GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
Leto 5	MAREC
št. 2
NAŠ ZA - ZA LEPŠO PRIHODNOST IN VEČJE ZNANJE NAŠIH OTROK
Skupščina občine je na predzadnji seji, ko je razpravljala o poročilu o delu šolstva v občini v preteklih letih in o pogojih, v katerih se šolajo naši otroci, soglasno sklenila, da pristopi k pripravam za izvedbo referenduma o samoprispevku občanov za izgradnjo prepotrebnih šolskih prostorov za osnovnošolsko in predšolsko mladino. V ta namen je zadolžila pristojne službe, da pripravijo vse potrebno za izvedbo izredno pomembne akcije.
Skupščina občine je že v letih 1969 in 1970 sprejela kompleksen program razvoja šolstva in predšolskih ustanov v občini. Postavljen je bil tako, da vsebuje vse specifičnosti sodobnega pouka in vzgoje. Žal postavljenega programa nismo mogli realizirali, kot bi zahteval čas, saj naše gmotne razmere niso tega dopuščale. Uspeli smo izvršiti le nekaj dozidav, adaptacij in zgraditi novo sodobno šolo v Mozirju, medtem ko so ostali izredno pereči problemi na vseh ostalih sedežih osemletk (Ljub-
no, Luče, Gornji grad) kakor tudi večji ali manjši problemi na podružnicah (Rečica, Šmihel, Lepa njiva, Solčava, Radmirje, Nova Štifta, Šmartno ob Dreti). Za rešitev vseh teh problemov je potrebno nekaj več kot 20 milijonov novih dinarjev. Le-teh ni mogoče drugače zbrati kot da se odločimo in vsak po svoji zmožnosti sežemo v žep in prispevamo vsak mesec skromen delež, ki skupaj zbrani pomeni veliko moč.
Moramo povedati, da smo v Sloveniji ena izmed redkih občin, ki ta-
Lica otrok, ki vstopajo prvič skozi vrata šole v Mozirju, ki je sodobno izgrajena in opremljena, so vesela. Naš skupni cilj je, da bodo tako nasmejanih in veselih obrazov vsi šolarji Gomjesavinjske doline.
kega prispevka nimamo, medtem ko ga imajo nekatere druge že po drugo petletno obdobje. Zavzeli pa se v preteklosti nismo zanj zato, ker je naša gospodarska moč bila še tako šibka, da bi še s tako visokim odstotkom ne pokrili niti četrtine potreb. Ker pa se je v zadnjih letih naša gospodarska moč dvignila, porastel je standard prebivalstva, je rezultat odločitve takšen, da lahko z zbranim denarjem rešimo vse osnovne probleme šolskega prostora v Gornji Savinjski dolini.
Gornjesavinjčani smo že doslej prispevali znaten delež za svoj lasten napredek, zmeraj smo se smotrno odločili, kadar smo vedeli, da nalagamo sredstva v koristne stvari, zato pričakujemo, da se bomo tudi to pot resno in preudarno odločili še toliko lažje, ker ne gre za nič drugega kot za naše lastne otroke, za boljše in lepše življenje prihajajočih generacij. Od njih že današnji, še bolj pa jutrišnji dan zahteva mnogo več znanja in sposobnosti kot ga je bilo potrebno doslej. Zato ne_ moremo dovoliti, da bi naši otroci, ko zaključujejo osemletno šolo, ne imeli enakih možnosti kot učeča se mladina drugod. To pa se bo zgodilo, če jim ne omogočimo takih pogojev šolanja, ki jih zahteva sodoben čas. Po drugih območjih se tega zavedajo. Zato torej gre pri tem za najbolj občutljivo področje, za vsestransko možnost otrokovega razvoja. O tem in nič drugem bomo razmišljali v prihodnjih dneh vse tja do sredine aprila, ko naj bi naša odločitev bila množična in pritrdilna. Obširneje bomo o tem pisali v prihodnjih dveh številkah Savinjskih novic (ki vas bosta obiskali ena za drugo) in na številnih sestankih, ki bodo v ta namen sklicani.
Jože Debršek
preds. SO Mozirje
v v
PRORAČUN PRED SKUPŠČINO
PREDLOG ZA FINANCIRANJE SPLOŠNE IN SKUPNE PORABE V OBČINI MOZIRJE ZA LETO 1973
Predlog občinskega proračuna za leto 1973 je sestavljen na podlagi izhodišč resolucije o družbeno-ekonomski politiki v SR Sloveniji za leto 1973 in s tem v smeri stabilizacijskih naporov opredeljuje realne možnosti za financiranje nalog iz občinskega proračuna. Za dosego ciljev gospodarske ter družbene stabilizacije je bil sprejet v SR Sloveniji DRUŽBENI DOGOVOR o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo podpisniki iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973. Ta dogovor zavezuje vse podpisnike dogovora še zlasti občinske skupščine, da ne bodo zviševali stopenj prispevkov in davkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, razen prispevka iz osebnega dohodka delovnega razmerja za otroško varstvo oziroma dodatka. Pri planiranju proračunske potrošnje so predlagatelji proračunskih potreb morali upoštevati 6. člen dogovora, ki zadržuje proračunsko porabo občin na nivoju največ 9 % iznad ravni potrošnje v letu 1972. V kolikor bi proračunski dohodki presegli gornji okvir dogovorejnega porasta, bodo prenešeni v občinske sklade skupnih rezerv gospodarstva.
