Obnovili vrtec - Že nekaj časa se malčki iz Gaberja, Dolnjega in Gornjega Lakoša, Kapce in Kota veselijo ter igrajo v prenovljenem dvojezičnem vrtcu v Gaberju. Vrtec meri 260 kvadratnih metrov in ima dva oddelka. Vseh del sicer še niso končali. Sklenili jih bodo postopoma. Denar za obnovo so zbrali iz različnih virov. Naložba je stala 26 milijonov tolarjev. J. Ž. ■ Bencinski servis - V Črncih pri Apačah so začeli graditi bencinski servis, kjer bodo prodajali vse vrste goriv za motorje z notranjim izgorevanjem. Gre ia skupno naložbo podjetja Kmetijstvo Črnci in Petrola iz Ljubljane. Z bencinskim servisom oziroma Črpalko bodo zelo ustregli prebivalcem Apaške doline, saj jim po novem letu, ko bodo servis uredili, ne bo treba več po bencin in nafto v Gornjo Radgono, Lenart ali kam drugam. Sicer je bila v Črncih že doslej ena črpalka, vendar so na njej točili le dizelsko gorivo, in še to zgolj za potrebe tamkajšnjega kmetijskega gospodarstva. F. K. ■ Vodovod v Kolmenščaku - Pred kratkim je dobilo vodovod 11 gospodinjstev jz malonedeljskega zaselka Kolmenščak. Nov vodni krak je dolg 600 metrov. Občani so naložbo pocenili s 300 urami prostovoljnega dela. Za napeljavo vodovodnega omrežja s hidrantom, sta se še posebno zavzela Borat Filipih in Zlatko Kocbek. K. B ■ Nova vežica v Lakošu - Na vaškem pokopališču v krajevni skupnosti Lakoš so vaščani s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnim delom postavili pod streho novo mrliško vežico. Ob tem naj povemo, da so z obnovo stare mrliške vežice zgradili prizidek 4 krat 4 metre. Sedaj lično urejena vežica meri 10 krat 6 metrov oziroma 60 kvadratov. V vežici sta dva prostora za pokojnika, prostor za svojce in sanitarije. Za naložbo Tekst in foto: J. Ž. so porabili okrog milijon 400 tisoč tolarjev. utrip Obiskali smo Radomerščak Naselje na treh hribih Za tiste, ki ne veste, kje je Radomerščak, kratka informacija: kakih 5 kilometrov od Ljutomera. Tja pridete najlažje po poti, ki pelje od ceste Ljutomer-Ormož. Radomerščak je razloženo slemensko naselje južno od zahodnega dela Spodnjega Ka-menščaka. Obsega dva hriba in pol tretjega, ki se pahljačasto raztezajo od juga proti severu. Vzhodni krak se dviga na jugu do 308 metrov nadmorske višine, proti severu pa se znižuje, prehajajoč v Trebež in Rado-merje. Tudi srednji hrib se znižuje proti severu. Tu prehaja prek obširnega mešanega gozda KaČure v dolino potoka Kostanjevice. Zahodni krak, ki pa obsega le pol hriba, se ob slemenski cesti dotika Žero-vinščaka... Radom erščant so ponosni na svojega rojaka in znamenitega Slovenca slavista in profesorja Frana Miklošiča, ki se je rodil v tem kraju daljnega leta 1813, umrl pa leta 1891, torej pred dobrimi 100 leti, zato so bile ob lanski obletnici velike slovesnosti. Stoji tudi še njegova rojstna hiša, zgrajena menda 1626. leta. Glede na to, ker je kakih 60 radomerščanskih hiš raztresenih po treh hribih in njihovih pobočjih, je logično, da je potrebno za povezavo veliko cest. Menda merijo kar 6 kilometrov, od katerih sta dve tretjini asfaltirani. Dolgoletni vaški funkcionar Janko RozmaniČ nam je povedal, da so ceste posodobili, v glavnem z lastnim denarjem in da so imeli v ta namen 5-odstotni krajevni samoprispevek. Zdaj imajo 3-odstotnega - enako kot v ostalih krajih krajevne skupnosti Železne Dveri, v kateri sicer uresničujejo nekatere interese. Pred kratkim so, denimo, dobili še 15 telefonskih priključkov. Dotlej so imeli le 3. Telefon je tako zdaj v povprečju v vsakem Četrtem gospodinjstvu. Ko napeljava ne bi bila tako draga, bi se zanj odločili še drugi. Priključek je stal namreč 4400 nemških mark v tolarski protivrednosti. Povrh pa so interesenti opravili Še 50 ur »prostovoljnega« dela. Radomerščanska pobočja so zelo primerna za nasade trt. Vinogradništvo je v velikem razmahu, zato smo obiskali tudi znanega vinogradnika in kletarja Edija Kosija. S ponosom je pokazal svoj veliki vinograd, kjer so se bohotili debeli grozdi, polni sočnega soka. S trgatvijo pa kljub temu ne bo hitel, saj bo grozdje trgal šele 10. oktobra. Mošt bo stiskal na veliki leseni stiskalnici, ga done go val v vino, potem pa ga bo ob določenem času prodal. Dobre izkušnje ima tudi s stekleničenjem vina. Prav zdaj dokončuje poseben prostor, v katerem bo (pri ustrezni temperaturi) hranil buteljke. Kosi in njegova družina pa razmišljajo tudi o turistični kmetiji. Sin Andrej, ki je študent na visoki kmetijski šoli v Mariboru, ima veliko zamisli. Nekoč, kar pa ni niti tako dolgo, so bile na radomerščan-skih vrhovih in pobočjih v glavnem viničarije. Zdaj je seveda Edi Kosi z ženo Anico in sinom Andrejem (manjka hčerka Sabina). Foto: Š S. Lenart vabi Turistično društvo Lenart je pred kratkim postavilo ob cestah, ki peljejo v to slovenskogoriško mestece, lepe table i grbom Lenarta in z dobrodošlico v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Prav gotovo bo to pomagalo, da se bodo potniki, ki zdaj ponavadi kar potujejo skozi ta kraj, ustavljali in si ogledati mestece. Lenart je dobil ime po cerkvi sv. Lenarta, ki jo omenjajo zgodovinski viri 1196. leta. Sedanja cerkev, ki so jo zgradili v letih 1515-1558 (temeljito obnovili pa 1957. leta), je najlepši zgled slovenskogoriške pozne gotike, ki je s svojo kamnoseško bogato notranjščino iz ose-škega apnenca, pokrito z mrežastim in zvezdastim rebrastim obokom, uspela ohraniti harmoničen prostor. V njem že živi renesančno občutenje plastičnih vrednot. Za kakovostno arhitekturo oprava ne zaostaja. Glavni oltarje delo Jožefa Hol-zingerja iz 1769. leta. Ceprav je v Lenartu močno razvejana sodobna stanovanjska gradnja, kar je razvidno tudi s fotografije, so uspeli ohraniti stari del mesta. Stari Lenart je vrstno naselje na temenu podolgovate terase (sle- Kolumbovo leto V ljutomerski občinski matični knjižnici so dali letos velik poudarek obletnici Kolumbovega odkritja Amerike. V okviru kviza Kolumb in doba odkritij so otroci z zvedavim veseljem brskali po literaturi in iskali odgovore na zastavljena vprašanja. Ob Kolumbovem dnevu je 80 otrok pridno ustvarjalo, risalo s kredami... V prostorih knjižnice so imeli tudi gosta Marjana Marinška, ki je nastopil s Piko Nogavičko, hkrati pa je »popeljal« otroke na svoj otok Taka Tuka. B. L. Prizor iz ljutomerske knjižnice ob uprizoritvi Pike Nogavičke. drugače, saj je menda le Še ena hiša krita s slamo, vse druge pa so obnovljene ali povsem nove. Na Radomerščaku pa je tudi nekaj počitniških hišic in vinskih kleti, katerih lastniki niso domačini. Le kdo pa si ne bi želel v kraj, kjer raste vinska trta, kjer imajo v glavnem asfaltirane ceste, vodovod, telefone. dobro električno napetost ... Da, tudi za to so poskrbeli, saj so ne dolgo od tega zgradili tri transformatorje. Lepo so tudi obnovili Haložane vo kapelico sredi vinogradov. Š. SOBOČAN Nalog jim ne manjka V obm urski krajevni skupnosti Melinci, ki ji predseduje Stel® Pintarič, so v zadnjem Času opri™ veliko nalog ob pomoči krajev^ samoprispevka in s prosto*djmit delom. Tako melinške ulice ne bodo v temi. Delavci Elektra Lju^ so po vasi postavili 53 svetilk- > naložbo, ki je bila ena večjih, * odSteli milijon 180 tisoč tolatjer Ob tem je vsako gospodinjstvo pm spevalo po 800 tolarjev. Druga naloga, ki so jo kon^ pa je KTV. Za kabelsko se je odločilo 73 naročnikov, £ čemer je posameznik prispeval fe 1000 DEM v tolarski protivre^ sti. Dela so izvajali delavci 5^’ iz Gornje Radgone. Ob zeme^ in satelitskih programih ima/0 * daj Melinčani 18 programov o-Časno pa »vključijo« še interni P gram. V teh dneh pa so začeli z nove mrliške vežice, ki bo ve ? krat 11 metrov. Hod«! m P Ijali elektriko in vodovod- W vodstva krajevne skupnosti1,1'. ■ čanov, ki bodo zidavo P00 \ s prostovoljnim delom, je, .. vežico letos postavili pon S1" Vežico bodo gradili eaP°°!m dokaj velika, saj bo imela štorov; dva za pokojnika, . sobo za duhovnika, sanitafE mrliško opremo- *t si 1 ^l m r tb i h I '1 * k mena). Njegovo jedro, današnji Trg svobode, z značilnimi trškimi zgradbami se razteza v smeri severozahoda in jugov- H Ut b zhoda in nadaljuj® v j, Janji Cesto ter govorii prometni usmerjeno Iz zgodovinskih ^noi*1 zemamo, da so nekoč prinašale glavni v^išl*?-obrt, trgovina in Pr. w bik Najpogostejši p®*lončar.?' denimo v letu ^ovač >" sar, tkalec, zidar, lar, omenjajo pa je M o m padarja. V18- - ’ । v Lenartu okoli 1 ja konj, kar dokazuje. mnogi ukvarjaj SOBO^ štvom. p Osvetljeni cerkvi in gra« kaj ’%do kovnjakov, zgodovino D-njem jub^Jl & razsvethaV11 J" ¥ '• ■ svete Kaiah cerkve sve« Vsi trije obj^O " simbol L®0^ Lendava praznuje letos 800-letnico. Ceprav praznovanje ni povezano z večjimi prireditvami, pa je bilo doslej že nekaj dogodkov, b pričajo o tem pomembnem jubileju. V Lendavi in okolici je bil mednarodni raziskovalni tabor mladih arhivarjev, končala se je tudi 20. jubilejna mednarodna likovna kolonija, pripravljajo pa Še ne- Ustanovili bodo turistično društ^^ Dobrovnik je naj večja narodnostno rtreša«* pr^p.' občini, ki so nenehno razvija. Letos so dobil’ ^Lti " L asfaltirano cesto do Bukovniškega jezera, po f 1 ,jubitelJ1 narave. V Dobrovniku * log) odločili ustanoviti turistično društvo, čigar i^" ? ja ureditev okolice jezera in pritegnitev investitor!1' luJi .»f. razvili turizem in gostinstvo. V okolji termalne vode. Želja vaščanov je, da bi cncp* d m zgradili termalno kopališče. Propagirati vostna dobrovniška vina. Ljudje, ki so tudi ^‘■'Lei^' vasi, so že veliko storili, saj je nekoč od vseh P odrezana spet postala odprta tn prijazna za tuf k S stran 17 > n iš i* •J (F f J t, utrip in Terezija Jakič iz Čepinec polnila sta zaobljubo Jakostno nedeljo je škof dr. Jože Smej med verskim M j blagoslovil križ, ki sta ga dala postaviti Karel l^1 »d । slovesnosti seje zbralo čez 300 vernikov od H ’ tudi iz bližnjih slovenskih vasi na Madžarskem. 'J0 križa sta zakonca Jakič izpolnila zaobljubo. gradnji postoril Karel sam. je vendarle stal okrog 30.000 avstrijskih šilingov. Križanega, ulitega v bron in težkega 30 kilogramov, je kupil v livarni I • 1964., ko sem Šel na kk^lco'sem se zaobljubil, I dal postaviti velik križ, srečno vrnil v do- V,; )■ Pozneje, ko je žena L . 'n je morala zaradi tega ' operacije, sem se k ? dodatno. V tujini I, ’'' srečo: kot zidar sem Lj Služil, nisem se pone-^prav sem bil stalno LV ''' sai sem vei L 'Mstropne stavbe. Tudi L * s,eČno prestala opera-L ■ 1,1 glavnem ozdravela, h 'o treba zaobljubo iz- , ^iri je pripovedoval I v ‘‘i: Potem pa vključil Im 'lltI m začel predva-blagoslovitvene ta*?*' desnično lepo do-k ’4 Pa ga je obogatila še Kn?®’4 - dolgoletna ta , P^ka - ko je samo- 'Pe'a pesem Marijin m ČeJ'/ v,sok " me“ P av Je marsikaj pri Berite Ustnik v Kranju. Enako precej manjši lik njegove matere Marije. Tudi marmornato ploščo, kjer med drugim piše: Ne pričaj po krivem in Ne poželi tujega, je izdelal obrtnik kamnosek. Daljši napis, ki je na desni strani podstavka za križ, pa je delo Karla Jakiča. Naredil ga je tako, da je na eno stran modela za betoniranje prilepil črke z besedilom, ki jih je pred tem izrezal iz stiropora. V besedilu piše, da mu je Marija pripeljala iz bolnic ženo in da ga je Marija vodila po tujem svetu ter da se je srečno vrnil v rodni kraj. »Zaobljubo sem začel izpolnjevati 1986. leta, ko sem dobil od občine potrdilo o priglasitvi gradnje. To je namreč zadoščalo. Gradnjo križa sem dokončal v prvi polovici letošnjega leta, ko sem se po 28 letih zdomstva za stalno vrnil domov,« nam je še povedal Karel Jakič. V nadaljevanju pogovora pa je še razkril, da je s prihranki zgradil veliko hišo, ki stoji v novem naselju Černe-lavec, ob njej pa je prav tako nova in velika sinova hiša (le-ta je še ostal v Švici, star pa je 35 let), vendar je Karel pomagal tudi pri tej gradnji. Razkazal pa nam je še veliko materialnih pridobitev, ki so doma v Če-pincih v hiši, garažah, na dvorišču ... Oktobra se je začela v vinogradih lendavske občine, teh je nekaj Čez 600 hektarov trgatev. Sodeč po pobrani ranini, pridelek ne bo kdo ve kako izdaten, saj je vinograde močno prizadela suša. Strokovnjaki pravijo, da letos ne bo obilna vinska letina, vino pa bo kar dobro. V svojih vinogradih ob dobri letini naberejo za kakih 300 vagonov grozdja, ki ga večino prodajo. JD. Terezija in Karel Jakič iz Čepinec pred svojim križem - izpolnjeno zaobljubo iz leta 1964. Na binkoštno nedeljo ga je blagoslovil mariborski pomožni škof Jožef Smej. Foto: Š. S. Karel Jakič je v 28 letih garanja na tujem zaslužil zelo veliko, zato je z velikim veseljem izpolnil obljubo. Ob tem se nam je utrnila misel, da bi tako ravnali tudi mnogi drugi, ko bi imeli tako srečo. Morda pa jo je imel ravno zato, ker se je zaobljubil? Kdo bi to vedel, ko pa je naše bivanje tako skrivnostno? Š SOBOČAN V Šratovcih so te dni uredili pročelje gasilskega doma in nanj dali naslikati podobo sv. Florijana - zaščitnika gasilcev. Hkrati so lepo obnovili tudi vaško kapelico, ki je bila zgrajena 1823, leta. Oba objekta sta ob magistralni cesti, ki pelje skozi la kraj v neposredni bližini Kadenec, zato se oko marsikaterega potnika ustavi na teh stavbah in da priznanje krajanom, saj jim ni vseeno, kakšne so stavbe ob glavni cesti. Odveč pa je seveda posebej poudarjati, da so vse to naredili z veliko prostovoljnega dela in denarnimi prispevki. Folo: Š. S. te;;----------------- H mnenja, stališča Ivanje v skupščini hLiheralno-demokratske stranke ' Z °korčenjem sprejel izid glasova- ti it,. .upščme ob imenovanju ravnateljev 15 Sobota. bj t seji vseh treh zborov Skupščine ki je bila dne 15. 