Telesno zdravje je veliko vredno
jThn dušnih dobrot uam je Ijubi Bog podelil tudi take dobroto, ki se našega telesa in naše časne sreJe tičpjo. Mej temi dobrotami je zdravje uajvečje vrednosti. Naj ima bolnik še tako lepo in dragocono stauovanje, naj ima mizo polno najboljših in najdražjih jedij, naj itua še toliko premožeuja, močij in žastij, vender ga vsa ta obilost, blešfeoba ia čast ne bode veselila. Tse bi rad dal, ako bi si le mogel kupiti zdravje.
Bolnik ne more dolžnostij svojega stanii izvrSevati, ne more po svojih delili in opravilih lioditi; vse mora le dmgim Ijuclem prepustiti, kateri pa ne izpolDiijejo vse to z 6no skrbjo in z 6110 zvcstobo, s katero bi je opravljal bolnik sam. ako bi bil pri zdravji.
Oj kako srečen je zdrav človek! Priprosta jed se 11111 prilega, sladko in mimo je njegovo spanje, vesel in okrep^an se zbudi, dobrovoljen iu vosel gre na svojo vsakdanje delo, izvrSuje svoje dolžnosti z lehknbo in veseljem. Bogu in Ijudem lehko slu/.i ter dela brez zadržka za izpolnitev svojpga imenitnega i" večncga namena.
Vender je malo, zelo malo Ijudij, ki pomislijo, kolika dobvnta ja {loveško zdravje, kako lahko se zdravje zapravi, kako lahko se najhujša bolezeu nakoplje ali še ee\o življenje izgubi. Oj koliko otrok si pokvari vže v nežnej mladosti svoje zdravje! Koliko jib mora vže v evetofej mladosti umreti, ker ne poslužajo dobrih opominov svojih roditeljev in učiteljev! Vsi taki neposlušni otroci so pregreše zoper Boga, ki ne vcdo eeuiti idravja, najveije dobrote, ki jo imaiuo od Boga. Bog nam je dal zdravje. da si je varno iu skrbDO čnramo, stojo dolžnosti izpolnujemo in sebi in svojemu bližnjemu mnogo dobrega storimo.
Ako si hočete svoje življenje in zdravje ohraniti, morate se ramati po slc-dečih pravilib:
1. Bodite zmžrai in trezui v jedi in pijafci; s preobilostjo v jedi in pijati si človek  izpodkopuje svoje zdrarje \n si  nakopljo marsikatere bolezui in še celo
—•¦< 163 >¦-—
prenagln sinrt. Zineren ali liTzen je.pa lc 6ni, kateri je in pije le onoliko, kolikor iuu je treba, da si vzdržuje svoje življenje, rekSi: da si prežene glad in žejo. Kdor več je in pije, nego li mu je trcba, da si ohrani svoje moči, kdor iz sladkosned-nosti zavživa premnoge in Sloveškemu zdravju kvarljive jodi, tak izvestno izboli in oslabi ter se stori nosposobnega za svoja dela in zrrievaige^vojih dolžnostij. Kdor zeli dolgo živeti in zdrav bili, nikoli ne sme prevee jesti, tak mora 1<; takrat jftsti in piti, kadar jc laien in žfijen. Vsaka, bodi-si kakeršna koli jcd iu pijača, kateru človek zavžije brez potrobe, slabi njegovo telesno zdravje ter inu vzame vse veselje do vsakdanjoga dela in izpolnovanja njogovih sfano^skih dolžnostij.
%. Bodite snaiui pvi ](;di, nbleki ia stauovanji! Ako si clovek vsak daa ne timije svojega obraza in rok, vettkrat. tndi svojih nog, zamase se putne liiknjice ali potivnice po našej koži tako, da sopara ne ruoro skozi nje, in odtfld nastaaejo pivrannge bolezni, rerinm: izpnstki ali kraste po životu ali glavi, oskrumbo itd.
liudi suažen tuiii pri pcrilu in obleki. Cc su perilo in obleka po veekrat iz-menja, ložc so život poti in koža čisteja olirani, a to mnogo bolezai odvrue. Ako te dež zinoči, brž izmenjaj inokro obleko s snho, da ti mokrota ne zleze v telo in ti cdravja no pokvari. Sna/.nost obraui zdravje.