Izhodišča za financiranje splošne potrošnje:
—	prispevki iz osebnega dohodka ostanejo na isti ravni kot v letu
1972.	V globalnem znesku se bodo ti prispevki sicer povišali za 3%, kar bo rezultat zaradi novih zaposlitev;
—	davek od kmetijstva se v letošnjem letu poveča v skupnem znesku za ca. 70.000 din. Z letošnjim letom bo uveden nov način obdavčitve, ki izenačuje vse posestne kategorije — davčne zavezance z isto stopnjo, to je 25 % od katastrske osnove;
—	davek od obrti bo do osnove
35.000	din odmerjen po enaiki stopnji, kakor zaposlenim delavcem v družbenem sektorju. Ugotovljeni
višji čisti dohodek^ pa bo obdavčen po naraščajoči davčni lestvici, pri čemer ne pričakujemo bistvenih sprememb v proračunskih dohodkih;
—	davek od prometa blaga na drobno bo porastel za ca. 16 % v primerjavi z letom 1972 zaradi novo uvedenega prometnega davka na brezalkoholne pijače, višja obdavčitev alkoholnih pijač, luksuznih predmetov in končno zaradi višjih nabavnih cen industrijskim izdelkom. Nadalje povečuje znesek planiranega prometnega davka dejstvo, da so stopnje prometnega davka višje pri prodaji nepremičnin;
—	dodatni davek na osebne do-
PREDLOG
PRORAČUNA IZDATKOV OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1973
	Glavni namen	Izvršitev v letu 1972	Predlog za letq 1973	Indeks 3:2	Usklajen predlog	Indeks 5:2
	1	2	3	4	5	6
01	Izobraževanje in vzgoja	486.381	717.978	147,6	abreno po udel. doh. v zn. 654.000	
03	Kulturno prosvetna dejavnost	508.364	674.348	132,6	655.448	128,9
04	Socialno skrbstvo	1,512.869	2,115.100	139,8	1,996.000	131,9
05	Zdravstvena zaščita	308.726	566.200	183,3	531.200	172,0
06	Komunalna dejavnost	766.487	927.019	122,2	896.965	117,0
07	Delo. drž. organov	3,514.379	4,316.447	122,8	4,043.181	115,0
02	Narodna obramba	135.000	180.000	133,3	165.000	122,2
12	Delo krajevnih skupnosti	416.598	500.000	120,0	489.000	117,3
13	Dejavnost družbenih org. in društev	379.250	517.300	136,4	427.500	112,7
14	Negospodarske invest.	846.773	1,198.800	141,5	808.889	95,5
16	Gospodarski posegi	446.843	578.946	129,5	414.818	92,8
17	Obveznosti po proračunu iz 1. 1972	9.807	38.932	397,1	38.932	396,9
18	Odvajanje v rezervni sklad	83.125	99.767	120,0	99.767	120,0
19	Nerazporejeni dohodki	311.408	150.000	48,1	150.000	48,1
	SKUPAJ	9,726.010	12,580.837	129,3	10,716.700	110,0
hodke iz delovnega razmerja, ki presegajo 25.000 din ter dodatni davek na posest osebnih avtomobilov sta na novo uvedena z republiškim predpisom, ki jih družbeni dogovor namensko usmerja za financiranje šolstva, kulture in v socialne namene;
— davek na določene premoženjske predmete (tovorna cestna motorna vozila, gozdovi) za posestnike, ki niso kmetje se poveča zaradi novega republiškega predpisa, ki znesek davka od premoženja povišuje.
Skupni dohodki občine za leto 1973 bodo znašali din 15,071.602
od tega za proračun občine za TIS (šolstvo)
10,716.700
4,354.902
PREDLOG
DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1973
Vrsta dohodkov	Realizacija v 1. 1972	Predlog za 1. 1973	Indeks
Davki	8,738.515	9,338.000	106,8
Takse	394.703	422.700	107,3
Dohodki po zveznih predpisih	246.004	266.000	108,1
Razni drugi dohodki	136.500	190.000	139,1
Dopolnilna sredstva	499.200	500.000	100,1
SKUPAJ 10,014.922 10,716.700 107,0
Skupni dohodki občine Mozirje za leto 1973 bodo v primerjavi z letom 1972 višji za 10,3 %, pri. čemer bodo sredstva proračuna občine povečana le za 7,6 %, dohodki Temeljni izobraževalni skupnosti pa bodo v primerjavi z lanskim letom večji za
19,5	% za tisti del sredstev, ki se stekajo iz skupnih dohodkov občine. Poleg teh sredstev dobi Temeljna izobraževalna skupnost še sredstva republike, ki jih ocenjujemo za tekoče leto 2,470.000 din in bodo skupaj znašala s saldom 31. 12. 1972 7,101.380 din in bodo za 9,8% višja.
Poraba letošnjih proračunskih dohodkov bo usmerjena predvsem v naslednje namene:
a)	prvenstveno bodo sredstva proračuna porabljena za socialne namene, za stroške povečanega obsega zdravstvenega varstva občanov (z referendumom izenačene pravice zdravstvenega varstva kmetov), socialne dajatve — otroški dodatki
Nadaljevanje na 3. strani
Premalo se odločamo za vojaški poklic
Zadnja leta opažamo v Sloveniji čedalje manjše zanimanje šolske mladine za vojaške poklice in poklic miličnika. To močno vpliva na hitro padanje števila aktivnih slovenskih starešin v JLA in povzroča že resne kadrovske težave v enotah milice. Skrajni čas je, da se vsi zamislimo o tem vprašanju. Dobro vemo za našo dolžnost, da moramo varovati pridobitve ljudske revolucije in našo družbeno ureditev. Prav tako mora vsaka, tako tudi naša družba, skrbeti za red in varnost svojih članov. Iz tega pa izhaja tudi naloga za aktivnejši odnos nas vseh za reševanje kadrovske problematike v JLA in enotah milice. O pomembnosti kadrovanja v JLA je bilo govora na seji CK ZKS na kateri so bili sprejeti zaključki, ki določajo, da moramo pojmovati napore za povečanje slovenskih kadrov v starešinskem sestavu JLA kot sestavni del nacionalne kadrovske politike.
V naši občini smo zavzeto pristopili k reševanju te naloge. Organiziran je bil razgovor predstavnikov organizacij, ki imajo naloge na tem področju kadrovanja in lahko vplivajo na uspešnost kadrovanja v JLA. Ob iskanju vzrokov, zakaj se tako malo učencev odloča za vojaške šole in srednjo šolo za notranje zadeve, pridemo do več odgovorov. Vzroka sta v glavnem dva. Prvi vsebuje čisto subjektivne momente odvračanja mladega človeka od vojaškega poklica in ima glede na razvitost družbe globlje sociološko ozadje. Tesno s tem so povezani tudi objektivni momenti, ki kažejo na višji materialni položaj staršev. Danes ne iščemo več najcenejše poti do poklica. Potem je tu še družbeno vrednotenje vojaškega poklica ter zahtevni zdravstveni in učni pogoj. Drugi vzrok je nedvomno v naši obveščenosti. Preprosto ne vemo za vrsto sprememb v naši armadi. Te spremembe bistveno vplivajo na položaj pripadnikov armade med njihovim šolanjem, službovanjem in ob eventualnem odhodu iz armade. Zato je namen tega članka, da poleg seznanjanja z nalogami kadrovanja v armado in milico, seznani širši krog občanov o možnostih šolanja v vojaških šolah.
Ni potrebno pisati o sedanji tehnični opremljenosti naše armade. Skokovit napredek, ki smo mu priča v zadnjih letih zahteva od pripadnikov armade vse več znanja. Ljudskemu elementu obrambne sposobnosti se je enakovredno pridružil e-lement tehnične opremljenosti ar-
made. Tako danes naša armada u-sposablja svoje pripadnike za vrsto tehničnih poklicev. Moramo priznati, da poteka usposabljanje na zelo visokem strokovnem nivoju. Kvalitetna strokovna usposobljenost daje pripadnikom armade možnost enakovredne zaposlitve v civilnih službah.