9 1992 je bilo i^-. vn,^'1 Cevnem redu rudi dajanje soglasij ''['katerih ravnateljev zavodov. Komi-‘ ‘n administrativna vprašanja, voli-1je 'Danla )e skupščini predložila sklep po zborom, da dajo soglasje S J ‘Janeta Kataliniča, dosedanjega po-i >1« ^a,elN WZ M Sobota, iz Bahovec, za Ref kojnovarstvenega zavoda. Sejo je vodil X n>a' predsednik ZZD. Po našem mne-• boa 'lzkušenosti pri vodenju sej in nepoz-sii pr^v>“ka o delu skupščine prišlo do ne-glasovanja. Postopek glasova-v^01' Skupščtne je bil po izglasovanju 5S kV / Prekinjen. Predsedujoči se je namreč Prišlo anonimno pismo zoper g. VjVv, m ga prebral. Delegatom je dovo-S^rav 'e^a med glasovanjem več ne šs/1'^egan so začeli z blatenjem kandi-' len'mi obtožbami. Na to se je o so-glasovalo in kandidat je dobil le 22 ' le P° takšnem scenariju tudi razum ^enofn Poslovnika je možno pono-, Zamdi nejasnosti izida glasovanja. f v°dilo predsedujočega skupščine, da J)<Č>Pai>il.,''pon,'>''no glasovan/e, saj je bil izid S’ °o tS.'1'*’! o ' smo soglasni ob ugotovitvi, da . !.l>odt,i,nePrav>lnosli izvedbe glasovanja ter A b’■; n,° članu naše stranke Daneta Kata jv'1-Tr Pravimi sredstvi Skušal uveljaviti le (tan IH S od njenega na- 110 ' fcesle"Pri uresničevanju zastavljenih "'‘tilnika ” Vršnega odbora ()() LDS, zato aiww trti strani tudi tem OO LDS Murska Sobota 1 eni Levstik l, ' -c.ri ^“dbudil članek Bojana Macuha vk, P > . , a 3 ‘menom Levstik«. vsnkn’1' obsojate grozodejstva in °r O ,°dvzem življenja drugemu člo-*Kf|' ali , '“l krivda je zmanjšana v stanju j‘atn°obrambi, izbtLana pu ni in « ■1\ je g. Levstik kriv, vkolikor । ^ka Pa pustimo za trenutek . \ *■’ । krivj!e o njegovi do sedaj pravno še ti^j 'n,se vprašajmo, kaj pa krivda med vojno svoje nasprot-"v (’) akcije proti sovražniku (okupatorjem, domobrancem, zavednim katoliškim družinam - proti tem še izraziteje po koncu vojne). Mar so ti oprani krivde samo zato, ker so bili na oblasti 45 let? Strinjam se, da je g. Levstiku potrebno soditi, ko in če mu dokažejo krivdo. Pa tudi vsem borcem, ki so kdaj dvignili roko nad domobranca. E demokraciji je pravica za vse enaka, kajne? Če si hočete prid na jasno, kaj se je vse dogajalo v državljanski vojni (da je bila državljanska vojna je priznalo že veliko uglednih zgodovinarjev) pa preberite kakšno zgodovinsko knjigo, ki kolikor toliko nevtralno opisuje dogajanje in ne v zgodovinskih knjigah, izdanih v povojnih letih, kjer je resnica prikrojena komunistični propagandi in kot taka pristranska. še ena stvar me moti. V drugem odstavku v v. 14 pišete, da »bolijo me pomori za katere sem izvedel pred meseci in so se zgodili po vojni...«. S tem verjetno mislile na poboje v Teharjah, Rogu, Vetri-n/ah .. Splošno je znano in priznano, da so te poboje po vojni izvršili ne domobranci (I), ampak t. i. zmagovalci in to so bili partizani, komunisti in »borci*, ki do takrat, do konca skoraj niso vedeli, na katero stran naj se postavijo. Kaj pa ti, spoštovani tov. Macuh, ti niso morilci? Mar je krivda le-teh manjša, kot je krivda (?) g. Levstika? To so bili umori, množični poboji in strinjava se, da je umor najbolj nizkotno dejanje. V v. 25 v drugem odstavku pa pišete, da »smo odkopali kosti po vojni ujetih m ubitih domačih izdajalcev ter okupatorjevih pomaga Cev..« Spoštovane tov. Macuh, mar so bile vse Žene, vsi otroci in starčki, ki so jih odgnali v smrt skupaj z očeti, sinovi in možmi tudi izdajalci? Marje bilo na Slovenskem na tisoče in tisoče izdajalcev pa so »borci za svobodo slovenskega naroda« vseeno zmagali? Mar ni vaša trditev rahlo ironična? Ti, ki so bdi pobiti po vojni so preveč ljubili svojo domovino in so se zavedali nevarnosti komunizma, kot taki pa so postali nevarni. Za konec bi rada navedla še citat iz knjige Romana Leljaka »Teharske žive rane«. Leljak je končal vojaško šolo in bil od 1983/88 podoficir varnostne službe JLA in ko je izstopil so ga zaprti zaradi »sodelovanja s tujo obveščevalno službo« (klasično, mar ne tov. Macuh?). Na str. 90 v n d. piše, kar mu je pripovedovala neka ženska: »Bilo jih je veliko. Čelo popoldne so morali ti ljudje kopati jamo. Med njimi je bilo nekaj starejših žensk, deklet in otrok. Streljati so jih pričeli pozno v noč. Spomnim se, da je oče dat na okna kovtre (odeje), da ne bi slišati streljanja, prošenj m otroškega joka. Bali smo se, da ne bi postrelili tudi nas. . Zgodaj zjutraj je oče šel na prizorišče in imel je kaj videti. Partizanom se je tako mudilo, da ubožcev niso pokopali do konca. Iz zemlje so molele roke in noge« In teh pričevanj je še več, tudi v drugih k n ligah Spoštovani tov Macuh, danes v Sloveniji resnica in morala nista več le na strani enih, ki so si priborili moč in oblast, ampak je enaka za vse' S spoštovanjem Dominika Tibaut Sporočilo iz Razkrižja Odbor faranov Razkritja in komisija za realizacijo zaključkov zborov občinske skupščine občine Ljutomer sta po predhodni razpravi na zboru faranov Razkrižja, v zvezi s priobčitvijo štev. 2694192 iz dogovora med mariborskim škofom g. dr. Francem Krambergerjem in zagrebškim nadškofom in kardinalom g. Franjam Kuharičem, ki je bit dne 9. septembra 1992 v Zagrebu, sprejela naslednje zaključke: k točki 1 priobčirve Reševanje vprašanja župnije Razkritje, ki je v začetnem obdobju bilo versko in cerkveno vprašanje, je zaradi dolgoletnega zavlačevanja rešitve, preraslo cerkvene okvire in poslalo politično vprašanje. Za njegovo rešitev se zaradi tega mora vključiti država Slovenija. k točki 2 priobčirve O odprtju farne cerkve v Razkritju se bomo odločali po opravljenem sestanku med predstavnikom Vatikana v Ljubljani - nuncijem g. dr. Luigijem Celattom, slovenskim veleposlanikom v Vatikanu g. dr. Štefanom Faležem in predsednikom predsedstva Republike Slovenije g. Milanom Kučanom s faram Razkrižja, ko bodo faranom nakazane rešitve vprašanja župnije Razkritje. k točki 3 priobčirve Ni sprejemljiva pod nobenim pogojem in je ne Želimo komentirati k točki 4 priobčitve Do dokončne ureditve vprašanja župnije Razkritje sprejemamo dogovor, da mariborski škof g. Kramberger za potrebe svetih maš, obredov in drugih verskih potreb, vključno, z uradovanjem v slovenskem jeziku, v Razkritje nastavi slovenskega duhovnika. Prostore za te potrebe bodo zagotovili farani Razkrižja. Levstik - medijska osebnost leta Vsi, ki se ukvarjamo s pisanjem člankov, sestavkov OZ- osebnih pogledov na določeno stvar, včasih komaj čakamo, da se zgodi kaj novega- Saj jo potem oglodamo kot pes kost. Osebno za mene pravijo, da se v takih primerih prav izživljam. Imajo me za kritika oz. preveč črnogledega na vsako stvar, ki meni osebno ne ugaja. To sploh ne bo držalo. Hočem le, da je vse v najlepšem redu. Star pregovor pravi: Sto ljudi sto čudi. Seveda je to popolnoma res. Saj si niti dva človeka nista podobna oz. istih misli. Da sem se sploh podal v pisanje tega pisma, je kriv prispevek, objavljen v Vestniku pod naslovom Groza z imenom Levstik Avtor se mt osebno zdi preveč enoličen, vse vidi le v na/s/abši luči. Levstik sploh ni nobena golazen, kot je dejal avtor tega članka. Je človek, ki je bil v tistem obdobju pač drugačnega mnenja, kot drugi Mogoče je še premalo prebral literature, da bi bil popolnoma zrel za takšno pisanje. Mogoče si bo sedaj zagotovo mislil, da Levstika podpiram oz zagovarjam. Sploh ne, ker lega tudi nikoli nisem počel. Čeprav sem še trenutno strankarsko neopredeljen, bt lahko rekel, da sem simpatizer Žaktjevih socialistov. Kajti prav oni se zavzemajo za konec vseh polemik o preteklosti. Ne vem zakaj bi sedaj drezali v zgodovino in preteklost. Dočakali smo dan sprave in s lem naj bi zaprli knjigo preteklosti. Če so nekdanji domobranci lahko poslati sodniki, podjetniki, zakaj bi se sedaj spravljali na Levstika. Ribičič, Kavčič in drugi niso bili domobranci, pa jih imajo za patološke morilce svojih očetov. Kaj se je dogajalo v letih 1945-48, vedo marsikaj povedati tisti, ki so to agoni/o doživeli. Osebno poznam mnogo ljudi, ki so svojce izgubili prav v tem obdobju. Sedaj se boste vprašali, zakaj. Enostavno so bili v napoto tedanji oblasti. Kdo so bili oblastniki? Tisti, ki so se štiri leta hude vojne skrivali, ob končni zmagi pa dejali: Svobodo smo vam mi zagotovili. Ti že ne. V določenih pogledih so bili Še slabši od domobrancev, od okupatorja pa tako. Proti koncu bi prosi! avtorja tega Članka (vsaj za mene spornega), naj se poda malo na teren in izvedel bo marsikaj zanimivega. Zagotovo bo takrat začel vsaj malo drugače razmišljati. Pa tudi literature o hladnem obdobju takoj po vojni je sedaj dovolj. Takoj bo videl, da se je malce prenaglil s pisanjem. Predvidevam, da bo to moje pisanje spet razburilo duhove vseh privržencev tistega hladnega obdobja, ampak sem pripravljen na vsake nesmiselne reakcije. Jože Jančar, Negova 69 Politična igra je uspela V 38. Številki našega tednika smo na str. 6 objavili tudi prispevek z naslovom Politična igra je uspela. Marjeta Obalova, ki smo jo omenili v članku, nas je opozorila, da nekatere ugotovitve ne držijo. Tako so na svet Vzgojno varstvenega zavoda Murska Sobota prispele na razpis za ravnatelja ( ico) tri, in ne samo dve prijavi - poleg KataliniČeve m njene je bila še vloga vzgojiteljice z višješolsko izobrazbo. Vsi kandidati pa so sicer izpolnjevali razpisne pogoje. Netočna na) bi bila tudi trditev, da je Daneta Kataliniča podprla velika večina delavcev Zavoda, saj ni nihče uradno zbiral mnenj zaposlenih v vrtcih, v svetu pa imajo samo 3 člane (6 je zunanjih). Tam pa je bilo glasovanje tajno, zato ne more bili znano, kdo je dal komu podporo Po njenem mnenju pa je bil postopek na zasedanju občinske skupščine v Murski Soboti demokratičen, tudi če je vse skupaj obrnilo na glavo neko anonimno pismo. Vsak ima pač pravico do lastnega mnenja. Nam se je to zdelo Čudno in se je zdelo, kot da bi bilo vse skupaj zrežirano. JOŽE GRAJ stran 18 vestnik, 1. Pokal evropskih rokometnih pokalnih prvakov Solidna predstava Pomurke na evropski sceni Pomurka Bakovci: Coning Medveščak Zagreb 21:25 (9:14) Pretekli teden v sredo je bil v Murski Sobott edinstven rokometni dogodek. Rokometaši Pomurke Bakovec so namreč odigrali prvo tekmo v tekmovanju pokala evropskih pokalnih zmagovalcev. Kljub televizijskemu prenosu je biio za srečanje veliko zanimanje, saj so se ljubitelji rokometa začeli zbirati pred Športno dvorano soboške tretje osnovne šole že uro prej. Prireditelji so jim pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali godba na pihala iz Bakovec. tamburaši iz Beltinec in Slovensko-gonški kvintet iz Lenarta Pred tekmo pa je akterje in blizu tisoč gledalcev pozdravil predsednik soboškega izvršnega sveta Ivan Obal ter izrazil zadovoljstvo, da je soboška občina po 40 letih prvič prišla na evropsko sceno. Srečanje med Pomurko in Coning Medveščakom se je zasluženo končalo z zmago Zagrebčanov. Bakovčani so na trenutke prikazali solidno in učinkovito igro, žal pa so, kar še posebej velja za oba začetka polčasov, delali preveč napak, kar so izkušeni gostje s pridom izkoriščali. Medveščak ima namreč v svojih vrstah kar Sest državnih reprezentantov, od katerih jih je igralo pet, s svojo igro pa je navdušil tudi trbovelj-čan Cop, ki igra za Medveščak. Pri Pomurki sta se predvsem izkazala oba vratarja Matovič in Gaberc, v prvem polčasu je navdušil Meolic, Okreša pa je igral solidno. Sicer pa so svoje delo dobro opravili tudi drugi igralci. Povratno srečanje bo 3, oktobra v Zagrebu. Pomurka je nastopila v naslednji postavi: Matovič, Žugelj 2, Kolmanič, Sečko, Škraban 1, Bedekovič, Buzeti 1, Meolic 4, Okreša 8, Kušter 3, Lovrenjak šport 2 m Gaberc. Tekmo sta dobro vodila madžarska sodnika San-dor Andorka in Otto Schober. Izjava Vlada Hebarja, trenerja Pomurke: »Rezultat je realen. Na tekmi smo naredili preveč napak da bi lahko dosegli ugodnejši izid. Moje moštvo zmore mnogo več, vendar pa sta pri posameznih igralcih opravila svoje psihični pritisk in odgovornost.