Skrbi za čist iu zdrav zrak v stauovanji! Ako ga iiočeš imeti, odpri vsak dan na stežaj vsa okna v svojem stauovanji. Pometi vsak dan iz stanovanja vso nusnago ter odpri vrala ia okna. da sc prab izkadi. Kolike vrednosti je zdrav zrak za uaše zdravje, tega se lahko prepriras, če stopiš v sobo, ki je bila dolgo zaprta. ali pa, v katerej je bilo mnogo ljudij. ki so izpridili zdrav zrak. Kako lahko zasopeš, ako iz take zadnhle sobe stopiš v zdrav in sveži zi-ak, ki se naliaja zunaj liiše, bodi-si na irtn ali kje dnigej izian zadnhlr sobc. h'di> ni šb zapazil, kako lakko sopu, ko jt stopil h stanovanja, n&pujenega s slabim zrakom, v prost in fist zrak.
3.  Kavuaj se po nataučuem rodu pri jedi in pijači, pri delu iu počitku, pri spanji in kadar čuješ. Tisti ne ostane zdrav, kateri vjedi iu pijati nima nobenega reda, kateri daues pi-evec, jutri premalo j<5; kateri zdaj postopa,   zdaj zopet dela čez svojo moč, zdaj prevoč, zdaj premalo spi, tor se sploh v vseli svujih oprarilih po nobenem redu ne ravna.
Zmerno, ixHm jej in p(j, Snažnost ljubi t vsakej reči; Potlej bodi bodi brcz BkrMj, Trdno zdravje bo ti k sreči.
4.  Bodite previdni  in  carujte sc vsega, karkoli bi moglo valemu  življeuju iu zdravju škodovati. Koliko Ijndij in koliko otrok si je nakopalo z neprevidnostjo bolezen in večkrat še celo prezgodnjo smrt. Ne pijte nikoli. kadar ste vroči; kdor vroč pije, pije si smrt.  Ne pijto nikoii na vroiie in pretoiste jedi.   Tudi  ne pijte upijanljivib pijafi.  Za otroke so take pijače zelo krarljire.   Posebuo je žganje  za vsakega človeka bud strup,  Žganje slabi čutniee, razjeda človeško zdravje in je vže mnogo fjiidi] pripravilo ob hišo in premoženje ter jih zasulo v prezgodnji grob. Najbo^jša pijača je hladna in čista voda.
—.« l«4 >¦.—
Ne uživajte jedij požrešno in prenaglo. Varujte se nezrelega sadja, marsi* katera huda bolezon 8e dobi od njega. No jejte jagod ali kakili drugib zulejijav, katerih ne poznate, ker je mnogo strupenih med ujiini.
V vzpomladi in jeseni, ko so gorki dnevi in hladuo no&i, varujte se, da se zjutraj ali zvečer ne prehladite. Po nofi ne puSCajte okcn odprtih, ker vam pouočni zrak lahko prinese prehlajenje in bolezen.
Po zimi ue hodite iz mraza takoj k gorkej pet-i in sploh ne bodite nikoli predolgo pri njej ali prebiizu nje. Velika vrotiua od peei je vselej jako Dezdrava; narcdi bolno glavo in šo marsikatcre druge bolezni.
Ne igrajte se nepreviduo z nožem ali viliuami; ulcgoili bi sebe ali koga drugega raniti, ali &e celo ok« iztakniti. kar se j(; vžo vetkrat dogodilo. Ne doti-kajte se strelivnega orodja. Oj koliko otrok je vže sebo ali diuge poškodovalo s takim uiofilDim orodjem.
Ne hodite nikjer na visoko, oii kodor bi utegnili pasti. Nc liodite ? nobeoo nezaano vam vodo. Ne hndito nobcnemn konju preblizu in ne dregajte konj; raarsikateri otrok je vže od konja |ioliabljoi ali teli ubit, ker ni pustil konja pri miru. — Varujte se tudi, da 110 pridete deročeinu vozu preblizu, da vas ne povozi.
(Koncc prihodojiS.)