Armada je pri razreševanju kadrovskih vprašanj napravila korenite spremembe, ki se odražajo v sprejetih zakonih, ki urejajo status aktivnih starešin v armadi in položaj vojaških šol v našem šolstvu. Vojaške šole se izenačujejo z ostalimi šolami in njihovi gojenci si pridobijo enake strokovne kvalifikacije kot dijaki in študenti drugih srednjih in visokih šol. To daje možnost pripadniku armade, dasi ob odhodu iz armade, če to želi, poišče svoji strokovni sposobnosti in bogatemu znanju primerno delovno mesto. Omeniti velja tudi možnosti opravljanja službe v Sloveniji. Danes je velika večina slovenskih starešin na službovanju v Sloveniji. Le manjši del jih je v drugih republikah in to le tisti, ki opravljajo specialne službe, ki jih je manj ali jih ni v SR Sloveniji. Tu ne bi našteval vseh možnosti vpisa v različne srednje vojaške šole, ker je bil v prejšnji številki Savinjskih novic objavljen razpis Zveznega sekretariata za narodno o-brambo in dan preko poklicnega u-smerjanja na osnovnih šolah ustrezen informativni material. Za srednje vojaške šole je trajal razpis do 28. februarja. Za vojaški internat »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani,
Proračun pred skupščino
Nadaljevanje z 2. strani
kmečkim družinam z več otroki. S tako politiko in s tako usmeritvijo poračunske potrošnje, bo organom, ki skrbe za socialno in zdravstveno varstvo, omogočeno zadovoljivo delovanje na sanaciji socialnih problemov, in je proračun občine opredeljen v izvajanju sklepov, ki so spre jeti za odpravo socialnih razlik.
b)	Upoštevana bodo družbena izhodišča dogovorjena v SR Sloveniji glede osebnih dohodkov in vseh oblik splošne potrošnje v prizadevanjih za omejitev in stabilizacijo vseh vrst izdatkov, ki so v nasprotju s težnjami stabilizacije. Področje komunalne dejavnosti ne bo povsem zadovoljivo rešeno, zavedajoč se, da
vse želje in nujne potrebe ne bo mogoče zadovoljiti.
Skupščina občine in vsi ostali družbenopolitični dejavniki se morajo zavestno vključiti v splošna prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva v letu 1973.
Cenjene bralce Savinjskih novic obveščamo, da bomo proračun občine Mozirje’podrobneje opisali v prihodnjih številkah našega časopisa, saj je to le predlog, o katerem bo razpravljala občinska skupščina Mozirje na svoji prvi prihodnji^ seji. Sestavek o tem je le kratka informacija, ki naj občane skopo in pred hodno informira o pripravah in izhodiščih za financiranje splošne in skupne porabe občine Mozirje za leto 1973.
katerega gojenci obiskujejo gimnazije v Ljubljani, pa traja razpis še do 16. aprila 1973. Tisti učenci, ki želijo obiskovati gimnazije v drugih centrih pa lahko dobijo štipendije pod pogojem, da bodo nadaljevali šolanje na vojaški akademiji. Gojenci vojaškega internata imajo preskrbljeno celotno materialno oskrbo v času šolanja in dobijo celo nekaj žepnine za svoje osebne potrebe. Odveč je naštevati visok nivo materialne preskrbe gojencev. Lahko rečemo, da so pogoji šolanja in bivanja odlični, posebno v primerjavi s pogoji gojencev ostalih internatov ali tistih, ki stanujejo v privatnih stanovanjih.
Enako dobro je preskrbljeno za gojence miličniške kadetske šole v Tacnu pri Ljubljani. Šola je polnopravna z ostalimi srednjimi šolami in je tako možno po končani šoli nadaljevati usposabljanje na višjih šolah.
RAKUN Jože
Ob 8. marcu -dnevu žena
čeprav je minilo nekaj dni od dneva, ko smo praznovali 8. marec — Dan žena, praznik s katerim poizkušamo dati delček priznanja ženskam za njihovo materinstvo in požrtvovalno delo, izkoriščamo priliko ter izrekamo ob njihovem prazniku najiskrenejše čestitke. Ta čestitka naj ne pomeni, da samo enkrat letno bolj poglobljeno razmišljamo o vlogi in delu žensk, ampak naj pomeni resnično iskrene izraze zahvale za vse, s čimer ste doprinesle k našim skupnim interesom.
Naloga nas vseh je, da se skozi naše vsakodnevno delo in prizadevanja poizkušamo doseči čimbolj ugodne razmere za delo žensk. Nekateri rezultati teh prizadevanj so že vidni. V zadnjih letih se je zaposlilo precejšnje število žensk na novih in boljših delovnih mestih. Kmalu bo v celoti odpravljeno nočno delo žensk. Dva otroška vrtca že delujeta, ostali bodo zgrajeni v naslednjih letih, kar je v mnogočem odvisno od uspešno izvedenega referenduma za izgradnjo šol in otroških vrtcev, ki ga bomo izvedli v prihodnjem mesecu. Seveda ostaja odprta še vrsta pomembnih nalog, ki jih moramo s skupnimi močmi premagati in s tem doprinesti k še boljšemu položaju žensk. Ena izmed konkretnih nalog, ki jo moramo kar najhitreje razrešiti je v tem, da v organe samoupravljanja, v organizacijah združenega dela in družbenopolitične skupnosti delegiramo večje število žensk kot do sedaj.
UREDNIK
Lovci in rezervne starešine na smučeh
SMUČARSKO TEKMOVANJE NA GOLTEH NAD MOZIRJEM V POČASTITEV 30. OBLETNICE USTANOVITVE XIV. DIVIZIJE.
Trenutke sladkega sna pretrga neusmiljen ropot budilke. Še malo toplega ugodja, le še kratko minuto; potem je treba vstati. Zunaj je temno in prav nič še ne moti nočnega miru. Pa vendar, treba je iti. Delovno mesto je daleč in kar prehitro bo ura šest, ko bo 'treba prijeti za delo.
Idealno bi bilo imeti delovišče blizu doma. Odpadle bi težave is prevozom, vremenske neprilike pa bi nam tudi ne predstavljale težav. Žal je še veliko delavcev, ki imajo stanovanje oddaljeno od tovarne. Le-ti se srečujejo z različnimi težavami, ki so mogoče zanimive.
Prosil sem za besedo delavca, našega občana, ki se dnevno vozi v službo več deset kilometrov. Njegovi odgovori dajejo zgovorno sliko o tem, kako dolg je še delovni dan za nekatere. 1
1 Sav. novice tm V Mozirju je bila 15. februarja prva seja članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje. Na seji je bilo izvršeno konstituiranje upravnega odbora. Sprejet je bil statut sklada. O statutu bo dokončno odločala občinska skupščina na prvi prihodnji seji. Članom upravnega odbora sklada je bila podana tudi informacija o predvidenih sredstvih sklada v letu
1973.
V počastitev 30. obletnice ustanovitve XIV. divizije in v spomin legendarnemu pohodu te partizanske divizije je bila v nedeljo, dne 25. fe-
Tovariš Kosmač je doma iz Strmeča pri Lučah in je zaposlen v TGO »Gorenje« v Velenju kot klepar specialist v prototipni delavnici. Na delo se vozi z avtobusom.
•	Tovariš Kosmač, kako dolgo ste že zaposleni v »Gorenju«?