« F M. Rokometno srečanje med zagrebškim Coning Medveščakom in Pomurko iz Bakovec v tekmovanju pokata evropskih pokalnih zmagovalcev, ki je bilo v soboški športni dvorani, je bila prva mednarodna preizkušnja Bakovčanov v tem elitnem tekmovanju. Kljub nihanju v igri so Bakovčani svojo nalogo solidno opravili. Foto: Nataša J uh nov Odbojka______________ Bratislava v Ljutomeru V Ljutomeru je bil mednarodni moški odbojkarski turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe: prvoligaš Bratislava, državni prvak Vi-leda iz Maribora in drugoligaš Ljutomer. Rezultati: Bratislava : Ljutomer 2:0,Bratislava : Vileda 2:0 m Vileda : Ljutomer 2:1. Vrstni red: 1. Bratislava, 2. Vileda, 3. Ljutomer. Rokoborba Šafarič peti, Petrovič šesti V Szombathe]yu na Madžarskem je bilo odprto prvenstvo Madžarske v rokoborbi v prostem stilu za pionirje. Sodelovalo je 195 tekmovalcev iz 15 klubov. Kot gostje so sodelovali tudi tekmovalci RK Murska Sobota. Najbolje med njimi sta se odrezala Šafarič, ki je bil v kat. do 66kg peti, in Petrovič, ki je v kat. do 38 kg zasedel šesto mesto. Sodelovali pa so še Sobočani Gomboc in Čahuk v kat. do 45kg in Zaplatič v kat. do 50kg. Balinanje------------- DRSI tretje V Ljubljani je bilo državno prvenstvo invalidov v balinanju. Zmagala je ekipa Trbovelj pred Ljubljano, DRŠI Murska Sobota, zanj so tekmovali Židane k, Pugelj, Podlunšek, Komič in Raščan, pa je zasedlo tretje mesto. Avsec prvi, Barbaričeva tretja civr^M^'Sobota je organiziral prvo odprto pr'-' V tenisu vetemne. Sodelovalo jč ™Tk7^^^ ,z vse Sl—i-k' - ' M,ra Grm (W»v). 2. Marta Kos ££ le I L\ \Mrda (Morska Sobota); Moški -M/ Darko kv ^Isec ^Gori,ia Radgona), 2. Zdravko Lon« _ oualk 2ZMb. v S46a .BranikR nad 45 let: I. Robert Žitnik tet- I P^.d fBran,k)- 3- Peter Kos (Sl Bistrica), L P ‘er Radulovič (Branik), 2 Ivo Muhič (Ho^*-nad Vs? Seu'e UVKt'' L'ubo Ko,oSa (Murska Sobota) v ka«* nad 35 let. Prvo tovrstni turnir je lepo uspel. Namizni tenis Atletika________________________________________ Ščančar in Berdenova druga V Novem mestu je bilo državno atletsko pionirsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo tudi nekaj pomurskih atletov, ki so dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Miran Ščančar, ki je skočil v daljavo 614cm in zasedel drugo mesto in Barbara Berden, ki je drugo mesto zasedla v skoku v višino s 156cm. Ostali pomurski atleti so se uvrstili takole: pionirke: Melita Hajdinjak na 60m sedma, na 100 m četrta in na 300m peta z osebnim rekordom (43.56). Daniela Zalig je bila v skoku v višino štirinajsta, Petra Klemenčič pa v teku na 1.000m dvanajsta. Pionirji: Tomaž Horvat je bil v teku na 60m deveti, Vasja Kerčmar v teku na lOOOm dvanajsti, v teku na 2000m pa deveti. Na mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu je sodeloval tudi Damjan Špur (AK Pomurje) in v teku na 200m zasedel šesto mesto. M. Šeruga Oba naslova Beltinčanom V Beltincih je bito ekipno atletsko prvenstvo osnovnih šol soboške občine za starejše fante in dekleta Tekmovanja se je udeležilo Šest Šol: Beltinci, Bakovci. Puconci m tri soboške šole’ Kot kaže, pa na drugih šolah atletiki ne namenjajo dovolj pozornosti. Največ uspeha so imeli učenci beltinske osnovne šole, saj so zmagali v obeh konkurencah, pa tudi posamezniki so dosegli najboljše rezultate. Rezultati - fantje: 1. OŠ Beltinci 3698 točk, 2. OŠ III. Murska Sobota 3115. 3. OŠ I. Murska Sobota 2450, 4. OŠ II. Murska Sobota 2415 m 5. OŠ Puconci 1655 točk. Najboljši posamezniki: 60m: Mesarič (Beltinci) 7,9; krogla: Kerec (OŠ II. MS) 11,22; štafeta 4 x 100 m: OŠ Beltinci 53,83. Rezultati - dekleta: 1. OŠ Beltinci 5110 točk, 2. OŠ Bakovci 2240, 3. OŠ II. Murska Sobota 2100. 4. OŠ Puconci 1910, 5. OŠ L Murska Sobota 1885 točk. Najboljše posameznice - višina: Berden (Beltinci) 162 cm, met žogice: Kuhar (Bakovci) 48m in krogla: Hartman (Beltinci) 9,15 m. Šesti pomurski turnir V Gornji Radgoni je bil šesti pomurski turnir v karateju. Sodelovalo je 124 tekmovalcev in tekmovalk (104 v katah in 20 v borbah) iz 7 klubov. Rezultati malčki: 1. Marko Škandali, 2. Dugar, 3. Kaštrun (vsi MS), 4. Kšela (Radenci); ml. pionirji: 1. Matej Škandali. 2, Znm, 3. Šticl (vsi MS), 4. Šormaz (Radenci); ml. pionirke: 1. Tuš (GR), 2. Recek (Kuzma), 3. Fekonja (Radenci), 4. Skrbič (Kuzma); st. pionirji: 1. Pivec, 2. Štefanec (oba MS), 3. Rues (GR), 4. Kopsa (Radenci); st. pionirke: 1. Jakovljevič, 2. Zadravec, 3. Gaber, 4. Crnkovič (vse MS); kadeti: 1. Vouri (MS), 2. Ornik (Radenci), 3. ZeriČ (GR), 4 Pal (Radenci); kadetinje: 1. Bočkaj, 2. Temar, 3. Žagar (vse MS). 4 Starovasnik (Radenci); mladinci in člani: 1. Baranja, 2. Horvat, 3. Ivanov (vsi MS), 4. Lang (Kuzma). Borbe - kadeti: 1. Pivec, 2. Husar (oba MS), 3 Horvat (Kuzma) in 4. Pal (Radenci); mladinci in člani: 1. Baranja, 2. Ivanov (oba MS), 3. Klobasa (Radenci), 4. Temlin (MS). D. ŠKANDALI Atletika_______________________________________ Grabar peti V' Bad Waltersdorfu v Avstriji je bil ulični tek na 9,7 km dolgi progi. Sodelovalo je okrog 200 tekačev iz Avstrije. Madžarske, Češke, Etiopije in Slovenije. Med njimi je bil tudi Geza Grabar izTešanovec in s Časom 29,48,81 zasedel v članski konkurenci peto mesto. Blažo Davidovski - rokoborski trener Judo Vrbančič odpotoval na SP Pretekli teden je z zagrebškega letališča odpotoval v Buenos Aires na svetovno mladinsko prvenstvo v judu Ljutomerčan Aleš Vrbančič, član TAK Olimpija iz Ljubljane Na prvenstvu (od 7. do 13. oktobra) bo nastopil v kategoriji do 65 kg. Kot smo že poročali, si je Vrbančič del sredstev moral zbrati sam, ob tem pa mu je precej pomagala Športna zveza Ljutomer (iz občinskega proračuna 1500 DEM), izkazale pa so se tudi delovne organizacije, zasebni podjetniki in samostojni obrtniki ter skupaj zbrali okrog pet tisoč nemških mark. Po sklepnih pripravah v Slovenski Bistrici je Vrbančič povedal, da je dobro pripravljen na tekmovanje. N. Šoštarič domačem okolju Po sedmih letih strokovnega dela v tujini - v Švici je treniral prvoligaša Oberiet, v Avstriji pa je bil trener in selektor avstrijske reprezentance - se je Blažo Davidovski, rokoborski trener, zopet vrnil v Mursko Soboto. - Kakšni so vtisi po večletnem delu v tujini? »Z delom, ki sem ga opravljal v tujini, sem zadovoljen, saj so bili rezultati vidni Obogatil pa sem se z novimi izkušnjami « - Kol rokoborski strokovnjak poznaš razmere v tem športu v Murski Soboti. Kaj meniš o nastopu Zeca in Bačiča na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu? »Glede na razmere, v katerih delajo soboški rokoborci, sem z uvrstitvama Zeca in Bačiča zadovoljen, čeprav moram reči, da sem od Bačiča pričakoval medaljo. Dejstvo je, Konjske dirke............................... Duras šele peti V Stožicah so bile kasaške dirke z osrednjo dirko prvim slovenskim maratonom. Zmagovalec letošnjega derbija Duras (Jože Sagaj. Kijučarovci), ki je bil favorit, je imel dodatek 100m, hkrati pa je zamudil na štariu. toda tega ni mogel nadoknaditi in je zasedel šele peto mesto. Podobna usoda je doletela Marka Slaviča mlajšega, ki je nastopil z uvoženim štiriletnim Jersey Lawom iz Finske z rekordom 1:14,7. saj je zaradi golopa pristal šele na petem mestu. Zanimivo je. da ljutomerski kasači tokrat niso zasedli niti enega prvega mesta. da imamo v Pomurju precej talentov, toda žal jim je onemogočeno, da bi se lahko razvili v prave vrhunske športnike Mislim, da bi mogli bolje fcV stimulirati strokovne delavce, ki vlagajo veliko napora z amaterskim de- j_____ lom. Samo tako lahko v prihodnje pričakujemo boljše rezultate v mednarodnem merilu.« - Vrnil st se v Mursko Soboto. Kakšni so tvoji načrti? »Po napornem delu v tujini si želim tako kot mnogi drugi trenerji nekaj časa počivati. Vsekakor pa bom pomagal soboškemu rokoborskemu klubu, kjer sem se tudi sam uveljavil. Verjetno pa bom tudi vodil kakšen trenerski tečaj doma ati v tujini, za kar imam ustrezno izobrazbo « F. M. Pomorci uspešni Kvalifikacijski članski turnir, kije bil v Mariboru, je z mladinskim in pionirskim. Pomurcem veliko uspeha, saj' ? viiif Benkovič, Ori. Lasan ter Fridrih, uvrstili na TOP-turnir, f ' decembra v Murski Soboti in na katerem bodo igrah ? 1. Rihtarič ter Komac, ki so bili kvalifikacijskega turnirja opr' . -. j vid je zasedel drugo mesto, ko je v finalu izgubil s Lasan sta si razdelila tretje mesto, Fridrih se je uvrstil pohvalo pa zasluži še pionir Horvat, ki se je uvrstil med " drugi Pomurci pa so izpadli že v predtekmovanju ali prvem * v soboto se «ačne tekmovanje v prvi državni ligi in Švani i f gostujeta ter se nadejata prvih točk Potrošnik igra v M- pok«®5!' Arčoni pa v Kočevju z Melaminom in že uvodne tekme 1 kako sta pomurska ligaša pripravljena za novo sezono, kn 41 r . uvrstitvami želita v Evropo, še zlasti Arčoni, ki je veh • je* igralce, Potrošnik pa tudi po odhodu Benka želi dokazni1'' ostaja močna ekipa. Košarka Sobočanke premagale Jeseničanke vi v ■■■ V četrtfinalu slovenskega pokala so košarkarice 11 ^4 Soboti premagale ONIKS Jesenice z 72:68 (43:25) * y r.d1 ’ £ 1 v prvem polčasu boljše in so vodile z 18 točkami predno- SJ* pa so popustile in Jeseničanke so razliko znižale na • .jj jlb Pomurje: Lalič 10 (2:5), Brezič 13 (9:11), Drožina 2 (0:1), Štefek 6 (4:6), Friškič 3 (1:3). Zmagala Radgona Košarkarski klub Radgona je pripravil pred no'0 ^jfi i ■ v drugi slovenski ligi turnir, na katerem so sodelov. 1 i(l. uspeha je imela Članska ekipa Radgone, ki je z3501^ f1’ ■. p^ji tali - Radgona ml.: Modeks 52:76. Radgona čl.. gs" mi.: Rogla 44:33 in Radgona, čl.: Modeks 85:74. • ■ jj^ci) (elani), 2. Modeks (M. Središče), 3. Radgona O11^ jj|aga Najboljši strelci pri Radgoni: Karlo 52, Gomboc 4 Motokros V v Se en naslov Kampi<8U,- Na Trebeliškem pri Velenju je bila tretja dirka r’ \ v stadionskem motokrosu v razredu 125 in 250c iavdn° napovedalo po 8 tipov, dva po 9 in ena vseh 10 * naP°vedala vseh 10 tipov KLARA TOT, Pince ^L/ti kluK3^^' M nagrado prejme permanentno vstopnico Nogo-L $ark0 .a Nafta iz Lendave. Po 9 pravilnih tipov pa sta napove-V.11^'“'co- Dolnja Bistrica 37/b, p Črenšovci, in Stanislav , tika. €l dn P- Beltinci. Nagrajenka dobi vstopnico v uredništvu ’'G, t ,. I^ --.. lte' Športne napovedi št. 7: štev v slovenski ligi, pa pričakujem. da bo srečanje na primerni nogometni ravni, da bo športno. Mi bomo storili vse. da .ostanemo v Lendavi neporaženi. Mislim, da z disciplinirano in odgovorno igro to tudi lahko dosežemo.« Tip Rezultat Nafta 1:1 Potrošnik - 6:0 Mura 1:1 Gidos 1:0 Pohorje 0:0 Rače 1:0 Hmezad 5:1 Bakovci 2:1 Ljutomer J:1 Odranci 1:1 0 1 0 I 0 1 1 1 0 o Pari 5. h^^rje . S*”« 1 ijkovci Sfer naP™edi št 8 je naš gost nogomem. inštruktor pr, 'j S; Homeini zvezi Lendava Feri Horvat Prognoziral je Svoboda ?o| a 5? —J-Jadran ^LTRANS * Bogojina fe'’.