Sodobna   slovenska   poezija
Rade Krstič
Pesmi
Umiri se, prijatelj
Umiri se, prijatelj.
Ne bom oživljal tvoje bolečine
in te preganjal z ostrino smrti.
Toda --
ne ponujaj mi roke v slovo,
ko me srečaš na cesti.
Morda te kdaj zbode igra oblakov.
Deluj, strup, deluj
Deluj, strup, deluj! Moje pesmi ne uženeš. Mojih misli ne uloviš.
Si ostal brez sape?
Ne razumeš prabarve?
Ali planja nesmrtnih besed?
Sodobnost 2004 I 1075
Rade  Krstič:  Pesmi
Ob uri dvoma
Ob uri dvoma
si na kraju resnice
in obravnavaš zen.
Ničesar ne odkriješ.
Ničesar ne poudarjaš, ko gre za mrtve stvari.
Pod katerimi spi polna lunina mena?
Kje so tvoji bojevniki
Kje so tvoji bojevniki,
vihar,
ki razsajaš
po nebu in zemlji?
Z vsemi silami se zaženeš
v drevo,
ki ga ne moreš izruti.
Moja beseda
Moja beseda se je spustila in prelila.
v tvoj molk. Zaprla je izhod.
Ustvarila globino krika.
Sodobnost 2004 I 1076
Rade  Krstič:   Pesmi
Nenadoma izgine
Nenadoma izgine izpred oči neka hiša.
Dragulj
izgubi
svoj prvotni sijaj.
Človek
se premakne
z mrtve točke.
Polnijo me strupi
Polnijo me strupi. Kaplja visi s trna.
Strmim nad takšno strahoto.
Sodobnost 2004 I 1077