»V Gorenju sem se zaposlil potem, ko sem se vrnil z odsluženja vojaškega roka.«
•AM ste poizkušali najti zaposlitev kje bliže, v domači občini?«
»Vsakdo bi želel imeti delovno mesto blizu doma, toda za vse to ni mogoče. Moji kvalifikaciji primerno delo sem dobil v »Gorenju« in sem z njim zadovoljen. Toda naporna in draga je vožnja.«
•	Iz Luč v Velenje in nazaj je kar 100 km. Ali je avtobusni prevoz najboljša rešitev?«
»V Velenju je težko dobiti primerno stanovanje. Tovarna je napolnila vsa prosta stanovanja, povpraševanje pa je dvignilo stanarino. Zdi se mi ceneje voziti domov.«
•	Kdaj se odpravite od doma, da pridete pravočasno v Velenje?
»Ja, kar zgodaj. Ob 3.45 se do Ljubnega peljem z »Litostrojča-nom«. Tam je treba čakati dobre pol ure na »Izletnikov« avtobus, ki pelje v »Gorenje«.
•	Je kaj boljše z vračanjem?
»Oh, ne. Tri avtobuse moram zamenjati. V Luče pridem šele ob
16.10,	če gre vse po sreči.«
•	Delovni dan traja kar 12 ur. Draga je vožnja. Kaj pa zaslužek?
»Še kar dobro zaslužim. Vendar stroški prevoza vzamejo veliko.
® Ali se iz vašega kraja vozi tako daleč še več delavcev?
»Nekaj se jih vozi še dalj, v Ljubljano. V Velenju je zaposlenih sedem delavcev iz našega kraja. Zaposlilo bi se jih še veliko več, če bi imeli vsaj prevoz bolje urejen.«
Za predsednika 21-članskega solidarnostnega sklada je bil izvoljen PLANOVŠEK Kristian iz GLIN, za njegovega namestnika DOBELŠEK Franc iz obrata Gorenje v Nazarjah, za tajnika sklada pa ŠTAJNER Franjo iz GLIN. Dogovorili so se tudi, da bodo na naslednji seji sprejeli program stanovanjske izgradnje solidarnostnega sklada ter da bo stro-kovno-administrativna dela za ta sklad opravljala uprava' SO Mozirje.
beruarja 1973 na Golteh nad Mozirjem spominska svečanost združena s smučarskim tekmovanjem lovcev in rezervnih vojaških starešin mozirske občine v veleslalomu. Spominsko svečanost in smučarsko tekmovanje so organizirali Občinski odbor ZZB NOV Mozirje, Lovska družina Rečica ob Savinji in Krajevna organizacija ZRVS Mozirje.
Spominska svečanost se je pričela ob 10. uri dopoldne pred spomenikom padlim borcem XIV. divizije na Medvedjaku. Svečanosti se je u-deležilo večje število borcev NOV, lovcev, rezervnih vojaških starešin, tabornikov in mladine ter predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij mozirske občine. Med gosti je bilo tudi več udeležencev legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik Skupščine občine Mozirje Jože DEBERSEK, Vlado Košir, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Mozirje — prvoborec in udeleženec pohoda XIV. divizije, pa je zbranim orisal prehojeno pot XIV. divizije in borbe v Gornji Savinjski dolini. Po krajšem kulturnem programu so pred spomenik položili še vence, taborniki in smučarji mozirske občine, pa so odšli na pohod po trasirani smeri XIV. divizije do Belih vod, kjer je bilo srečanje s taborniki velenjske občine.
REZULTATI:
Ekipe starejši člani: 1. LD Rečica ob Savinji, 2. LD Solčava, 3. LD Ljubno ob Savinji.
Ekipe mlajši člani: 1. LD Ljubno ob Savinji I. ekipa, 2. LD Ljubno ob Savinji II. ekipa, 3. LD Mozirje.
Rezultati posamezno:
starejši člani: 1. NARALOCNIK Bojan, LD Ljubno ob Savinji, 2. Inž. Andrej Marinc, LD Mozirje, 3. BORNŠEK Rafko, LD Rečica ob Savinji.
Mlajši člani: 1. VEZOCNIK Franc, LD Ljubno ob Savinji, 2. HERČEK Hubert, LD Gornji grad, 3. KARČE Igor, LD Mozirje.
Rezultati tekmovanja rezervnih vojaških starešin:
Ekipno: 1. Krajevna org. ZRVS Mozirje, 2. Krajevnega org. ZRVS Gornji grad, 3. Krajevna organizacija ZRVS Nazarje.
Rezultati posamezno: 1. HERČEK Hubert, Mozirje, 2. in 3. mesto pa si delita ŠINKAR Toni iz Nazarij in URANK Drago iz Gornjega grada.
Zmagovalna ekipa lovske družine Ljubno ob Savinji, ki so jo sestavljali mlajši člani, je prejela prehodni pokal XIV. divizije, zmagovalna ekipa krajevne organizacije ZRVS Mozirje, pa je prejela prehodni pokal I. komandanta slovenskih partizanskih enot Franca ROZMANA-Staneta. Najbolje plasirani posamezniki so prejeli še praktična darila in diplome.
Tekmovanje je lepo uspelo, spremljalo pa ga je tudi precej gledalcev.
Rudi ZAGER
Kako dolg je delovni dan
Konstituiranje solidarnostnega sklada
KMETIJSKO IZOBRAŽEVANJE 73
Ena izmed pomembnih nalog pospeševalne službe pri Zgomjesa-vinjski kmetijski zadrugi je skrb za splošno in strokovno izobraževanje kmečkih gospodarjev, žena in mladine. Bolj ko se veča število kmetij, ki se usmerjajo v organizirano pridelovanje za trg, toliko bolj se kaže tudi potreba po nenehnem širjenju strokovnega obzorja.
Kmetovalci, ki se danes že lahko ponašajo z lepimi proizvodnimi dosežki, mi bodo pritrdili, da njihovi uspehi ne izvirajo samo od pridnih rok in vloženih sredstev, pač pa so v znatni meri rezultat strokovnega obvladanja sodobnih tehnoloških postopkov.
Povečanje proizvodne intenzivnosti na kmetijah odpira vrsto strokovnih in ekonomskih problemov, ki jih je treba preudarno in hitro reševati. Brez potrebnega znanja to seveda ne gre! Izobraževalne akcije, ki jih ZKZ skupaj is temeljno izobraževalno skupnostjo organizira vsako leto v zimskih mesecih, imajo prav ta namen: posredovati čim širšemu krogu kmečkih proizvajalcev najpomembnejše osnove strokovnega znanja, brez katerega si naprednega gospodarjenja v današnjem času skorajda ne moremo zamisliti.