*11 BORIHe v uredništvo Vestnika. Murska Sobota, do sobote, 3. oktobra 1992. Pri žrebanju 1 “ Pravilnih tipov. rt L Nafta : Mura 2. Potrošnik : Svoboda 3. Gidos : T. Jadran 4. Impol : Beltrans 5. Pohorje : Ižakovci 6. Kovinar : Rogašovci 7. Bratonci : Čarda 8. Šalovci : Rakičan 9. Ljutomer : Tišina 10. Tromejnik : Bogojina N^JjANAPOVED št ' “L. ' X ^URa t 4' Tip o i o o Hokej na travi Derbi dobili Lipovci-Pomuije L V Bratoncih je bila odigrana tekma 4. kola prvenstva v slovenski ligi v hokeju na travi med Li-povci-Pomurjem in Triglavom iz Predanovec. Derbi so dobili hokejisti Lipovec-Pomurja I z 2:1 (Š. Mesarič in A. Titavadarza Lipovce ter Fujs za Triglav). V drugi tekmi pa sta igrali ekipi Maribora in Lipovec- Pomurja II 0:0. Lipovci-Pomurje I Triglav Svoboda Lipovd-Potnurje 11 Maribor Rokomet — II. SRL - ženske 3 3 0 0 15:2 3 2 0 1 3 2 0 1 30 12 40 13 8:4 4:3 6 4 4 1:10 1 0:9 1 L. Z 1 Priimek in ime ter naslov BAKOVCI Drava Senovo N. Mesto Branik Lisca Žalec Velenje Brežice 3 3 0 0 74:56 6 2 2 0 0 46:29 4 3 1 1 1 59:54 3 3111 60:61 3 2 10 1 47:41 2 3 1 0 2 66:62 2 3 1 0 2 65:68 2 3 1 0 2 49:68 2 2 0 0 2 27:54 0 Mali nogomet----------- Pomurski policisti prvi V Koszegu na Madžarskem je bil mednarodni turnir v malem nogometu. posvečen dr. Pappu. nedavno preminulemu podpredsedniku Madžarske sekcije J PA. Med 16 ekipami iz Madžarske. Avstrije in Slovenije je ekipa IPA Slovenija - Regionalnega kluba za Štajersko. Koroško in Prekmurje nepričakovano. a zasluženo osvojila prvo mesto tet prehodni pokal. S tem so si tudi pridobili možnost organizacije tovrstnega mednarodnega turnirja prihodnje leto. L SNL Olimpija 7 5 2 0 26:5 12 NAFTA 7 3 3 1 10:5 9 Živila Naklo 7 4 12 12:0 9 MURA 7 3 3 1 6:3 9 Ljubljana 7 4 12 12:10 9 Maribor 7331 9:7 9 Rudar 7 4 0 3 10:12 8 Publikum 7313 7« 7 Studio D 7 2 3 2 6:5 7 Zagorje 72 3 2 8:8 7 Koper 715 1 2:4 7 Izola 7 1 4 2 5:6 6 Svoboda 72 2 3 6:9 6 Železničar 7 2 1 4 9:11 5 Steklar 70 5 2 6:11 5 Gorica 7 1 3 3 6:12 5 Slovan 7115 5:11 3 POTROŠNIK 7115 5:17 3 H. SNL Triglav 6 4 3 0 10:1 10 1. Jadran 6 411 16:8 9 Rudar 64 11 11:8 9 Primorje 6 3 2 1 11:6 8 T. Jadran 6 3 2 1 7:6 6 Medvode 6 3 12 12:6 7 Domžale 6 31 2 9:7 7 | GIDOS TURNIŠČE 6303 8:8 6 Avtobum 6 222 9:9 6 Dravinja 6 3 0 3 8:10 6 Dravograd 62 1 3 11:9 5 Sef Vevče 6 2 1 3 8:11 5 Era Šmartno 6 1 2 3 4:10 4 Korotan 6 114 7:15 3 Ilirija 6 1 0 5 5:13 2 Napredek 6006 4:12 0 III. SNL IŽAKOVCI 651 011:5 11 Impol 6 5 0 1 11:3 10 BELTRANS 6 4 1 1 22:8 9 Pohorje 6 3 3 0 5:1 9 Papimlčar 6 3 2 1 10:3 8 Kungota 6 3 03 11:17 6 Pobrežje 6 2 13 12:9 5 Kovinar 6 1 3 2 6:7 5 ROGAŠOVCI 6 1 3 2 6:9 5 Sl. Gradec 6 1 2 3 6:9 4 Lipa 6 20 4 3:8 4 Rače 6 114 6:10 3 Aluminij 6 114 4:13 3 Hmezad 6 0 24 5:16 2 1. MNL MS Rezultati - 6. kolo Čarda : Ljutomer 1:1 Tišina Bakovci 2:1 Togop Lipa Cankova 0:0 Gančani Remet 0:0 Dokležovje : Puconci 7:2 Serdica Šalovci 2:4 Rakičan Bratonci 1:0 Tišina 65 1 021:6 11 Bakovci 6 3 2 1 14:6 8 Šalovci 6 3 2 1 12:11 8 Rakičan 6 3 2 1 9:8 B Dokležovje 6 3 12 15:8 7 Tigop Lipa 6 22 2 7:5 6 Ljutomer 6 2 2 2 13:12 6 Gančani 6222 6:9 6 Cankova 6 22 2 6:10 6 čarda 6 1 3 2 7:10 5 Puconci 6 2 13 10:19 5 Serdica 6 0 3 3 6.T2 3 Remet 6 114 5:13 3 Bratonci 6024 6:12 2 I. ONL Lendava Rezultati - 6. kolo Mladost : Mostje 2:3 Bistrica : Kapca 3:0 Polana : Dobrovnik 1:3 Kobilje : Odranci 1:1 Renkovc! : Nedelica 0:2 črenšovcl : Hotiza 2:1 Dobrovnik 6 5 0 1 16:4 10 Odranci 642017:6 10 Črenšovci 6 3 3 0 9:4 9 Nedelica 6 3 2 1 13:9 8 Mladost 6 3 12 12:9 7 Mostje 63 12 11:12 7 Hotiza 62 22 17:11 6 Renkovci 62 13 11:9 S Kobilje 6 12 3 7:11 4 Bistrica 6 114 5:13 3 Polana 60 24 8:20 2 Kapca 60 15 3:21 1 11. MNL MS Rezultati - 6. kolo 11 plavlh Romah Od) Apače Hodoš 1:2 Pušča Tešanovci neod. Grad Vrelec 2:1 Prosenjak. Tromejnik 2:3 Bogojina Filovci 1:1 Križevci prosti Tromejnik 6 4 11 15:4 9 Bogojina 5 3 2 0 15:6 8 Grad 5 3 2 0 12:3 B 11 plavlh 6240 9:6 8 Filovci 623 1 10:5 7 Romah 5230 8:4 7 Hodoš 5230 5:3 7 Tešanovci 5 22 1 10:8 6 Apače 6 2 0 4 18:15 4 Prosenjak. 5 104 4:13 2 Križevci 5 104 9:18 2 Vrelec 6 1 0 5 12:27 2 Pušča 5005 4:19 0 IL ONL Lendava Rezultati - 6. kolo Lakoš Graničar 7:2 Žltkovcl Zvezda 2:4 Nafta B Panonija 0:2 Olimpija prosta Panonija 6411 16:4 9 Lakoš 540 1 19:4 8 Nafta B 53 11 7:4 7 Olimpija 5 3 0 2 12:7 6 Zvezda 5122 8:14 4 Žitkovci 5 0 14 3:15 1 Graničar 50 14 4:21 1 Prva slovenska nogometna liga Poraz Potrošnika v Ljubljani V sedmem kolu prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi so vsi trije pomurski ligaši gostovali. Uspešni sta bili moštvi Nafte in Mure, ki sta osvojili po eno točko. Nafta je s Studiom D v Novem mestu igrala 1:1. Gol za Nafto je dosegel Herceg. gostitelji pa so izenačili v zadnji minuti igre. NAFTA: Veselič 7, Djordjevič 7, Graj 6, Šabjan 7, Baša 7, Drvarič 7, Pal 6, Balantič 6. Ballat 6 (Rob 6), Utroša 6. Herceg 8. Soboška Mura pa je v Rogaški Slatini igrala s Steklarjem 1:1. K. Cener je Muro povedel v vodstvo, gostitelji pa so izenačili iz enajstmetrovke. MURA: Irgolič 8. Kost 6. S. Cener 6, Lebar 6, Vori 6, Slavic 6, Belec6, Vickovič 7, Jančar 6. Kokaš 7, K. Cener 6. Visok jjoraz 6:0 pa je Potrošnik doživel v Ljubljani od vodeče Olimpije. Beltinčani so tokrat nastopili v povsem spremenjeni postavi. POTROŠNIK: Maučec 5, Berendijaš 5, Zrim 5, Štifanič 5, GaŠevič 6. Mundjar 6. Godina 5, Baranja 5 (Forjan 5), Skaper 5, Prekazi 6, Hartman 5, (Zver 6). V prihodnjem kolu se v Lendavi igra pomurski derbi med Nafto in Muro, Potrošnik pa gosti ljubljansko Svobodo Druga slovenska nogometna liga Tesen poraz Gidosa V šestem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni lip je Primorje v Ajdovščini premagalo Gidos iz Turnišča z 1:0. V tekmi Turniščani niso imeli podrejene vloge. Zmagoviti gol so gostitelji dosegli v prvem polčasu. Gidos: Zver, Zadravec, Toplak, (Lackovič), Ropoša, Markoja, st., Kd-veš, Dominko, Rous. Pucko. Markoja, ml.. Antolovič, (Gavrič). V prihodnjem kolu igra Gidos v Turnišču s Taborom Jadranom. Tretja slovenska nogometna liga Pomurci nabirajo točke V Šestem kolu prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi so bili pomurski ligaši zopet uspešni, saj so osvojili pet točk. Ižakovci so premagali Ruše z 1:0 in še naprej vodijo na lestvici brez poraza. Go) za Ižakovce je dosegel J. Sreš v prvem polčasu. Beltrans je premagal Hmezad iz Žalca s 5:1, čeprav je bi) rezultat v prvem jrolčasu 1:1. Gole za Beltrans iz Veržeja so dosegli: M. Osterc 2, Modlic 2 in Kutuš enega. Rogašovci pa so igrali s Pohorjem iz Ruš, ki je poleg Ižakovec še edino neporaženo,' z 0:0. V prihodnjem kolu igrajo - Impol ; Beltrans, Pohorje : Ižakovci in Kovinar : Rogašovci. Nogometaši Jalovec. Stojijo od leve: Širovnik, M. Vuzem, Cbr, F. Vuzem, L Bohar, Panič. Cepijo: Lepoša. Laioščak, Janko. Horvat in Z. Vuzem. Manjkajo: Balek (trener), J. Ziško, Barbarič, Pasič-njak, M. Bohar in D. Vuzin. Druga slovenska rokometna liga - ženske Tretja zmaga Bakovčank V tretjem kolu prvenstva v drugi slovenski Ženski rokometni ligi je ekipa Bakovec premagala Brežice z 29:18 (15:8). Čeprav so gostiteljice nastopile brez sester Gjerek, so prepričljivo zmagale in zabeležile tretjo zaporedno zmago Strelke za Bakovce. Voharjeva 10, Vogrinčeva 6, M. Buzeti 6, Jakšičeva 5, Sreševa in R. Buzeti po enega. V prihodnjem kolu gostuje ekipa Bakovec pri Dravi na Ptuju. Tretja slovenska rokometna liga Zmagal le Mladinec V drugem kolu prvenstva v tretji slovenski moški rokometni ligi je med pomurskimi predstavniki zmagal le Mladinec iz Murskih Črnec, ki je premagal ekipo Angela Besednjaka s 36:22. Najboljši strelci pri Mladincu: M Buzeti 10. Gregorinčič 9, D Buzeti 8 in Gomboc 5 Drava II je na Ptuju premagala Razkrižje s 27:9. Najboljši strelec v ekipi Razkrižja je bil Rozmarič. Nova Oprema II je premagala Radgono II s 35:21. Najboljša strelca pri Radgoni II Javernik in Trbuc po 6 golov. Velenje 11 pa je premagalo Pomurko II s 27:23. Najučinkovitejša pri Pomurki II sta bila Skraban 8 in Sečko 6. V prihodnjem kolu igrajo: Radgona II : Pomurka II Razkrižje : N. Oprema II in Moškanjci : Mladinec. Badminton Sekereš-Vugrinec prva V Ljubljani je bil prvi A-republiški turnir v badmintonu. Sodelovala sta tudi Lcndavčana Bojan Sekereš in Marjan Vugrinec in dosegla lep uspeh. V tekmovanju dvojic sta namreč zasedla prvo mesto Med posamezniki je bil Vugrinec Sesti. SekereŠ pa deveti. Od 15. septembra je v središču Murske Sobote v Zeleni ulici 28 (prej Oktobrske revolucije) BLISK, MONTAŽA, d.o.o. Plese 9,69000 Murska Sobota Upravni odbor podjetja RAZPISUJE ODPRTA ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA z delovnim časom: ob ponedeljkih popoldne od 14. do 18., ob torkih, sredah in četrtkih dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 15. do 18. in ob petkih dopoldne od 8. do 12. ure. prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili In odgovornostmi DIREKTORJA PODJETJA za nedoločen čas Pogoji - VII. oz. VI. stopnja šolske izobrazbe ekonomske, pravne, tehniške strojne, elekiro ali gradbene smeri. - 5 let delovnih izkušenj, - organizacijske sposobnosti. Kandidati morajo predložiti z vlogo in dokazili o izpolnjevanju pogojev tudi program razvoja podjetja. Nastop dela po dogovoru! Prijave s prilogami mora o kandidati poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa s pripisom -za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. Na podlagi 21. člena Pravilnika o dodeljevanju sred občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja lem gospodarstvu v občini Lendava (Uradni list RS, sr objavlja IZVRŠNI SVET OBČINE LENDAVA NATEČAJ ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ malega gospodarstva V OBČINI LENDAVA Telefon: (069) 26-373 Cenjenim pacientom se prijazno priporočava' Dr. stom. BOŽIDAR RADOŠ VLADKA MECILOŠEK-RADOŠ, višja zobotehnica ZA ZDRAVO NARAVNO PREHRANO ŠTUDENTJE, DIJAKI! n □ n 0W0[n)©{P®[k I. PROSILCI ZA SREDSTVA SO LAHKO: - obrtniki in - podjetja v zasebni ali mešani lastnini. II SREDSTVA ZA RAZVOJ SE NAMENIJO ZA: h. - subvencioniranje posojil bank in drugih ('nanC^ zacij v višini 7 odstotnih točk realne obres pridobljenega posojila III. 1. SREDSTVA LAHKO PRIDOBIJO LE PAOSILO ^ pridobili sredstva za subvencioniranje obres na ravni republike in realna obrestna mera -posojila ne presega 15% na leto. 2. Vam in vašim staršem nudimo možnost ugodnega nakupa garsonjer in enosobnih stanovanj na mirni lokaciji v Ljubljani, tudi Z obročnim odplačevanjem. za kupce s posebnimi zahtevami KRUH IZ POLNOVREDNE MOKE IN NEOLUŠČENIH ŽIT 3. 4. Stanovanja bodo vseljiva sl. 10. 1992 INFORMACIJE: 9 finski 9 moravski 9 štajerski rženi in 9 ajdov kruh Zdrave vrste kruha, bogate z vlakninami - balastnimi snovmi, lahko kupite ob torkih in četrtkih v prodajalnah Potrošnika v Murski Soboti, Beltincih in Moravskih Toplicah, v prodajnem centru Panoaka in prodajalnah Mlino-peka.r Sredstva za subvencioniranje se namenijo za is P jekt le enkrat. Iz sredstev občinskega proračuna se subv®' obrestna mera le do 100 000 ekujev najete« v tolarski protivrednosti Prosilec mora najprej poravnati vse svoje ‘'^^0''° anuiteto m obresti banki, ki ga je kreditirala, kreditojemalca izvršni svet povrne iz s/ čuna, namenjenih za pospeševanje zapos iv. SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o. Slovenska 56 61000 Ljubljana tel.: 061/301632, 061/313468 fax: 061/121202 PE MARIBOR Ljubljanska 9 tel.: 062/35564 061/32559 Podjetje KOMUNALA M. Sobota, p.o., Murska Sobota, Kopališka 2, obvešča zainteresirane za prodajo na TREZINEM SEJMU, ki bo v četrtek, 15. oktobra 1992 v Murski Soboti, da iahko plačajo uporabo prodajnega prostora pri blagajni podjetja Komunala v Kopališki ul. 2 v Murski Soboti. Vplačila bomo začeli sprejemati 5. oktobra 1992 vsak dan od 7. do 8. ure. S plačilom si prodajalci zagotovijo sejemski prostor. d.o.o. KMETOVALCI POZOR’ Prodajamo kmetijske stroje izdelovalca OLT OSIJEK Ponujamo: - sejalnice - pluge - kultivatorje - krožne brane - vse rezervne dele OLTOVEGA proizvodnega programa Informacije po telefonu, številka je: 061 261 154, ali v trgovini UNIVERZAL - DOM ČRENŠOVCI, telefon: 70011. Priporočamo se’ BLISK, LIVARNA IN PROIZVODNJA, d.o.o. PLESE 9 69000 MURSKA SOBOTA Upravni odbor podjetja RAZPISUJE prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTOR PODJETJA za nedoločan čas Pogoji - VII oz VI. stopnja šolske izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne ali tehniške smeh. - 5 let delovnih izkušenj, - organizacijske sposobnosti Kandidati morajo predložiti z vlogo in dokazili o izpolnjevanju pogojev tudi program razvoja podjetja Nastop dela 111. 1992 Prijave s prilogami morajo kandidati poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa s pripisom -za razpis- Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa r AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota p.o. čf RV** V IME' KIVSEPOVE- — kleparske storitve — avtoličarske storitve po najsodobnejši evropski tehnologiji: z mešalnico barv in lakov, lakiramo sušilo komoro in materiali priznanega izdelovalca STANDOK - servis in montaža grelnih naprav BEBASTO TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI za tovorni program TAM, MERCEDES odslej tud) prodaja na drobnol POOBLAŠČENI SERVIS In prodaja rezervnih delov za avtomobile PEUGEOT KAKOVOST PO KONKURENČNIH CENAH OBIŠČITE NAS, SERVIS VOZIL AS! Inf. in prodaja AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29A, telefon: 21-459, 21-884. ena boutique Obiščite nas v Murskem središču, Josipa Broza 18 (ob glavni cesti prott Čakovcu) V. VI VII vencionirani del obresti PROSILEC MORA POLEG VLOGE PREDl0ŽITI SLEDNJO DOKUMENTACIJO: ^nonrsaniZa' - sklep oz pogodbo z banko ali drugo linan cijo, - strokovno mnenje banke o programu, - dokazilo o poravnanih davkih in prisDovkin, d>res|n8 - izjavo ali sklep o pridobitvi subvencionira J mere na republiški ravni, oridotli8 , - izjavo o izpopolnitvi obveznosti iz našlo 6 n'®58.’ občinskih sredstev po prejšnjih natečajih obresl^ cev od podpisa pogodbe o subvenciomr r mere. PREJEMNIK SREDSTEV ZA RAZVOJ ["°ra Izvršnega sveta SO Lendava takoj v celoti vM sredstva v skladu s sklenjeno pogodbo v P alinej menske porabe ali če ne izpolni obveznosti IV. točke tega natečaja. .j Razpis za pridobitev sredstev za razvoj ve'ia 1"2 Izvršni svet bo najkasneje v 30 dnoh po Pf0 - Vloge za Pri d0 i- . je možno vl° « ji, 1992 pa al: 1 Kecskemčn nega Vojaško * jijc0 i« V določenih P čatn, kazovanjesPz / b, V skladu z ir,/ Madžarske škodnina “P^gsece* js® J1 Zianj ^^ivan^V’^, do niki zapornik, sifaR^iP^ se zainte«' jn k ustrezn.^ vam. kjer bt* » "'^-ij^^ । blike pristojnem Madžarske f 'C Odprto od 8. do 19.30, telefon: (042) 89-101. SOBOTA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 f 10.10 Moja družtna in druge živali, angl nadaljevanka - 11.00 0 raku, angl serija - 11 50 Poslovna borza - 12 00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BIH - 13.30 Umetni- | 9.25 Živ žav - 10. JO Priča, norveška nada I Ijevanka - 10,35 Baletna Šola iz Ljubljane - J1 05 Kronika, kanadska dokument, od- ški večer, ponovitev - 16.20 Gospodarska oddaja R & R - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 Tok rok. oddaja za mlade - 19.05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20.00 Forum - 20.30 Odloženi raj. angl nadaljevanka - 21.25 Roseanne. amer, nanizanka -21 50 Dnevnik 3 - 22 20 Sova Poštenjaka in lumpa, amer, nanizanka: Zločini iz strasti, ameriški film HTV 1 7 45 Santa Barbara, amer nadaljevanka - 8.30 Dobro jutro - 10 00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11 30 Oddaja za mlade - 12.00 Poročila - 12-05 Murphy Brown, humor, serija - 1235 Jutrofon - 13 00 Slika na sliko - 13 45 Poročila - 13 50 Serijski film - 14 45 Modre čelade - 15.05 Busove zgodbe, otroška senja - 16.00 Poro6la - 16 10 Nemščina - 16.40 Risanke - 17 10 Polnočni klici, serijski film - 18.00 Poročila - 18.05 Alpe-Dona va-Jadran - 18.35 Santa Barbara, amer nadaljevanka - 1915 Risanka - 19.30 Dnevnik - 2005 Zabavna oddaja - 20 55 Poslovni klub - 21 40 Ekran brez okvirja - 22.45 Dnevnik - 23 10 Slika na sliko -0 10 Poročila -015 Ime Carmen. ameri ški film -1.40 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9 05 Devetkrat Avstrija - 9 30 Ruščina - 10 00 Številna družina - 10 30 Senatorkina preteklost, kriminalka - 12 10 Razglednica Centralna Avstrija- 12.15 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13 35 Sinha Moča tv novela - 14 00 Dom za živali - 14 45 Mladi glasbeniki v studiu - 15 00 Otroški spored - 15 05 Indijanci v 18 stoletju - 15.30 Am dam des - 15 50 črni blisk - 16.15 Zoom. opazovanje od blizu ■ 16 30 Vif Zack - 17 00 Mini čas v sliki - 17 10 spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18 30 MacGyver - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Zadeva za dva - 21 15 Zdravje - 21 25 Pogledi s strani -21.35 Trmoglavec, komedija - 23.10 Čas v sliki - 23 15 Večerni šport - 23 35 Vaba za zver, grozljivka - 11.15 Poročila - 1.55 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Times za Vzhodno Evropo - 8 35 Čez dan. informativni program - 9.00 Sosedje. TV roman, pon - 9 50 Loto - 10.00 Dallas. 93 del Feniks - 10 50 Igra - H 05 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - 11.20 Pomoč v duševni stiski - 17.00 Popoldanski saldo - 17.10 Podjetniška šola - 17 45 Svet denarja - 18.00 Okno - 18-55 Vprašanja kristjanov - 19 00 Traffic Jam. zabavna glasba s topliste - 19 25 Literarna igra 19 40 Lahko noč vam želi Disney - 20.00 Dnevnik, šport - 20 40 Dallas, pon. - 2140 Panorama, svetovna politika - 22.45 Filmski magazin - 23 25 Zdravniki za človeka, francoska serija - 0 50 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9 45 Rogat in lep - 10.10 Dr We)by - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12 30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Spnngfiddova zgodba - 15 00 Quincy - 16.00 Hans Me-iser - 17 00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajsl 99 - 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi Časi - 20 15 Zdaj se začne - 22 15 Rdeča laterna. Šov - 23.15 Gotschalk - 0 00 Grozljivo prijetna družina 0 30 Prva ljubezen, erotični film - 1 30 Tutti Frutti - 2.20 Tuka. pustolovski film - 3.45 Afier Hours - 4.30 Formula 1. Radovednr Taček - 8 JO Modro po-Španska nanizanka - 9.10 Klub K/o-• 11.05 Zgodbe iz Školjke - 12 00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BIH - 13 30 Večerni gost - 14.20 Tednik - 15 10 Pfy-moulhska pustolovščina ameriški film - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Vizionarji, angl oddaja - 18.00 Da ne hi bolelo - 18.30 Kuharski nasveli Paula Bocuseja - 19 00 Risanka - 19 15 Žrebanje 3 x 3-19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Utrip - 20.30 Ona + On - 21.35 Slepo zaupanje, amer nadaljevanka - 22.20 Dnevnik 3 - 22 50 Sova: Murphy Brown. amer nanizanka; Poštenjaka in lumpa, amer nanizanka; Vse za ljubezen, ameriški film Drugi program 1435 Tok tok - 16 30 Sova - 17 45 Poglej m zadeni - 1830 Videomeh - 19 00 Šaljivec slovaška humor serija - 19.30 Dnevnik TV BIH - 20.05 Klasika - 20.25 Varuh časa, avstralski film 21.50 Trača rije v živo HTV 1 8.15 Sanira Barbara - 9.00 Poročila - 9.15 Slika na sliko 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11 05 Otroški program - 12 00 Poročila - 12.05 Želite, moj gospod? humor, serija - 12.55 Serijski film - bi 00 Poročila - 14.05 Izbor programa za tujino - 14.35 Opera 15 15 Hrvati ob Muri - kajkavci, dokum oddaja - 16.00 Poročila - 16.10 Robin Hood. britanski film - 17.35 Risana serija - 18.C0 Poročila - 18.05 TV-razstava -18.20 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Samotar Wolf McOuade. ameriški film - 22.00 Usode - 22 35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 0.00 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Desetkrat Avstrija - 9-30 Jurišu ji cirkus 10 30 Mož z zlato pištolo, vohunski film - 12.30 Halo. Av Sirija - 13 00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13 35 Vse bo spet dobro, film 15 10 Risanka - 15.25 Čarobne minule - 15.30 Boule m Bill - 15 35 Risanka - 16.00 Spored po željah - 17.00 Mini čas v sliki - 17 10 Erihova zmešnjava - 18 00 Čas v sliki - 18.05 Alpe-Donava-Jadran - 18.30 MacGyver - 19 30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Kdor reče A. zabavna oddaja - 22.00 ZJaia dekleta - 22.25 ■ Večerni šport - 23 05 Morilec Nick akcijski film - 0.45 Čas v sliki - 0 50 Zmešnjava na transibirski železnici, film -2.15 Poročila - 2.20 Ex libris - 2.25 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 16.15 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV z dokiorjem - 8.05 Unitaristični verski program - 8.15 Za otroke in ne le zanje; Pravljica. Risanke, serije - 12.00 TV-magister - 13 00 Panorama, pon - 14.00 Vic Honved. nogomet - 16.05 Razneseni profesor. Disneyjev film - 17.50 Panorama; Madžarska tragedije - Vojvodina 1944- 18 55 Adamovi sinovi. Evme hčere - 19.25 Za otroke. Zaklad templaneV' serija - 20.00 Dnevnik. Šport - 20.45 Filmsko potepanje s TV 1; J) Zvezdniški portret: Errol Flynn. 2) Pustolovščine do n Juana, amer film. 3) Pesmi Joseja Feliciana. 4) Cilj Španija, 5) Sevilla. Placido Domingo - 0-20 Dnevnik RTL 6 00 Različne mladinske oddaje - 9-35 Joe. viseči ptič, vestern - 11 05 Barbari, fantazijski film - 12.45 Buddy v Hongkongu, komedija - 14 50 Houard - živalski junak - 17.00 Igra Sylvestra Stnllona. akcijski film - 18 45 Poročila - 19.15 Be-verly Hilfs. 90210 - 20.15 Pivsko zdravijo nje. kmečka igra - 22.00 Vse ali nič?! - 23 00 Katarina, gola cesarica, ero lični film - 0.35 Devica iz Bamberga, erotična komedija - 2 00 Tutti Fruiii - 2 50 Nanizanka Roža - 3.45 Erotični film po željah gledalcev - 5.20 Alt er Hours tv Slovenija i ^7 z/’ OKTCJBER ^PONEDELJEK f TV SLOVENIJA 1 daja - 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BIH - 12 55 Begunci, tu z nami - 14 45 Šaljivec, slovaška serija - 15.15 Videomeh - 15 45 Živ* ijenje Klima Samgina. ruska nadaljevanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Svetnik med junaki zgodb angleški film - 19.00 Rr sanka -19.20 Slovenski loto -19.30 Dnevnik 2 20.00 Zrcalo ledna -2030 Zdravo - 21.35 Svet narave, dokument, oddaja - 22 05 Dnevnik 3 - 22 35 Sova: .Ameriške videosmešnice: Poštenjaka in lumpa, amer nanizanka HTV 1 8.30 Poročila - 8 45 Slika na sliko - 9.30 Risani film - 10 00 Poročila - 10 10 Otroški program - 11.05 Smogovci, otroška serija - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12 05 Kmetijska oddaja - 13 00 Mir in dobrota - 13.30 Hišni ljubljenci - 14.Oft Poročil a - 14 05 Mikser M. - 15.00 Daktari - 16 00 Poročila - 16.10 Glasbena oddaja - 16,40 Dokument oddaja - 17 10 Idol, britanski film - 18.50 Risanka - 19-30 Dnevnik - 20.10 Ljubezen za Lidijo. serijski film - 21 00 Zabavna oddaja - 22 00 Dokum. oddaja 22.35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 0.00 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pozor, kultura - 9.30 Kulturni zajtrk - 10.15 Nova Gvineja. oiok za oblaki 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija 13 00 Čas v sliki - 13 10 Družinske vezi - 13.35 Kalifornijski cesar, film - 15.25 Če vprašaš mene, ljubi Bog - 1530 Otroški spored - 15 55 Pregled ledenskega Sporeda - 16.10 Daklari - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 X-Iarge - 18.00 Čas v sliki - 18 30 MacGyver - 19 30 Čas v sliki - 19.48 Šport - 20 15 Krompir z omako - 21 10 Kabaretisti - 22 10 Hermanovi - 23.10 Galičanka - 23.55 Astor Piazzolla -0.25 Čas v sliki - 030 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 6.40 VaSka TV - 7.25 Risanka - 7.50 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kava s smetano, jutranje kramljanje - 8.30 Nedeljski magazin; ne le za tiste, ki doma sedijo - 11.00 CirkuSki film - 12.15 Skrivnost, otroški film - 13 00 Pop in klasična glasba - 13.30 Videospoti - 14.05 Serijski film - 14.5' La Sept. Musee d'Orsay - 15 45 Videospoti - 16.00 Igra Barkocliba - 16.40 Unitaristi tni verski program - 17.00 Disneyjevi filmi in risanke - 18 45 Gol. nogometni pregled - 19.30 Teden, dnevnik, teleJport - 20.40 Ars mušica, madžarska serija - 21.05 Zelig. ameriški film - 22.30 Srečanja nultega tipa, sci-fi magazin - 23.10 25-ietnica »MET«, 2. del gala večera. RTL 6.00 Razhčne mladinske nadaljevanke - 6 30 Cesaričina nova obleka, pravljični film - 8 30 Hanna Berbcra-Partv - 9.45 Mini zvezde 1992 - 10 00 Umetnost in jx>sl ansfvo - 10.05 Mož iz A dan tisa — 11.00 Nebeški psi iz Boragore - 12.00 Trapica 1 Heat - 13.00 Moj oče je vesoljec - 13.30 Družina Munster - 14.00 Disney: Ure resnice, film - 16.00 Ekipa A - 17.00 Brenda Starr, pustolovski film - 18.45 Po’ račila - 19.10 Dan kot noben drug -20.15 Sedaj pa gre - 21.55 Speieglov tv magazin - 22.40 Prime Time - Pozna izdaja - 23 00 Rožni bal - 2330 Playboy Late Night - 0 00 Kabaret - 1.20 Quincy - 2 20 Dr. Welby - 3 15 Hans Meiser -4.10 Eksplo-zjvno - 4 40 Dobri časi, slabi časi - 5.10 Enajst 99. I 9 30 Lutkovna igrica - 10.10 Odloženi raj. | angl, nadaljevanka - 10 50 Utrip. Zrcalo I tedna - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BIH — 16.20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 *- 17.10 Radovedni Taček - 17.25 Bratovščina sinjega galeba, igrana serija - 18.20 Obzorja duha - 18.55 Moja knjiga o džungli, nemška serija - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 2035 Dokumentarec meseca - 2100 Božanska komedija, tv-igra - 22.25 Dnevnik 3 - 22.55 Sova Broo-klynski most, amer nanizanka; Poštenjaka m lumpa, amer, nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška; »FM«. humor. serija - 1(1 00 Poročila - 10.05 šolski program - 11.30 Jaz. lutkar - 12.00 Poročila - 12.10 Beverly Hill, amer nanizanka - 16.05 Učimo se o Hrvaški Hrvaška cei kev v Rimu - 16 35 Tom Sawyer in Huc-kleberry Finn. nanizanka za otroke - 1730 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Slavonski Brod, dokum. oddaja - 18.35 Santa Barbara, amer nadaljevanka - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zunanjepolitična oddaja - 20.55 Francoski film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9-05 Devetkrat Avstrija - 9.30 Avstrija v sliki - 9 55 Otroški prometni klub - 10.00 Družinske vezi - 10.25 Čas v sliki v preteklosti - 10 30 Gaspa rone. film - 12.00 Iz parlamenta - 13 00 Čas v sliki - 13.10 Nesporazumi - 1335 Sinha Moča - 14 00 Dom za živali - 14.45 Tramvaji svela Rio - 15.00 Otroški spored 15.05 Risanka - 15 30 Am dam des - 15 50 Črni blisk - 16 30 Din Dong - 17.00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 1830 MacGyver - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Miami Vice 22 10 Apropos film, novice iz filmskega sveta - 22 40 Z mojimi vročimi solzami 0.15 Čas v sliki - 0.20 Ples na ogorku, film - 1 55 Poročila - 2.00 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5 45 Dohro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financiral Times, poslovne novice - 8.35 Čez dan. informativni program - 8.35 Disneyjevi filmi in nsanke. pon - 10.45 ]gra - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom lo žensko. 