Stran 382.
Politični pregled.
Notranji položaj. — V sredo in v četrtek so bili na Dunaju zopet zbrani avstrijski in ogrski ministri, ter njihovi referenti na nagodbena pogajanja. A tem pogajanjem še vedno ni konec, nego se bodo nadaljevala še v Budimpešti Korber ima pač težavno stališče. Z ogrsko vlado se mora vojskovati zaradi materijalne vsebine nagodbe, po vrhu pa se mora še vojskovati s cehi zaradi formalne rešitve te iste nagodbe. Kakor smo že večkrat omenili, groze Cehi vladi z obstiukcijo proti nagodbi, ako jim ne da, kar zahtevajo v zadoščenje za odpravo jezikovnih naredb. Čehi streljajo z velikimi topovi in se kažejo jako sovražne Korberjevi vladi. Načelnik mlado-češkega kluba dr. Pacak je te dni izjavil, da, ako hoče vlada doseči spravo mej Čehi in mej Nemci, mora Čehom najprej povrniti, kar jim je vzela, to je, notranji češki uradni jezik. Če vlada to stori, so cehi radi pripravljeni, pogajati se z Nemci. Z ozirom na ponudbo nNeue freie Presse", naj se ustanovi nemško-češko koalicijsko ministrstvo — katero ponudbo je Češko časopisje soglasno odklonilo, je zanimivo, da je to misel odklonil tudi dr. Stranskv, ki je sicer veljal kot zagovornik take koalicije. Stranskv je te dni v nekem svojem govoru dejal da hoče vlada upreči cehe v voz ogrske nagodbe. Ko bi bila nagodba pod streho, bi Čehe takoj odslovila. Tudi dr. Kaizla so takoj odslovili, ko je napolnil državno blagajno z davkom na sladkor. Dr. Barnreitherja pa so plačali s tem, da so odpravili češke jezikovne naredbe. To naj si Čehi zapomnijo Nemško uradniško ministrstvo naj si le samo naredi nagodbo, če more.
Srbija. — Kakor že večkrat, tako je ministrstvo dr. Vuiča zopet te dni poskušalo demisijonirati. a kralj Aleksander demisije ni sprejel Kakor Bolgarija, ima tudi Srbija financijalne skrbi, in obe iščeta denarja v Parizu, kjer pa imata premalo kredita. Srbiji se gre za 15 milijonov posojila. Francozi ne verujejo v plačilnost Srbije in zahtevajo, da se jim v zastavo da monopol Glede posojila je obravnaval Vuič že v Karlovih varih s francoskimi delegati. Sekcijski šef finančnega ministrstva Veličkovic je posojilno nagodbo podpisal, dasi ni bil v to pooblaščen. Vlada ga je zato upokojila. Sedaj se bodo začela nova pogajanja z otomansko banko in s pariško borzo.
Bolgarska. — Bolgarska vlada je v intrigah zelo spretna. Razbila je najprej macedonski revolucionarni odbor na dve stranki: eno vodita ZonČevov in Mihailowski, drugo Sarafov. ZonČeva ugled pada, zato je hotel z dejanji pridobiti zaupanje. Nameraval je ustajo v Macedoniji pospešiti, iti mpd Macedonce, se združiti s stotnikom Cankovim in proglasiti ustajo Poslal je 72 mož na mejo A orožniki so vse ujeli, ter ZonČeva in Nikolica zaprli. Stranka ZonČeva je posredovala brez uspeha pri ministrstvu. Sarafov meni, da razmere v Macedoniji niso še zrele za ustajo. Morda se začne ustaja v jeseni, a le po nekaterih krajih. Nesloga v odboru ubija edinost v Macedoniji. Ziaj se poroča, da sta Zončev in podpolkovnik Nikolič, ki sta bila internirana v nekem bolgarskem mestu, oba pobegnila v Macedonijo.
Italija. — Grovori francoskega ministra mornarice Pelle-tana so bili v prvem trenutku vzbudili veliko osupnenje v Italiji a to je kmalu izginilo. Najboljši dokaz tega je izjava kralja Viktorja Emanuela, katero je zabeležil veleugledni „Me-morial diplomatiquew. Kralj je namreč rekel, da se od Francije nima Italija ničesar bati, ker se francoski in italijanski interesi nikjer ne križajo. Težišče vse italijanske zunanje politike leži na Adrijanskem morju. Ta izjava kaže, da razmerje mej Avstrijo in Italijo le ni tako, kakor se nam hoče z Dunaja dopovedati
Francija. — Izzivajoči govori ministra mornarice Pelle-tana — listi ga posmehuje imenujejo »admiral Bombardon" — so v zvezi z izzivajočimi govori vojnega ministra generala Andreeja spravili sedanjo Francosko vlado v toliko stisko, da je bil ministrski predsednik Combes primoran, svojega tovariša Pelletana javno desavouirati. Sploh se kaže, da ima sedanje ministrstvo več dobre volje, nego sposobnosti, in da si bo s svojo nespretnostjo. ki jo je pokazalo ob raznih prilikah, samo skopalo grob.
Angleška in Buri. — Burski generali Botha, Dewett in Delanj so obelodanili poziv na vso Evropo in Ameriko, naj ^e zbirajo milodari za Bure. V tem pozivu pravijo, da so bila brezuspešna v&a njihova prizadevanja pri angleški vladi, glede podpore Burov Beda mej Buri je strahovita. 30.000 hiš so Angleži požgali, polja so uničena, živine ni, denarja ni, živeža ni. Buri bi morali gladu pomreti, Če ne dobe pomoči. Kar bo dala Angleška v smislu mirovne pogodbe, ne zadostuje niti v najmanjši meri.