Izkušnje zadnjih let kažejo, da so se tovrstnih izobraževalnih tečajev udeleževali povečini vedno le isti ljudje. Brez dvoma tisti, ki so že spoznali in ki se vedno bolj zavedajo, kolikšnega pomena je združevanje strokovnega znanja s fizičnim delom na kmetiji. Kaj pa ostali? Priznati moramo svoj del krivde, da jih morda nismo znali dovolj zainteresirati za obiske predavanj jn strokovnih sestankov. Tako so pač ostali izven naših izobraževalnih prizadevanj. Ker se zavedamo, da hitrejši napredek zgornjesavinj-skega kmetijstva ni in ne more biti odvisen le od nadaljnjega razvoja manjšega števila naprednejših kmetij, ampak od sleherne nižinske in hribovske kmetije, ki ima količkaj možnosti za sodobno gospodarjenje, smo letošnji program izobraževalne dejavnosti prilagodili tako, da bo razumljiv in vsebinsko privlačen tudi za poslušalce z nižjo stopnjo splošnega in strokovnega znanja, tj. za tiste, ki se podobnih strokovnih srečanj v preteklosti niso udeleževali.
Kmečkim gopodinjam je letos namenjen enodnevni seminar s tremi poljudnogospodarskimi predavanji in sklepno razpravo.
Teme predavanj so naslednje:
1.	Pota do sodobnega gospodarjenja na kmetijah,
2.	Problemi in cilji naše govedoreje,
3.	Tehnologija in ekonomika prireje mleka in pitanja govedi.
Seminar z navedeno vsebino je organiziran v drugi polovici februarja v vseh večjih krajih naše občine (Mozirje, Rečica, Ljubno, Luče, Solčava, Nova Štifta, Gornji grad, Bočna, Šmartno ob Dreti in Kokarje).
Za kmečko mladino iz vseh krajev občine bo v marcu poseben seminar, na katerem bo tekla beseda da o aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo mladi kmetovalci v vsakdanjem življenju pa tudi o strokovnih vprašanjih gospodarjenja na kmetijah. Še posebej pa bomo proučili možnosti za ustanovitev aktiva mladih zadružnikov in se dogovorili o njihovi dejavnosti, da bi bili mladi — bodoči gospodarji — bolje organizirani in povezani med seboj.
Za rejce perutnine tudi letos pripravljamo seminar, v Gornjem gra-
du. Obsegal bo predavanja o najpomembnejših osnovah vzreje brojler-jev, jarčk, reje kokoši-nesnic in zdravstvenega varstva perutnine.
Ker nameravamo v prihodnjih letih čim bolj razširiti kooperacijsko pridelovanje jagod in črnega ribeza, bo za bodoče pridelovalce jagodičevja zelo koristen seminar, ki bo izveden še pred začetkom spomladanskih del.
Izobraževalni program za kmečke gospodinje in dekleta bo obsegal dva začetna (Solčava — Šmihel) in dva nadaljevalna gospodinjska-turi-stična tečaja (Podvolovjek, Mozirje).
Želimo, da bi bili navedeni seminarji in tečaji, ki jih pripravljamo za letošnjo zimsko sezono, dobro obiskani!
Pospeševalna služba ZKZ
Zdravstveno stanje živine
— V zaključni fazi so dvoletne raziskave zdravstvenega stanja in plodnosti govejih čred na desetih programiranih kmetijah na območju naše občine. Glavni namen teh raziskav je ugotoviti nekatere vzroke plodnostnih motenj pri osnovni goveji čredi. Akcijo in skupino veterinarskih strokovnjakov, ki opravlja to obsežno delo, prizadevno vo-
di dr. Ivo VOMER, profesor reprodukcije domačih živali na Veterinarskem oddelku biotehniške fakultete v Ljubljani. Rezultati ekspertize, ki jih bomo v poljudni obliki objavili v Savinjskih novicah, bodo prav gotovo prispevali k še hitrejšemu napredku govedoreje v Gornji Savinjski dolini.
T. Resnik
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
vabi
MLADINCE
da se prijavijo za sprejem na delo v
SPLOŠNO MILICO PROMETNO MILICO IN MEJNO MILICO
Prijavijo se lahko mladinci, ki
—	so odslužili vojaški rok,
—	niso starejši od 25 let,
—	so uspešno končali srednjo šolo ali vsaj popolno osemletko,
—	niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah,
—	so telesno in duševno zdravi in
—	obvladajo slovenski jezik.
Za kandidate za mejno milico je zaželjeno še znanje tujega jezika. Izbrani kandidati bodo začeli z delom kot pripravniki za miličnika Pripravniško dobo bodo končali po uspešno dokončani strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. V organih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v dveletni strokovni šoli, šteto za srednjo strokovno izobrazbo.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja, ki so brezplačna.
Vse, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije.
REP. SEKR. ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
O RIBIŠTVU V MOZIRSKI OBČINI
(II. NADALJEVANJE)
Zanimanje za včlanjenje v ribiške vrste raste iz leta v leto, še bolj značilen je tak interes iz mestnih področij (Celje, Ljubljana, Maribor). Ob tem pa se pojavlja vprašanje, ali bodo naše vode s svojo zmogljivostjo kos takšnemu prilivu, toliko bolj, ker imajo dosedanji člani že tako minimalno možno število lovnih dni in uplena. Tukaj je načeti vprašanje socialne diferenciacije članstva, kajti številni so primeri, ko so posamezni člani v večjem številu ribiških družin, kar jim omogoča njihov večji osebni dohodek. To vprašanje bo nujno rešiti v bližnji prihodnosti in preko ustreznih institucij, kot so zveza komunistov, socialistična zveza, sindikati, da bo tudi za ribiške organizacije veljalo določilo, da je lahko član le v eni ribiški družini in ne v večih. S tem bi znatno pripomogli tistim, ki želijo stopiti v vrste ribičev, pa jim številčna prenapolnjenost posameznih družin, to onemogoča. To vprašanje je RD Mozirje in Ljubno načelo pri zvezi ribiških družin in pri republiški ribiška zvezi, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Povsem nerazumljivo je, da so v ribiških in lovskih vrstah možnosti veččlanstva dopustne, v vseh ostalih, bodisi športnih ali političnih organizacijah, pa so taki pojavi nepoznati in nedopustni. Noben športnik se ne more aktivno udejstvovati za več klubov, temveč le za enega, in takšno načelo bi moralo veljati tudi v ribiških in lovskih vrstah. Prav bi bilo, da bi ta vprašanja načela tudi pristojna občinska skupščina in njene občinske politične organizacije, kajti le tako bomo lahko omogočili tudi takim članstvo v ribiških in lovskih vrstah, ki imajo do tega športa veselje, ne pa da je enim 'dano, da se izživljajo v večjem številu družin.
Ob tej priliki moramo povedati še to, da ima vsak član, pa naj bo član v katerikoli družini, možnost, izvajati ribolov tudi v drugih družinah, seveda na osnovi dnevne ribolovne dovolilnice. Dnevne dovolilnice pa so tiste, ki jih lahko koristijo predvsem tisti, ki jim je lov v eni družini nezadosten, na drugi strani pa tisti, ki imajo več pod palcem.
Če bomo uveljavili načelo članstva le v eni ribiški družini, potem bomo tudi v naših vrstah odpravili socialno diferenciacijo, ki je danes še zelo zastopana v naših vrstah.