79. del mehiške serije - 17.40 Forinti za odškodnino. nasveti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Koledar 1992. poljudnoznanstveni magazin - 18 40 Katoliška kronika; tz življenja Cerkve in vernikov - 18.55 Čez dan - 1915 Igra - 19.35 O veri za otroke - 19 40 Lahko noč vam želi Disney - 20.00 Dnevnik, telešporl - 20 40 Filmi Islvdna Szotsa - 21.50 Mozart Figarcva svatba, filmska opera - 0.55 Dnevnik. RTL h 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija -8 50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10 10 Dr Welby - 11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfeldova zgodba - 15.00 Ouincy - 16.00 Hans Me iser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča j - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19.45 Dobn časi, slabi časi - 20.15 Columbo - 21 45 Na življenje m smrt - 22.45 Deset pred enajsto - 23.15 Goitschalk - 0.00 Trapica! Heai 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1.30 Quincy I - 2.25 Dr Welby - 3.20 Hans Meiser | - 4.15 Eksplozivno - 4 40 Dobri časi. slabi [ časi I ^53 OKTOBER TOREK OKTOBER SREDA / / / fo? OKTOBER y / / CpJ Četrtek f^ADIO MV - MURSKi VAL - UKV fdopoMne tod, SV 648 kHz TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 8.55 Zgodbe iz školjke - 9.55 Šolski pro gram - H 00 Sedma steza - 11.30 Da ne bi bolelo 12.00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BIH - 15 05 CJairino koleno, francoski film - 17 00 Dnevnik 1-17 10 Lonček, kuhaj’ - 17.20 Zverinice iz Rezije - 17 50 Risanke 18.05 Portret Simone Wiess - 18.40 Mostovi - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče 20 35 Osmi dan - 21 40 Skupna dežela, amer nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23 00 Kronika - 23.30 Sova: Svež veter v starem gradu, angl nanizanka; Poštenjaka in lumpa, amer nanizanka 9 30 Bisk vitki - 9 55 Bratovščina sinjega galeba nadaljevanka - 10.30 Portret Simone Weiss - II.00 Skupna dežela, amer, nadaljevanka - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BIH - 14 45 Omizje, ponovitev - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Ziv Žav - 17.55 Klub Klobuk - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20.35 Film tedna: Deklica Scott, ameriški film - 22.15 Dnevnik 3 - 22 45 Sova: Radio FM. amer nanizanka: Poštenjaka m lumpa, amer, nanizanka HTV 1 HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10 00 Poro čila - 10 05 Šolski program - 11 30 Mali svet - 12 00 Poročila - 12.10 Beverly HiH. amer, nam/anka - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila 14 05 Slika na sliko - 14 50 Ford, serijski film - 16 00 Poročila - 16.10 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Govorimo o zdravju - 18.35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Begunci, dokumentarna oddaja - 21.05 V ospredju - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila 7 00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11 30 Risanke - 12 00 Poročila - 12.05 Beveriy Hill. amer, nanizanka - 13 30 Monofon - 14.00 Poročila - 14 05 Slika na sliko - 14.50 Ford, serijski film - ]6.00 Poročila - 16.10 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18 05 Moja knjiga o džungli - 18 35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Boccaccio 70. ital film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23,55 Poročila TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9 05 Devetkrat Avsinja - 9.30 Angleščina - 10 00 Družinske vezi - 10.25 Čas v sliki v preteklosti - 10 30 Enakost ne pozna barve, film - 12.05 Športna arena - 13 00 čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Dom za živali - 14 45 Jutrišnji mojstri - 15 00 Otroški spored - 15.30 Am dam des - 15.50 Črni blisk - 16.30 Game šov - 17 (X) Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18 30 MacGyver Železno srce - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nova Gvineja, otok za oblaki - 21.07 Pogledi s strani 21 15 Running Man. grozljivka -22.50 Zadnja želja, film - 0 20 Čas v sliki - 0.25 Nočni jastreb, kriminalna nani zanka - 1 10 Poročila - 1.15 Tisoč moj sirovin 9.00 Čas v sliki - 9.05 Devetkrat Avstrija -9.30 Francoščina 10.00 Družinske vezi - 10.25 Čas v sliki - 10 30 Kalifornijski cesar, film - 12 05 Risaka - 12.10 Reportaže iz tujine - 13,00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Dom za živali - 14.45 Čarobni zaboj - 15 00 Otroški spored - 15.05 Niklas. mladenič iz Flandrije - 15.30 Lutke - 15.50 Črni blisk - 16 15 Otroški prometni klub - 16 20 Bilo je nekoč.. - 16.30 Mini kviz 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18.30 MacGyver - 19 30 Čas m sliki - 20.00 Šport - 20.15 Kje šumijo stari gozdovi, film - 21.50 Pogledi $ strani - 22 00 Lcpotiva in vohljač - 22.45 Filozofija mravlje, film - 0.15 Cas v sliki - 0 20 Hagan, komedija - 1 50 Poročila - 1.55 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 5 45 Dobro jutro. Madžarska, magazin *- 8 05 Rezerviran čas - 8.35 Čez dan. informativni program - 9 00 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Frideriknsov šov. zajamčeno nepolitični lalkšov - 11.20 Igra - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to Žensko. 80 del mehiške serije - 17 45 Televideo '92 - 17 50 Svet denarja - 18.00 Zagovornik, varstvo človekovih pravic - 18.20 Prehod, magazin - 18 45 Čez dan - 19.05 Forinti za odškodnino. nasveti 19 15 Cimbora - 19.25 Za otroke - 20 00 Dnevnik, telešport - 20 40 Fant v divjini, serija - 21.45 Aktualno - 22.10 CaJcio. italijanski nogomet - 23.50 Dnevnik 5 45 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo, nemška serija - 10.00 Miami Vice, ameriška kriminalka - 11 00 Igra - 11 15 Hiša lutk; za otroke, mamice in očke - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski salde, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko, 81. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17 50 Svet denarja - 18.00 Za mnogo -s trans k o mladino - 18.30 Kulturni referent - 18.45 Za boljši jezik - 18.55 Čez dan • 19.15 Igra - 19.35 Lahko noč vam Želi Disney - 19.50 Elizabetina nagrada - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Love-joy. angleška kriminalka - 2145 Kronika, madžarska dokumentarna serija - 23.05 Makovi cvetovi - 23.40 Dnevnik. RTL RTL 6.00 Poročila 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9 45 Bogat in lep - 10.10 Dr Welby - 11 00 Viva 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12 30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba 15 (X) Quincy - 16.00 Hans Me-iser - 17 00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Kolegi, kolegi -21.15 Zorc - Mož brez meja, film 22 15 Eksplozivno - 23.15 Goltschalk -0.00 Law an Oreder - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1 30 Quincy - 2 25 Dr Welby - 3 20 Hans Metser - 4.15 Eksplozivno - 4 40 Dobri časi, slabi časi 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10 10 Dr Welby - 11 00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Me-iser- 17.00 Tvegano 17.30 Cena je vroča 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplozivno 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Umor je njen konjiček, film - 22 15 Sternov tv magazin - 23 15 Gottsc-halk - 0 00 Ninja policisti - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1 30 Quincy - 2.25 Dr We1by - 3.20 Hans Meiscr - 4.15 Eksplo* L zivno - 4 40 Dobri Časi, slabi časi 10.25 Program za otroke - 11 00 Šolski program - 12.00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BIH - 15.30 Športna sreda, ponovitev - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Eba in Didrk švedska nadaljevanka - 17.40 Živ žav - 18.25 Že veste... izobraževalna oddaja - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Tvariete - 21 40 Tednik - 22.30 Dnevnik 3 - 23-10 Sova Dragi John. amer, nanizanka: Poštenjaka in lumpa, amer, nanizanka Drugi program 16.45 Sova - 18.00 Studio Koper - 19.00 Videolestvica - 19 00 Dnevnik. O RF - 20.00 Besede besede, besede, tv-igra - 20 30 Po sledeh napredka -21.30 Umetniški večer: Lojze Lebič, portret; Končen simfonikov RTV PETEK — 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.15 Mali oglasi - 9,00 Borzni utrip -9.15 Mariborsko zvočno pismo - 9.30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10.00 Poročila - 10-30 Prireditve - 11.30 To bi moral biti kabaret - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 1625 Obvestila 16 30 Poročila 17.00 Prireditve - 17 30 Alternativno - 18 00 21 232 - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10 00 Poročila - 1005 Šolski program - 11 30 Smo-govci, otroška serija - 12.00 Poročila - 12.05 Beverly Hill, amer nanizanka - 13.30 Monofon 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Ford, serijski film - 16 00 Poročila - 16 10 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17,30 Hrvaška - 18 00 Poročila - 18.10 Iz sveta znanosti - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19-30 Dnevnik - 20.0.5 Poslovni klub - 20.45 Zabavnoglasbena oddaja - 21-30 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23,00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Devetkrat Avstrija - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Družinske vezi - 10 25 Čas v sliki v preteklosti - 10.30 Kje šumijo stari gozdovi, film - 12.00 Plodovi zemlje - 12.1.5 Klub za starejše - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Dom za živali 15.00 Otroški spored - 15.05 Risanka - 15.30 Am dam des - 15.50 Čmi blisk - 16.15 Otroški kulturni klub - 16.30 Strelovod - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 MacGyvet - 19.30 čas v sliki - 20.00 šport 20.15 Doneča Avstrija - 21.20 Pogledi r strani -21.30 Hoja skozi pekel, vojni film - 0.25 Čas v sliki - 0.30 Randez-vous, film - 1.50 Poročila - 1.55 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin - 8 05 ZOOM. Your English Magazine - 8.35 Čez dan, informativni program - 9 00 Na konju smo, nemška serija - 10.00 Hcllywood. angleška serija — 11.00 Igra - 11 15 Program za upokojence 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko, 82 del mehiške serije - 17.50 Svet denarja - 18 00 Magazin za menedžerje 18-45 Čez dan - 19,05 Lahka glasba - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport -20.40 Miami Vice, ameriška kriminalka - 21.40 Apropo. Andr^S Kčpes - 22.40 Gol, nogometni pregled - 23.15 Spomladanski festival. O M Band -0.10 Dnevnik RTL 6.00 Poročila -7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshall - 9.45 Bogat in lep - 10.10 Dr Welby - 11 00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfield« v a zgodba - 15 00 Qumcy - 16.00 Hans Me istr - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročita - 19.15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi -20 15 Angel za Feliksa, film - 21 15 Klic v sih - 22.15 Kako, prosim?! - 23.15 Gottschalk - 0.00 Ninja policisti - L00 Grozljivo prijetna družina - 1.30 Quincy - 2.25 Dr Welby - 3 20 Hans Meiser 4 15 Eksplozivno 4.4(1 Dobri časi, slabi Časi SOBOTx4 - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan . .. - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Ponudba v trgovinah -9.00 Predstavljamo vam -,10.00 Poročila - 10 30 Potepajte sc z nami. - ll.00 Sobotni gost 12-00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva 13 00 Slovo - 16 00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17,(XI Prireditve - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18,30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija NEDELJx4 - 8-00 Začenjamo nov dan.. - 8-30 Horoskop -8 45 Tu hi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12-15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 00 Panonski odmevi - 18 30 Puročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PONEDEfJEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,IX Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan . - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 15 Mali oglasi - 9.00 Porabsko zvočno pismo - 9 15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - J3.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija - 16-00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestita - 16 30 Poročila - 17.00 Evropa v enem tednu - 17.30 Šport - 18.00 S kranŠČakom, cekron pa z ma-relof- lestvica narodnozabavne glasbe 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč 19 00 Vključujemo Radio Slovenija TOREK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila —8 10 Dopoldne na MV - kost oziroma gost dneva, mali oglasi, glasba tako in drugače fob 10.00 poročila)... - 12.00 Poročila (BBC) -.12.30 Novica dneva -13.00 Sfkovo - 16 00 Popoldne na M V - 16.25 Cbve stila - 16.30 Poročila - 17.00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija SREDA - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7 45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila 8 10 Dopoldne n* M V - 8 15 Mali oglasi 9.00 Kličemo banka - 10 Oj Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13 00 Slovo - 16 00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18 (XJ Na narodni farmi - 18 30 Poročila (BRC) - 19.00 Vključujemo P.adici Slovenija ČETRTEK - S 40 Prebujajte se z nami -7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, kost oziroma gost dneva (ob 10.00 poročila). . - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16 00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Kost popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA MURSKA SOBOTA šolsko naselje 12 razpisuje delovno mesta RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim dalovukn časom POGOJ: ekonomski tehnik najmanj 3 leta delovnih izkušenj Kandidali naj pisne pojave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogoja? pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji nasJov. d.o.o. Moravske Toplice tel.: 069/48/428 Dolga ul. 103 fax.: 069/48/699 VSE NA ENEM MESTU - gorilnik LIBELA OK 1 - gorilnik OLYMP VD 30 - kotlovna regulacija KOVAČ - oljna garnitura 06 - popolna avtom, za regulacijo sobne temperature - brezplačno strokovno svetovanje - izbrano blago vam pripeljemo na dom in ZMONTIRAMO 56.858,00 SIT 79.900,00 SIT 10.300,00 SIT 5.800,00 SIT 43.296,00 SIT V ceni sta montaža in prometni davek. Vsi izdelki imajo 1-letno jamstvo. CENEJE KOT V AVSTRIJI - digitalni sobni termostat - servomotor za mešalni ventil Centra, Ferrotherm, Stakitler - servis gorilnikov do 50 kW 14.900,00 SIT 13.900,00 SIT 1.950,00 SIT Izrežite tale nagradni kupon in ga prinesite s seboj, dobili boste dodatni 5% popust ob nakupu dig. sobnega termometra, servomotorja ali pri servisu gorilnika do 50 kW moči. KOVAČ, d.o.o. KOVAČ, d.o.o. WOIFCOMMERCE Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči Članom p.o. vam omogoča na podlagi združevanja sredstev, pridobitev denarnih sredstev iz naslova vzajemne pomoči. Brezobrestno boste vlagali in vračali enake anuitetne zneske v razponu od najmanj 1.000 SITdo največ 16.666 SIT. Čakalna doba za pridobitev vzajemne pomoči je najmanj 6 mesecev. Prič aku jemo vas v naš j h predstavn ištv i h v: NOVO, NOVO TUDI V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS s povračilom ZZZS Pridite naglušni — in odidite z več življenjske radosti — v manj kol eni uri — s slušnim aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ASA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 0 telefon: 21 703 SIEMENS inf. tel. (062) 513 698 od 19 do 20. ure DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjamo za enako ali podobno v Murski Soboti, Informacije po telefonu 21 093 med 7. in 15 uro. tRISHOp V na debelo in drobno LAMA TRADER h ČRENŠOVCI Prekmurske čele 20 tel.: 42151 NOVO: Velika izbira posteljnine Trim lini d.o.o. 69220 LENDAVA PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO: - umetna gnojila, - len-ena!'o pfteni - krmila PREPRIČAJTE SE SAMU ta/uA (D6S) 76078 NE MECI DENARJA V ZRAK! Ali že veste kje lahko kupite na/cenejše dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, kuhinje, sedežne garniture, predsobe, parket, pohištveno okovje, italijansko keramiko 17 5®EmIU2! Logarovci 12 a pri Ključa rovci h (pri MARINIČU) telefon: (069) 87 319 mednar«irta irgcano, dao, Dekani 66001 Koper, pp, gjr Slovenila OB OTVORITVI NOVEGA PRODAJNEGA SALONA OPLOVIH VOZIL ISKRENO ČESTITAMO H’ $ Hh ?* i VABIMO VAS NA SLOVESNO OTVORITEV V PETEK, 2. OKTOBRA OB H- avtotehna VBS d.o.o. Celovška 228, Ljubljana, tel. (061) 574-874 HORSER, GORNJI LAKOŠ 97 a, TEL: 069/ 76-020, FAX: 069/ ' PRODAJA VOZU- PRODAJA REZERVNIH Dg POOBLAŠČEN SERVIS s -vMurski Soboti, Gornji Radgoni, Ptuju in drugod po Sloveniji motorna vozila . z Dami a ibiki in obilju VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Daiibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr Aleksander Siflar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan jerše Fen Maučec, Štefan Smej. Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična uradnica), Nalaša Johnov (fotograf inja), Nevenka E mri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni, novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019. glavna urednica m direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Naročnina za 3. trimesečje 1992 je 750,00 SIT, za podjetja 1.500,00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Trskama Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenia Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30.1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov agencija za trženje ■ ■ Vodja agencije: Renata Bakan - Ficko DA \ Propagandisti Nataša Praprotnik. Franček Štefanec, Ro-Mi | beri Perš / Oblikovalec: Endre Gonter Dejavnost: svetovanje, stiki z javnostjo in publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v medijih {oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoli in telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije Slovenska 4 L M. Sobota Telefoni: 21 383, 21 064 22403 Telefaks: 22419 VARTBURG KARAVAN, letnik 1980. registriran do januarju 1993, prodam za 80.000 SIT. Tel.: 89178. - m2104 LADO RIVO 1300, letnik 1988, malo k aram boli ra no, prodam. Tel.: 46701. -m2U SAMARO 1300 (5 vrat, staro 2.5 leta) ugodno prodam, Tel.; 23038. - m 2105 PEUGEOT 3#9XR, letnik 1988 pre važen ih 74.000km, in večjo količino gostinskih stolov prodam. TeL: 46 007. - m 1248 DAIHATSU TURBO, dizel, letnik 1990, registriran do junija 1993, dobro ohranjen, poraba goriva okrog 5 I, prodam. Cena 14.000 DEM. Srednja Bi strica 50c, tel. 70380 - mjog ZASTAVO Ml GTL, karambohrano in pralni stroj Gorenje (v celoti obnovljen). prodam. Tel.: 87-617 - m3885 126 P, letnik 1991. 14.000km. prodam. Tel.: 81-611. - m3883 AUDI 100 GLS, letnik 1978. pro dam. Okrepčevalnica Mimoza, Hotiza - m2098 MOPED, nov, nerabljen, prodam. Pepca Ozmec, Ljutomer, Postruinikova 14. dopoldan, razen sobote in nedelje. - m3863 LADO 1500 SL, letnik 1983, garaži-rano. dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 87605. popioldan, ali na naslov Branko Hladen, KljuČarovci 6b - 3898 ZASTAVO 850, kombi, prodam. Frančka KoroŠa, Veržej, Trg Slavka Osterca 21, tel : 87100. - m3890 FIAT UNO 45, karamboliran. po de lih prodam Tel.: 65 753. - m3359 DIANO, letnik 1979, vozno in registrirano do junija 1993. prodam. Šer-nek, BuČkovci 62. - m3896 ZASTAVO 101, letnik 1979. dobro ohranjeno, registrirano do marca 1993. prodam. Bogomir TiŠlar. Berkovci 23. p Videm ob Ščavnici. - m3895 BT 5®t star 2 leti in pol. malo vožen, dobro ohranjen, prodam. Cena po do-govoru, tel 70391, zvečer. - m2096 RENAULT 4, temi k 1977, december. prodam. Petanjci H, popoldan. - m^066 . , h ------- RENAULT 4 GTL, starejši letnik, garaliran, dobro ohranjen, prodam. Tel.; 48345. - m2067 ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do novembra, prodam. Velika Polana 108 a - m2080 GOLF JGL, letnik 1982, prevoženih R5,000km. prodam. Gvido $kaper. Matjaševd 43, p, Kuzma. - m2092 MERCEDES 220 D, letnik 1971. registriran do julija 1993. ugodno prodam. Tel.; 40194. - m2082 CITROEN GS, letnik 1975, prodam. Tel : 21413. - m2074 ZASTAVO 101, letnik 1980, konfort, registrirano, prodam. Matija Hozjan, Žižki 128. - m2076 OSEBNI AVTOMOBIL VW JETTA* letnik 1987, registriran do maja 1993, bele barve, prevoženih 50.000km. ugodno prodam. Tel : 42339 ah 72015. po 20. uri. - mmf LADO 1500^ starejši letnik, prodam. Tel. 53149. mgk OS ERNI AVTOMOBIL R 5TLt$ia rejSi letnik, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ivanovo 40. - moj ZASTAVO NI, letnik 1983, dobro ohranjeno, garnirano, ugodno prodam Tel 81772. - m343 WARTBURG, letnik 1984. prevože nih 23.000 km, ugodno prodam, Ivanek, Tvorna noše 47 - m3353 J LIGO 55, letnik 1985. prodam. Tel 25295 m2O9O PUJSKE prodam Bratonci 45, p Beltinci. ■ m 1086 PUJSKE prodam. Gradišče 45. - m2O89 NESN1CE, mlade jarčice, pasme hi-sex. rjave, tik pred nesnostjo, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj Pohitite z naročili, ker bomo prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata. Nemčavci, teh 24393. - mpp NESN1CE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, tik pred nesnostjo. cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z naročili, ker bomo s prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakov-cih, tel. 43070, in v gostilni Železen v Beznovcih. tel. 49025, - mpp PUJSKE prodam. Tišina 69. - m2091 PUJSKE, stare devet tednov, po izbiri, kravo, staro pet let, brejo sedem mesecev, ugodno prodam. Alojz Poz-veg, Lulverci 80, Apače. - m3356 STAREJŠO arski par«1' S^’ kem prodam. T , PROSTO«, dar" ' namenjen z" ' K' TeL25 445.-n'2(N1 razn° GROZDJE r 'vitlo« 1 posesti kmetijska mehanizacija NOVI DVOOSNI PRIKOLICI, 6t in 4t. zelo nujno prodam Tel : 82 580. mpf LlCKALNIK za koruzo prodam Ba-nula 23. - m48IM STROJ ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE NEPTUN prodam Tel.: 81118- - m3888 PRIKOLICO ZA PREVOZ Žl-VINE prodam. Marjan Cartl, JljaSevci 28. p Križevci pri Ljutomeru - m3887 živali KRAVO, brejo J mesecev, dobro mlckprico. prodam Troje 101. - m21lO PARCELO v Dolini. 20 arov, pri memo za vinograd in počitniško hišico prodam. Tel. 23381, po 18. uri. -m2068 VINOGRAD s trgatvijo na Kapeli, možna tudi zamenjava za garsonjero v Mariboru ali boljši osebni avto, prodam. Tel, (062) 34626 ali (062 ) 27 393. dopoldan, - m343 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE ZAMENJAM za manjše Tel. 22 132. - m2O7O PARCELO s hišo v Železnih Dverih, v 4 fazi, primerno za počil niško hišico, s sadovnjakom, brajdami in vrtom prodam, Tel, 23554. po 15, uri. - m2065 DVE ZAPOSLENI DEKLETI iSČcta podnajemniško sobo v Murski Soboti, po možnosti s kuhinjo. Tel. 21961, - m207 2 OPREMLJENO enosobno stanovanje ali garsonjero vzamem v najem. Po nudbe pošljite na upravo Usta pod šifro »Predplačilo*, - mmd HlSO z gospodarskim poslopjem in 4ha zemlje ob asfaltni cesti v Podgradu prodam Marjeta Haidner, Ptavicd 29 p, Apače, - m3352 m-21D7 cevi. i« C * ■ dam 50% ,a kugavo. "O''0- P - ' ■■ ceplmi čas in bistveno izboljšali servisne storitve. V zalogi imamo zelo satelitske sisteme, dekoderje za teletekst za TV Gorenje. Sitost obročnega odplačevanja. od 8. do 15. ure, sobota od 8. do 13. ure. TRAJBAR, Cankova, tel.: 40 099. MlOV LAMELNI PARKET, | ' centralno pet* kurjeno eno se-1. "JMatn. Josip Pavkovič. Buče-’ gostilne. - m 3884 !laški rizling, muškatni ] > prodam, Tel/ 87582. - m-3886 MREŽE za betonsko , * tn Cankarjeva 20, M. So-I l5' - m-2W3 št, 8. skoraj nov. ugodno Jd.: 70260. - m-2099 i '/GROZDJE z brajd prodam. (1'« tel 46491. _ m.2100 UlT;* s*TEUTSKI SISTEMI - 710 DEM. Servis za-i 23433. ~m-2Wt IN JEDILNI KROM-1. množitev, prodam. lt^3} 26053.-m-2094 .. '^AKUMULACIJSKO PEČ ■ et,' ' nerabljeno. 200 DEM judo, novo, St 180. 40 toS®' Tel: 22054. - m-2095 .»mJ APARAT CO 2, 140 in l&.Tel 25295.