Pri ribištvu je pereč problem kri-volovstvo. Čuvajska služba, ki jo družini opravljata, je spričo finančnih sredstev prešibka, pa tudi sicer je vprašanje nastavitve čuvaja samo na sebi problem. Zaradi delikatnosti take službe, je težko najeti honorarne čuvaje, zato sta obe ribiški družini prišle do zaključka, da mora vsak član v družini biti istočasno tudi odgovoren za čuvanje naših voda. Povezava z področnimi postajami ljudske milice bi morala biti znatno boljša in delo tudi v tej smeri bolj učinkovito. Kaznovalna politika sodnikov za prekrške je zelo šibka, ker
se kaznovanje izvaja premilo. Nujno bo v perspektivi doseči, da se bodo tudi v ribištvu zakoni spremenili in da se bo krivolovstvo preganjalo po kazenskih določbah kazenskega zakonika, kot je to primer v lovstvu. V vseh državah Evrope se ribiško krivolovstvo tretira kot kaznivo dejanje, le pri nas pa kot prekršek. Tudi problem poročanja o izreku kazni je eden od razlogov, da ribiške družine težko usmerjajo svoje delo. Nikoli ribiška družina ne prejme obvestila od pristojnega sodnika za prekrške, kako je bil krivolovec kaznovan. Nujno bo, da se en izvod odločbe o prekršku in izreku kazni dostavi v bodoče tudi ribiški družini, ker le tako bo le-ta lahko izterjala tudi odškodninsko pravico, ki jo je krivolovec storil s tem, da je kradel ribe na ta ali oni način. Krivolovstvo raste iz leta v leto, ribiške družine pa niso v stanju te zadeve same reševati in odkrivati, zato bo tudi potrebno, da se v to delo vključijo v bodoče bolj intenzivno tudi področne postaje LM. Se težji problem je mladinsko prestopništvo in bo nujno sprejeti zakonska določila v pozitivni smeri, ki bodo bolj učinkovita pri izrekanju kazni, da bodo za take prestopke otrok in mladincev do 16. leta odgovarjali njihovi starši in rejniki.
Poprečno je na območju obeh družin letno danih preko 30 prijav zoper krivolovce, kakšni pa so ukrepi in izrečene kazni, pa našim družinam ni znano. Prosimo, da ustrezni občinski organ tudi to vprašanje načne pri pristojnih republiških institucijah.
Na koncu bi želeli nakazati še problem onesnaženja naših voda, ki je iz dneva v dan bolj problematično. Razne odplake, odlaganje smeti in drugih odpadkov ob vodah-kazi naravno lepoto naše doline. Sprejeti
Problemi varstva človekovega okolja so iz dneva v dan bolj pereči. Posebno zaskrbljujoče je slabšanje naravnih prvin: zraka, vode, tal, ki zaradi različnih načinov onesnaženja izgubljajo svoje naravne lastnosti. Z razvijanjem industrije, naraščanjem prometa in z vedno gostejšo zazidavo postaja tudi pri nas ohranitev čistega okolja vedno bolj problematično.
Z namenom, da bi bila skupščina občine temeljiteje seznanjena s temi problemi, je svet za urbanizem in komunalne zadeve imenoval komisijo za varstvo okolja. Člani komisije so predstavniki vseh dejavnosti, ki so zainteresirane za varstvo narave: delovne organizacije, zdravstvo, planinstvo, lovstvo in ribištvo. Tako bo komisija lahko obravnavala probleme s širokega področja. Obenem pa usklajevala in usmrejala interese vseh, ki se kakorkoli srečujejo s to problematiko.
Naloga komisije bo, da bo stalno zasledovala stanje onesnaženosti v
odloki bodo tako dolgo nepomembni, dokler jih ustrezne inšpekcijske službe ne bodo pričele izvajati, preganjati krivce, pri čemer bi bili člani obeh ribiških družin voljni pomagati. Pereč problem predstavlja še vedno tovarna usnja v Sp. Rečici in tovarna ivernih plošč v Nazarjah. Obstoječi agrotehnični ukrepi v kmetijstvu so že večkrat povzročili znatno škodo v vodi tako v mozirski kot ljubenski družini. Priporočamo učinkovitejše izvajanje odlokov in ostro kaznovanje proti kršilcem teh odlokov.
Povezanost z področno Vodno skupnostjo je dobra, vendar bo v bodoče potrebno, da se najdejo ustrezna sredstva za obnovo obstoječih jezov in zgraditev tistih, katere je vodna stihija uničila. Od večjega števila jezov so odvisne tudi ribje zaloge v naših vodah, saj je znano, da so bile vode znatno bogatejše na ribah pred vojno, ko je bilo znatno več jezov in so ribe ob vodnih neurjih imele več možnost skrivanja in tako tudi očuvanja. Take gradnje so nujne ne le iz ribogojnih razlogov, temveč zaradi akumulacije vode, kar se zadnja leta ob sušah znatno pozna tudi v kmetijstvu, ker primanjkuje ustrezne prepotrebne vlage posameznim kmetijskim kulturam. Obe družini prosita pristojno občinsko skupščino v Mozirju in njene organe, da o nakazanih problemih razpravljajo, ter v bodoče pomagajo ribiškima družinama pri njenih naporih za večje vlaganje in za odpravo negativnih pojavov na škodo ribištva in čistoče našega gornjesavinjskega okolja.
Ribiški družini pa se obvezujeta, vlagali vse napore v smeri boljšega da bosta tudi v bodoče kot doslej, stanja v naših vodah, ter aktivnega sodelovanja z vsemi zainteresiranimi dejavniki.
Piše: FRANE POGELŠEK
občini ter predlagala svetu in preko njega skupščini občine ustrezne u-krepe.
Komisija se je že sestala in na prvi seji sprejela delovni program, Eden prvih problemov s katerimi se bo spoprijela komisija je problem prahu v Nazarjah.
Človek ima pravico živeti v zdravem okolju, obenem pa dolžnost obvarovati zdravo okolje tudi bodočim rodovom.
SAVINJA BO BOLJ ČISTA
Velik vir onesnaženja Savinje, ki je pogosto obarval vodo v poletnih mesecih pa tudi povzročal smrad, je usahnil. Obrat KONUS v Sp. Rečici je opustil mokro fazo strojenja kož oziroma je bila prenešena v Konjice. V Sp. Rečici je ostala samo še suha obdelava kož, ki pa ne daje nobenih odpadkov, niti odplak.
Tako je usahnil glavni vir onesnaženja in Savinja bo odslej bolj čista.	J. P.
Povečana skrb za varstvo okolja
Družbeni dogovor o kadrovski politiki
Skupščina občine je na svoji seji sprejela družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v naši občini. Podpisnice tega družbenega dogovora so poleg nje še vse družbeno politične organizacije, samoupravne skupnosti in seveda vse organizacije združenega dela.
K sprejemu tega družbenega dogovora je pripomoglo dvoje dejstev. Prvo je v tem, da je skupščina SRS v letu 1971 sprejela resolucijo o osnovah kadrovske politike v Sloveniji, s katero je zavezala vse občine, da se morajo skleniti o tej problematiki ustrezni družbeni dogovori, in drugo, da smo imeli dosedaj na področju kadrovske politike znotraj naše občinske družbene skupnosti stvari urejene precej neenotno.