-m 2090 I t NAPO, kuhinjsko me-N*8°mjo. in radiator Jugo-s G eno zimo, 150cm, pro-" n'-3354 Rl “ OD 70 do igo TON KO-1Nli,1/tKi'h (sveže) franco nalo- Cesta 18. divizije 116 P« 102). Cena 12 SIT/kg. 4 tel. (061)214038 - m-z njive prodam Veščica li ' " ■IV a” 15 uri ~ a^4334^ I h- ■ “'P011' rizling in vino. 50 L 'OiS? 44. - m-2087 Kr?. *W’ 2 X 12-«ezm. L" L Uar'net, mikrofon Shure, n Merad, JuSa Kramarja Lm' »2088 tarčnih sort in Jel- 62020. - m-m2O79 L* ' kupim Tel : bhtJj^lSKO PRIKOLICO k1'«"' /d 'n kiloton, pro- Kronskega barva-K« prodam po zelo ^OH^kovci 58 - m-2057 E' «. ZA AVTO in varilni C Vodarn Te) 22963. - m- M ut pokojnim Hegarjern iz 38 je pnšlo do ^"tV,'no besedilo Ema. s' ItkJ^vko in Atap 1*4 \ ' hčerke Mi-J4m Cvetka V d??"13, brat Avgust te1”0 in s«'na a 7 družino KORUZO z njive prodani. Veščica 5 a. Tel: 26491. m-1254 MEŠANA ALI BUKOVA DRVA prodam Tel. 51033. - m-2097 VOZ -L GUMIJASTIMI KOLESI, večji, prodam Predanovo 47. - m-2059 OKROGLO MIZO, zidarske podpornike, 17 kosov, vrtno mizo in dve klopi, novi, brusilni stroj, vodni, mizarsko delovno mizo, novo, liste za žaganje železa. 5 kosov, prodam. Ivana Regenta 23. M. Sobota. - m-2061 GORSKO KOLO, staro 5 let. prodam Tel .: 46266. - m-2062 JELŠEVA DRVA prodam. Tel.: 24652.-m-2063 VINOGRAD, cca 600 trsov, 6. letnik. prodam. Nasad iz Šmarnice, jurke in nekaj cepljenega, je urejen na žici. Do vinograda voda, elektrika in asfalt. Tel : 22589. - m-3030 storitve EMAJLIRAMO obrabljene kopalne kadi v vseh barvnih odtenkih - garan cija. Tel. (069) 69152. - ml852 delo OKREPČEVALNICA MIMOZA s Hotize takoj zaposli natakarico. m2O98 PRIJETNO DEKLE z nekaj prakse za delo ob točilni mizi honorarno zaposlim. Kasneje možna redna zaposlitev. Tel. 26087 - m2103 HSTM MM/ mme V SPOMIN Žalosten je spomin na 25, september 1WO, ko so se med nami končale naše skupne poti, dragi mož, oče in dedek Franc Korosa iz Renkovec 93 lt,fn 'e bolečina.spomin na naše srečne dni. Žalujoči vsi njegovi Zaspala, draga mama si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boi v grobu mimo spala. ZAHVALA V 87. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame in sestre k Rozalije Pesti roj. Horvat CST a ^msc^a । iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, •. ■ .■ S'al’ ob m kl s,e J° rad> obiskovali, nam pa v težkih 1 ' hiti 'Zr^'' sožalje, darovali cvetje in za lAic u Zg p ' 'Spremili na njeni zadnji poti Posebna hvaia ^be ^jevn- pevkam za odpete žalostinke. ^'^irurtL skuPnosti za govor, pogrebništvu Jurič in kernu oddelku ter dr. Popoviču za nego in trud. e enkrat vsem - iskrena hvala! Atanfca z možem Staakon, hčerka Rozika ‘ni’ *»* Renato, vnukoma Reute 1 možem ‘ Eritb, sestra Micka la drago sorodstvo Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN 3. oktobra 1992 bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče. tast, sin, brat in zet Franc Čemi Iskrena hvaia vsem, ki se ga Še spominjate, postojite pri njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji najdražji Na hribu hiša prazna zdaj stoji, ker dragega mola, očeta in dedka v njej več ni. V hladnem grobu mirno spi, na zadnji dan se spet zbudi, ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano brez slovesa za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče Franc Lang iz Trdkove 88 Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob tej težki izgubi štab ob strani, nam pomagali, darovali vence. Šopke in sv. maše ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala družinama Lang in Čerpnjak za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g, župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter obratu Mure Gor. Petrovci, 317, brigadi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Cecilija, sin Stefan t ženo Zdenko, vnuka Suzana in Simon ter drugo sorodstvo Samo srce in duša ve, kako zelo, zelo boli, ko naše drage mame več med nami ni. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija Červek roj. Magdič, iz Rakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter za svete maše, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat ~ iskrena hvalal Bakovci, 11. septembra 1992 Žalujoči: hčerka Milika z možem, hčerka Marija z družino, sin Viktor in Alojz ter snaha Marija z družinami, brat in sestra z družinama ter drago sorodstvo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tivljenja... ZAHVALA V 39. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, brat, stric in zet Franc Gabor iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in botrini, ki ste sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. Posebna hvala prijateljema Kolmaničevima ter vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala osebju soboške, mariborske in ljubljanske bolnišnice, zdravstvenega doma Grad in patronažni sestri za lajšanje bolečin. Za izkazano pozornost hvala tudi vsem sodelavcem Mlinopeka, kolektivu Transporta, delavnic in pekarne, kolektivu Tovarne lahkih oblačil Mura, delavkam 116. in nekdanje 117. brigade. Hvala g, kaplanu za opravljen obred, pevcem za odjrete žalostinke, g. Vigaliju za ganljivo slovo ob odprtem grobu ter govornici KS Krog. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči žena Vera i« vsi njegovi Boleč je spomin na 14. september, ko nas je mnogo prezgodaj, komaj v 42. letu, zapustil naš dragi sin, brat in stric Štefan Šuklar vodovodni inštalater iz Gančan Iskrena hvala vsem,‘ki ste nam stali ob strani ter sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku in pevskemu zboru. Žalujoči: mama in vsi, ki smo te imeli radi Nihče ne ve, kako boli, ker tebe več v našem domu m. Srce je prazno, sreče ni. Zdaj misel nate le Živi. 3. oktobra bo minilo leto dni, odkar te ni več med nami, dragi mož, dobri oče in dedek Alojz Mlinarič Pogrešamo te vsi, ki smo te imeli zares radi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Bogomila Medvena se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, za darovano cvetje in izrečena sožalja. Hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za tople besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Murska Sobota, Beograd, Mozirje, Slovenske Konjice, Ljubljana, Maribor Žalujoči sestra, bratje z družinami m drugo sorodstvo Ni več trpljenja, ni več skrbi, a v naših srcih Uvela boš do konca dni. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. sin, dedek, bral, stric, svak in ujec Ivan Pivar iz Bratonec 31 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter za svete maje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem gospodom za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede Hvala zdravnikom in osebju inlemega oddelka bolnice v Rakičanu, ki ste mu kakorkoli pomagali in lajšali trpljenje ob njegovi težki bolezni. Hvala kolektivom GEP Kartonaža. Domu oskrbovancev Rakičan in Aksi iz Murske Sobote. Vsem - še iskrena hvala! Bartonci. 27. 8 1992 Žalujoči: žena, mama, siaova Milan ■■ Jože ter hčerka Milena z družinami, brat Štefan ter sestri Anika in Lizika z družinami Z vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal Pred usodo neizprosno nemočen si obstal. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 68. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Andrej Horvat iz Ižakovec 104 Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob sirani v trenutkih zadnjega slovesa in darovali za cvetje in dobre namene, Posebna zahvala kolektivom Splošne bolnišnice M, Sobota, posebno strežnemu osebju in dr. Tobiasovi, Občinske organizacije Rdečega križa v M. Soboti. Rašice Beltinke. Radenske Zvezde, vsem gasilcem in Muri v M. Soboti Iskreno se zahvaljujemo g. duhovnikoma za pogrebni obred, govorniku KS Ižakovci, g, Poredošu, pevcem za odpete Žalostinke in številnim udeležencem njegovega zadnjega slovesa Vsem prisrčna, iskrena hvala1 ŽaMod žena Mat^a m vd n)e>ge*i Spominska plošča Svetini V soboto, 26. septembra, Jeto in tri mesece po tragičnem dogodku, so v Gornji Radgoni odkrili spominsko ploščo zgodovi-natju, esejistu, svetovnemu popotniku in mislecu Janezu Svetini z Bleda. V iskanje novega dušnega pastirja, ki ho v domači fari kmalu nadomestil zdajšnjega ostare- ’ lega župnika Slavička, se je vključil tudi klub razkriških nimfomank {Pojasnilo: Nimfomanke so Ženske s povečanimi ženskimi zahtevami.) Merila, po katerih iščejo novega župnijskega upravitelja, so naslednja: biti mora mlad in lep, poleg francoščine mora obvladati tudi slovenščino, imel pa naj bi prakso iz fare, kjer je svoje pastirske dolžnosti opravljal med večinskim ženskim prebivalstvom Svetina je bil lani konec junija gost gornjeradgonske občine. saj naj bi ob večerih predaval o svojih potovanjih. Prodor tankovskih enot JA je preprečil tudi te načrte. Ko so jih v Gornji Radgoni pred muzejem ustavile barikade in se je celo mednarodno zgodovin-sko-filozofsko srečanje ter da bi mu odkrili spominsko ploščo. Očitno je prišel predlog z neprave strani, čeprav od človeka (Dušan Zagorc), ki je bil najtesneje povezan s Svetino. Občinska vlada je na obljubo * * ♦ Prezidij te rubrike je ugotovil, zakaj ima Demokratska stranka Slovenije za svoj znak pikapolonico. Kakor je znano, si mlade za Ženitev godne prekmurske in prleške deklice s pomočjo pikapolonice. ki ji Prekmurke pravijo »marjejtica«, izbirajo svojega življenjskega soproga. Drobnega rdečega hroščka s črnimi pikami si položijo na svojo mlado dlan in mu ponavljajo: »Marjejtica. marjejtica pokaži mi, kama bun se ženila.. marjejtica, marjejtica, pokaži mi. - kama bun se ženila .V smer. : kamor zleti pikapolonica, po-1 tem hodijo na veselice. Tudi Demokratska stranka si pred bližajočimi volitvami ' vneto išče partnerje za koalicijo. • I Prezidij je te sprožil proces, 5 ker je bil zlorabljen »lik in delo« > prekmurske »marjejtice«. * * * Zeleni Slovenije so za svoj novi znak namesto doslejšnjega rezgetajočega se sonca sprejeli regratovo lučko (po prekmursko, »mlečecov lampaš«). Da bodo lažje iskali izgubljene volivce in politično sredino. * * * Tudi mama in oce Janeza Svetine, kije tragično umrl med lansko vojno v Gornji Radgoni, sta prižgala sveče pod spominsko ploščo. vnel boj, je hotel te dogodke zabeležiti s fotografskim aparatom tudi Janez Svetina. To je bilo zanj usodno, kajti pri zgradbi Slogine trgovine Železnina so ga zadeli streli. Janez Svetina je bil nepotrebna in nerazumljiva žrtev vojaške agresije na Gornjo Radgono. Umrl je ob svoji petdesetletnici, na vrhuncu ustvarjalnosti. Že lani so se v občini Gornja Radgona dogovarjali, da bi počastili spomin na umrlega Janeza Svetino. V skupščini se je pojavil predlog, da bi vsako leto organizirali Svetinove dneve, nekakšno slovensko ali pozabila, saj je imela precej dela z razdeljevanjem denarja in oddajanjem gradu. To »pozabljivost« so izkoristili gornje-radgonski demokrati, ki so občinski izvršni svet presenetili s prošnjo, da jim dovoli postaviti spominsko ploščo. Izvršni svet SO Gornja Radgona je na seji 21. septembra sprejel sklep, da jim tega ne dovolijo, saj bo občina sama poskrbela za ustrezno spominsko ploščo (čeprav so priznali, da so zadnje leto na to nekoliko pozabili!). Demokrati so imeli ploščo že izdelano, prosili so za dovoljenje župana Alojza Vogrinčiča in ga tudi dobili; že Bemadijev Vanek iz Beltt-nec, ki ima na domu zbiralnico mleka m vsako jutro zasedanje parlamenta, je izjavil: »Sem boljši predsednik skupščine kot France Bučar. Ko me začne lokalni predstavnik ljudske stranke Franc Horvat zafrkavati. mu pol mleka izlijem mimo in drugi udeleženci razprav so takoj bolj konstruktivni. ’* pgjd id1 1 letnik 1985. s prevoženimi 104.000 kilometri, za A igM-letnik 1986, s prevoženimi 99.000 kilometri, za L' Znamka avtomobila BMW 316 W 130(1 Golf JXD Golf JL Peugeot 305 Opel Kadett 1.3 R 5 GTL R 9 TL R4TL R4TL Jugo 45 Lada 1600 letnik 1988 1976 1986 1979 1985 1987 1985 1983 1978 1977 1989 1981 prevoz, km 68.000 90.000 82.000 135.000 83.000 40.000 71.000 76.000 99.000 118.000 50.000 129.000 ■■'”(! » /M41/ VESTNIK ( MME Mi Sobota . . i«!^ ‘ M’ Menjalniški tečaj Pomurske banke 1 dne 29. septe® Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. septembra • Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 »17,0060 Francija UMI 1.814,9304 Nemčija UMI 5.747,0880 Italija KNI 6,8275 Švica UM 6.553,4044 ZDA 1 83,9190 NakuP »05,0« J.650,00 . 6,50 6.405.0° ”»1>. pr^ tlll^ 'nC ir-' Na podlagi sklepa zbora banke z 11 1992 LB - Pomurska banka, d. B" ničarje, da znaša revalorizirana vrednost- LB - Pomurske nravi^0 " Delničarji imajo prednostno p1 zahtevek za nakup pa morajo poLl^ murski banki, d. d., najpozneje 1-