Osnovni namen sprejetega družbenega dogovora je v tem, da se kadrovska politika uveljavi kot neločljivi in sestavni del samoupravne poslovne politike in da se uresničijo takšni družbeni odnosi, ki bodo omogočali vsestranski razvoj delovnih in umskih sposobnosti vseh zaposlenih in še zlasti mlajših. To pomeni, da se poizkuša z družbenim dogovorom ustvariti takšne odnose, ki bodo zagotavljali vsakomur takšno delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalitetam. Na ta način bo zaposlenim dana možnost uveljavljanja svobodne, odgovorne in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti.
Dogovor zavezuje organizacije združenega dela, da bodo do 15. maja 1973 izdelale in sprejele svoje srednjeročne programe kadrovske politike, katerih osnova morajo biti njihovi razvojni programi in osnovni cilji ter predpostavke družbenega plana občine Mozirje. Organizacije združenega dela bodo do takrat prilagodile svoje samoupravne akte zahtevam družbenega dogovora.
Za odpravo razlik med zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo in stanjem, kakršno je sedaj po aktih o sistemizaciji, bodo organizacije združenega dela izvedle nekatere ukrepe. Racionalnejše bodo opredelile delovna mesta, glede na zahtevano izobrazbo.
Ugotavljamo, da se za nekatera dela zahteva prevelika stopnja izobrazbe oziroma kvalifikacije, ponekod pa obratno — premajhna. Na zasedena delovna mesta bodo sprejemale delavce z zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Vsem delavcem, ki nimajo ustrezne izobrazbe, ki je potrebna na tem delovnem mestu, bodo zagotovile možnost, da si v roku petih let pridobijo ustrezajočo izobrazbo. Delavce, ki v tem roku ne bodo pridobili takšne izobrazbe, bodo premestile na delovna mesta, ki ustrezajo njihovi izobrazbi. Od tega so izvzeti le delavci, ki na dan uveljavitve dogovora že 20 ali več let uspešno opravljajo njim zaupano delo. Organizacije združenega dela bodo delavcem omogočale izobraževanje s pokrivanjem finančnih izdatkov za šolanje, prostimi dnevi za opravljanje izpitov, diplom itd.
V kolikor bi v organizaciji združenega dela prišlo do preusmeritve proizvodnje ali dejavnosti, se bo financirala preusmeritev zaposlenih iz finančnih sredstev, ki so namenjena za preusmeritev proizvodnje. Delovnim invalidom, ki so postali invalidi zaradi nesreče pri delu ali zaradi poklicnega obolenja, bo omogočena zaposlitev na ustreznem delovnem mestu in usposobitev za takšno delovno mesto.
Dogovor zavezuje organizacije združenega dela, da bodo sistematično skrbele za družbenoekonomsko izobraževanje vseh delavcev, posebej pa še tistih, ki so sprejeti na novo v organizacijo združenega dela, strokovne kadre, vodilne in vodstvene kadre in seveda člane samoupravnih organov ter vodstev družbenopolitičnih organizacij.
Zelo pomembno je tudi določilo, ki govori o tem, da bodo vsem zaposlenim, ki nimajo končane osnovne šole, omogočili dokončanje le-te.
Dogovor ureja tudi vprašanja štipendiranja in pripravništva v skladu s svojo razvojno politiko in akti o sistemizaciji. Določila iz tega poglavja družbenega dogovora zavezujejo tudi občinski sklad za financiranje šolanja.
Pričakujemo lahko, da bo v politiki zaposlovanja prišlo do določenih sprememb. Nedvomno se bodo morale kadrovske službe v naših organizacijah združenega dela ojačati. Vezi med komunalnim zavodom za zaposlovanje iz Velenja in našimi organizacijami združenega dela bodo močnejše. Pri zaposlovanju bo uveljavljen prednostni red, seveda le takrat, kadar imajo vsi iskalci zaposlitve enake pogoje. Kriteriji, ki jih bodo organizacije združenega dela pri tem uporabljale, so naslednji:
samohranilci družine in matere samohranilke, ki so na prvem mestu, nato mladina staršev, ki ima minimalne dohodke, mladina iz številnejših kmečkih družin in poročeni, katerih zakonec je zaposlen.
Določila o vodilnih kadrih in njihovem ponovnem izboru na ta delovna mesta predvidevajo, da na ta delovna mesta ne morejo biti postavljeni ljudje, ki ne izpolnjujejo poleg zahtev po strokovnem znanju še družbenopolitičnih in moralnopolitičnih norm. Pri ponovnem imenovanju bo tudi močneje kot dosedaj vplivala uspešnost poslovanja organizacije združenega dela.
Pogoji prehajanja delavcev iz ene v drugo organizacijo združenega dela bodo v samoupravnih aktih predpisani tako, da ne bodo v škodo drugim podpisnicam dogovora. Podpisnice dogovora ne bodo omogočale zaposlitve kadrom v primeru samovoljne zapustitve dela, preden ne bodo povrnjeni stroški organizaciji združenega dela, iz katere delavec prihaja, ki jih je imela za to, da je delavca usposobila.
Pomembne dolžnosti iz tega družbenega dogovora prevzemata občinska skupščina in občinski sindikalni svet, ki si bosta s svojo dejavnostjo prizadevala za dosledno realizacijo sprejetega družbenega dogovora. Pri občinski skupščini deluje stalna komisija podpisnic dogovora, ki bo skrbela za spremljanje izvajanja določb družbenega dogovora, o njegovem izvajanju obveščala občinsko skupščino, na predlog podpisnic pripravljala spremembe in obravnavala primere neizvajanja ali kršitve družbenega dogovora.
S sprejetjem tega dogovora je narejen pomemben korak naprej. Enotna in principielna stališča so zastavljena in sprejeta. Na potezi so organizacije združenega dela in vsi zaposleni, katerih skupna naloga je, da ga v dobrobit našega nadaljnega družbenoekonomskega razvoja čim dosledneje realiziramo.
Hubert HERCEK
Akcija fluorografiranja
Od 19. do 26. maja obvezno rentgensko slikanje pljuč prebivalstva.
Skupščina občine Mozirje je na seji dne 28. februarja 1973 med drugim sprejela odlok o obveznem rentgenskem slikanju pljuč prebivalstva v občini, ki bo po programu od 19. do 26. maja letos. Fluorografiranje, ki je brezplačno, bo obvezno za vse prebivalce mozirske občine, ki so rojeni v letu 1949 in prej.
Glavni namen fluorografiranja je, da se pravočasno odkrivajo vsa poznana obolenja prsnega koša, kot so -obolenja pljuč, srca in ožilja. Najpomembnejši obolenji, ki jih množično slikanje pljuč uspeva pravočasno
odkriti, sta tuberkuloza in pljučni rak.
V mozirski občini je bila zadnja fluorografska akcija leta 1966 in je tako že prekoračeno obdobje štirih let, v katerem se izvajajo fluorograf-ske akcije. Ker je flurografiranje obvezno, so z odlokom predpisane tudi kazenske sankcije. Denarna kazen do 500 din bo zadela tistega, ki se neupravičeno ne bo udeležil fluorografiranja ali poznejšega kontrolnega pregleda.
O nadaljnjih pripravah na to množično akcijo v občini, ki bo zajela okrog 9.000 občanov, bomo še pisali.
Rudi ZAGER
O družbeni aktivnosti žensk
Žene v Lučah so med najbolj aktivnimi ženami v naši občini. V velikem številu in zelo prizadevno se udejstvujejo v življenju krajevne skupnosti, v organizaciji rdečega križa in v društvu prijateljev mladine.
Njihova prizadevanja so usmerjena predvsem na humanitarno področje dela in na urejanje kraja. Še najbolj aktivne pa so v komisiji za socialno varstvo pri krajevni skupnosti.
V tej komisiji so same ženske. Komisija šteje 7 članic, sestavljena pa je tako, da so zastopani vsi kraji. Komisija ima, razen v poletnih mesecih, sejo vsak mesec. Vse članice se sej redno in v polnem številu u-deležujejo. V preteklem letu so obravnavale na desetine socialnih problemov. Urejale so predvsem dodeljevanje socialnih pomoči socialno
IZ
ogroženim osebam in postrežbo in nego bolnih ter onemoglih oseb. Za reševanje posameznih primerov so sprejemale konkretne zadolžitve.
Članice komisije za socialno varstvo so v preteklem letu obiskale tudi večino oseb, ki so v oskrbi pri tujih družinah in se prepričale, kako so te osebe oskrbovane in negovane.
Za 8. marec je komisija že tretjič zapored organizirala sprejem socialno ogroženih žena s skromno pogostitvijo in kulturnim programom.
Žene iz Luč so torej našle svoje torišče družbenega udejstvovanja na področju, ki ženam najbolj ustreza, tj. na področju skrbi za človeka in urejanja kraja.
Treba bi jim bilo nuditi le več podpore in pomoči pri njihovem nadvse koristnem in plemenitem prizadevanju.	T. R.
SOSEDSKA POMOČ
Res se zima že nagiba proti koncu, toda v hribih je še precej snega in poti so še slabe. Dnevi so sončni in toplejši, jutra in noči pa so še mrzle. Za stare in bolehne ljudi še dolgo ne bo dovolj toplo.
Dragi občani! Ko se ob večerih zbirate v topli izbi, ali kdaj pomislite na svoje bližnje in bolj oddaljene sosede, ki so mogoče že starejši in bolehni ter živijo sami zase? Ali pomislite, če niso morda zboleli, če morda nimajo zakurjene sobe, če potrebujejo zdravila, postrežbo ali če ne morejo sami v trgovino po hrano in po mleko k sosedu? Pomislite, da boste prav gotovo tudi vi kdaj potrebovali prijazno besedo in pomoč sosedov.
Bodite tako dobri in stopite kdaj pogledat k svojim ostarelim, bolehnim in osamelim sosedom, Nikar se ne bojte, da boste nadležni! Prijazne besede je vsakdo vesel. Ponudite jim pomoč, če jo potrebujejo!
Ce sami ne morete pomagati, ali če potrebujejo denarno pomoč in zdravstveno varstvo, se obrnite na vašo krajevno skupnost!
T. R.
DEŽURNE SLUŽBE
IZ DELA KOMISIJE ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE
Večina občanov se obrača s pritožbami na občinsko komisijo.
Poročilo komisije za prošnje in pritožbe za leto 1972, ki je bilo na dnevnem redu februarske seje občinske skupščine, ugotavlja, da je bilo delo usmerjeno na vsestransko preverjanje resničnosti in upravičenosti pritožb, ki so jih posamezni občani naslavljali na razne organe. V lanskem letu je komisija obravnavala vsega 12 pritožb, kar je dosti manj kot nekaj let prej. Največ je bilo davčnih zadev.
Medtem, ko se je prejšnja leta večina občanov obračala s pritožbami na predsednika republike in republiške organe, je bilo lani ravno nasprotno. Večina občanov se je obračala neposredno na občinsko komisijo za prošnje in pritožbe. To na drugi strani tudi potrjuje, da so do-
bili občani zaupanje v delo občinske komisije in da so doumeli, da je nesmiselno obračati se na predsednika republike v tistih težavah, ki sodijo v občinsko pristojnost.
Skoraj polovica obravnavanih zadev je bila iz območja krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, njej pa sledita Mozirje in Gornji grad.
Komisija je na podlagi vsestranske obravnave vsake posamezne pritožbe ugotovila, da je bilo od 12 pritožb 5 upravičenih, 5 neupravičenih, medtem ko sta bili 2 pritožbi taki, ki sta bili rešeni s pravnim poukom oziroma pojasnilom.
Komisija pri svojem delu v lanskem letu ni naletela na kakšne posebne probleme. Občinska skupščina je sprejela poročilo komisije brez pripomb.
Rudi ZAGER
ZDRAVNIK:
Od 12. 3. 1973 od 7. ure do 19. 3. 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 19. 3. 1973 od 7. ure do 26. 3. 1973 do 7. ure — Dr. Franc URLEP, Gornji grad.
Od 26. 3. 1973 od 7. ure do 2. 4. 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 2. 4.1973 od 7. ure do 9. 4. 1973 do 7. ure — Dr. Franc ŠIRKO, Mozirje.
V OBČINI
11.	3. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
18.	3. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji.
25.	3. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
1.	4. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
PRIDELOVANJE VRTNIN
Večkrat smo ugotavljali, da si kmet ali vrtičkar blizu mest lahko zagotovi mnogo večji dohodek, mnogo boljše plačano svoje delo od kmeta, ki je desetine kilometrov oddaljen od mestnih središč in to prav zaradi možnosti prodaje vrtnin. Sedaj je ta možnost dana tudi našemu kmetu, polkmetu in vrtičkarju. Zakaj bi iskali zaslužek samo po tovarnah, če ga imamo doma na svoji zemlji. Vrednost dela na zemlji se mora približati vrednosti dela v drugih panogah. Kvalitetno vloženo delo v intenzivno pridelovanje vrtnin in jagodičevja pa že danes presega vrednost dela v drugih pa-
nogah in dejavnostih izven kmetijstva.
V tej številki pa vas želimo seznaniti z možnostjo pridelovanja vrtnin za trg. Pri tem mislimo zlasti na fižol v stročju, rdečo peso in kumarice. Tudi za tovrstno pridelovanje so v naši dolini ugodne talne in klimatske razmere. Usmeritev na pridelovanje omenjenih vrtnin je možna dolgoročno, z naprej določenimi najnižjimi cenami in z zagotovljenim odkupom.
Prijave za pridelovanje v tem sestavku naštetih vrtnin sprejema pospeševalna služba ZKZ Mozirje.
ing. Anton Venek
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 24. 11. 1972).